E
Sold.
M
n\
K -
mC* Natisov 15.000.
ISajcrc" izhaja   vsaki
Ipeiek, datiran z dnevom
»slednje nedelje.
aročnina velja za Av-[slro-Of;rsko:   za   celo lelo 3 krone, za pol in |ftM   leta   razmerno; Nemčijo stane   za jelo leto 5 kron,   za [Ameriko  pa  6   kron; J aiIruj,<o inozemstvo se f n&ini naročnino z oziram na visokost pošt-jnin> Naročnino je pla-Ffali naprej. Posamezne (jierilke se prodajajo po
6 vin. [/Uredništvo  in   uprav-liJfco se  nahajata  v [Ptuju, gledališko   poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se j sprejemajo zastonj, ali ] rokopise se ne vrača, j Uredniški zaključek je i vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo j ni   odgovorno.   Cena j oznanil   (inseratov)   je j za culo stran K 64, za 1 , strani K 32, za '/♦ ; strani    K   16,   za   '/» strani   K   8,   za   '/n strani    K    4,    za    '/sa : strani   K    2,    z9    V«t strani KI. — Pri večkratnem   oznanilu   se cena   primerilo    zniža.
Stey. 17.
V Ptuju v nedeljo dne 26. aprila 1908.
IX. letnik.
XXXftftXKttMftttKKKKttttttKK
Nabirajte jubilejne marke!
Kakor znano 10 izdane t proslavo cesarjevega jubileja posebne poštne marke. Mi proiimo, da nam pošljejo naši somišljeniki že rabljfne te poštne znamke. Za veliko število teh znamk dobimo gotovo svoto denarja, ki se bode porabila v napredne šolske namene. Nabirajte torej jnbilejske marke in pošljite jih uredništvu , Štajerca".
ttXXXKttXXXXKKttXXXXKXK
'nt ttfl •ri«Do
dami in pr| a, bal . kra potf
boui
salon
ratni do-deij jiiineti I z eft
vredi
na ha
101.
'gl.
b deui
Ptuji 3a ji
ruti in
IP
(de-
ob nik raj-
Kruh in kamenje.
Eo bi ostal enkrat med slovenskimi pisatelji pošteni mož, ki bi tej puhli javnosti v obraz povedal: Ali se ne sramujete ? Ljudstvo prosi s tresočimi se rokami ta kos krnha in vi prvaki mu pomolite le — kamenje!
Tega treba povedati! Tako mali, skromni, v kulturi zaostali in gospodarsko revni narod kakor slovenski se ne more oživeti in razvijati na podlagi prašnih besed in zvenečih obljub. Ako je res, da slovensko ljudstvo propada, potem je istotako res, da so temu edino izvestni »voditelji naroda* krivi, naj se imenujejo potem „libe-ralce" ali „klerikalce" »kmetske z»ezarje" ali narodne strankarje" ... Na gospodarskem, na duševnem in na političnem polju propada slo-venako ljudstvo. In zakaj? Povedati je treba zakaj; odkriti treba rane, ki se gnojijo na ljodikem truplu in ki jih zamanj skrivate pod rdece-plavo belo zastavico 1
Zakaj ?
Številko kažejo, da so na Spodnjem Štajerskem vsako leto razmeroma Še enkrat toliko kmetskih posestev sodnij-skodratbenim potom proda nego na Zgornem nemškem Štajerskem. Številke dokazu je j o, da se mnogo več slovenskih kmetov in delavcev „čez veliko lužo" v Ameriko i z-s e 1 i, nego nemških. Kje tiči krivda ? Mi vemo, da je nepokvarjeni slovenski kmet in delavec priden, delaven, skromen. Ljudje sami ne morejo biti temu krivi. Kdo je kriv, da je pri nas že „dober kmet", kdor ima 6—8 glav živine, medtem ko se smatra na Zgornjem Štajerju in na nemškem Koroškem kmeta sa „kočarja", ako ima „le" 20—30 glav živine? Kdo je kriv, da je naše' domače sadjerejstvo do skrajnosti zanemarjeno ? Kdo je kriv, da ima drugje zadnji rudarski „zajbrovc" večjo plačo nfgo pri nas najstarejši „hajer"? Kdo je kriv, da se sadi pri nas mesto sadja trnje, da prodaja kmet svojo živino raje judovskemu oderuhu nego bi jo prignal na sejem?
Ako želimo na ta vprašanja odgovora, moramo malo domače naše razmere pregledati. Kaj vidimo v naših krajih ? Vsake tri korake daleč opazimo napis te ali one „posojilnice", tega ali onega ,koDzama", te ali one .narodne štacune". Is teh prvaških .posojilnic", ki bodejo pričele v kratkem pokati, da bode groza, kar nam pre* rokujeta že slučaja v Šoštanju in sv. Jakobu v
Rožni dolini, dobiva ljudstvo denar po oderuško viBokih obrestih in nezaslišano ojstrih pogojih. Nobenega o bi a stnega nadzorstva nimajo ti prvaški denarni zavodi, člani pred-stojništva so večinoma nezmožne figurice v roki posameznih prvaških mogotcev. In — iz .narodnih obzirov" mora jemati slovensko ljudstvo v teh pvvaških zavodih denar, katerega bi pod veliko bolj ugodnimi pogoji pri naprednih šparkasah dobilo. Istotako iz .narodnih obzirov" mora slovensko ljudstvo, nahuj-skano po politikujočih kaplanih, kupovati v zakotnih .konzumih" in .narodnih štacunah" za dobri denar slabo blag o. Tisočaki kr vavega ljudskega denarja so se izgubili v času velikih polomov spodnještajerakih duhovniških „konzumov". In vse to iz — .narodnih obzirov*! In ravno tako iz .narodnih obzirov" mora slovensko ljudstvo podpirati edino prvaške odvetnike, ki dostikrat nezaslišano .mastno" računajo. Iz .narodnih obzirov" mora vbogi klerikalni delavec plačevati v»*ok© doneske } .kršcan-sko-socialno zvezo", v svoje »strokovno" društvo, za .vbogega jetnika" v R mu, za zamorčke itd. Iz .narodnih obzirov" mora kmet sredi v najhujšem . deln hoditi po „božjih potih", pustiti sinu in hčerki zapravljati čas ter denar po »Marijinih" in „mladeniških" društvih, za slavnosti in .teatre" ... Ali je čada, da je potem to ljudstvo revno, do kosti izmozgano, da strada, da trpi lakoto, menda tudi iz ,,narodnih ozirov". In naprej! Računajmo k tema gospodarstvo prvaških občinskih in okrajnih zastopov, — vsako leto višje, neznosne doklade in vsako drugo leto ta ali ona prvaška tatvina. Slučaje, kakor smo jih žalibng doživeli na Turškem vrhu, v Ljutomerju, pri okrajnemu zastopu v Celju, v sv. Jakobu v Rožni dolini itd. pritisnijo za leta na denarni žep ljulstva. Računajmo nadalje k vsemu temu še febtarije za „narodni sklad", za papeža, za nove cerkve za cerkvene stole, za zvonove, za bernjo in bogve za vse še kaj, — nadalje sleparije pri štolnini, račune gotovih prvaških odvetnikov itd., — potem bodemo skoraj razumeli vprašanje : zakaj proda kmet zeleno grudo svojih očetov in odhaja v Ameriko in zakaj je cilj ljudstva beraška palica. In kako je na duševnem polju? Koliko gospodarsko koristnega čitiva ie dalo prvaštvo že ljudstva? G. k. kmetijska družba izdaja svoje liste, — razven tega pa je edino naš „S t a j e r c" res mnogo gospodarskih člankev prinesel Prvaki so dali ljudstva edino »Mohorjeve knjige", ki pišejo raje o nogah' kitajskih žensk, nego o gnoja, in — mo-litvenike vseh vrst in cen. Dobro, naj slovensko ljudstvo le moli. Ali poleg molitve je zapnvedal Bog tudi d e 1 o 1 In slabo, žalostno je delo, ki ne temelji v znanju. V nemških krajih čita kmet gospodarske časnike, da se poduči o cenah poljskih pridelkov in živine, da ve prodajati in kupovati. Delavec je naročen na svoj list in čita knjige, potom katerih se izvežba, da zamore zboljšati svoj položaj. Pri nas spijo vsi, — pri nas velja geslo, daje greh, citati in misliti! Mnogo je še kmetov, ki pravijo n. p.: „Moj oče ni poznal  umetnega gnoja in zato ga
tudi moj sin ne sme rabiti". Naš kmet dostikrat ne ve, kako bi dobil cevi za dieaažo in pusti svoje travnike raje v močvirju, cego bi se podučil iz dobrih časnikov. Kamor pogledamo, vidimo trnje namesto sadnega drevja. Ia ako že najdemo košček sadono3nika, potem je gotovo drevje napačno nasajeno, pohabljeno in od mr-česja uničeno. Koliko časa smo morali pridigo-vati, da se da peronospere nevarnost s škropljenjem omejiti I Koliko časa smo vpili, da so umetni gnoji potrebni! Kmet ni slišal, — kajti prebiral je »Mohorjeve" pobožne knjige, mesto da bi se gospodarstva učil . . .
Pošteni slovenski rodoljubi nas bodejo razumeli in priznali, da imamo prav 1 Mesto znanja nemščine dalo se je ljudstvu pesni ;\ Ia , Hej Slovani", — mesto brizgalnice proti peronosperi se ma je dalo slovensko trobojnico, — mesto poduka v gospodarstvu navduševalo se je revne Ijndi za boj proti nemškim uradnikom, — mesto dobre živinoreje poživinilo se je ljudstvo, — mesto dobrih šol se mu je dajalo ..teatre', — mesto božje   besede pa politično   hujskanje . . .
In zdaj vpijejo, da slovensko ljudstvo propada. Sivolasi berač je stal ob durmi grašč ne in prosil miloščine. Vratar je prišel in mu podelil — kamenja namesto krnha!
Ta vratar je slovenski prvak, — ta berač pa je izmozgano slovensko ljudstvo I
Politični pregled.
Skupni državni proračun za leto 1909 ostal bode, safcor poročajo listi, v splošnem nespremenjen. Samo vojni proračun bode za znatne svote zvišan. To je posledica zahtevanega zvišanja tfic rskih plač. Poleg tega zahteva vodstvo vojne mornarice 78 milijonov, to je za 22 milijouev več nego lansko leto. za zgradbo novih ladij. Da bi se nam dače zmanjšale, o temu smemo torej samo — sanjati . . .
Cesarjeva 60 letnica se bode na izvanredni način praznovala. 7. maja prideta nemški cesar Viljem II. in cesarica ter 14 do 16 vladajočih nemških knezov na Daoaj, da čestitajo sivolasemu avstrijskemu vladarin osebno.
17'. milijonev vojakov. Poslanec Schuh-meier je povedal v d<žavni zoom ci, da bi imela v slučaju mob lizicije Nemčija 5 milijonev vojakov, Francoska 4 3, Rasija 4, lilija 2 2 Avstrija skoraj 2 milijona vojakov. Le teh 5 držav bi postavil torej v slučaju svetovne vojske 17'/* milijonov vojakov na nog«. Posledice take vojne bi bile pač grozne !
Stanje nasadov na Ogrskem, poroča se z dne 15 aprila, da stojijo nasadi na Og-skem letos dobro. Poletni nasadi so že večid I gotovi in deloma že bolj razviti nego zimski. Stdi se hcerno, deteljo za krmo. krompir in koruzo. Zimski nasadi niso trpeli škode. Tndi stanje živine je z«dnvoljivo
Kako pišejo Srbi o  Avstriji? Bigadski
list .Vtčernje Novosti" prinesel je pred kratkem članek, v katerem pravi: .Ako h Avstro-Ogrska zidala železnico skozi sandzak Novibazar, pre rezala bi srbstvo v sredmi S bji bi potem nič d ug ga ne preostajalo. nego da napove A«stro-Ogiski vojno. Srbija  zamore  po.taviti   250 000
mož t vojsko, ki so toč vredni, nego dvojno število nezanesljivih avstrijskih vojakov. Potem moramo avstrijske narodnosti nahajskati. Ogrska se mora popolnoma od Avstrije ločiti in dobiti mora lastnega vladarja. Čehi, Poljaki, Hrvati, Slovenci in Rnsini morajo pričeti boj za svojo prostost. S Turčijo, Crnogoro in Grško se moramo Srbi vezati. Balkanske države naj bi Ž8 enkrat isprevidile, da jih vodi Avstrija za nos. Srbija je zmagala v colninski vojni, mi smo AvstroOgrsko moralično nbili. Proti Avetro-Ogrski moramo peljati boj do uničenja. Ali bode Srbija veliko pokopališče, ali pa se v stvari velika Srbija !" — Tako pišejo srbski listi. Človek ne ve, ali bi se jezil nad otročarijo ali nad prevzetnostjo teh podanikov revolver-Peterčka. Sicer pa je razvidno iz tega, da je boj proti nvozn srbske živine is vsacega stališča opravičen. In s temi Srbi se dražijo naši  prvaki!
Srbski kralje-morilci razvijajo tudi po okupacijskem ozemlju, torej po Bozni in Hsrcgwioi živahno propagando za svoje misli. Vkljnb tema, da je napravila Avstrija šele iz slovanskih divjakov v teh deželah Erropejcem podobne ljudi, hujska se zdaj proti tej državi in za .združenja vseh Srbov". .Pester Lloyd" pa poroča, da so voditelji te velikanske agitacije iskati v Bslem-grado. Stari lisjak Pasič namreč, ki spada že davno na vislice, uredil je vso agitacijo in nastavil posebne ljudi po Bozni in Hercegovini, ki širijo agitacijo in pripravljajo upor proti Avstriji. Upajmo, da ne bode naš minister za zunanje zadeve za pečjo spal . . .
Spor med Italijo in Turčijo. Italija ima glasom pogodbe pravieo, osnovati nekaj lastnih poštnih uradov na Turškem. To je hotela te dni storiti. Turška vlada pa se je pričela nakrat braniti. Poleg tega je bila Italija nezadovoljna zaradi drugih stvari. Zato je stavila turški vladi ultimatum in odposlala takoj svojo bojno mornarico protiT určiji. Zdaj je Tarška vlada v vseh točkah ponehala, tako da je ta tako hitro nastali spor končan.
Položaj na Portugalskem. Razmere na Portugalskem se še vedno niso oblažile. Nasprotno : boj republikancev in vlade postaja vedno ojstrejši. Listi poročajo, da je policija odkrila morilni načrt proti kralju Manueln, ki bi se naj izvršil na dnevu otvoritve državne zbornice. Vlada zapira republikanca trumoma. E otvoritvi zbornice se bode pripeljal kralj v obkovanem vozu v spremstvu regimenta kavalerije. Pripravljajo se tudi dogodki.
Tolitve t Dobju pri Planini.
IzDobja pri Planini se nam piše : Pri nas je napravil lansko leto mraz veliko škode po polju in ziito so se posestniki oglasili pri Županstvu, naj se škoda pregleda in da ljudem, ki so potrebni podpore. Ras so dobili nekateri podporo, pa kedo? Nek revež pride k župana in ga vpraša, če ve, kako se piše naš novi okrajni glavar. Župan pravi, da ne ve. „Kako da ne veš, saj dobiš pisma, kjer je glavar podpisan", odgovori revež. Znpan pa pravi, da se Še ni toliko pobrigal za podpis, da bi vedel, kdo je naš okrajni glavar. Revež pa pravi na to: „Glavsr pa ve za celo tvojo žlahto". „Kako to?" vpraša Zupan. „Tako, ker je samo tvoja žlahta dobila podporo" je bil odgovor. Žapan je bil na to hnd, pa to vse nič ne pomaga; zdaj vemo, da tistim katoliškim možem, ki jih Vurkelc spravlja v občinski odbor, ni za to, da bi p o-trebnim pomagali, ampak za vsekaj drugega. Zato pa naj nihče ne] voli tistih ljudi, ki jih bo župnik priporočal! Kakor se sliši, misli župnik zidati novo kaplanijo, ki bo veljala najmanj 5—6 tisoč goldinarjev. Za kaplana je že iz-prešal 3 tisočake in zdaj pa še misli ljudi do nagega odreti. Vurkelc je rekel, da se čudi, da še imajo Dobjani toliko denarja. Pa če bo-dete volili Vurkelca in njegove ljudi, bo že vedel napraviti, da ne bo vDobjem več toliko denarja. Takrat, ko se poteguje kmet za svoje pravice je „neumen in butelj" kakor pravi Vurkelc, kadar je pa treba plačati, je pa dober. Dne 28. vsi na volišče in izvolite si ljudi, ki ne bodo imeli samo k sebi obrnjenih rok".
Iz drnge strani pa se nam še poroča:
— 2   -
„čajte in strmite, dragi bralci, kam je zabredel župnik Varkelc, da se je začel podpisa-vati kot „Dobjanski mladenič". Ali ga je laž in politična hujskarija tak daleč zapeljala? Le kar malo premislite, g. župnik, kakšne hudobije ste uganjali že v Gornemgradu, ko ste še tam kaplan bili in poznej tukuj v Dobji; ne bo Vam več v glavo padlo, da bi se podpisali: „Dobjan-ski mladenič1'. Ali mislite, da je ljudstvo na vse to že pozabilo ? Ne, ni pozabilo in tudi nikdar ne bo! V dopisu v „Našem Domu" od 2. aprila t. 1. št. 8. se je podpisal Varkelc: „Dobjanski mladenič"; sakrabolt, zdaj smo pa imenitni Dobočani, ko imamo mladeniča za župnika! Dttlej kvasite v tem dopisa od prepirov, hajskarij, tožb in nepotrebnih stroškev. Ker pa mi nismo tako zabiti, kakor Vi mislite, Vas le vprašamo: kdo pa je napravil v Dobji več prepirov kakor Vi? Dokler Vas ni bilo v Dobji, bil je tukaj lepi mirni kraj, in Vi ste zasejali nemir, prepir, tožbe in sovraštvo. Dobočani še prej vedeli niso, kaj je tožba. Kaj pa tistih 3000 kron, katere ste izceganili iz DjboSanov, ko ste plavšali, da bodete knp li kaplana ? Kaj pa d r n g i h 3000 kron kar znaša bernja, za katero ste ciganih vsa leta i. t. d.? Ali niso to nepotrebni, strašno veliki stroški? Vbogo revče, da ne poznaš samo sebe, da si upaš toliko lagati in take stvari čečkariti v „Naš Dom", ali bolj prav povedano, v „Lsž Dom". Ako bi Človek le enkrat v šolo pogledal, moral bi se naučiti toliko omike, da bi ga bilo sram tako lagati! Veliki stroški, katere ste plačali v Maribor zaradi krivične tožbe zoper nas, so pač bili potrebni in pravični, le rajši tiste obžalujte in nehajte lagati od drngh. Primite se za usta in molčite, da ne izve zopet sodnija od Vaših junaških činov in Vas ne prime zopet za žep, za poplačanje velikih stroškov".
Vidimo torej, kako hnd boj e odigrava v Dobju. Ali se bodejo kmetje že dalje pustili za nos voditi? Upamo, da ne! Vse, kar smo tekom let pisali proti župnika Vurkelca in njegovi gardi, je čista resnica, 'ki se da pred sodnijo dokazati.   Zato možje v Dobju, volite napredno!
pozno
tjaj
Dopisi.
Boj za Stoperoe!
Aleluja! Kristus je od smrti vstal in veselje razlega se po celem katoliškem svetu. Prekrasne so bile besede, ki nam jih je naš ž"upnik, g. Keček, na velikonočni pondeljek pri-digoval. S posebnim zanimanjem, s pazljivostjo, kakor bi poslušali apostola samega, poslušali smo stoperški .farizeji", ko ste nam razlagali, da kakor je Kristus od smrti vstal, tako vstajajo verni kristjani z opravljanjem sv. velikonočne spovedi iz groba svojih grehov, a da to storijo na trojni način. Nekateri opravljajo svoje krščanske dolžnosti, velikonočno sv. spoved, lo navidezno, hodijo k maši le zato, da trosijo drugim vernim kristjanom le pesek v oči. Nikakor pa nimajo namena resnično poboljšati se, zavisti, jeze in sovraštva nočejo opustiti, naprej živijo v prešestvu in nečistosti — pa blatijo svojega bližnjega po umazanih časopisih. Povedali ste nam nadalje g. župnik, da drugi sicer resnično opravijo svojo velikonočno spoved, njih spoved je veljavna, a da po hinavcih, farizejih, volkovih v ovčji obleki zapeljani kmalu zopet zapadejo starim grehom, se zopet pustijo od sovražnikov cerkve voditi in poslušajo in vbogajo one, ki so vstali na , prvi način* in ki imajo pri vsaki priliki na jeziku le far, far, far! Ko-nečno ste g. župnik nebeško ginjeni res s pretresljivo Žalostjo konštatirali, da je pač le malo tistih, ki resnično vstanejo iz groba svojih grehov, tako, kakor je Kristus vstal, ki se poboljšajo in ne zapadejo več grehu nazaj. Bili smo ginjeni po pretresljivih besedah in dolgo smo premišljevali, koga pač naš g. župnik morajo sumničiti, da je po farizejsko, pregrešno opravil svojo velikonočno spoved, in prišli smo do žalostnega zaključka, da g. župnik ne more nikogar druzega v mislih imeti, kakor samega sebe in Bvoje ožje prijatelje, — v prvi vrsti brumna ovčica Ignaca Vrabiča, o katerem pač veljajo po vsi pravilnosti besede sv. pisma .Blagor revnim v duhu." — A ko ravno so gotovo naši pobožni politični nasprotniki skesani opravili velikonočno
vse en
Ali ml!*i >* B Vi vsak i
spoved, vendar so zopet blatili na« napredf* Je .° ?j po umazanih časopisih .Narodni list"   in ,P8     'J0,. Slov. Štajerc«.   —  Začeli so toraj znova mF*" * stvo, zanetili so prepir, ko jim nobeden naj^        ?.r. njak   ni   nič   zalega storil.    Nimamo   nič f   ,     J1 stvarni kritiki, če je tudi  javna,   kajti  od" napadene osebe rodbine Zwirn, učiteljica KiP?'n .^m ■ vec, posestnika   Kolar in   Jas stoje kar ""Jr![?TI '' ' poštenosti in ugleda gotovo tako visoko, ds ne doseže blato, ki ga v katoliški ljubezni sF°«la na pijo pobožni stoperški kristjaui. Odločno paf" testiramo proti lažmi, ki  so  nakupičene Tll\-iamvT' pisih z dne 26. marca, 9. in 10. aprila t. !to,,Ko °°' .Narodnem listu" in .Slov. Š:*jarcu." KakoJ0^ ' » se vendar g. župnik  v  svoji   pridigi na teli nočni pondeljek izrazili o dopisih   po  umazsl8 časopisih, ki ne odgovarjajo resnici? povzd gojenim glasom, svete jeze tresoč -», — gromeli iz prižnice, da je to laž   obreko-aijr6*'   u!e rfastikraja?    In Ti dragi Nace Vrabič? TadiP?*,*", Tebi žalibog opazujemo,   da   Ti   je   velikono?!?*'. .a spoved le malo pomagala.   —   Tvoje dosed«            i
javno in zasebno delovanje bilo je ustvarjeno"11' pravi katoliški podlagi, podprto z lažjo in o:L el kovanjem, pri vsem Tvojim početiu manjkalj?:er *?. je resnica — hčerka božja. — To je bil rac1  .J1   T. da si pogorel dosedaj še v vseh svojih pravdah?   ^a ,* zgodilo se Ti je celo, da Te je  Tvoj  lastni £     "jr" stopnik pri sodnijski obravnavi  zapustil,  ker    . ga pri informaciji  .nafarbal".   Kjer pa si mtmi5. si skrbel za to, da bi svojim soobčanom b°    , spraznil žepe. Najboljše se Ti je pa.menda godiloi si  bil načelnik krajnega šolskega sveta in koP°,  '.f zapustil nasledniku deficit (primankljaj   v kiiE**?'   el Razumemo toraj,   zakaj se tako pehaš in trf~ .      ,. za občinski stolec. Rad bi pač postal župan, P.a.    P° bi si malo zboljšal zmedene finance.  — Je [j*1.™   • neprijetno, če se zgodi tako. kakor   se  je dilo z Matevžem  in   Marijo  Kamenšek.  Ali veš, kako sta plačala Tebi obresti ?  Ti si .pozabil" poslati denar upniku, tako da je 4 mesece pozneje stranka tožena. Takrat si stranki, da gospodična poštarica ni poslala narja naprej, koj drugi dan  pa si  dal   18 kot  obresti   Matevža  in  Marije   Kamenšel pošto. Kako se pa tako  ravnanje   vendar nuje in ne diši le  precej   po  kazenskem niku ? In že zopet  žalibog   opazujemo,   da akoravno si brumno opravil velikonočno s; .zapušča spomin''. — Že zopet je pred kra bila neka stranka k sodniji poklicana, ki se' mo_
mm, ako ravno jo  je   precej plačala, a si Ti menda zopet   .pozabil denar naprej. Ni si toraj tudi T',  vbogi  Igro po besedah g. župnika samo navidezno   vstal
la nefca stranka k sodniji poklicana, ki se i r      ,■ ogla  izkazati s   potrdilom o plačani zavarou* T**_jfil« "■   ako ravno jo  je   precej   čaBa poprej Ti: ^JL
!ik»ko   jih )alej de
groba svojih grehov? Mi neodvisni stoperški«   , •    ■ lilci Ti pa zakličemo : Moža, ki je tako pozablja da se mu ne more niti par bornih kronic
,va učt tu se s pa tega
.»K
kaže
bodemo!" — Lahko — bi še z Vami, učitelj Hren obračunili in dokazali Vam, da tudi Vi samo navidezno  ostali   iz  groba  svoL grehov. Imamo gradiva dovolj,   kritikoTati ViP* delovanje v šoli in  izven   iste,   pa  tudi  pre« ''  t-J poglavij Vašega življenja  iz  dobe,   ko  še  ni*.        , °, tukaj zgago delali in hinavščino prodajali, n«Jtn,: D| je  znano.   Vendar bodi za danes dovolj — «■  ^ ? seli Aleluja razlega se po svetu   —  in prizans™     g semo Vam v nadi, da se poboljšate. Pri prihcd    , nem članku pa, ki bode pisan v  javnosti  pnP gotovim osebam, dobite  lekcijo,  da bodete mnili in poskrbeli bodemo  tudi,  da  bodete ~, .zgoraj" poučeni o poglavju: dostojnost intakB K sklepu še resna beseda   Začeli ste Vi v kleri".    Jf. kalnem taboru zopet ostudno, oaebno gonjo n .          '
časopisih proti svojim političnim nasprotnikom «» ■- *" • ko vendar nobeden zadnjih vam ni v javno« j. j ' očital ničesar. Dobro — naj bode. Zamorci« «ra;nc Vam slediti tudi na polje ostudne, javae osebni . j, kritike! Imamo gradiva dovolj ; ne vstrašiii: _ovakji še, tirati Vašega umazanpga perila pred javnH in ga tam tako oprati, da bode vam gotovo« ■»         r
prijetnejše, kakor nam Vaše čvekarije  po  ,HtH     j« rodnem   listu  in   Slov.   Štajerca",   ki   so bra     '• vsake resne,  stvarne  podlage   in  ki   nam pil 8~f ^^ prav nič  nepoštenega   očitati   in   škodovati bJj morejo.
Iz Črešnlc v Konjiškem   okraji. (Nada vanje od 12. aprila). Dne 16. januvarja t. prišla učiteljica ženskih ročnih del zaradi oddaljenega, strmega in  ledenega  pota pol ure
Kranj, k in
....
—   3 —
10 tjagor. Komaj da je stopila t šolsko sobo, it je šolski vodja Ravbar začel iz celega grla id njo kričati, ter z roko na mizo toči, droga iti tudi z nogo ob tla, t pričo šolaric, da so kikor tudi učiteljica pred njim trepetale, brez bi ji bil odzdravil, brez da bi se bil od stola ignil ter ga nje prepustil, brez da bi bil rr l I nienkam čas dal ali jih opomnil, učiteljico po-so tifo l^ra,'t'' '^- ^ T8e *° Pa 8amo zato, ker zaradi da jih ^'in?88 m težavnega pota in hudega leda, ni xuL mogli naprej in pol nre zamudila ! Premnogo-Int pa se je Ravbar že indi nad učiteljico drl in tamovladno ukazoval: .Naj si bo vreme še toliko bodo ali cesta še toliko slaba v velikem nego, dežu, leda, mraza i t. d., in naj si v elikfr ^m ^a8n katera od šolaric pride ali ne, to a j« vse eDo, za vas to ni nobenega izgovora I Ifiij je moje dekle za učiti in zaraditega imate 'i rak četrtek vestno in zanesljivo priti in ne tttrt ure zamuditi, Bicer Vam bodem jaz drago pot pokazal ter Vam nagajal in Vas karami-■jral, da se še bote radi tej složbi odpovedli". Okr. šol. svet pa je Ravbarju že večkrat ukazal, da nora t budih dnevih se na to ozirati in spre gledati, i temu uadutežu je bile vse to kot bob v steno. Ker pa Barbar tudi na prošnjo učiteljice, da ji vsaj pred učenkami sramote in poni-a prizanesel, ni nehal naprej vpiti, tedaj učiteljica iz šole zbežala v zaupanju, da bo Ravbar iz šole šel in ona bo nato mirno in nemoteno poučevati zamogla, a tudi to ni pomagalo. Ravbar je namreč takoj nčenkam zavpil: „Marš domu" — in dekleta ■o bila prisiljena nemudoma oditi, četudi ne rade, ker jih je Ravbar poldnevnega uka oropal. K temu se pripomni; ako bi pri vojak h častnik nad podčastnikom vpričo niž h rojakov kričal, ali pa se na srednjh in viših šolah ravnatelj nad tvojim podrejenim profeeorjem vpričo dijakov drl, ali pa okrajni šolski nadzornik nad učiteljem vpričo otrok ropotal, bi vsaki cd teh budo zapadel; le šolo vodja Ravbar kot domi-iljujodi si birokrat, vojd, paša, ja samovladar si to moč in pravico prilastuje ! Kolikokrat je učiteljica v posebno hui h dnevih v jesenskem in limikem Času zlasti v prvih letih tagor prišla, je malo ali celo nobenega dekleta, in navrb malo ali nič zakurjeno šolo, ter tako t mrazu trpela in se prehladila in pokvarila, a veliki Ravbar je še na to zapovedal: »Vi imate mojega otroka poučavati — Kadar nji pa sploh ni bilo mogoče priti, je Ravbar vselej s veseljem okr. š. svetu sporočil: , Vsa dekleta so priSla, a učiteljice ni bilo", dočim je hudo vreme, nehodno cesto, hladno šolo, število otrok, ako jih je sploh kaj bilo, zvito zamolčal! Dalej do leta 1901. so morali poprešnji šolo-vodji tukaj tudi ob četrtkih učiti, dokler ni bil ročni uk za učenke upeljan; pozneje pa sta dva nč-telja tudi od učiteljice včasi zamujeni cat se svojim ukem radevole ispolnila, a Ravbar pa tega najmanje ne stori, temveč se raji prostega in mrgočnega dela in kričaje zapoveduje ter kaže, da je sam svoj neiiproaen gospodar; pa napah gre pred padom. Hvaležen naj bi raje bil, da je na stara leta z veliko obiteljo s Primorskega na Štajersko v boljše plačilo prišel, ter od leta 1906. s pomočjo prednika celo v drugi plačilni razred, da ima še 200 kron več, pa nehvaležoost je plačilo sveta.
Sv. Križ pri Rog Slatini. Kakor smo že v zadnji številki poročali, poslal nam je prijatelj kaplan Kranjc dva .popravka" po § 19 Enega smo v zadnji številki objavili. D ugi popravek, ki je ravno tako zabavljiv in glede verodostojnosti gotovih duhovnikov podačljiv, se pa glasi tako-ie: „V zmislu § 19. tiskov, zakona zahtevam, da sprejmete z ozirom na Vaše poročilo ,tit. Križ pri R g. blatini" z dne 5 aprila 1908 št. 14. sledeči popravek: Ni res, da je bil kaplan Krajnc povabljen na god, katerega so obhajali svete Jederte večer. Res pa je, da me ni nihče povabil in tndi nisem šel na god. Ni res, da bi z organistom Ivanom na koline; res pa je, da z Ivanom nisem nikdar šel na koline. Ni res, da hodim v Šornovo hišo na peč sadet; res pa je, da na isti peči še nisem nikdar sedel. Sv. Križ tik Slatine, dne 14. aprila 1908 Jakob Kranj, kaplan" — No, dragi čitatelji, kaj pravite k temu? Elnostavno se reče: ni res in ni res in ni res, pa je po mnenju čmuhov vse dobro. Ni res, da je nebo  plavo, ni res,   da je
idnisJ
»Ni
a Y«
škro-•a pn> v do. . 1 ko m
tzan liso >, sa-ije in ii pri nočni danje io nt obredi la Ti zrok. ah in : za-Br i, aogel mala loko,[ :o si :asi)J ;rgai , da pač
5isto bila
ekel de-Kr-
n8 metko-Te, »ved »em|
ni val-?ebi lati tac, I ii vo-
j",
au- | ne ad-ste ijih aše | cej ste am re-
36-
)d- | oti
)0-
od
a.
ri-
po m,
sti
30
ie
10
at e-
a-
5Z
ič ie

sneg beli, ni res, da je veda mokra, ni res, da ima tele štiri noge, res pa je, — da se je kaplan Krajnc tudi v tem popravku pošteno pokadil in da je doprinesel le dokaz, kako brezsramno znajo gototi črnosukneži resnico zavijati!
Janživrh pri Ribnici. V Lehnu imajo torej dva „cberlehrerja" in sicer ednega pravega, ednega pa krščenega iz ust ljudstva. To pa zato, ker ima veliko prijaleljsko zvezo z učiteljico K. L Ja, ja Hanzek, mrak se ti je vsedel na tvoje oči, da prav ne vidiš — ali je pa morebiti le ies, da je ljubezen slepa?
Šmarje pri Jelšah. Lansko leto nas je toča strašno potolkla in si nismo mislili, da bi še kdaj vinske kapljice pokoštali. Zdaj v Veliki-noči pa se je to-le zgodilo: Eien krčmar se je namilil teh ubeg h ljudij, ker je vedel njih zadrege, da si ne morejo en liter vinske kapljice kupiti, usmilil se je in je določil, da kdor si kupi en Štefan vioa za praznike, taisti ga dobi za eno krono. Seveda mu drugi ne grejo na prste, ker se jezijo nad njim, pa on pravi: naj govorijo kar hočejo črez mene! Usmiljeni človek je, to vemo vsi, on si noče nabirati velikih pro-litov in saj jih tudi nima. Ali blago ima pa tako, da ga treba iskati po drugod z lučjo po dnevi. Vsa čast in hvala naj mu bo, poštenemu krčmarjn Ferdinandu Matjažu v Senovici!
Iz Št Jurija Ob juž. Žel. Cenjeni urednik .Štajerca", pripustite mali kotiček našim Šentjurskim razmeram, da postavimo naše kolovodje v pravo luč. Sedaj bode že pri nas malo bolj toplo začelo biti, tako da ne bo dolgo da se bode začelo maslo topiti na naših velečaetitih jajejih baronih. Zanimivo je bilo poslušati letošnji postni pastirki list, posebno pa zato, ker Bern ga slišal pri dveh župnijah in povsod je bil drugačen. Naš Nandel in Mehknž hočeta imeti torej tako imenovani „ekstra- burst" pri vsaki reči tako tudi pri pastirskem listu. Pri vsakem odstavku je mogel zraven povedati kar še ni zapisano in tudi nikdar ne bode. Brez vsega ne-hanja je pa razlagal postno postavo kako strogo se mora kmet postiti, in da ne sme dvakrat na dan meso jesti. Neumneži neumni, kje pa bode kmet vzel da bi vsaj enkrat na teden meso imel? In kmet tudi ni tako srečen da bi mu kdo kakšno svinjo skoraj zastonj podaril, kakor je to letos dobil kaplan Nandl Žgank. Slučajno je moj sosed šel v petek h kaplanu in videl da mn je mati klobase kuhala. Seveda on jih mora ob petkih jesti, ker mu jih neumni klerikalci skupaj nosijo — menda se boji da bi osmrdele Seveda on lahko tako pripoveduje ker je vedno klobas sit. Pri nas je še ta nespametna navada, da ako kaplan pride k hiši, mora jesti na vso moč klobase, meso, piti samo boljše vino, um kmet pa potem v najhujšem delu strada da je joj. Ker se Nande pri zarukan h kmetih tako naje, potem pa vpije: tako dobro gre kmetu, vsega ima dovolj. O a menda misli da kmet vedno samo meso in klobaso je. Koliko je pri nas ljudi kateri prej župniku in kaplanu vse znosijo, sami pa še v veliki noči stradajo ; bedaki mislijo da jim bo župnik v nebese pomagal kakor kakšen mešeter, če mu ponudi klobaso in kozarec vina. Tudi tehtati ni pozabil za ubogega vatikanskega jetnika; en par tercijalk je celo po hišah pognal da beračijo za oni kelih, kateri menda ako se bo kupil za ves denar kar bo ga bo nabralo še v cerkev sv. Petra v Rimu noter ne bo šel. Milo se mi je storilo ko sem videl nekega berača in dal je 20 kr. katerih je milijonkrat sam bolj potreben kot papež. Za danes dovolj, prihodnjič več.
Vedeževalec.
Iz Ljutomera. Naš trg je prijazen in ima precej lepih poslopij. Ako se pelje iz Ljutomera na Kamenščak, tam pa stoji na levi strani steze res čndno poslopje, katero naredi slab utis na potovalce, ker se ne ve li bode nastalo stranišče ali pa kobaca za zverino. Lastnik tega poslopja je neki upokojen učitelj vnlgo Neteč Ta stari možakar je zelo siten in svoje sosede zmirom nadleguje, ima pa žalibože zagovor pri oblastni-jah. L ntomerško lepševalno društv se naprosi, da odstrani to čudno poslopje.
Ud lepševalnega društva.
Sv. Barbara v Halozah. Dragi .Štajerc", moram ti poročati o delovanju našega g. župnika Vogrina in crkv. klučarjev. Imamo monštranco kjer je bil na eni str»-_*v. Janez, na drugi sv.
Magdalena, kakor sta bila pod križem na kal-variji, in veš, dragi »Štajerc", kaj si je naš g. župnik izmislel z sporazumljenjem ključarjev ? da se morajo te podobe odstraniti, ker so proti cerkvenim predpisom. Tedaj je pri nas do sedaj bilo vse narobe; sedaj pa bode enkrat ,po postavnem potu", potem po .cerkvenem pravu", in sedaj ,po cerkvenem predpisu". Ali kakor slišimo praviti, hoče župnik vse po svoji volji delati. Ko je pa bila šolska seja in je hotel načelnika prisiliti, da bi mežaarji stanovanje v stari šoli pripustil, tedaj ga je neki navzoči gospod podučil, da tukaj ne bode z silo ničesar dosegel, ampak s prošnjo. Ko je potem podučen prosil načelnika kraj. šolakega sveta g. Rakuša, mu je ta dovolil in sicer do odpovedi. Mislite si ponižanje tega haloškega kneza pred liberalci, zakaj ravno liberalci so ga priporočali za župnika v sv. Barbaro v Halozah. Kakor slišimo mn ni nikoli denarjev zadosta, sedaj bo dal več novih Bedežev v cerkvi nastaviti in na dražbo pustiti, ker vidi da vbogi Haložani kaj radi sedeže kupujejo; do sedaj so v tukajšni farni cerkvi pred oltarjem bile 3 laterne, katere bo gorele ob velikih praznikih, ali na povelje g. župnika so dve odstranjene, ali mogoče že prodane! Radi Rabuzeka Vam to-le naznanimo : Ker se ni upal proti govornikom .narodne stranke" nastopiti dne 2. marca, zato je ves klavern in žalosten opazoval, kako so na tržišču ženske semenj© in olje prodajale, dokler ni prišel zraven cerkv. ključar Habičak z globokim poklonom; morebiti Bi je mislil Rabuzek, ali vitez Don Kišot, ako ne upam tukaj delati škandalov, sem že poprej Markovškega kaplana našnntal, da bode on deloval proti omenjenemu shodu pri sv. Marku. Grozno je tudi sedaj zmešan radi posestva, katero je kupil, pa ga nima z čim plačati, zato sedaj zmirom drži glavo na eno stran kakor pravi liguorijan . . .
Sv. Jurij Ob Taboru. Preljubi kristjani, berite par vrstic od našega nekdaj mirnega Sv. Jnrja. Pred 15. leti je prišel sedajni župnik Franc Zdolšek iz Solčave k nam za župnika; seveda je bilo tu in tam kaj za popraviti, pa kakor se je možu videlo, mora biti vse .nobl* in vse najlepše. Zato je najprvo hotel imeti farof popolnoma prenovljen, ko je bil popolnoma dober, samo »nobi" ne. Marof je moral seveda tudi nov biti, pa ne kakor se spodobi za farof, ampak kakor pri kakšni graščini. Io potem zvonik in nove zvonove. Nazadnje pa je prišla cerkev na vrsto, da Be prenovi in tudi to se je zgodilo, kajti pri nas smo revni kmeti, pridni in radodarni. Zato smo ves les darovali in vse na tlaki storili in zvozili; denar je župnik znal prav dobro molsti od žuljevih rok, da ga je na-molzel toliko, da mu je preoatajal, kakor tudi materijah In kaj sedaj početi z denarji in ma-terijalom? Okoli cerkve je bilo nekdaj pokopališče ; župnik si zmisli, da bi se zidala na tem prostoru cerkvena hiša, kar se je tudi zgodilo v namen, da bi se odrasli mladeniči in mladenke poučevali krščanski nauk. Hša stoji, toraj na žegnani zemlji na pokopališču; ko je bila zidana, je bila slovesno blagoslovljena in čemu sojo rabili? Žapnik in mežnar in kuharica so hmelj notri sušili. To seveda ni bilo faranom po volji in moralo se je opustiti. Da mu pa ta hiša nese dobiček, kaj si zmisli zviti naš „častiti", pardon častilakovni župnik? Iz cerkvene hiše je naredil .teaterhaus"; seveda župnik in kaplani so bili komedijanti, nedolžni mladeniči in mladenke pa delavci v gospodovem vinogradu. Kar se je vstopnine nabralo, večidel od vbogih ljudi in otrok se je potem imenitno pilo in jedlo in v pozni noči pretepalo in v pijanosti marsikaj uganjalo, kar ni prav. Da stem niso bili farani zadovoljni, to mora vsak trezen človek pripoznati. Tedaj preČ stem 1 Ali kaj sedaj ? Dobiček mora biti, molsti moram. Poslušajte in Btrmite, kaj si zmisli naš .božji namestnik". V sv. Jarju napravili so posojilnico, katera pa ni bila posebno potrebna, ker jih je povsod v bližini dovolj; pa to naj ža bo; ta posojilnica je bila vedno lačnemu žreln kakor cganu špeh in umisli si posojilnico, ali bolje rečeno mejaloico, kajti ljudje ki dobe tam denar v poaojilo, morajo v zamenjo dati popolnoma svojo politično pokorščino. S;daj v takem malem kraju kakor je Sv. Juri, so komaj 100 met. druga od druge dve posojilnici. Da me vsak  zastopi, posojilnica
— 4 —
ali pravzaprav klerikalna mejalnica je tudi v cerkveni hiši. Pero mi zastaja in lasi se mi jezijo, če pomislim kaj vse se je že godile na blagoslovljenemu prostoru. Kaj bi rekel Kristus, če bi sedaj na svet prišel? Ali ne bi tudi sedaj kakor nekdaj spletel bič, nagnal mejalničarje denarja in preobrnil mize ? Gotovo bi jo župnik najprri skupil, ker je vodja posojilnice. Kristus bi rekel: moja hiša je hiša molitve, vi pa ste jo storili jamo razbora, prepira in sovraštva! Tako ravnanje je nekrščaniko, bi rekli naši pradedje, ako bi vstali in videli, da je tam, kjer njih trnpla počivajo, hiša nemira, političnega sovraštva. politična mejalnica. Sretovali bi Vam, župnik F. Zdolšek, da bi Vaše v potu obraza in trndapolnega dela prihranjenih 120.000 kron, kako drugače obrnili (govori se tako, šteli jih nismo) Proč s posojilnico iz žegnanega pokopališča, da bodejo naši pradedje imeli večni mir in pokoj. Pri nas faranih ste naberačili denar, lea, kamenje, furenge in še marsikaj, kakor tudi človeško žrtev, katera je morala zaradi tlake umreti. Z dobrim srcem smo dali, da Be zida v čast božjo in v prid izveličanja naših duš; nikdar pa ne, da bi se nabavila šola političnega sovraštva. Ako se ne bote iz lepega umaknili. bomo Vam pa mi verniki pokazali pot. Ca se bode naš župnik poboljšal, potem ne bodete več imeli sitnosti z mojimi dopisi, ako pa ne pa znate dobiti vsak teden kakšni dopis. Napišemo lahko cele romane.
Trbovlje. Prosimo, da sprejmete naš dopis v Vaš cenjeni list in sicer prej ko mogoče, dokler ima £e naše trboveljsko delavstvo dober spomin na pretečeni teden svetega milijona. Kot svobodomiselni delavec sem se tudi jaz udeležil slavnih in imenitnih pridig ljubljanskih misijonarskih pridigarjev. Zdaj smo že tako srečni trboveljski delavci, da nam-naši gospodje kar zaporedoma; vsako leto preskrbijo sveti misijon; s tem .delavsko vprašanje" rešujejo. Toraj eden teh velikanov pride na prižaico in prve njegove besede •o bile: , Jaz bodem malo govoril, pa tisto kar bom, bo možko". Pripovedoval nam je najprvo od znanih 10 devic in sicer 5 je bilo dobro pripravljenih, ker so s seboj olja prinesle, ostalih pet pa ne; in priglihoval je dekleta, ki se namreč hvalijo, češ jaz sem devica in jaz sem devica. Pa vse to bi nas ne zanimalo, ako bi ne bil njegov glavni govor proti na prednja ko m; prvo njegovo načelo je bilo zavijanje, predrznil ■e je celo do osebnih napadov. Ta vbogi gospod tudi ni mrgel drugače, da se je dotaknil agitacije za volitve, namreč: ne volite naprednjake, ki pravijo, da za ljudstvo delajo, proč od bikih strank in društev! Nam se pravi, da smo tisti črni črnuhi; res imam črno obleko (odgrne obleko na prsih) ali srce moje bije za vas, mi smo edini vaši dušni pastirji, za druge »tiari nam pa nič mar ne gre". Ali ni to čudna zmes? Na eni strani se pravi: mi smo vaši odrešeniki in ravno v tistem govora pravi, da se ne briga za druge stvari ! Ne, gespoda, mi Vas predobro poznamo in vemo kdo nam pesek v oči meče. Zato pravimo: Po farjih vera gor, po farjih vera dol! "Le tako naprej, gospodje, saj bodete sami odprli oči ljudem! Rečemo pa, da le vi pohujšujete  mladino   in zatirate  vero  sami!   Drugo
leto zopet na svidenje.                    Opazovalec.
* *             *
Bistrica v Rožni dolini. Volilna politika in agitacija so hujskajočim farjem važnejša nego njih verske dolžnosti! Dokaz temu je doprinesel tudi mladi kaplan Tojnko župnije Sveče v občini Bistrica v Bežni dolini. V soboto, 11. aprila je bilo napovedano za šolarje ob 3 uri popoldne veronk kot priprava za spoved. Ob 4. uri pa naj bi bila v filijalni cerkvi sv. Mihaela velikonočna spoved. Šolski otroci so zamanj na svojega kateheta čakali; po otroški šegi so skakali v igri po cerkvenem prostoru. To naj bi bila .priprava za velikonočno spoved". Sramotno za vernega katoličana! Odrašeni so čakali v cerkvi pohlevno na spovednega očeta; ali — kaplana Tojnko ni bilo. Končne ob 7. uri zvečer je prišel ta vzor-duhovnik in je vzel spoved od 10—15 oseb, ki so na občudovanja vredni pohlevni najin skozi 3 ure čakali. Splošno ogorčenje in nezadovoljnost se je širila pri vseh faranih in ojstre besede so padle o postopanjanju in za-nemarjenju tega duhovnika. Tudi kmet in delavec se ne pustita za norca imeti in tudi v verskih
zadevah ne. Ako bi bil kaplan Tojnko zadržan recimo vsled sprevidenja bolnikov, bi se nikdo ne jezil nad zamudo, čeprav bi tudi žapnik lahko to prevzel; župnik je namreč iz lakomn h nagibov vse sprevidenje v zadnjem ča8u~«am storil. Ali vzrok zamude je bil drugi: Kap..^ Tojnko je bil na komando svojega župnika na agitacijskem in informacijskem potovanju; to mu je bilo važnejše nego spoved faranov. Gospod dr. Brejc bi znal odgovor dati, kje je bil kaplan Tojnko na tem čudnem dnevu. Pribiti hočemo tukaj edino, da pride pri naših hujskajočih farjih najprve politika in volilna agitacija, potem pa šele verske dolžnosti. Kmet in delavec! Premišljuj o tem dogodku in dobil bodeš pravo prepričanje. Naloga duhovnika je, da skrbi za dušni blagor svojih faranov, ne pa za posvetne stvari. Kaj poreče pač gospod knezoškof k takim, kato-ličan8tvu škodljivim dogodkom? Ako bode take nesramnosti njemu podložne duhovščine še nadalje trpel, pričel bode govoriti ljudski glas. In sodba ljudstva bode neprijetna za gotovo gospodo!
NoTice.
Zahvala. Uredništvo se zahvaljuje za vsa prijateljska voščila, ki so mu došla ob priliki velikonočnih praznikov. Mi za Vas, somišljeniki, Vi pa za nas!
Eljen Košut I Ponavljamo še enkrat, da nam je odvzel madžaronski sin veleizdajalca Košuta poštni debit in da zamoremo list vsled trga samo v zaprtih kuvertah pošiljati. Zaradi beti-jarskega Košuta seveda ne bodemo pričeli hvaliti madžaronske lumparije. Mi se ne vstrašimo groženj tega don Kišota. Naročniki nam pa naj naznanijo, je-li želijo list v kuverti ali ne. Proč z madžaronskim nasiljem!
Izjava. Znanci mi pripovedujejo, da se zaganja neki ničvrednež v istotako ničvredni ljubljanski cunji v mojo osebo. Nimam časa, prepirati se s takimi ljudmi in tudi ne zamerim mu; kajti revež ni sam kriv, da je zabit. Sicer bi bil pa tudi edini pravi odgovor — pasji bič! Za Vas, dr. Jartela, so taki lopovski osebni napadi pač častni, kaj ?! — Istotako mi je poslal ob velikonočnih praznikih nekdo iz haložke sv. Barbara voščilo na lepi razglednici. Tudi ta modrijan je mislil, da me bode zjezil. Motiš se, fant! Poznam te po perju, pravzaprav po črnem talarju, kateremu delaš pa jako malo časti. Ti, Babuzek, Jakec Babuzek, si mi pisal dotično karto, kaj — ne? Sta se menda zmenila z župnikom. Ali potroštaj se, fant! Jaz se sicer v praznikih nisem mastil na šunki, katero bi mi pobožni farani šenkali, kakor ti, — vendar pa sem se najedel tega, kar sem si z delom prislužil. Razumeš? In zato se ne jezim. Toliko v pojasnilo tistim, ki delujejo proti političnemu nasprotniku z blatom in strupom! Adio! — V Ptuju, aprila 1908. Kari Linhart, urednik .Štajerca".
Nekaj O mežnarjih. Čitatelji bodejo začudeni ta naslov brali. Kaj ima .štajerc" o mežnarjih pisariti? Večinoma so ti mežnarji naši nasprotniki, seveda marsikdaj ne v srca, temveč le na farovško komando. Ali to je vse eno. Naše mnenje je, da bode treba enkrat temeljito v mežnarske razmere posvetiti, kajti toliko izkoriščanja, toli revščine, poniževanja in izsesavanja ter hlapce-vanja ne najdemo pri nobenemu drugemu stanu. Sveto pismo sicer pravi: .Kdor oltarju služi, naj od oltarja živi." Ali mi bi radi poznali le enega mežnarja, kateri bi lahko živel ■ cerkvenim zaslužkom. Kakšne so mežnarske razmere, dokazuje jasno slučaj bivšega mežnarja Dominika Peklar v farni cerkvi v Badgoni. Mož ima 4 otrok in to ni šala pri današnjih dragin-skih razmerah. Za svojo mežnarsko službo je dobival 10 in semtertja 14 K na mesec. Od te svote je moral še 2 K za stanovanje plačati. Z vsemi .tringelti" je prišel mož na mesečno 20 do 30 K. Na postranski zaslužek pa ni mogel misliti, ker je imel kot mežnar več kot dovolj dela. In zdaj vprašamo: kako more človek z 20 kronami na mesec živeti? Pride torej nekaj čez 60 vin. na dan! Kako naj s tem .denarjem" preživi sebe, svojo ženo in 4 otrok? To bi moral čudeže delati, a tega naši mežnarji še ne znajo. Zato je šel Peklar in je — kradel. Mi ne zagovarjamo tatvine.    Ali   to  trdimo,  da je
žnpan je   r(
Iz Spodnje-Stajerskega.
sem so se trudili napredni možje, da bi na okoliški šoli v Ptuju nemški poduk valstvo v ptujskem okraju,   v kolikor se ni
;em po ljubite lim ot in i mislite ve ki 1 vsak i pa t
Zupa
Peklar moral krasti ali pa sam s svojo drn lakote poginiti. Odprl je razne nabiralne pni in porabil denar. Tu' li je vzel naročnino za rikalni list .Glasnik".    Peklar  je  trdil,  da hotel krasti;   le  za  hip si  je hotel  iz revi pomagati in potem denar povrniti.    Ali obuj je bil na 1   mesec zapora . . .    Kaj   poreče temu  cerkvena   oblast?    Peklar   ni   bil  hlsj kakšnega   vbogega  kočarja,   temveč   uilnžbei rimske cerkve, ki poseduje le na Avstrijskem sMoča "pr 800 milijonev kron premoženja. Peklarja so t[%na prat jeli v službi dnhovniki,   ki   vendar   sami got več zaslužijo.    Peklarjev   slučaj   nam   je besedo dokaz,   — da so   mežnarji   prave ai»bo. Tarj sužnji,   kar je  za cerkveno  organizacija goli na je r sramotno!                                                    di   „Sts
pan   le pobira
Nemški poduk na okoliški šoli v Ptuju. Laikov?
pc'gve.  Vol
Pt^vatrašlji
pod kc
lezlo   prvaškega   hujskanja,   zahteva   v interno babe bodočnosti svoje dece nemški poduk,  bij dob     Pone: ve", da brez   znanja   nemškega   jezika človek [jrila se pride  daleč.    Tudi  več občin je  sklenilo   n rad: vioogra prošnjo, da naj se vpelje nemški poduk. Pr so znali to koristno  vpeljavo   doslej   prepre Zdaj pa je vendar šlo! Ža s prihodnjim šol letom   se   bode vpeljalo    v zadnjih   3   rasi okoliške šole nemški poduk.   S tem bode dol šolska deca priložnost, priučiti si nemščine vaki   seveda  od jeze  divjajo! Ali pomagalo ji še sam ne bode njih ropotanje   in  hujskanje.   H cer jtprej 1 P pa tudi opravičena želja ljuditva, da se nasterigokim na šoli pametne, napredne učitelje in ne kakj^ovino, prvaške hujskače.                                             ostra   iz
— Iz okraja novo projektirane ceste Dornoiijroščeve Selce se nam poroča: Neki Šmekeenpok od »tel še n Marjete piše v ljubljanski cunji tako neumoto poval da menda kar sliši, kako trava raste. Raza ker je okraja prav nič ne pozna. Bržkone ima v gli- potem tisto koleice, ki pravi: tik, tak. Žlabodra neumno, da se mu vsaki šolarček in tudi znani Imbra smeji. Pravi: v jeseni in sporni le poglejte, vozijo kmetje, da je živina blai do rogov, ljudje pa čez pas, a to pot m storiti večkrat, dan za dnevom, uničoje Be tinam ljudem obleko, obuvalo, živino in zdro zamudi se čas in ne opravi se nič .. . S taki praznimi čečkarijami se dopisan neznansko mira. Tedaj razsodi š. p.: Ali je rea, da « v Tiboljski grabi imajo tako blato in vožnjo, tie krtat' je vse blatno in da tudi s 4 konji komaj praaj o njih lajto peljajo ? Ta tiboljska cesta je že stara cesti Ceijsk menda kar Tiboljce obstojijo. Ja kje pa so bili prvslteca sve popreje, ko so bili sami .slovenski" zastopi, da tega blata postrgali ? Menda je to nemarnost g občin in posameznih posestnikov! Ceste, ki že od starih časov, naj se v dober stan spravij kjer pa ni cest, tam naj se za blagor obcantgatec-SI nove napravijo, ki so potrebne in o katerih rtkrazumm soja nepristransko višja oblast. In zdaj pa pritajo za neki Šmeksenpok, da bi oškodoval na zvijači, z zač< način druge. Ali zamanj si prizadeva ta 5. p.tšču Roj svojo neumnostjo, pa naj si bode potem štndetarBtvu ali bogoslovec ali pustolovec, višje oblasti se nuno W a bode dale od njega na led spraviti. Oblast mon^ki so pravično, nepristransko, za blagor celega ok delovati, ne pa tako, kakor si kak neumnež svojimi .tik-tak"-kolesi domišljuje. Torej neoi než, miruj! Mesto da bi poštenim ljudem ngledu škodoval, daj si raje tisto kolesce odi niti in glej, da izpoznaš krajevne razmere
Župnik Gomiišek — velik prijatelj  šolsl mladine. Iz sv. Petra na Medv. selu se nampv] roča: Že več ko 10 let so se žiher Šolski o igrali na prostoru za cerkvijo. Župnik Gom: pa to prepoveduje,   češ da  ne  bo   trava  n On hoče celo prostor ograditi. Že je oznanil bi mu prišli delat. Pa Petrani so tudi tako metni, da mu ne bojo hodili delat zastonj ven pa svojim otrokom kratili vesele urice. 01 kom, ki sedijo  po tri ure v šolski  aobi,  ki že   slabi   od   dihanja  slabega  zraka, bi jim župnik tega  veselja  ne privoščil, da bi taml skakali in malo nadihali  svežega zraka. Žopi sam je kmetski sin, ve dobro kako morajo otroci doma velikokrat težko delati in kako selje je to za otroke,  če  smejo  malo  poigral In vi gospod župnik,  ate jim  tega  nevošljivi Kaj pa neki  učiteljstvo  dela?  Ali  res  spi p
c.
o n
O sredi
idje, 1
ili   t
min
ro s«
leznic
je pi
slno d
rnemt
;ce   v
Brei
porot
stvi
niča
so   v
[nijo t
ročei
po t.
k,  kj
itcu   p:
elno p:
prigla
— 5 —
-užino ■trn početju ? — Očetje in matere, zbudite se, puSicB I ljubite stojo deco! Ne pustite krajšati veselja i kle- Lim otrokom. Prostor je bil za igranje otro-la ni k in naj tudi ostane. Vi gospod žnpnik pa rščine ■ mislite da ne bote mogli krav rediti radi par •sojen Lic ki bodo tam zrastle, pa nam povejte; vam 'če k I itak rad prinesel en košek za prilest. Otro-ilapec k pa ne krajšaje veselja! benec | Zupan v kiklji. Iz Bojzne pri Brežicah nam i nad krt prijatelj od tamošnega klerikalnega žti upre- k prt? čodne stvari. Dotičnik imel je namreč otovo K iapaou opraviti zaradi nekega podpisa. Žn-: eno L je rekel: „T^koj!" in odšel v postransko 3 a t i |ko. Tam je vprašal avojo ženo za dober svet. otoro kje rekla: „Tega ne smeš storiti, kajti toti 1 .Štajerca" berejo"... Vprašamo: Ali je ,n h za petoliznike črnosnknežev? Ali se jobira občinskih doklad tndi od naših na-LetajBikov? Mcžje! Pribl žujejo se občinske vonjali t. Velite može iz svoje sredine, kateri so 'rebi- (strašljivi, da bedete dobili Žapana-moža, ki i na- pod komando svoji ženi. Potem vam ne bo-?resu , jo babe postav delali« . . . obro Panesrečeni župnik na Sladkigori. Dne 11. k ne nla 8e je vračal župnik g. Krajec od delavcev R.dno vinograda in si je na poti nogo zlomil. Kdo vaki temu kriv, kaže sledeči dopis : Sprevodil je ščiti. pnika iz vinograda tisti znani agitator dr. Ko-akim fo Jurček Vipotnik iz Polž, ki baš po sili edih |j županski Btolec. Taonošnji občani seveda od Dbila leč niio tako neumni, da bi take farovške Pt- idrepnike za žnpane volili, sploh pa take ne, jim še sami ,P.hposa" prebirati ne znajo. Ali f je prej! Potem sta se oba z žapnikom združila visokim gospodom Martinom Pavline z veliko ovino, katero je podedoval od pokojnega faj-lelra iz Eostrivnice. Baje so dale tndi temu iroščeve volitve precej po repu. Ta mož si je tel še nekaj  časti pod   klobuk   opraviti in je
itan kšue
ova-av.
ono, to povabil župnika in Vipotnika v svojo klet. ker je lansko vino precej močno, zgodila »e potem nesreča. Mi g. župnika gotovo obžaln-no: tadi ne smemo trditi, da je bil pijan. j tudi,  ako človek malo pije,   samo   da ima
adi,    stene ljudi okoli sebe, ki bi ga zaali varovati.
itna    i župnik je imel ravno slabo tovaršijol Na eni
;mer
;lavi
;ako
po-[
rajo    mi Kneippov kramar Pavi ne ki dene klobuk
sto-      levo stran  glave in reče : pri moji duši, jaz
vje,     vlinc, Korošcev agitator! Na drogi strani pa
imi     o&ki junak, ki si prižge na cerkvenem prostoru
bla-    wdko... Ko bi bila ta dva   meži   pametna,
.mo    omagala bi župniku. Sploh   pa   sta   potrebna
da.    ode krtače! In povedali bodemo v kratkem še
zno    aj o njih.
Celjska  gimnazija   bode   praznovala   junija
aki    reieca ivojo 100-letnico. D«la se velike priprave,
liso      se bode obhajalo dan na slovesni način. Pr-
<vih      ški   listi   pa   ž;   hujskajo   in   hočejo   zgago
so     lati.
ijo;         Poučni tečaj o varstvu rastlin v zdravilišču
iov    igatec-Slatina. C kr. kmetijska družba priredi az-
porazumno s c. kr. bakteriološko postajo in ide »itajo za varstvo rastlin na Dnnajn dne 5. maja čni . s »nt
1. z začetkom ob 10. nri predpoldne t zdra-lišču Rogatec-Slatina enodneven poučni tečaj j varstvu rastlin, ki ga bo vodil gospod dr. ne     Irano Vahl in ki ima giavea namen, da pouči ira    sne, ki so se prijavili kot poročevalci za varstvo ija     utlin c. kr. poljedelskemu ministerstva, na s     ratko o najvažnejših nalogah takega poročeva-m-     ja. Osrednji odbor pričakuje, da se bodo vsi na    [ospodje, ki 10 se doslej prijavili kot poročevalci, ■a-     ideležili tega tečaja in naznanja, da je polje-lelskp miniaterstvo dovolilo podpore 300 kron, ke     i katero se vrnejo udeležencem stroški za vožnjo ■o-     M) železnici in poŠti. Vodstvo podružnice t Ro-ici     ptcu je pooblaščeno, po sklepa tečaja povrniti ek     ficijelno določenim poročevalcem te stroške proti a.     Kimernemu potrdilu. Ker so doslej samo poda     Iružnice v Konjicah, Marenbergu, Mariboru, a-      'taja, Brežicah, Rogatcu in Slovenji Bistrici pn-B-      »vile poročevalce za varstvo rastlin, a je v in-o-      eresu stvari nujno želeti, da imenuje vsaka so     ndražoica 1-2 poročevalca in jih pošlje na še     »čaj, so vse podružnice aljudno vabljene, naj aj      uuninijo takoj 1—2 člana podružnici t Rogatca ik      »t poročevalca in udeleženca pri tečaja, da se ki     lahko po sklepu tečaja tudi tem vrnejo stroški. e-     Prostor, kjer bb bodo zbirali, bo naznanjen v ;i.      iogstcu pri izhodu s kolodro.a. Razen doilej .?     oficijelno priglašenih poročevalcev in onih, ki še ri     bodo priglašeni, se lahko  tečaja  udeležijo  tadi
drngi člani podrnžaic, ki se, za to zanimajo. Ti hospitanti, ki niso cliciluo priglašeni poročevalci za varstvo rastlin, seveda nimajo pravice zahtevati, da bi se jim povrnili potni stroški.
Ptujski okrajni glavar umrl. V Ptuja je umrl okrajni glavar g. E win Prahl pl. Thalfeld. Pokojnik je stal šele v 48. leta. BI je le kratek čas v PtU;U. Svoje premoženje je zapustil večidel mestni občini Gradec, nekaj pa tudi pisarniškemu osobju. N. p. t m.!
Umrl je kafetier Tan ser v Rogaški Slatini. N. p. v m.!
Požar. Preteklo nedeljo zvečer se je vnela plahta na paviljonu velikega kinematografa v Ptuja. K sreči se je zamoglo ogenj takoj pogasiti, vendar pa ima posestnik pri aparatih veliko škode. Ogenj je nastal baje po električaih žicah. Požarna bramba je bila alarmirana in tadi v hipu zbrana. Ali ni ji bilo treba posredovati.
Obesilo se je 16-letno dekle Kogovnič v Velikem vrhn pri Šmartnu ob Paki.
Iz Koroškega.
»Velikonočne misli". Dostikrat smo že povedali, da je „vera" klerikalcev jako klaverna, le navidezna, kakor ,,vera" v kaplane zaljubljenih brezzobnih terc jalk. Premislimo le to-le : „Mir" je duhovniški list, pišejo, nredojejo in plačujejo ga duhovniki. Duhovniki pa so vendar služabniki sv. vere. Po tej sv. veri je Vehkanoč zapovedan praznik in ,,velikonočne misli" bi morale biti obrnjene edino na verske stvari. Mi, katere imenujejo „SmirOvci" brezverce, smo se tega držali in napisali primerni članek. Duhovniški list „Mir" pa je napisal pod naslovom „Velikonočne misli" članek, napolnjen z narodnostno gonjo in političnim sovraštvom! In ta list pravi, da je „ver»ki". Po farjih vera gor ; po farjih vera dol' 1
Prvaški poštenjaki, Piše se nam t Žalostna vest! Brat nekdanjega kaplana t sv. Jakobu Lutschouuig, ki je hotel vse naprednjake požreti in katerega cenjena družina maršira na čela pr-vaških hajskačev, brat šele zadnjič r „Mira" pohvaljenega Janschitia v sv. Marjeti, gostilničar, mesar in pater Camillas v »narodnem domu" v Velikovcu ■— Lutschouuig — je bil aretiran in r ječo odgnan. Obdolžeu je vloma, ki se je lani v prvaški posojilnici v Velikovcu zgodil. Lastna žena  je  jnnaka  naznanila.   O ti vbogi prvaki!
Še en prvaški poštenjak. Poroča se nam: Znam Simon T.cherton p. d. Najekuč t Slov. Plibergu je bil svoj čas dostojni in pošteni mož ter se takrat tadi naprednjakom prilizoval. Na-prednjaki so ga tadi vedno podpirali, posebno ko je pogorel. Preskrbeli io mu tudi izdatno denarno podporo od „Sudmarke". Ko je imel denar, pričel je pa za črne deželne izdajice delovati. Občinski mogotci t' Slov. Plibergu. katerih ..gospodarstvo" smo v zadnjem ..Štajercu" tako jasno razodeli, hoteli so Najekaču vsled tega gostilno preskrbeti. Na ta način bi škodovali bivšemu naprednemu županu, za Slov. Pli-berg tako zaslužnemu g. Jakoba Laaiegger. Proti volji oblasti so hoteli prvaki to atomi. Pa vse zamanj. Zdaj pa je ta prvaški poštenjak Najekuč obtožen zaradi zločina tatvine. Pri hišni preiskavi ■o našli pravo roparsko gnezdo. Več o tema prihodnjič!
Koto ke železniee. Napredni poslanec Na-gele in tovariši so predlagali v železniškem odseku državne zbornice zgradbo železnice od Wiesa čez Radi v Sp. Dravograd, Grebmj in Ve-likovec. Ta predlog se je oddal vladi v pretres. Upajmo, da bode vlada važnost te železnice iz-previdila!
Brat kraljice Drage. Neki smrkolin pikolo Sire je prišel hotel .Post" t Beljaka in dejal, da je brat am -jene srbs*e kraljice Drage. Kot tak je obiska.al prodajalne in nabral precej blaga. Konečno so smrkavca zaprli.
Ustreljen je bil učenec Raperto Gartner iz Beljaka. Njegov tovariš Moser seje igrala puško, ki m je sprožila. Nesrečni deček je kmalu umrl.
Po svetu.
Železniška nesreča.   Velika  železniška   nesreča se je zgodila   pri   Bray-Brooke t Viktoriji (A*.) Brzovlak je trčil v osebni vlak. 4 vozovi j ao   bili   razdrobljeni.   Doslej  se je   potegnilo iz ! razbitih kosov 41   mrtvih in 50 težko ranjenih ! oseb.
Gospodarske.
Pravilno sajenje sadnega drevja.
Spisal Anton S ti e g I e r, deželni  sadje in vinorejski  ravnatelj   v
Gradcu. — Poslovenil Fr. Goričan, deželni potovalni učitelj za
sadjei-ejo.
Sadno drevo uspeva povsod, da je le dosti na debelo zemlje. Težka ilovica, moker ali preveč kamenit svet ne velja. Solnčnata ptosta lega ugaja, med tem ko so senčnate severne strani za sadno drevje nepripravne. V bregu in ob cesti se sadi v trikotu, drugod pa v štirikotu . . Visokodebelne jabolke in hruške se sadijo narazen po 10 m, ob cestah 12 m, črešnje in orehi 12 m, češplje in slive 6 m, bolj nizkodebelne jabolke in hruške 6 m, cepljene na pritlično podlago 4 m.
Jama za sajenje se naredi 1.5 do 2 m. široka in 50 do 60 cm globoka. Zemlja se izmeče ločena na tri dele. Vrže vkup to dobro zemljo zase in to spodnjo mrtvo zemljo na drugo stran. Če se jame delajo v bregu, se izmeče zemlja zmiraj na zgornjo stran. Dno jame se še zrahlja na 20 cm. globoko. Jame se naredijo vsaj šest tednov in zamečejo tri tedne pred sajenjem. Za spomladansko sajenje se jame že v jeseni pripravijo. V peščeni lahki zemlji je dobro že v jeseni, v težki pa spomladi saditi.
Kolje za drevje iz kakoršnegakoli lesa mora biti ravno, gladko, brez skorje 8 cm debelo in na zgornjem koncu obrobljeno. Če je kolje suho, se zaradi večje tr-pežnosti na spodnjem ošpičenem koncu obžge in z vročim kotranom namaže. Svežo, še le nasekano kolje se skoz štiri dni v 3% razstopljini modre galice namakati pusti. To delo se ne sme odlagati ampak se mora takoj opraviti, kakor hitro je kolje posekano, osna-ženo in ospičeno. Kolje mora biti tako dolgo, da ga pride v jami 15 cm. še v trdo zemljo in da seže 5 cm. pod najbolj nizko vejo drevesne krone. Pri cestah se dene kol ob cestno stran, povsod drugod na stran, od katere najrajši vetrovi in hudo vreme pride, da je drevesce bolj zavarovano.
Vaze in zgornja ta dobra zemlja se pomeša in znjo jama zameče. Če je zemljišče slabo, primeša se še dobrega komposta ali pregnitega gnoja, ali pa kakšne druge dobre zemlje. Spodnja slaba zemlja pride še le nazadnje, ko je drevo že vsajeno. Za sajenje pripravno drevje mora biti ravno, dovolj močno in popolnomo zdravo. Na deblu ne sme biti nikakšnih ran ali znakov bolezni. Korenine naj bodo številne razvrščene v krogu na vse strani, posebno naj bode mnogo malih drobnih koreninic. Visokodebelno drevo naj ima 1-8 m za sajenje, ob cestah 2 m visočine. Krona naj ima 5—6 vejic, od katerih ta srednja, najtavišja in ob enem najbolj močna služi kod vodilna mladika v podaljšanje debla. Drevje. katero se po sejmih prodaja, je malo vredno in se naj nikdar ne kupuje. Korenine se prikrajšajo za eno tretjino, poškodovane pa do zdravega mesta. Krona se prikrajša za -li do polovice kakoršne so kaj korenine. Pri vrstah, katere imajo navpično rast, kakor ananas, renski bob, se režejo kronine veje na eno zunajno oko, pri vrstah, katere na široko rastejo kakor kardinal mašancelj se reže na eno znotrajno zdravo oko. Rez se izvrši z ostrini nožem ali prav dobrim škarjem tako, da se začne ravno nasprotno kjer se oko začenja in se neha tik nad očesom. Pred sajenjem se korenine obrezanega drevesa namočijo v ilovnato zmes.
K sajenju se vzame dobro preležani kompost in se drevje ne sme globokeje saditi, kakor je popred v drevesnici stalo, kar se dobro pozna, ker je deblo zeleno, kar ga je pa bilo v zemlji in korenine so rumenorjav-kaste barve. Korenine se pri sajenju skrbno razvrstijo v njihovi naravni legi. Posebno se naj pazi na to, da med korenicami niti najmanjšega praznega prostora ne ostane. Korenine morajo biti na trdno z zemljo obdane in se zemlja okoli drevesa previdno potlači. Okoli drevesa se napravi iz zemlje en krog v podobi sklede, na to se še dene ena lega gnoja, kateri se še z zemljo pokrije. Pokritje z gnojem ima sledeči pomen :
1.  Spomladi in poleti varujejo korenine proti suši, po zimi pa proti hudemu mrazu.
2.  Drevo dobi polagoma pri vsakem dežu nekaj živeža, katerega deževnica iz gnoja izpere.
Zalivanje z vodo pri spomladanskem sajenju, posebno če je suho vreme, je prav koristno. Sadi se naj pri lepem vremenu, da zemlja ni ne zmrzjena ne pre-mokra.
Drevo se sprva prav narahlo h kolu priveze. Po. zneje, kadar se je po kakem deževju že zemlja in Žnjo drevo dovolj vsedla priveze se z dvemi vezmi. Ena vez se da pri vrhu kola, ta druga kakih 60 cm. od zemlje. Vlačne vrbe so za vez najbolj pripravne.
Ker drevo sčasoma še malo v zemljo zleze, pritrdi se h kolu tako, da je vez na drevesu zmiraj 3 do 4 cm. višje kakor na kolu.
Po sajenju naj se drevo namaže z zmesjo iz ilovice, kravjeka in apna, kar ga varuje proti izsušenju.
Proti zajcu in drugim poškodbam se zavaruje deblo sadnega drevesa zanesljivo, praktično in po ceni z navadnim koljein, ali že boljše z tenkimi lesnimi odpadki, kateri se na vsaki žagi dobijo. Z 9 do 12 komadi, se napravi s pocinkanim drotom nekaka lesa, katera se potem okoli debla dene. Te ograje ne varujejo drevesno deblo samo proti zajcem, ampak tudi proti toči, ob enem pa ne zabranjujejo dostop zraku, tako da je omehku-ženje debla izključeno. Te ograje so trpežne in po ceni, zato vsega priporočila vredne.
Loterijske številke.
33, 80, 20, 67, 64. 58,    6, 51, 76, 85
Gradec, dne 18. aprila Trst, dne 11. aprila :
6  —
Promet rajpošiljalne trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da sf kupcem pravočasno ugcdi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muStru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numerijran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih o registrov, Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavlamo, koliko oseb in kobko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalo* hiša Hanns Konrad vslužbuje zdaj 200 oseb; njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poStninf  prosto.
Pozor!            Čitaj!             Pozor!
Pakraške želodčne
.tf^SRSSSg*   kapljice.
«» **l Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedoseženo sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno, vspeh signren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošlo po povzetju ali Ce se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:             p>   Jupjgi5a>
678                                  lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija.)
Štev. II 17316 ,     2870
Razglas.
Za 11 mesečni tečaj na državni gozdarski šoli v Gusswerku pri Maria Zellu, ki se prične dne 1. septembra 1908, se podeli šest dež. štipendij in sicer dve po 600 K in štiri po 400 K. Prosilci za te štipendije vložiti imajo svoje prošnje do najkasneje 1. junija t. L pri štajerskemu deželnemu odboru v Gradcu ter jim morajo priložiti:
1.  Krstni list, da se izkaže, da je prosilec že 17. leto svoje starosti dokončal, 22. leto pa še ne prekoračil
2.  Spričevalo od okrajnega zdravnika o popolni fizični sposobnosti za gozdarsko službo v visokem hribovju, posebno pa o posesti normalnega vida in posluha; spričevalo okrajnega zdravnika ne sme biti dalje nazaj kot od 15. maja t.  datirano.
3.  Potrdilo, da poseduje prosilec one zmožnosti, ki se jih pridobi pri z dobrim uspehom narejenemu absol-viranju meščanske šole ali pa 3 letnikov spodnje realke odnosno spodnje gimnazije; to treba potrditi z dotič-nirni šolskimi spričevali.
4.  Potrdilo o najmanje dveletni praktični vporabi pri delih in različnih poslih gozdarskega gospodarstva in postranskih obrtij.
5.   Domovinski list.
6.  Spričevalo o nravnosti in dobremu obnašanju, ako ni to že z dokazom pod 4. potrjeno.   -
7.  Ubožni list.
• 8. Pravomočno izjavo sorodnikov ali dobrotnikov prosilca, da se obvežejo, da plačajo v primernih svotah in obrokih po zahtevi šolskega vodstva ali nadvodstva oni del za 11 mesečni šolski obisk neobhodno potrebnih denarnih in pomožnih sredstev, ki bi bil potreben eventualno še čez svoto dosežene Štipendije.
To izjavo imajo podpisati pisec in dve priči ter jo imajo sodnijsko ali notarijelno legalizirati. Nadalje je na tem potrdilu občinsko-uradno plačilno zmožnost pisca potrditi.
Prosilci, ki ne ugodijo zgornim pod 1—8 označenim pogojem, se ne morejo upoštevati pri oddaji štipendije, ker so ti pogoji tudi za sprejem v c. kr. gozdarsko Solo v Gusswerku določeni.
Omeni se, da je potreba denarja za hrano, oskrbo, perilo in potrebščine poduka ter male nabave v dobi 11 mesečnega učnega časa na okroglo 600 kron pro-računjena.
Natančnejše določbe o uredbi te šole, o šolskemu načrtu, hišnemu redu in disciplini se lahko pri c. kr. upravi gozdov in domen v Gusswerku vpogledajo.
GRADEC, dne 16. aprila 1908.
Od šiaerskega deželnega odbora,
Kupite izravno od  tkavnice
217
Budilnica s stolpoTim ZToneqjem I
■riat bol. 30 orno  kolesje, ki bije na uro in na Vi ure»   budilnica z glasnim  zvoncem,   gladko pol. okroglo okvirje 30 cn>. skozi, ciferniea s »ieileio vloJn", komplet,   S   ilate-braicir.   »teži.  3 letna pismena ear»nc>ja. Sam*!    K 660   Sama! 8 cifernic« ki sveti isauiii K 7 20 Ni   rizike!   I'.rnenjava  dovi ljena ali   denar nazaj t  —   Posije   po povzetju ali napiej   plačilu  prva fabrika ur v Bruxn
Hanns Konrad,
e. ia k. «. 1. Brili jt 876 lOMk*).
Zuhte ajte  moj   glavni    ceni*  z
nad 3000 ood bami, ki ga posliaro
vsakonvir sasto >j   n franko
6 plaht brez šiva
najboljše vrste, veliko 150/200 cm. Cena K 1450
= Btata Krejcar, Dobrusch-a, Češka ==
Tkavnira platna in pamvola. Najnovejši pomladni mnStri franko I
Dva posestva ■
se prodata; ena ura hoje od Maribora v župniji Gams, vsako posestvo meri 18 oralov, na vsakem stoji lepa hiša in gospodarsko poslopje ter les za podirati, njive in travniki ter 2 orala vinograda; na vsakem se zsmore imeti 6—8 glav govede; zelo primerno za mlekarstvo; posesiva nista draga in sta obremeneoa, tedaj lahko za kupiti. Vpraša se pri g. Georg I.imdler, Maribor.
Kovačnica
na glavni cesti, k nje spada stanovalna hiša, hlevi in zemljišča, se da takoj v najem Vznasa se pri g. Bias Kranj«, po-edoik v Mah Varnici p. J.esftOvec v ll.lo.ali.    385
Lepo  posestvo
se proda, obst<ji iz 2 his kamro, Stalo, Skedenj, Straj, uta, kolarnica, svinjske Stale, klet drvarnica, sadnik, paSnik, les, i njive, 2 travnika, tik velike ceste pri Miklaužu. PoŠta Hoče. Izve se pri gostilni Lesnika, Sv. Miklauž p. Hoče.                 32*
Špenglarski  učenec
iz „dobre hiše se takoj sprejme ob dobri oskrbi in ravnanju pri g. Johan Korber, špen-g\ rske mojster, Celje. Spital--gasse 2________383
U enec       sio
iz dobre hiše, zdrav, krepak, obeh je-.ikov zmož°n, z dobrimi šobnimi spričevali, se sprejme takoj pri Jesef Walter, trgovina z me'anim Blagom v Šmarju   pri Jelšah.
Kravji  majerski ljudje
e i—5 delavnimi močmi se »prejmejo takoj proti dobremu plačilu Vstop 1. maja. Vpraša »e pri Juh. hi ni nje r v Mariboru.              317
Mlin
se vzame v najem. Vpraša se pri upravnistvu »Štajerca". 318
Pekovski   učenec
se takoj sprejme pri g. Franz liobaj.    Judenburg,   38.   Štajersko.              321
Krepki učenec
se sprejme takoj  v trjovini z
mešanim blagom Josef Presker
Rotschbach p. Konjicah.
Denarna posojili
vsake velikosti po i do 5% proti dolžnemu listu z ah brez pri* za jamstvo, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posrednvaln h pristoibin. Posojila na realitet po 3>/,°/, na .10—60 let, najvišje. Večja finsnehanja.           212
Hitro in diskretno se vse vrši.
Administracija „B8rsen-Courier"
Budapest, Postfach.
Porto za ntizaj  se prosi. Prosi se   nemško  korespondenco.
Fotografije kot znamke
(marke liki znamkam na pis-mah), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumann, Prag, Karohnental Štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko 296
Eden pekovski učenec
se sprejme takoj z celo postrežbo    in    plačo.
Franc  Bezek,  Juden-
dorf Nr. 80.  P. Sse-
graben bei L'oben.
Malo posest1
tik ceste, dve sobi. denj,   kuhinja,   in obokano, vs« v prav j stanu,    7—8    joh sveta 3—i johe lesi. drv dovolj, doma dot: voda, se po ceni gold, v gotovini, dr Lezi  v   Pod.uoski K 'roškem.    Oglase Herman   Rohrmeister' herlovesi.
KoYacnica
v večjem kraju blizu 1 v izvrstnem stan u, pope urejena, se da takoj i Vpraša se pri   g. ~ Roeei= 29. !>. Kdtsd
Droca le, riž lo,   k
dalje p »dnih J volverje jnita , za je onjai
Mranilnica (Sparkassa)
vlad. driavnegamesi^-
Čekovnemu računu' št. S08051 pri c. kr. poš-tno-hranilničnem uradu.
letna pis i rizika! zpošilja < L kupce lajajočih n »natanko 1887. Tisoč
Mestni denarni zavod.
Uradne ure
za poslovanje s
itrankami ob de-|
lavnikih od
8   12 ure.
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
,tr<
za
Otfenje i
aest. ogrnite banko.
Ravnateljstvi
I
Prostovoljna sodnijska razprodaja.
C. k. okrajna sodnija v Velikovcu razproda po naprošbi dedičev po dne 29./1. 1908 v] Slov. Sv. Martinu umrjeni kmetici Neži Mudrar v njeno zapuščino »padajoče predmete in posestvo j (Langerhube) E. Z. 58 k. obč. Krasnic.
Posestvo meri 12 ha 45 a 40 ms in ima čistega dohodka 116 K 38 h ter znaša izklicna I cena 5000 K, vadij pa 500 K.
Najvišja ponudba (Meistbot) se z dnevom oddaje (Zuschlagstag) s 5% obrestuje in se po] vsakih 3 mesecih od prodajalnega dneva naprej pri tej sodniji v gotovini eno tretino plača. Zahteve] mestne hranilnice v Velikovcu v skupnem znesku 1493 K 46 h se lahko od kupca na račun najvišje ponudbe prevzamejo.
Predmeti (Fahrnisse) se po cenilni vrednosti izkličejo, ter se oddajo edino proti takojšnemu \ plačilu in takojšni odpeljavi.
Razprodaja se vrši dne 27. aprila dopoldne ob 8. uri na lici mesta v Slovenskem sv. ] Martinu število 19.
Ponudbe pod izklicni ceni se ne sprejmejo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njih rubežne pravice brez ozira na prodajalno | ceno ohranjene.
Pogoji o dobah in kraju plačila, inventarski zapisnik in izvleček zemljiške knjige se lahko uvidijo pri tej sodniji.
G. k. okrajna sodnija Velikovec
odd. I. dne 16. aprila 1908.
Tj
gradi
(Podpis.)
nov i
Tleti i
dobi
oda, i
ulica št. II. — Herrengasse Nr. II.
mI Kasper
i z iuBšanim blagom in ces. kr. skladišče smodnika
T Ptuju štev. ii =
|oroca pri najnižji ceni: kavo surovo in žgano, je, riž. sladkor, Saj, rum, vonjave, petrolej, U, kakor vsakovrstno drugo Špecerijsko blago; W)e priporoča raznesilni smodnik, črni in rujavi lik za lovce, posebno rini lovski smodnik v i drobni svineo, kapice, patrone za puške in ; i t. d. — Glavna zaloga Tomaževe žlindre, , 40°/,-no kalijevo sol za gnojenje travnikov, i,a jesen in spomlad. — Prodaja žvepienokislega '~"tfsk» in snperfosfata za gnojenje vinogradov. • Postrežba Jako urna in solidna-------------
Najboljše ure
razpošilja svetovnoznana firma
" HANNS KONRAD "■ "hfcE?"11
vBlzi štev. 876 (Češko). 13'              K B"80     Nikel-Rementoar ura K 8—, Zist.
Roskopf patent ura K 4'—, z dvojnim mantoljnom K 6'80, Remen-toar-ura, črno jeklo, odprta K 4*—, Švicarski zist. Roskopf patent K o*—, Rep. Adler-Roskopf remen-toar K ?•—. Prava srebrna remen-toar „Gloria" kolesje K 8-40. Dvojni mantelj, kovinska tula re-mentoarK 10'50. Prava srebrna rem. zist. Roskopf patent K ti-—, Z dvojnim mantetjnomK 13-50. Konkurenčna budilnica K 290 Budilnica 2 zvonca K 3*80. Adlcr-Roskopf-alarm-budilnica reg. marka K 3*80, Budilnica s stolpovim zvonenjem K 6-60, Švarcvaldovka K 280, Ur»-kukavica K 8'60 Ura na pendelj K 8 50.
Za vsako uro strogo realna pismena garancija! Pošlje po povzetja ali naprej-placilu 1 R rizika! Izoenjava dovoljena, ali denar nazaj! Vsako leto se BpoSilja od mene čez 50.000 ur v polno zadovoljaort mojih ,1 kupcev. — Nad 100 oseb je le z ekspedicijo vsak dan pri-ijajoiih nartiil vslužbcnih. Vsako, tudi najmanjše naročilo, [»tako efiktuira najskrbnejo. Bksport v vse dežele 1 Osnovano Bi. Tisoče priznanjevalnih pisem iz vseh delov sveta! Zahte-ijlt moj glavni cenik  i nad 8000 podobami, katerega dobi
lavni cenik vsakdo   zastonj in poštnine prosto.
76
Že dolgo let dobro znani
fstroji vsake vrste
za poljedelske in obrtne potrebe
poljska orodja, stiskalnice za seno, trijerji, čistilnice za žito, mlatilnice, vitli, lusrilnice za kiim/ip. škropilnice za trsje, mlini za sadje mlini za grozdje, stiskalnice za sadje, stiskalnice za grozdje, mlini za golanje, stroji za rezanje repe, slimoreznice, kotli za kuhanje, klale, sesalke za vino, pipe sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnico, Škropilnice za gnojnico, vodovodi, železne cevi, svinčene cevi, gnmijeve cev. konopljene cevi, priprave za ti.eenje piva, priprave za sladoled, omare za led, mlmi za kavo in dišavo, stroji za delanje klobas, šivalni stroji, priprave za petrolej, železne blagajne, železno pohištvo, namizne tehtnice. steberske tehtnic*, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, tehtnice na drog i t. d., postranske komade za vse stroje, četudi niso bili pri meni naročeni; kose za slamoreznice iz I-a jekla po znižanih cenah.
Vse pod dolgoletnim jamstvom, po najugodnejših plačilnih pogojih
tudi na obroke.
Ceniki z več kot 500 slikami
brezplačno In franko; dopisuje
se v slovenske« jeziku.
Prekupci in agenti zaželjeni
Ivan Schindler, Dunaj
m Erdbergstrasse 12.
223
?ranz  Pergler
graditelj vozov Muhlgaase 44, Maribor priporoča
■ napravo vseh vrst vozov, lastna vagnerija, koračnica, delavnica za sedl»-,o in lakiranje v fhiši. Tadi ima vedno now«lfprevožene vozove rpolago. Velika zaloga dobro posušenih iesov (WerkhOUern.)
-   7   -
Pozor, gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem ze več  nego 30 let,  se mi  je  posrečilo   iznajti  najboljše sredstvo za rast brk, brade in proti   izpadanjn   brk   in las in to je   KAP1LOR  št  1.  On deluje, da lasje in brke postanejo gosti  in dolgi,   odstranjuje praljaj in vsako drugi kožno bolezen glave.   Naroči naj si vsaka družina. Imam mnogo priznalic in   zahval-nic. Stane franko na vsako poŠto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samo pri meni pod naslovom
Peter Jurišic       5'9
lekarnar v Pakracn štev. 200 v Slavoniji.
Samo pravi je le
Thierry -balzam
z zeleno nuno kot znamko.   Najmanj   s*> poSlie 12/2 ali 6/1 ali patent potna družinska steklenica K 5'—. Zaboj zastonj.
Thierry oentifolij-mazilo
Najmanj se., posije £.doze K 8'60. Zabai.sastojjj. Povsodi priznana
kot najkoljša domača sredstva proti bolečinam, pečenje v želodcu,
krču, kašlju. hripavosti, vnetju, ranami itd. — Naslov za naročbe
in denar:
i, Thierry, apoteka l angelj-varoba ? Pregradi pri Rogatca.
Zaloge v največih apotekah.                         297
Sukna
humpolečki lodni, sukno za
salon obleke in modno sukno
za obleke
priporoča
Karel Kocian
tovarna za sukna v Humpolci
Vzorci   brezplačno.   Tovarniška cena.        121
Po takem
izvesku se
poznajo
skladišča
487
v katerih
se prodajajo
Singer-jevi
šivalni stroji
Pozor!
Vse od  drugih   prodaj   šivalnih strojev pod imenom >Singer« ponujam stroji narejeniso po enemu naših starejših zisteroov, ki zaostaja   daleč za našemu /.istemu   družinskih   strojt-v  in   to v sestavi, trpežnosti kakor trajanju
Singer Co, delniška družba za šivalne st-cie Ptuj, glavni trg štev. 1.
samostojni delavci, najdejo trajno delo pri 9'/, urnem delavnem casn in dobri plači v   parni  tišleriji   f. PototSChnigg, v Ma-
ribom.                           »as
Veliki vodni mlin
se proda zaradi bolezni. Cena K 6'600. Vpraša se pri g. Franz Kokol, čevljar v Laškem trgu.
Graščina na Spodnje-Štajerskem išče
2 hlapca
nastop takoj. Eden mora biti za vožnje s konji izvežban — arngt pa za gospodarstvo, kletarstvo in vrtnarstvo pripraven. Treznost, delavnost in pofttenost go predpogoji. Oženjene osebe brez malih otrok — pa z večinii delavskimi močmi ter če znajo rokodelstvo: mizarstvo, zidarstvo ali sodarstvo, imajo prednost. — Slnžba je stalna in donaša precej zaslnžka za vse osebe. — Več pove uredništvo ..Štajerca".             303
Potnikom v Ameriko
priporoča generalna agentura
in White Star-Linije
najhitrejo vožnjo prek Basel - Paris - Cherbourg-New-Tork, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu prosta, z velikanskimi in varnimi parniki teh linij, prevoz od Cherbourg-New-York v resnici 5»/, do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj:
Generalna Agentura
lm Obcrsteg & Co. 2$ Aeschengrabeo Basel (Švica.)      292
278
Priznano   najboljše
vnovič zborjsanega sestava „Agrikola",
mlatilnice liSTr***^ m»
Ringschotierhig«, raeaa na vitei » netorae,
sejalnice
jeklene pluge, brane, valjarje,
kOSilnlCO *« trave, deteljo in žita, obračalnike,  stroje  za  graWjenjt   seaa 'm
žita, stiskalnice za grozdje m sadje,
hidravlične stiskalnice, stroje   za   mečkanje   ia   rafekaaj«   grasitja, »line za sadje, škrepilniee za trte ia drage raethae, straje za sašeaje sadja ia sawivja,
Vltilae ptimpe Za gHOJniCO,                   -------vitlje za vprežno živino,
aa wnmHmt* *■**> t>4"}% afecje *a robkanja korrae, siroje aa reamico s B*teatovaaia» Maji, prirn
■■■■aja, 4a j* j* bm*m faaiti ima lahanfa, stroja aa parjenje krme, pata aa JtarHln« kotla, »ase anm knatajake staoja HwM^e ia »c^oWj. v uktavejtia, saliUvaaUi statMrik
PH. MAYFARTH * Co^ DUNAJ 2fl TattratrMMita.   JE".. taaafta lmrtt>JrHi atroja*, lirama ia sum Mtat.
O lite — initM ilili ■■ inihiiinii kolajaaM i t i. »fSMMaiBi kaaaalaeao.                                                                                        Zasteaaiki ia
728072
Vozički
otroke
v novi veliki trgovini                   200
Johann Koss v Celju
=■ na kolodvorskem prostoru == ie dobivajo že cd.....gold. 8*50 naprej
droge eorte po . tietje    ,     - „ . četrte   „ pete      „       „ . in t fedrami po
T—
8'-
9'-
10'-
12'-
Za finejše sorte se naj zahteva posebni cenik.
Jos. Kasimir
178
nasproti "W, Sirks Nfl.
!^=y PTUJu =
trgovina s specerijo. materiialom, barvnim blagom, skladišče piva bratov Reininghaus
se priporoča:
najbolja semena za vrt.  polja in travnike. Različna  gnojilna  sredstva, kakor različno drugo blago po najnižji ceni in solidni postrežbi
Novost!!                                   Novost!!
Sol za kopel] „Podagrin"
izvrstna prot g htu, rev mi. ozebi >n potnimi nogami.
Konkurenčna   Dudiiniea
po aroerikan zistemu, gre v vsakem položaju, dobra za sluS-bn ortfTern« kvaliteta. 3 letea pismona garancija da gre dobro in pr-f K 2-9., H kom. K 8--, 3 cifeinico. ki sveti K S.SO. 3 kom. K 8 —
Budtlnica z dvojnimi zvonci
(8 zvona) K 380, 3 komidi K,'0-50,  s cifernco,   ki »viti
K *20, 3 kom. K 1160. Niriiike! Izmenjava dovoljena ali rltnar nazaj! Posije po povzetju ali naprejpUČilu
prva  fsbrikn  ur v lirii.tu
v Briixu si. 876 (ČeSko;. liogali,' cenik   z nad SOČO podobami ur,  zlatega in   srefcr-"Id. dobi na zahtevo vsakdo za-
Deja
stonj in franku.
739
Varstvena marka „Anker"
Liniment. Caspici comp.
nadomestilo la
anker-pain-expeller
j« znano kot odpeljajooe, izvrstno In bolečine od-stranjajoče sredstvo pri prehlajeDju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, K 1-40, in K 2-—. Pri nakupu te)ra priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalno steklenic« T Ikatljah z nato varstveno znamko „Anker", potem sa dobi pristno to sredstvo.
Dr. Richter-jeva apoteka ,.zlati lev"
J^^jl    » Prani,  Klisabetstr.  St.  5 nov. P^L, kfrl I            Kajposllja m vasi dan.           I V&j
Vzdržanje zdravega
želodca
temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavljenja ter odstranjenju neprijetnega za-masenja (Stulilverstopfung:. Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in prebavljenju. pospešujoče sredstvo, ki odstrani znane posledico irzmcrnosti, napačne fli-jete, prehlajenje, zamašrhje, sestava preobilne kisline n. p. „Sodbrennenu, napenjanje itd. ir. krene bolečine odstrani in unanjsa dr. Rosa balsam za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi.
Cvarilo!   Vsi *e" "vilka n<isij» po-
N-----------  stavno   deponirano   varstveno
M   »ark«.    —— :.--=^--.-r=^:----------—•=
Glavni depot: Apoteka B.   FRAGNER,   «• kr. dvorni liferant „zun schwarzen Adler" PRAGA, Kleinseite 203 kol Neradamtr
«f- Postna ]iosiljatcv vsak dan. ~&B 1 eela steklenica 2 K, '/. stekl. 1 K. Po pošti proti naprej pošiljatvi K 1-50 se 1 malo steklenico, K 2'80 pa 1 veliko steklenico, K 470 2 veliki, K 8 — i velike, K 22— 14 velikih steklenic franko vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depoti v aooteknh avstrijskih.
j eeia
naprej
17
Zahtevajte
zastonj moj veliki cenik mojih najfinejših
in  natančno   idočih   ur, srebernine   in
zlatnine.
Dokaz da
|eS     ~®^   a      ||   imam res fino in dobro blago, je to da imam odjemalce, iz vseh dežel in glavnih mest. Za vsako uro se pismeno 3 leta jamči. Nedopadeno  blago se lahko  zmenja, ali dam celo vsoto nazaj
Nikel nreo«......180     I      Sreb. ank. ren.....450
8rek..........350          Ure kadilke......1 50
8nk. ženska......8-60    [    Stenske ure  .  .1-50 naprej.
Razpošilja po postnem povzetju Specialna delavnica za najteiejsa popravila ur, zlatnine in optik
TH. FERNBACH
največja fibriska zaloga ur Marnorg M.
Svilne robce Volneno blago Druk od firbarja Cajge in satene Platno belo in pisano Štofe in kamgarn Srajce in kravate
kupuje večina
LAHTB
(Prtiči)
201
samo v ta novi veliki trgovini
JohannKosSvCelju
—== na kolodvorskem prostoru. ——
Domača pijača
narejena   z „Mostin"   da  izvrstno   pijačo  in je najboljše nadomt-Ktilo za pristni sadni mošt , Most in ■'   je sestavina   naravnih   snb<tanc   in vsled tega neškodljiv   ter   vpliva ta pijana na človeka oživljajoče in pospečnje prebavo, 300 I. te pijače narejene z ,.Mostin' stane 4 gld. 80 kr. ..Moatin" j ■e dobi pri JanezuPoscb, špecerijska trgo- j vina,   Maribor,   Koroška   ulica   20    —   Poštna I razpošiljatev   vsak dan. — S»ari se pred pona- i rpdbarri.                             173
Vozičke za otroke \
(Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po   12,  16, 20,  24,  30,
35, 40—50 K. Cene  so nizke,  vozički   so   lično in močno izdelani. Pismenim  naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže.
Brata Slawitsch, trgovca v Ptuja.
Najstarejša  tndka  za špadiranj« 1 —~ potnikov ==
ZWILCHENBART
BASEL  (Švica) Centralbahnplatz it. 9
iprejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenab: — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in pise v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode
brezplačno in takoj pojasnila 478
iz domačega platna po . . iz močne debele kontenine iz tirolskega platna    .   .   .
v novi veliki trgovini
JOHAMKOSSvCi
—= na kolodvorskem prostoru.
Red Star Line, Antwu
Prve vrste parobrodi. — Naravno«
prekladanja  v New-York in v Fill
fljo. — Dobra hrana- — Izborna ofl
na ladji. — Nizke vozne cen&f
Pojasnila daje
Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel nal
ali
Franc Dolenc, konc. ageif
v Ijubljani, Kolodvorske ulice štev. I
Kron 5000 zaslužka]
plačam tiitemu, ki dokaze, da ni moja čudežna Ufl
■Jssf"  600 komadov za gold. 2"6I|
priloiaostni nakup, L s.: 1 prava flvic. stat. Re<k*pf illfl ■n, gre natanko in dobro, regul. s pismeno 3 letno bkfl raaaijo, S amerik.  zlato-double   prstana (za gospoda m angi. pozlac'. garnituro, obstoječo iz manfietuih, ovratikB gumb, 1 amerik. žepni nož 5 delov, 1 eleg. žtdrna hratij m multar po ielji, najoovejsi facon. 1 krasiia knofticaoF s aimili-briljanti, 1 nežna damska broša zadnja novost, 11 toaletna garnitura, 1 eleg. usnjati portmone, 1 par aroerll s imit. kamenji, 1 par angl.   vremenskih   barometrov, II album s 36 umetn. najlepših   razgledov sveta, 1 tatff lasni korjer s pravimi oriental finimi biseri, 5 irdijskih if kov-vragov zabava vsako drusto in se 350 kom. raznih i ki so v vsaki hifti potrebni in koristni zastonj. Vse sttf zisL Roskopf patent   žepno ara, ki je sama dvojno sv« kofita samo   gold. 2'50.   Dobi   se-po povzetju ali nr
(todi     #2       ITvhcaa^tl    svetovna raz., znamke)pri v^«     *-;* lf«t*-**^       K»k«Tal
N. B.   Ako se naroči 2 paketa,  prida se 1 prim tov ali 6 ff. volnenih žepnih robcev gratis.  Ako ne j takoj nazaj, torej vsak riziko izključen.
Meščanska parna
Na novem lentnem trgu  (Lendplatz) il
zraven klalnice in plinarake hiše  postiti nova parna žaga vsakemu v porabo Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi tali žaga. Vsakdo pa sme tndi  sam oblati, m spahati i. t. d.
T ptujskem mestnem sol nem kopališču
m dobijo odsihmal kopele s hlaponom pol dih jako znižanih cenah. Vsak navaden t I url popoldan in vsako nedeljo in vsaki ■b  '/,11 uri predpoldan za  60 via., M
carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (M Badeanstalt).
Velika zaloga
gotovih ob]
za otroke vsake starosti iz štofa in I ženskih jaken (jop
fiiofa8te in
.Jf
moških oblek]
hlače iz cajga in štofa zelo pol v novi veliki trgovini! I
JOHANN KOSS v CB
== na kolodvorskem prostoru. J