Št. 14 (1045) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, A i	2.	aprila
1970
V tujini je 1200 delavcev iz brežiške in 1011 iz krške občine
Za zaposlene v tujini, ki so prišli minuli teden na kratek dopust v domovino, sta priredila občinska sindikalna sveta v Krškem in Brežicah pogovore o pogojih zaposlovanja onstran meja in o uveljavljanju pravic do socialnega zavarovanja, otroškega dodatka, pokojnine, invalidnine itd.
V Krškem je bil posvet 28. marca, v Brežicah pa dva dni
ZAHTEVAJTE
PROSPEKTE!
I ribnical
TELEFONI:
87-068
87-099
pozneje. Na 700 vabil se je iz krške občine odzvalo blizu sto ljudi, v Brežicah pa na 300 vabil 32. Vsi seveda niso bili doma ah pa so bili v časovni stiski in razgovora niso mogli obiskati. Nekatere so zastopali svojci. V Krškem je spregovoril o vlogi sindikalne organizacije njen predsednik Edo Komočar, pojasnila o stvareh, ki so bile na dnevnem redu, pa je dajal sekretar odbora za mednarodne odnose pri republiškem sindikalnem svetu Stane Plevnik.
Posveta sta bila uspešna. Udeleženci so zvedeli mnogo praktičnih napotkov. Iz krške
(Nadaljevanje na 6. strani)
□ Zahrbtna bolezen
— rak	str.	4
□ Stranišče, ki
močno smrdi	str. 6
□ če študent v Ljubljano
gre ...	str.	10
□ Doklej še nad mrtvašnico?	str. 11
□ Strogi zapor za vlomilca	str.	14
Q šefka dolži
druge	str*	16
□ Kaj dela
Irena?	str.	24
□ En dan hvale,
eno leto graje	str. 27
□ Ntezvestoba je bolezen	str.	28
■ in več kot 60 malih oglasov in obvestil na zadnji strani 1
Predlog za višje cene še ni sprejet
30. marca je svet za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje sklenil, da ne bo takoj odobril novih višjih maloprodajnih cen mesu, ampak da je treba počakati, kakšne cene bodo odobrene v Ljubljani. Cene v Kočevju bi nato uskladili z ljubljanskimi, medtem ko zvišanja za svinjino ne bodo odobrili.
Združeno KGP Kočevje je zaprosilo za odobritev naslednjih višjih cen (v oklepaju so sedanje cene): meso mlade govedi 17,50 din kg (13,70 din kg), goveje meso I. vrste 16 din kg (14 din), goveje meso II. vrste 14,80 din kg (12,05), teletina 22,50 kg (15,21 din) in svinina 17 din kg (15,10 din).
Občinski organ, pristojen za cene, je predlagaj svetu v odobritev predlog novih cen, ki je bil nekoliko bliže predlogu združenega KGP
kot sedaj veljavnim cenam. Izjema je bila le svinina, kjer tudi upravni odbor ni predlagal višjih cen.
Svet je odobril, da se sedanje cene za vakuumsko (z razredčenim zrakom) pakirano meso lahko povišajo pri kilogramu za en dinar, za navadno pakramo meso pa za 0,70 din pri kilogramu.
OD 2. DO 13. APRILA Nekako od 4. do 6. in od 11. do 13. aprila pogostne padavine z ohladitvijo, še vedno je možen sneg do nižin. V ostalem lepo in toplejše vreme.
Dr. V. M.
DRAŽJI ČASOPISNI PAPIR! — Zvezni izvršni svet je pred dnevi dovolil proizvajalcem papirja, da lahko ceno roto papirja povečajo največ za 12 odst., kar pomeni, da se bo tovarniška prodajna cena dvignila od sedanjih 170 na 190 Sdin za kilogram papirja- Ker nanesejo prevozni in skladiščni stroški še 10 Sdin pri kilogramu, bomo plačevali tiskarni poslej papir za naš list po 200 Sdin za kilogram (doslej pa nas je stal 180 Sdin oz. pred 1. 12. lani 172^ Sdin). KIjuo podražitvi pa papirja iz Krškega trenutno ni: v CELULOZI obratuje le en papirni stroj in pošiljke tiskarnam so zelo skromne. Tudi naš časnik smo morali v zadnjih tednih tiskati na uvoženem papirju, ki nas stane celo 215 do 220 Sdin kilogram (Foto: Jožica Teppey)
DVOJE SREČANJ NAŠIH DELAVCEV IZ ZAMEJSTVA
Zaradi nevednosti mnogi oškodovani
33 odst. popusta I
(velja za Jugoslavijo od danes do 15. aprila 1970!)
Štirna 14 dni ima it* času* če hočete IZKORISTITI izredno uy odnosi* ki /o n ud itn o novim naročnikom
DOLENJSKEGA LISTA!
Vse o tem Vam pove pismonoša, ki ima za Vas in Vašega
• soseda, prijatelja, znanca
• in za vse tiste, ki si
• Dolenjski list
• še vedno sposojajo
• pri rednih naročnikih
naše prijetno presenečenje:
s pravilno izpolnjeno in podpisano naročilnico %a Dolenjski list prihranite
12 novih dinarjev!
Če še niste naročeni na največji in najcenejši jugoslovanski pokrajinski tednik, Vaš domači Dolenjski list, Vam bo to uredil naš sodelavec -
V as pismonosa!
Bodo cene mesu višje?
OKNA VSEH VRST
VRATA —SOBNA, BALKONSKA VHODNA IN GARAŽNA
Otrok zažgal kozolec
Bližajo se topli, suhi dnevi, primerni za igro otrok na prostem. Ni odveč opozoriti •na igro z vžigalicami, posebno še, ker so letos že znani prvi primeri, ko so otroci v igri zažgali gospodarsko poslopje. Tako je 4-leten otrok v nedeljo, 22. marca, zažgal kozolec Mihaela Eržena iz Velike Strmice pri Trebelnem. Zgorelo Je ostrešje, seno, slama in poljedelsko orodje v skupni vrednosti 8.000 dinarjev.
»REZE MI TAK TANKEGA, DA SE VIDI SKOZNJEGA« — pravi narodna pesem. Njeni verzi veljajo po zadnji podražitvi tudi za meso. Nekvalificirani delavec bo moral delati odslej okrog ŠTIRI URE za kilogram najslabše govedine, čeprav smo še vedno med državami v Evropi, ki porabijo najmanj mesa na prebivalca! Zaradi višjih cen gotovo ne bo nič več mesa! Zaenkrat se je podražilo v občinah Novo mesto in Sevnica. Tudi ta podražitev (skupaj z vsemi drugimi) nas opozarja. da se v reformi še nismo veliko naučili (Foto: DARKO PAVLIN, Novo mesto, NAGRADA ZA FOTOGRAFIJO TEDNA)
j št. 14 (1045) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, A i	2.	aprila
1970
DOLENJSKI UST
tedenski
mozaik
Ljubljansko pismo
Korak za korakom
Bo zgled direktorjev podjetij slovenske strojne industrije potegnil še koga za seboj? - Tolažba, da v Sloveniji »že 50 let izdelujemo nekatere izdelke«, je za razmere na današnjem domačem in svetovnem trgu zares le Blažev žegen ...
?•
«
STRAHOTEN POTRES V TURČIJI — Ena sama podrobnost potresa v Turčiji — zmečkano truplo moškega pod težkim betonskim blokom v mestu Gediz — dovolj zgovorno priča, kako hudo je prizadela to mesto in okolico naravna katastrofa. Bojijo se, da je pod ruševinami kakih dva tisoč mrtvih, medtem ko je ranjenih več tisoč oseb.	Telefoto:	UPI
tedenski zunanjepolitični pregled
Med srečanjem Willyja Brandta in Willija Stopha v Erfurtu je množica vpila: »Hočemo Vilija!« Vsak si je to vzklikanje razlagal po svoje, ker iz izgovora ni razvidno, ali so hotel, z »y« (Brandta) ali tistega z »i« (Stopha). ... V zadnjih dneh so v Latinski Ameriki ugrabili toliko diplomatov, da se bodo morali ti kmalu voziti v oklepnih avtomobilih. Sicer bo zmanjkalo bodisi diplomatov za ugrabljanje ali jetnikov, ki jih morajo izpuščati v zamenjavo Za ugrabljene diplomate. ... Moskovska »Komso-molskaja Pravda« se je zdaj spravila na madžarske hipije. Ne očita jim narkomanije ali orgij. Glavni očitek velja temu, da »kolektivno poslušajo zahodne radijske oddaje«. ... Neki francoski »fakir« se je hotel te dni križati v enem izmea jeruzalemskih parkov. Dejal je, da se je že nekajkrat »z uspehom križal«. Predstavnik policije mu ni dovolili »predstave« in je dejal: »Križanja v Jeruzalemu niso več dovoljena.« ... V Sovjetski zvezi zdaj prodajajo novo vrsto postelj, ki so zelo široke, šaljivci trdijo, da so dovolj velike za tri osebe, ker jih prodajajo z geslom: »Tovariš Lenin je zmeraj z nami.« ... V ZDA se je v zadnjem času razvilo gibanje za osvoboditev žensk. Sestavljajo ga pretežno belke srednjega sloja z višjo izobrazbo. Trdijo, da so ženske v Ameriki zapostavljene v vsakem pogledu — tudi spolnem. Napovedujejo ofenzivo proti moški nadvladi na vsej črti. O-čitno so ameriški sociologi doslej lagali. Po njihovem je ni dežele na svetu, ki bi bila tako kot Amerika pod žensko vladavino. Toda sociologi so pretežno tudi moški. ... Mladostni voditelj'. Libije so ob uporu v Sudanu predlagali zakoniti sudanski vladi, da bi ji poslali na pomoč libijske vojake. če bo Libija ob vsakem poskusu državnega udara ali uporu v Afriki pošiljala tja svoje čete, bodo vojaki hodili domov samo še na dopust.
Pred kratkim so se v Ljubljani, prvič po osvoboditvi, zbrali direktorji podjetij slovenske strojne industrije. Zdi. se, da je bil to sestanek, ko se vodilni možje niso zbrali zato, ker bi jim razgovorov primanjkovalo, ampak zato, ker jih je za skupno mizo pripeljala nuja. Po-
TELEGRAMI
ANKARA — V zahodnem delu Turčije je katastrofalen potres skoraj popolnoma uničil mesto Gediz. Izpod ruševin so doslej odkopali kakih 700 mrtvih, bojijo pa se, da je število smrtnih žrtev dosti večje — 2000.
TOKIO — V 84. letu starosti je v Pekingu umrla znana ameriška novinarka Anne Louise Strong, ki je dobro poznala kitajske voditelje in v svojih člankih in knjigah spremljala boj in rast KP Kitajske.
RIM — V soboto je prisegla nova italijanska koalicijska vlada, ki jo je sestavil profesor Mariano Ru-mor. S tem je bila rešena kriza, ki Je trajala vse od 7. februarja letos, ko je odstopila manjšinska krščansko demokratska vlada.
BEJRUT — Po nekdanjih spopa dih med komandosi, oboroženimi prebivalci in policijo v Bejrutu Je bilo ubitih 18 in ranjenih 47 oseb. Palestinska osvobodilna organizacija dolži za nemire ameriško veleposlaništvo, češ da je podkupilo libanonske desničarje.
RIO DE JANEIRO — Čilska vlada je začela preiskavo proti 11 aretiranim rezervnim in aktivnim oficirjem, ki so obtoženi, da so poskušali strmoglaviti sedanjo vlado Eduarda Preia. To Je bil že tretji poskus vojaškega državnega udara v Cilu od oktobra lani.
WASHINGTON — Predsednik ZDA Nixon je zahteval uvedbo smrtne kazni za vsakogar, ki bi z nezakonito uporabo razstreliva povzročil smrt drugega človeka. Ta zahteva seveda velja samo za bombne atentate v ZDA, ne pa za Vietnam.
KAIRO — Pretekli petek se Je vnela nad Južnim delom Sueškega prekopa srdita letalska bitka, v katero je poseglo 40 egiptovskih in Izraelskih letal. Ena in druga stran trdita, da nista imeli lastnih izgub.
vsem spontano in enotno so spregovorili o potrebi povezovanja, delitve dela, kooperacije in medsebojne pomoči. Odkrito so si dejali, da tako naprej najbrž ne bo šlo, da je slovenska strojna industrija razdrobljena, zvečine zastarela in nesodobna, tehnološko zaostala in — zato premalo konkurenčna doma in na tujem.
Dogovorili so se, da bo osem »velikih« podjetij zasnovalo pogovore med sorodnimi proizvajalci strojne opreme, pogovore, ki bodo korak bliže k dejanskemu sodelovanju. Soglašali so, da so to lahko le dogovori, kjer bodo sodelovali vsi — povsem enakopravno. Napak je, so dejali, da pobude majhnih podjetij veliki (v slovenskem merilu) pogosto označujejo kot vmešavanje, kot napoto.
Inž. Milana Zidarja, člana republiškega izvršnega sveta, pa so povprašali, ali sodi strojna industrija v Sloveniji v republiški dolgoročni program razvoja, kakšno je njeno mesto in vloga. Potarnali so o pomanjkanju kreditov za prodajo investicijske opreme doma in na tujem in menili, da bi morali imeti namesto zveznega republiški sklad za financiranje prodaje investicijske opreme. Dobili so odgovor, da je bodočnost slovenske industrije v kakovosti. Slovenska podjetja bi morala iz svojih proizvodnih programov odstraniti vse izdelke, ki jih v enaki kakovosti izdelujejo podjetja v drugih republikah. Le tako se bodo
lahko oddahnila in konec bo — upravičenih — pripomb, da imajo pri prodaji težave zaradi zaprtosti tržišč, protekcionaštva in zakulisne podpore.
Hkrati s temi, nedvomno gospodarsko ugodnimi sklepi, pa velja opozoriti tudi na to, da so slovenska podjetja strojne industrije že nekoč veliko govorila o sodelovanju, združevanju in kooperaciji, pa niso prišli dlje od navidezne enotnosti v besedah. Upamo, da so tokrat računi čisti, da se vsi resnično zavedajo da le organizirana panoga, med seboj trdno povezana, ki ve kaj hoče, ki spremlja razvoj v svetu in se po teh spoznanjih tudi usmerja, lahko odigra svojo vlogo v gospodarskem razvoju republike. Samo besedovanje o slovenski tradi ciji in o delovnih sposobnostih ne bo pomagalo. Kakor tudi ne ustaljeni zagovori, da pri nas že petdeset let izdelujemo nekatere izdelke...
Dogovor strojne industrije je le en korak. Razvoj pa gre naprej korak za korakom.
I. VIDIC
Položaj že tretji teden priteguje pozornost sveta zaradi naglega razvoja dogodkov, ki ne obeta nič dobrega. Odstavljeni kamboški princ No-rodom Sihanuk je še vedno v Pekingu in objavlja pozive na boj proti novemu režimu v Phnom Penhu, ki ga vodi triumvirat Lon	Nol—Čeng
Heng—Sirik Matak.
Sihanuk poziva na boj proti novemu režimu doma ne samo južnovietnamske osvobodilne sile in severnovietnam-ske enote v Kambodži — torej tiste sile, zaradi katerih je izbruhnil državni udar v Phnom Penhu in katerih odhod s kamboškega ozemlja je do nedavnega sam zahteval —ampak tudi tako imenovane Rdeče Khmere, ki jih je neusmiljeno preganjal od kamboške neodvisnosti leta 1955.
Sihanuk je zdaj v nevzdržnem položaju, kar zadeva domačo javnost. Ni izključeno, da je del te javnosti še vedno na strani Sihanuka, toda verjetno ni Kambodžana, ki bi hotel zagovarjati navzočnost tujih čet na kambo-škem ozemlju, bodisi sil FNO, Hanoja ali saigonsko-ameri-ških enot.
Zato je vprašanje, ki si ga zdaj zastavljajo politični opazovalci, ali čas dela za Sihanuka ali proti njemu bržkone treba odgovoriti, da čas ne dela zanj.
Zato poskuša Sihanuk vzbuditi vtis, da je prišlo do razkola v kamboški nacionalni armadi in da so trije kambo-ški bataljoni prestopili na njegovo stran. Ti bataljoni naj bi bili po prvih poročilih na poti proti prestolnici — Phnom Penhu. Toda dosti bolj verjetno je, da so trije »kamboški« bataljoni v resnici enote južnovietnamske osvobodilne armade z elementi severnovletnamskih čet. Ce je to res, se je položaj nevarno zasukal.
Konec 1971: polovico za Slovenijo že iz Šoštanja
V Šoštanju načrtno gradijo največjo termoelektrarno v državi — TE Šoštanj II, ki bo imela moč 275 megavatov. Velikanski kotel bo proizvajal na uro po 950 ton vroče pare, gradijo pa tudi že temelje za 150 m visoki dimnik. Hladilni stolp za vodo bo visok 100 metrov. Nova termoelektrarna, katere gradnja bo veljala 43 milijard S dinarjev, bo na leto porabila poldrugi milijon ton lignita. Za obe šoštanjski elektrarni bodo morali poslej v rudniku Velenje nakopati na leto po 2,500.000 ton lignita. Stara e-lektrarna v Šoštanju daje zdaj po 132 megavatov električne energije, obe skupaj pa bosta konec 1971 dajali že polovico za Slovenijo potrebne energije.
Kaj bi storili Američani, če bi bil ogrožen sam Phnom Penh? Vsi politični opazovalci soglašajo, da ameriška javnost in Kongres nikakor ne bi dopustila neposredne udeležbe ameriških čet v Kambodži, saj tega ne dopuščata niti v Laosu.
Uradno ameriško stališče je še vedno nespremenjeno: kakor je izjavil predstavnik Bele hiše za tisk Ziegler, so bili ameriški in saigonski poveljniki »poučeni«, naj ravnajo po taktiki »reagiranja za zaščito«. To pomeni, da smejo zasledovati sovražnika
Kambodža
na kamboško ozemlje le v primeru, če jih ta napade s kamboškega ozemlja.
Če bi se položaj v Kambodži skrajnje poslabšal, bi utegnile ZDA »diskretno« pomagati novemu režimu z orožjem, »svetovalci« in morda z bombardiranjem, kakor zdaj delajo v Laosu.
O zapletenosti sedanjega položaja ne samo v Kambodži, ampak tudi v Laosu, priča izredno previdno uradno stališče Pekinga in Moskve. V propagandnem pogledu Peking sicer na moč podpira Sihanuka, toda uradno ga še ni podprl. Gre za dosti večje odločitve kakor je usoda enega princa.
Številne dežele Latinske Amerike je zajela svojevrstna gverila, o kakršni pokojni Che Guevara ni sanjal. Začelo se je lani v Braziliji z ugrabitvijo ameriškega veleposlanika Elbricka. Ugrabitelji so zahtevai izpustitev kakih petnajst političnih zapornikov in zagrozili, da bodo v nasprotnem primeru ubili veleposlanika. Vojaška vlada je morala ugoditi njihovi zahtevi.
V zadnjih dneh so to »taktiko« v glavnem uspešno uporabili tudi v drugih deželah LA. V Gvatemali so ugrabili zunanjega ministra in nekega ameriškega diplomata. V Sao Paolu v Braziliji japonskega konzula. V Dominikanski republiki letalskega atašeja ZDA. V Buenos Airesu paragva:skega konzula. Poskusili so ugrabiti tudi dva sovjetska diplomata, a jim je spodletelo. Proti tem ugrabitvam je v Argentini nastopila skrajno desničarska tajna organizacija Tacuara, ki grozi ugrabiteljem in njihovim družinam s smrtjo. Baje jo je organiziral sam režim. Toda ugrabitve se bodo brez dvoma nadaljevale, ker je levica spoznala, da je tak način boja dosti uspešnejši od skrivanja po džunglah in vaseh Latinske Amerike.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ DO 3000 DOLARJEV NARODNEGA DOHODKA — Republiški izvršni svet je sprejel osnutek izhodišč za sestavo resolucije o dolgoročnem ekonomsko-političnem razvoju Slovenije v naslednjih petnajstih letih. O njem bo tekla široka javna razprava do spomladi prihodnjega leta, ko bo resolucijo sprejela republiška skupščina.
Zasnova dolgoročnega razvoja predvideva, da bomo leta 1985 dosegli okrog 3000 dolarjev narodnega dohodka na prebivalca (sedaj 1000 dolarjev). Temelj gospodarstva bo še vedno industrija, zlasti predelovalna. Pospešen pa bo tudi razvoj trgovine, prometa, turizma in storitvenih dejavnosti, število prebivalstva v Sloveniji se bo do leta 1985 povečalo na 1,930.000, med njimi pa bo le še 15 odstotkov kmetov, ker se bodo ljudje z vasi še bolj zaposlovali v drugih dejavnostih in se bo število prebivalstva v zasebnem kmetijstvu zmanjšalo za kakih 100.000 ljudi. Otroke naj bi začeli pripravljati na osnovni pouk že pri petih letih starosti. Gimnazije in druge srednje šole naj bi obiskovalo 70 odstotkov mladine od 15 do 19 let starosti, višje in visoke šole pa kak*h 20 odstotkov mladine od 19. do 24. leta starosti, da bi dobilo gospodarstvo čimveč strokovnjakov.
m s. KAVČIČ O KMETIJSTVU — Pretekli torek in sredo je predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič obiskal velenjsko in mozirsko občino. S predstavniki mozirske občine se je pogovarjal tudi o razvijanju nerazvitih območij. Ko je omenil Kozjansko, je dejal, 5a je treba taka področja najprej povezati z drugimi območji s cestami. Premagati bo treba sedanjo veliko razdrobljenost kmetij. Kme-
tu je treba pomagati iz zaostalosti tudi z ugodnimi krediti in s sodobnim programiranjem kmetijske proizvodnje. Pri tem je Kavčič dejal: »če dajemo letno do 150 milijonov starih dinarjev kreditov za* povečanje proizvodnje v avtomobilski industriji, ne vidim razloga, zakaj ne bi dajali vsaj toliko sredstev kmetijstvu, ki preživlja nekajkrat več ljudi kot avtomobilska industrija.« Po njegovem mnenju je prihodnost kmetijstva v živinoreji, mlekarstvu in pridelkih, oziroma
Razvoj Slovenije v obdobju 1970-85
proizvodih, katerih vsakdanja potrošnja je vezana na bližnji trg in turizem.
■ CK ZKS O KMETIJSTVU —
Centralni komite Zveze komunistov Slovenije bo na svoji seji, sklicani za 7. april, obravnaval družbeno ekonomske vidike razvoja kmetijstva v Sloveniji.
■ NAJNIŽJI OSEBNI DOHODEK — 700 DIN — Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je prejšnji teden sprejel osnutek programa političnih cil.iev in nalog sindikata. V tem osnutku se sindikati ?avzemajo za to, da naj bi bili v slovenskih razmerah najnižji osebni dohodki 700 din. Sindikat bo zahteval, da se prouči učinkovitost sedanje politike obdavčevanja skupnega dohodka občanov ter da se v prihodnje bolj upošteva družinski dohodek. Sindikat bo vztrajal tudi pri zahtevi, da se pri vsakem
konkretnem odločanju o cenah proučijo posledice za standard delavcev, ne pa samo koristi posamezne delovne organizacije.
■ KATASTROFI JE BOTROVALA MALOMARNOST — Poseb na komisija strokovnjakov, ki je proučila vzroke hude nesreče, ki je 14. marca letos terjala v bosenskem premogovniku Breza 50 smrtnih žrtev in več ranjenih, je uradno sporočila, da je tej katastrofi botrovala malomarnost nekaterih odgovornih ljudi. Separatni ventilator, ki je bil ponoči ustavljen, ni bil pravočasno ponovno vključen, zaradi česar je eksplodiral nakopičeni plin metan. Javni tožilec je zato zahteval preiskavo zoper nekatere odgovorne ljudi.
■ TUDI V POŠTNI HRANILNICI 6 ODSTOTKOV — Zvezni iz vršni svet je sklenil, da bo poštna hranilnica v prihodnje plače vala 6-odstotne obresti na hrarft ne vloge, tako kot banke, medtem ko je zdaj plačevala le 5 odstotne obresti.
M BENCIN ŠE PO STAREM
— Predstavniki industrije nafte so odložili razpravo o predlogu izvršnega sveta Hrvatske, naj bi se bencin podražil za 10 par pri litru. Za zdaj je torej še osta’o pri stari ceni. Podražitev bencina so predlagali, da bi zagotovili več sredstev za ceste.
■ POŽAR V KOPRSKI LUKI
— V nedeljo opoldne je izbruhnil velik požar v skladišču bombaža v koprskem pristanišču Po prvih cenitvah znaša škoda 25 milijonov dinarjev (novih). Sodijo, da je prišlo do samovžiga bombaža, ki je kljub gašenju tlel še ves naslednji dan.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK • vsak četrtek 60000 izvodov!
2
15.000 aktivistov 0F bo prišlo v Dolenjske Toplice
••••>•' ■	'v-:'	•••"•	:?'>	■•/'■■■/	■*	r
/■X' .
Prejšnji teden so na tiskovni konferenci pri RK SZDL Slovenije sporočili, kako poteka popis nekdanjih aktivistov OF, ki bo 27. aprila v Dolenjskih Toplicah. Že zdaj kaže, da se bo srečanja sredi Dolenjske udeležilo kakih 15.000 nekdanjih aktivistov OFiz vse Slovenije in zamejstva. Znano je tudi, da bosta govorila na zborovanju člana izvršnega biroja
Kaj pa infrastruktura ?
Razvijanje manj razvitih območij v Sloveniji sodi prav gotovo tudi med infrastrukturo
Vso zadevo je sprožila pravzaprav koprska luka. Obrnila se je namreč na republiške organe, da bi ji kako pomagali pri njenem nadaljnjem razvoju. Kolikor je bilo v njenih močeh in v moči koprske občine, so že vse storili in naprej ne morejo več, če nočejo pasti v izgubo. Ladje pa jim čakajo neraztovorjene pred pristaniščem, ker ni prostora v pristanišču, niti niso luške naprave tolikšne, da bi zmogle tolikšen promet. In tako tovor že odhaja drugam — v Trst in druga pristanišča. S tem pa trpi tudi železnica, ki izgublja tovor, sicer pa je zmogljivost koprske proge tudi premajhna. Načrtovali so jo namreč za električno vleko in ne za motorno, s katero vozijo zdaj. Vzponi na progi so namreč taki, da jih motoma vleka ne zmore in je zato tudi prevoz sorazmerno drag. Razen tega pa prepeljejo še polovico manj, kot bi lahko « električno železnico.
Treba je nekaj ukreniti: progo elektrificirati, investirati v luške naprave, da bi povečali njihove zmogljivosti. Denarja pa sami nimajo, niti ne morejo več najeti kreditov, vsaj ne pod takšnimi pogoji, kakršni so zdaj i- na kratke od. plačilne roke in visoke obresti, kar infrastruktura ne prenese. Omogočiti bi bilo treba vsaj take kreditne pogoje, da bi jih luka zmogla.
Tako je vsa stvar prišla pred odbore republiške skupščine. Izvršni svet do predlogov, ki jili je bil pripravil republiški sekretariat za gospo, darstvo, ni zavzel stališča, češ da je treba v celoti pregledati Infrastrukturo (ceste, železnice, PTT, energija itd.). Zato naj bi skupščina razpravljala o celotni problematiki infrastruk. ture, v katero pa sodi tudi razvoj manj razvitih območij v Sloveniji, in šele potem bi se odločili tudi glede koprske luke.
■ Ce pa že razmišljamo o celotni infrastrukturi, potem je treba nemara priznati, da gre za zelo različne stvari in da ni mogoče vsega urejati po istem kopitu. Takoj pa je treba reči, da so republiška sredstva omejena in če bodo za eno stvar, jih bo za drugo manjkalo. Potrebovali bi torej več sredstev, s katerimi bi republika usmerjala razvoj na posameznih področjih (ne pa sama investirala, četudi v vseh primerih tudi to najbrž ne drži povsem). Na to pa se takoj oglasijo, češ da je gospodarstvo že zdaj preobremenjeno in ne bi preneslo še novih obremenitev. Kot pa je vsaka zadeva relativna, je relativna tudi taka trditev. Ce bi od banke zahtevali, naj svoja sredstva usmeri v infrastrukturo, bi bilo pa manj sredstev za kredite gospodar-stvu, npr. za obratna sredstva ali za dolgoročnejše naložbe. Tudi v tem primeru bi potemtakem lahko govorili o obre-menjevanju gospodarstva.
■ Pri vseh teh razmišljanjih pa pridemo do sklepa, da se bodo taka in podobna vprašanja odpirala toliko časa, dokler ne bomo vedeli, kaj hočemo napraviti v naslednjih petih letih in v še daljšem časovnem razdobju. Ce ni koncepta in plana, potem lahko raSuJemo stvari samo iz rok v usta, posledice tako kratkoročnega urejanja se bodo kazale pa kasneje. Zato je plan tako pomemben, zato je treba pospešiti njegovo pripravo. To Je v Interesu tudi manj razvl. tih območij v Sloveniji, sicer se utegne zgoditi, da bodo ost ni a kljub resolucijam in dobrim željam praznih rok.
V. J.
predsedstva ZKJ Edvard Kardelj in Janez Vipotnik, predsednik republiške konference SZDL Slovenije. Po krajšem koncertnem sporedu bodo v Toplicah na zborovanju podelili republiška priznanja OF — zlate značke in diplome.
27.	aprila bodo odprli tudi zdaj muzejsko urejeno bazo 20 na Rogu.
Srebrne značke in diplome OF pa bodo podeljevali zaslužnim posameznikom in organizacijam po občinah; namenjene so zgolj tistim, ki so plodno sodelovali vse od osvoboditve do danes. Ob praznovanju 30-letnice ustanovitve OF pa bodo v 1971 izročali priznanja aktivistom, ki so sodelovali v NOB.
Predloge za republiška priznanja OF je mogoče poslati republiški konferenci SZDL še do 5. aprila.
STARO ISTRSKO MESTO SPET OŽIVLJA. — Motovun, mestece v Istri blizu Pulja in znanega Poreča, je bil dolga leta zapuščen. Pred dvema letoma pa so se Istrani lotili dela, da starodavno mesto spet oživi. Na pomoč so priskočile razen domačinov tudi enote JLA. V obnovo mesta so vložili doslej že 15 milijonov novih dinarjev. Potrebovali jih bodo še 9, pa bo mesto ljudskega junaka Velega Jože spet tako kot nekdaj. Poleti bo Motovun umetniška in filmska kolonija, eden njegovih prvih prebivalcev pa bo znani filmski igralec Ljubiša Samardžič.
— Na sliki: Motovun s podnožja (Foto: TANJUG)
ČEMU NE IŠČEJO KMEČKI LJUDJE ZASLUŽKA TUDI DOMA?
Pridelovanje povrtnin - toda z dobičkom!
Ali ne znamo ali nočemo s svojim delom zvečevati lastnih dohodkov? Potrebno je načrtno gospodarjenje in veliko medsebojnega zaupanja, kajti kmetijstvo ne more biti za nikogar »srečolov«
Ugotavljamo, da imamo veliko nezaposlenih ali premalo zaposlenih ljudi. Njih število zmanjšujemo z »izvozom« delavcev. Tudi s kmetij. Iz Pomurja odhaja na delo v zahodnoevropske države toliko ljudi kot pred zadnjo vojno. Podobno tudi iz nekaterih krajev Dolenjske. Nekateri pravijo, da kmetje nimajo dovolj zemlje za dostojno preživljanje. Zemljišč res ni moči razširiti, ker jih ne moremo postaviti v nadstropja. Vprašati pa bi se morali, ali naši kmetje pridelujejo take stvari, ki jih potrebujemo in pri katerih bi se lahko bolj zaposlili kot zdaj in tudi na manjših kmetijah zvečali svoje dohodke.
Pogovori s kmeti in v kmetijskih organizacijah kažejo, da smo zelo daleč za razvojem razvitih držav in tudi naših sosednjih republik. Podoba je, da vsak dan celo še bolj zaostajamo. Namesto da bi iskali zaslužek doma, gredo naši kmečki ljudje za hlapce in druge delavce v sosednje države.
Težko je razumeti, zakaj je tako — toda neki vzroki morajo biti.
Obrat za kooperacijo »Jože Lacko« pri kmetijskem kombinatu Ptuj je objavil zajamčene cene za kmetijske pridelke iz organiziranega pridelovanja, med njimi za veliko povrtnin. Vse razprave med kmeti pa se pletejo okrog cen.
Vzemimo čebulo, ki je včasih bila na Ptujskem polju najbolj razširjena povrtnina. Obrat za kooperacijo jamči, da jo bo odkupil v jesen najmanj 1,20 din kilogram. Pridelovalce pa moti, da zdaj prodajajo čebulo v Mariboru, Ljubljani in tudi manjših slovenskih mestih po štiri din ali še draže. Nočejo dovoliti, da bi kdorkoli zaslužil na njihov račun, čeprav bi bilo njihovo delo ustrezno plačano. Hektar lepe čebule jim lahko prinese 15.000 do 20.000 din dohodkov. Ce. bodo posejali pšenico, pa bodo dobili komaj petino tega.
Za primerjavo bom navedel, da so pred dnevi sklenili v Novem Sadu pogodbo za 600 ton čebule, ki jo bo kupec plačal v jeseni po 80 par kilogram. Lahko bi našteval pogodbe in sorazmerno nizke cene še za druge povrtnine. Za Vojvodino, Makedonijo in nekatere druge kraje je značilno, da pridelovalci ne za-
htevajo visokih cen, ampak pridelujejo toliko vrtnin, da so polno zaposleni vsi družinski člani. Z dvema ali tremi ari povrtnin — kakor dela večina naših pridelovalcev
—	pa si ni mogoče veliko pomagati. Morali bi se odločiti za povrtnine ali še naprej pridelovati pšenico in koruzo in iskati zaposlitev pri sosedih.
Drobni poizkusi ne koristijo veliko. Dohodek se sicer nekoliko zveča, malega kmeta pa ne potegne iz sedanjih težav.
Vzroki so v premajhnem zaupanju med kmeti in kmetijskimi organizacijami in v prevelikem iskanju izrednega dobička. Morda bi jih začeli odpravljati tako kot pred leti v Sremski Mitroviči, ko je za-
druga zaračunala za vse svoje stroške 10 °/o od prodajne cene, drugo pa so dobili organizirani imdelovalci povrtnin. Ker je bila zadružna »marža« določena v odstokih, je zadruga iskala najboljše kupce. Za prodajo pa je sklepala pogodbe pred setvijo. Zaradi lastnih koristi in koristi kmetov. Med njimi ni bilo nezaupanja. V enem letu pa so pridelali kooperanti te zadruge za 1,200.000 (novih) dinarjev povrtnin.
JOŽE PETEK
RAZVOJ KMETIJSTVA IN SAMOUPRAVNIH ODNOSOV NA VASI (3)
Nepripravljeni na krizo živinoreje
Poljedelstvo dokaj zaščiteno - V petih letih je Slovenija zgubila čez sto tisoč goved - Suha leta so nas zatekla nepripravljene
V prejšnjem sestavku smo obdelali obdobje razvoja kmetijstva do začetka gospodarske reforme v letu 1965. Razmere takrat niso bile rožnate. Kmetijstvo je bilo zadolženo, terjalo je drugačno delitev družbenega proizvoda, ali preprosteje rečeno: višje cene kmetijskih pridelkov. Po dolgem času se je prvič dogajalo, da so pridelki presegli porabo in da kmetje niso mogli vsega prodati.
za razmišljenje o nujnem povezovanju trgovine, proizvodnje in predelave.
(Se nadaljuje)
V Sloveniji že 1030 dolarjev
Po podatkih, ki smo jih pred dnevi brali v zveznih časnikih, odpade zdaj v Jugoslaviji na prebivalca približno 650 dolarjev narodnega dohodka. Izračun je narejen seveda na podlagi mednarodnih meril o dolarskem dohodku, s čimer hkrati primerjamo doseženo stanje pri nas s tistim v svetu, številke povedo, da dosegata Slovenija in Hrvatska višje povprečje: prva s 1030 dolarji in druga s pribl. 740 dolarji. V Srbiji znaša narodni dohodek 520 dolarjev, v Makedoniji 420, v Bosni ter Hercegovini 360 in v črni gori 300 dolarjev. Med pokrajinami v Jugoslaviji ima najnižji dohodek Kosovo: tu dosegajo šele 200 dolarjev na prebivalca.
Kmetijstvo pred centralnim komitejem ZKS
Prihodnji torek dopoldne bo v Ljubljani 13. seja CK ZKS, na kateri bodo razpravljali o kmetijstvu na Slovenskem ter njegovem razvoju in deležu v družbi in njenem gospodarstvu. Poslušali bodo tudi poročilo revizijske komisije in zaključni račun CK ZKS na preteklo leto, razpravljali pa bodo še o načelih za uporabo in razdelitev članarine v 1970 in o letošnjem finančnem načrtu vodstva Zveze komunistov Slovenije.
Brnik dobi najsodobnejšo vremenoslpv-sko opremo
V letih 1970—1972 bo izvršni svet SRS zagotovil iz svojih proračunov 1,829.500 din za nabavo moderne meteorološke opreme na letališču Brnik, ki postaja čedalje pomembnejše v našem notranjem kot mednarodnem letalskem prometu.
Zasavski premogovniki: čez 5 let nad 2 milijona ton premoga
Pred kratkim je osrednji delavski svet »Zasavskih premogovnikov« Trbovlje sprejel načrt o nadaljnji modernizaciji svojih rudnikov. Vanjo bodo vložili nad 34 milijonov, tako da bodo do 1975 lahko nakopali na leto že 2,020.000 ton premoga, kar je za 10,7 % več kot so ga lani. Storitev na moža se bo povečala od sedanje 2,03 na 3,10 tone na dan, zrastli pa bodo seveda tudi osebni dohodki zasavskih rudarjev.
Kaj je kmetijstvu prinesla reforma, je znano: višje cene in s tem boljši položaj celotne panoge. 2al je to trajalo le krajši čas, spodbudilo pa je proizvodnjo, ki se je v tem času povečala za tretjino. Zaostajala pa je prodaja, ker so se sorazmerno majhni kupni moči prebivalstva pridružili še zloglasni prelevmani, dodatne carinske dajatve ob izvozu v dežele Evropske gospodarske skupnosti, kamor so naši živinorejci največ izvažali.
Pojavilo se je tudi očitno nesorazmerje med poljedelstvom in živinorejo. Poljedelstvo je bilo bolj zaščiteno, to pa je dajalo večje možnosti ravninskim predelom Jugoslavije. Država je zagotovila za okoli 25 par večjo ceno za kilogram'pšenice, kot bi jo lahko kupili v tujini.
Naša živinoreja je dobila v tem času najhujšii udarec. I-talija, glavni uvoznik jugoslovanskega mesa in živine, je uvedla tudi po več sto lir dodatne zaščitne carine za kilogram žive teže goveda. V obdobju petih let je zato Slovenija zgubila okoli 120.000 glav govedi, od tega več kot polovico v družbenem sektorju.
Skoda je bila izredno velika. Družbeni obrati so na primer leta 1968 ustvarili skupno 109 milijonov Nidn skla-
dov in amortizacije,letna odplačila dolgov z obrestmi vred pa so znašala 94 milijonov din. Mnogo stojišč je bilo praznih, družbena proizvodnja se je naglo zmanjševala.
Iz te hude krize bi se lahko naučili zelo veliko, predvsem pa prvega zakona kmetijstva, ki pravi, da je kmetijstvo biološka proizvodnja, katere razvoj in napredek je zagotovljen le, če so zagotovljene sprejemljive, ustaljene cene ali še bolje rečeno: u-staljen odnos cen med kmetijskimi pridelki in industrijskimi izdelki oziroma uslugami. Kmetijske proizvodnje ni mogoče preusmeriti čez noč in neizbežno jo zadenejo krize, če zanjo ni rezervnih skladov, če v trenutku, ko se pojavi nazadovanje, nihče ne posreduje. Naša dežela ni bogata tako kot katera izmed zahodnih industrijskih držav, ki za zaščito kmetijstva veliko žrtvujejo, toda vseeno bi v času krize morala narediti več, kot je.
Ne smemo pozabiti trgovine. V tem času se je opomogla in osamosvojila. Izkoristila je obilje pridelkov in prireje. Krizo je trpela proizvodnja, trgovina pa mnogo manj. Tako je bilo in bo v sproščenem tržnem gospodarjenju, vendar nam mora biti ta izkušnja vodilo za prihodnje,
Kmetijski nasveti
Hlajenje mleka
Čeprav so dobro znani škodljivi učinki toplote na mleko, je šele zvezni predpis začel siliti vse, ki imajo opravka s to pokvarljivo tekočino, dla so začeli bolj razmišljati, kako hladiti mleko in kako opremiti zbiralne postaje. Seveda je zdaj v kratkem času treba narediti veliko stvari, ki tudi mnogo stanejo.
0 V sveže pomolzenem mleku se prvotno število drobnoživk izredno hitro veča, če je na voljo tudi primerna toplota. S tem se kakovost mleka naglo slabša, z njo pa tudi možnost predelave v različne mlečne izdelke. Ohlajevanje ima pri tem izreden pomen, saj zadržuje kvarjenje.
Najceneje je mogoče mleko hladiti s hladno studenčnico, vend*ar je ta način le malokje uporabljiv iz preprostega razloga, ker take vode ni pri roki. Tudi vodovod ne more dosti pomagati, saj je temperatura njegove vode skoraj po pravilu višja od one, ki jo zahteva ohlajevanje.
^ Torej: zanesljivo je mogoče hladiti le na umeten način, z uporabo hladilnih naprav, ki pa so sorazmerno drage in neuporabljive za vsake razmere. Za kmetije, kjer gre za manjše količine mleka, se obnese hladilnik, ki ga potapljajo v mleko. To je v bistvu cev, ki omogoča da se hladilna tekočina ia hladilnika pretaka skozi mleko. Pri nas izdelujejo tudi vrtljive hladilnike, ki so primerni za kmetije.
Za večje količine mleka uporabljajo hladilne bazene najrazličnejših izvedb. Za oddaljene zbiralnice, kjer ni posebno veliko mleka, so uporabne naprave za hlajenje mleka v vrčih z ledeno vodo, ki imajo zmogljivost do 400 litrov. Izdelujejo jih Loške tovarne hladilnikov v Škofji Loki.
0 Bazeni za neposredno hlajenje omogočajo hladiti še večje količine. Seveda hlajenje ne pomeni, da potem ni treba skrbeti tudi za čistočo mleka. Nasprotno: ^zahteve mlekarn so enako stroge.	Inž.	M.	L.
3
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
OBOLEVNOST IN UMIRANJE ZA RAKOM V SLOVENIJI TER VIDIKI BOJA PROTI RAKU
Kako se gibljejo rakava obolenja v Sloveniji?
Letošnji svetovni dan zdravja, 7. april, je posvečen geslu: »ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA REŠUJE ŽIVLJENJA« - Rakava obolenja so v statistiki med vzroki smrti na drugem mestu na svetu, takoj za boleznimi
srca in ožilja
koža	8	X
požiralnik	5	X
pljuča-.	19	%
želodec	2o	%
proatata	7	?»
danka	5	%
vei našteti	62	%
ostali	38	%
okupaj	loo	%
M
lo %
'roža
0-T
12 % 2o %
vrat maternice.
danka
vbI našteti
oetali
loo %
okupaj
Gornji podobi kažeta, katere organe človeškega telesa (levo moški, | desno ženska) rak najpogosteje prizadene (po podatkih Onkološkega j inštituta v Ljubljani in Zavoda SRS za zdravstveno varstvo)
če hočemo načrtovati boj proti raku, ocenjevati uspešnost naših prizadevanj in pravilno obveščati javnost, nujno potrebujemo podatke o gibanju tega obolenja. Osnova za to so dobra evidenca in čim natančnejši statistični podatki. Podatke o gibanju rakavih obolenj v SR Sloveniji že od leta 1950 zbira Register raka za Slovenijo, ki je posebna enota Onkološkega inštituta v Ljubljani.
Kako deluje register raka?
Bolnišnice in drugi zdravstveni zavodi prijavijo registru vsakega bolnika, pri katerem je bil ugotovljen rak, in to vsakič, kadar ga sprejmejo — bodisi da ga zdravijo ambulantno ali pa leži v bolnišnici. Podatke o umrlih za rakom dobi register iz prijav o smrti. Za vse prijavljene žive bolnike vodijo v registru posebno kartoteko in vsako leto preverjajo njihovo zdravstveno stranje. Register zajame v svoj pregled vsaj 95 % vseh rakavih bolnikov v SR Sloveniji.
Koliko je bilo do sedaj registriranih bolnikov?
Od svoje ustanovitve v 1950 pa do kraja 1969 je bilo v register zajetih nad 52.000 bolnikov. Od teh jih živi še več kot 16.000. To ni tako malo, če upoštevamo, da register dela že dvajseto leto in da so mnogi bolniki oboleli za rakom šele v pozni starosti.
Katere podatke o rakavih obolenjih nam daje register?
Daje nam predvsem letno incidenco raka, to je število na novo ugotovljenih primerov raka v določenem letu. To število posname register iz prijav bolnišnic in iz prijav umrlih za rokom v istem letu, ki pa poprej še niso bili prijavljeni v registru.
Podatke o incidenci prikazuje register po najvažnejših obeležjih, kot so: spol in starost bolnikov, po organih, ki jih je rak prizadel, po vrsti tkiva, iz katerega rak izhaja, in po geografski razporeditvi
v Sloveniji. Razen tega omogočajo zbrani podatki ugotavljanje, koliko let še preživijo bolniki glede na stanje razvoja bolezni ob ugotovitvi diagnoze, glede na različne načine zdravljenja in drugo.
Kakšno je torej gibanje v Sloveniji?
Med vzroki smrti so v SR Sloveniji in tudi v Jugoslaviji rakava obolenja na drugem mestu, takoj za obolenji srca in ožilja. Za njimi so druga obolenja ožilja, živčevja in poškodbe, in to pri obeh spolih.
Gibanje umrljivosti
V vseh letih registracije, tj. od 1950 dalje, se incidenca večine rakov bistveno ni spremenila, le nekateri, npr. rak na pljučih, kažejo strm porast.
Ker se naglo podaljšuje povprečna starost našega prebivalstva in je raka tudi vedno več, saj napada predvsem starejše ljudi, moramo — če hočemo izvedeti, ali rak res
narašča — to dejstvo izločiti. S statističnim preračunavanjem dobimo t. im. starosti prilagojeno incidenco, ki nam kaže, kako narašča rak ne glede na staranje prebivalstva. Iz takega prikaza povzamemo naslednje značilnosti:
dvig celotne incidence gre predvsem na rovaš raka na prebavilih, zlasti na želodcu in na pljučih, in to zlasti pri moških.
Najpogosteje prizadeti organi, razvrščeni po spolu, so: pri moških je na prvem mestu želodec s približno 20 % vseh prijavljenih obolenj; naslednji je rak na pljučih (19%); sledijo rak na koži z 8 %, na prostati 7 % in rak na danki z blizu 5 % ali skupno kar 62 % vseh rakov.
Pri ženskah je vrstni red naslednji: raka na vratu maternice (s prištetim t. i. »ca in situ«) je največ, čez 20;% raka na dojki je 16 °/o, na želodcu 14 %, na koži 10 %; med manj pogostimi pa sta rak na jajčnikih (6 %) in rak na danki (5%); tudi pri ženskah zajemajo zgoraj našteti raki med 60 °/o vseh rakov.
S pravočasnim odkrivanjem raka rešujemo življenja
Rak terja sleherno leto širom po svetu v številnih deželah nič koliko človeških življenj. Zato ni prav nič presenetljivega, da so v statistiki vzrokov smrti rakave bolezni neposredno takoj za boleznimi srca in ožilja. Tudi je rak dostikrat vzrok, ki neredko izzove nenavadno hude čustvene raekcije, katerim se mnogo ljudi najrajši izogne. Pogosto namreč štejejo raka skoraj po krivici za neozdravljivo bolezen. Zaradi tega veliko ljudi umrje in brez potrebe trpi, ker se zavoljo nepoučenosti ali nespametnega strahu prepozno odločijo, da bi vprašali zdravnika za nasvet.
Vzroki nekaterih oblik rakave bolezni so že dovolj znani, da jih je mogoče z uspehom preprečiti. Takšna je na primer oblika pljučnega raka (za katerega smo dokazali, da ga povzroča predvsem kajenje cigaret) in pa nekatere izmed poklicnih oblik raka, ki jih izzovejo kemične in razne druge snovi (agensi). Med povzročitelji so ugotovili že številne snovi; raziskave po številnih državah in mednarodna raziskovanja, ki so v teku, bodo brez dvoma razkrila še nova dejstva. Tedaj bomo imeli tudi potrebno znanje in moč, da bomo lahko napravili te snovi nenapadalne, neškodljive ali pa jih celo izločili. V tem trenutku seveda moramo priznati, da se mnogim rakavim obolenjem dandanes še ne moremo izogniti. Največ in najbolje, kar medicina lahko za zdaj stori, je pač to, da rakave bolnike za-
čne zdraviti čimprej mogoče in kar se-da vsestransko.
Orožje pripomočkov proti različnim oblikam raka se je v zadnjih letih znatno povečalo. Dan za dnem doživljamo v diagnostiki in zdravljenju vedno nove dosežke in doslej nesluteni napredek. Sodobna kirurgija, kemoterapija, žarki in druga ionizacijska sevanja, uporabljena bodisi samostojno oli v medsebojni povezavi, vse to je do temeljev spremenilo zdravljenje te skupine bolezni. Dandanes je možno v določenih primerih popolno ozdravljenje in prav tako tudi že vplivamo skoraj na vse oblike raka. Zelo pogostno je zdravljenje lahko že uspešno, če so le bolezen dovolj zgodaj odkrili, se pravi, še preden se je ugnezdila. Tako so ozdravljive vse oblike kožnega raka in več kot 80 odstotkov raka na vratu maternice, če jih le odkrijemo in dovolj zgodaj zdravimo.
Kirurška tehnika pri zdravljenju raka se je izredno izpopolnila, radiološki pregledi so vse bolj natančni, posebno učinkovita zdravila pa s svojimi uspehi zbujajo pogum in skoraj gotovo ne pretiravamo, če rečemo, da smo blizu pomembnih odkritij.
žal pa uporabna sredstva, s katerimi razpolagamo, niso vselej v celoti izkoriščena. Prej ko začnemo z zdravljenjem, več je možnosti za dober in izdaten učinek. In vendar je mnogo ljudi, ki bodisi zaradi zmotnih mnenj alt zaradi neznanja
ali pa zaradi odpora, da bi resnici pogledali v oči, tudi če se čutijo prizadete, ne gredo k svojemu zdravniku na pregled, brž ko bi jim to bilo mogoče. Razen tega pa bi ljudem, ki mislijo, da so oboleli, lahko že golo dejstvo, da so se motili o naravi bolezni, prihranilo nešteto muk, če bi za mnenje vprašali zdravnika, namesto da živijo v strahu pred rakom.
Odkrivati raka in ga zgodaj sistematično zdraviti pa ne bo mogoče, vse dokler ne bodo tega pravilno razumeli vsi ljudje in dokler si sleherni ne bo upal pogledati resnici v oči. To bo pa šele tedaj, ko bodo vsi podatki o zadevnem problemu nasploh znani in sprejeti, ko bo prizadevanje proti škodljivim razvadam, kot je kajenje cigaret, postalo zares učinkovito.
Boj proti raku še zdaleč ni dobljen. Vendar pa bi celo na stopnji sedanjega našega znanja bila zmaga že napol zagotovljena, če bi posplošili odkrivanje rakavih obolenj in dosegli, da bi se v pozitivnem primeru začeli nemudoma zdraviti.
Ce bo letošnji svetovni dan zdravja prispeval k boljši poučenosti ljudi o tem, kaj je rak v resnici, in pa o sredstvih, ki so nam v boju proti njemu danes na voljo, bi si prihranili mnogo nepotrebnega trpljenja in rešili prenekatero človeško živ-lipnie
Dr. M. G. CANDAU generalni direktor Svetovne zdravstvene organicije
Zgoraj naštete lokalizacije zavzemajo torej veliko večino med vsemi raki, ki jih napada rak pri človeku.
Kako uporabljamo podatke o incidenci za usmerjanje boja proti raku
Pri naših prizadevanjih v boju proti raku moramo upoštevati, da raka na nekaterih organih laže odkrijemo in uspešno zdravimo kakor na drugih tako na primer raka na dojki, na koži, v ustni votlini, na vratu maternice, na danki ali na prostati. Hujše so težave pri nekaterih drugih organih, zlasti notranjih, kot npr. pri želodcu, pljučih ali ledvicah. Zato bomo poskrbeli predvsem za tiste skupine prebivalstva, ki so najbolj ogrožene. Le-te lahko razvrščamo po starosti in po najpogosteje prizadetih organih ter po izpostavljenosti nekaterim dejavnikom, za katere je že znano, da raka povzročajo ali pospešujejo, kar nam lahko nakazuje tudi njihov poklic ali kraj, kjer bivajo.
Incidenca po starostnih skupinah nam kaže določene značilnosti in nas hkrati tudi opozarja, da se rakava obolenja začno strmo dvigati pri ženskah v starosti od 40 do 44 let, pri moških pa v starosti od 45 do 49 let.
Kako je z obolevanjem za rakom pri otrocih in mladini?
V	prvem letu starosti umirajo otroci največ zaradi posledic poroda. Tudi v razdobju med drugim in šestim letom starosti rak ne zavzema med vzroki smrti pomembnejšega mesta. Pri šolarjih in kasneje pri mladini do 19. leta pa je med boleznimi, ki so vzrok smrti, na prvem mestu oziroma med vsemi vzroki takoj za nezgodami, ki so poglavitni vzrok smrti pri mladini nasploh.
Med zločestimi novotvorbami je največ raka krvotvornih tkiv, kot je npr. levkemija; sledijo tumorji možgan in kosti, ledvic in drugi. Med 7. in 19. letom je razmeroma največ rakavih obolenj od 16. do 19. leta.
Pri otrocih in mladini se raki radi pojavljajo na drugih mestih kot pri odraslih. Ker je rak pri njih redek, pa znamenja, ki jih daje in ki niso značilna, raje pripisujemo drugim vzrokom, npr.: bolečine udarcem, temperaturo prehladu, okužbi ali nalezljivi otroški bolezni in podobno. Ko
slednjič spoznamo, da je vzrok katere izmed naštetih težav rak, je dostikrat že prepozno. Zato moramo pri dolgotrajnejših težavah pomisliti tudi na to.
Zdravljenje raka pri otrocih in mladini je enako kot pri odraslih in dostikrat uspešno. .
Še nekaj podatkov iz naših in tujih izkušenj
Leta 1937 je ostal živ dlje kot 5 let le eden izmed petih bolnikov, ki- so zboleli za rakom, danes pa že eden izmed treh obolelih. Natančneje lahko povemo, da danes od. šestih bolnikov pozdravijo dva, tretjega pa lahko rešijo, če ■pride pravočasno na zdravljenje; za preostale tri daje upanje edinole napredek znanosti, ker jim z dosedanjimi sredstvi ne morejo dokončno uspešno pomagati.
To pa ne pomeni, da jim ne bi mogli pomagati tako, da zadržujejo nadaljnji razvoj bolezni in da jim lajšajo težave, ki so povezane z njo.
Med pomembnejše uspehe v boju proti raku lahko štejemo v zadnjem desetletju zlasti:
— pri preprečevanju spoznanje, da je mogoče rak na pljučih preprečiti, če bi ljudje prenehali kaditi oziroma če mladi sploh ne bi začeli kaditi;
— pri zgodnjem odkrivanju uveljavitev citologije;
— pri zdravljenju uveljavitev t. i. citostatikov;
— zlasti pa vse več možnosti za preprečevanje in vse večji uspeh ter število ozdravljenih (eden med tremi).
Po podatkih Onkološkega inštituta in Zavoda SRS za zdravstveno varstvo
ZGODNJE
ODKRIVANJE
RAKA
REŠUJE
ŽIVLJENJA
SVETOVNI DAN ZDRAVJA
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov!
4
ZA DELAVCE, KI DELAJO V AVSTRIJI
Zavarovanje članov družine
Medtem ko je bila lani v najslabšem stanju cesta od Novega mesta do Straže, so se lete- pokazale poškodbe na cesti čez Gorjance in na obeh priključkih na avtomobilsko cesto — proti Ločni in proti Karteljevemu. Za cesto čez Gorjance ni nobenega dvoma, kdo jo bo popravil. Novomeško Cestno podjetje je že napovedalo, da se nam v aprilu obeta splošno krpanje cest, ni pa jasno, kako bo z novomeškimi cestami.
Gre predvsem za cesto mimo gimnazije, ki že več let kaže spomladi prav klavrno podobo in spravlja v težave številne motorizirane občane. Ni namreč vsem jasno, kdo naj popravlja ceste in ulice v mestih: nekateri trdijo, da Komunalno podjetje, drugi,
Ženske za Banjaluko
Sekcija za družbeno aktivnost pri krajevni organizaciji SZDL Rudnik-šalka vas je pred nedavnim organizirala nabiralno akcijo za pomoč s potresom prizadetim prebivalcem v Banjaluki. Akcija je lepo uspela. V šalki vasi in na Rudniku so zbrali 860 din, v Cvišlerjih in Oneku 97 din ter Zeljnah 190 din.	-š-
da je tudi za popravilo cest skozi mesto odgovorno Cestno podjetje. Naj bo kakorkoli, upajmo, da bodo vse luknje tudi po mestu zakrpane do začetka maja, kot obljublja Cestno podjetje.
Sicer pa v 16. členu republiškega zakona o cestah piše tudi: »Ce pelje odsek ceste skozi naselje in je zgrajen kot mestna ulica, mora pristojni upravni organ občinske skupščine vzdrževati tudi vozišče na takšnem odseku«
Nov konfekcijski obrat, ki naj bi začel delati že lULos junija, bo zanesljivo še po-večal izvoz novomeške tekstilne tovarne. Že zdaj so kupci poslali ponudbe za 8000 parov hlač, ki naj bi jih izvozili na zahodno tržišče.	(Foto: M. Padovan)
USPEH NOVOMEŠKIH TEKSTILCEV
10 kilometrov tkanin na dan
Letos bo tovarna NOVOTEKS izvozila že za 1,5 milijona dolarjev - Konfekcijski obrat bo letos tudi izvažal
Vsak dan bodo letos stroji v novomeški tovarni NOVOTEKS naredili 10 kilometrov tkanin- Medtem ko so lani tekstilci ustvarili 100 milijonov dinarjev celotnega dohodka, bodo letos naredi-
li že za 130 milijonpv različnih tekstilnih izdelkov.
Skladno z naraščajočo pro izvodnjo bodo povečali tudi izvoz. Pravzaprav se je NOVOTEKS šele 1968 močneje usmeril v izvoz- Takrat so namreč resneje začeli pre-
Delavcem samoupravne pravice
Mnogo trenj nastaja med obrati in matičnimi podjetji, ki imajo sedež izven občine, zato, ker so obrati brez samoupravnih pravic
Na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov Ribnica je direktor INLESA Vinko Šparovec opozoril, da so nekateri obrati, katerih sedež podjetja je izven občine, skoraj čisto brez samoupravnih pravic. Med obrati in podjetji nastajajo bolj ali manj odkriti in ostri spori. Včasih gre že tako daleč, da obrat grozi z odcepitvijo, čeprav ni nobenih pravih možnosti, da bi se lahko sam vzdrževal.
Obrati bi morali imeti svoje samoupravne akte, samoupravne organe, pravico
razpolaganja z ustvarjenim dohodkom, v razvojnih programih podjetja pa bi mora-
vandroviek moj, kam bova vandrala midva nocoj?
Malo dolenjskih kampov
Na Dolenjskem je premalo kampingov: šest jih namreč ne zadostuje za vse številnejše turiste, ki preživljajo dopust raje pod platneno streho in v naravi kot pa v trušču velikih hotelov. Za tovrstne potujoče nomade je na Dolenjskem slabo preskrbljeno, ker so kampingi samo v Novem mestu, na Otočcu, v Mokricah, Metliki, Šentvidu pri Stični in Višnji gori.
Skoraj vsi kampingi so torej ob avtomobilski cesti. Toda vseeno poleti niso redki prizori, ko turisti razpne-jo svoje šotore kar ob avtomobilski cesti. Ce odštejemo tistih nekaj turistov, ki se tako odločijo zato, da jim ni treba plačati pristojbin, ostane še vedno dovolj takih, ki so k temu prisiljeni, saj so poleti dolenjski kampi zvečine zasedeni.
V	treh dolenjskih kampin-Kih so poskrbeli tudi za prehrano turistov: na Otočcu, v Mokricah in Višnji gori imajo restavracije, povsod na Dolenjskem pa so prostori opremljeni tako, da imajo turisti na voljo tudi pit-
no vodo, prhe in elektriko. Razen v stičenskem kampu Vidovo se turisti lahko tudi kopljejo, v novomeškem kam-pingu Krka, na Otočcu, v Mokricah in v Metliki pa dobijo najbolj navdušeni ribiči tudi dovolilnice za ribolov. V prospektu Dolenjske je sicer narisano, da se lahko vozijo s čolnom po Krki v Novem mestu in na Otočcu ter po Kolpi v Metliki, a za Novo mesto bi si skoraj upali trditi, da morajo turisti s seboj pripeljati čoln, ker jih zaenkrat nikjer ne izposojajo.
Nedvomno drži, da bo potrebno na Dolenjskem v prihodnjem urediti še precej kampingov in jih primerno opremiti. To je razvidno tudi iz preteklih sezon, ko so bili prostori za goste s ćo-tori premajhni, čeprav za kampinge na Dolenjskem ni posebne reklame. Zanimiva pa je pobuda Metličanov, ki so začeli sodelovati z novomeško Industrijo motornih vozil in postavili za turiste več kamping prikolic. To je hkrati tudi dobra reklama za novomeško tovarno
NOVO V ZADNJIH DNEH
Povsod na Dolenjskem imajo hoteli še dovolj prostih postelj: samo v Cateških Toplicah je zaseden hotel, v bungalovih in depandansi pa je še prostor. Večina planinskih domov je še zaprta.
V	Mokricah so pred dnevi začeli obnavljati kuhinjo, ker so pri celjski Kreditni banki dobili posojilo, če bodo dobili še kaj denarja, potem bodo obnovili tudi sobe v gradu. Tam, kjer je bila zdaj kuhinja, bodo do sezone uredili restavracijo. Ce bo šlo po sreči, bo na Dolenjskem do sezone zgrajen še en nov motel. Ljubljanski Turist hotel je dal denar, Obnova pa gradi motel na grosupeljskem priključku avtomobilske ceste. Ker nameravajo ob motelu zgraditi tudi kamping, bodo s tem razbremenili druge dolenjske kampinge ob avtomobilski cesti, ki so v sezoni običajno prepolni.
Ce bo spomladanska sezona tako uspešna, kot so bili prvi pomladni dnevi, si gostinska podjetja lahko obetajo precej dobička od izletniškega turizma.
li biti obravnavani enakopravno z osnovnimi obrati podjetja. Ker obrati vsega tega nimajo, pride lahko tako daleč, da podjetje obrat ukine, stroje in ostalo opremo pa odpelje drugam.
Nujno potrebno je tudi, da pristojni občinski organi dobijo na vpogled in v potrditev samoupravne akte podjetja, ki ima sedež sicer izven občine, v občini pa obrat.
Matična podjetja, ki so v drugi občini ustanavljala obrate, menijo, da so take zahteve neupravičene. Trdijo namreč, da teh obratov v občini sploh ne bi bilo, če jih ne bi ona ustvarila in jih oskrbela s prostori in opremo. Tak' so jim take občine lahko le hvaležne, saj so pomagali reševati nezaposlenost, občinski proračun ima zato večji dohodek itd.
Vse to drži. Vendar bi morala podjetja prikazati tudi izračune, koliko so v posamezni obrat vložila in koliko so dobila vrnjenega. Ni prav, če so delavci nekega obrata (morda) že nekajkrat odplačali vložene investicije matičnemu podjetju, kljub temu pa še vedno nimajo samoupravnih pravic.
Člani kolektivov obratov so delavci, dozoreli so v glavnem v dobre samoupravljavce, zato je tudi prav, da dobe samoupravne pravice. Za obrat in matično podjetje je bolje, če obrati te pravice čimprej dobe, saj nastajajo sicer v kolektivih trenja, ki prav gotovo niso koristna za odnose znotraj podjetja in za gospodarske uspehe. Le čisti računi med obratom in podjetjem bodo koristni za nadaljnji uspeh obrata in podjetja. Sicer pa je povsem razumljivo in pravično, da tisti, ki nekaj ustvarja, tudi odloča, kakor bo porabljeno-
učevati skandinavsko tržišče, Avstrijo in Švico. Uspehi tega študijskega dela so se pokazali že lani, ko so izvozili na to področje za 140 odst. več tkanin, odprlo pa se jim je še tržišče v Nemčiji, Veliki Britaniji in Italiji. Celoten izvoz se je lani povečal za 57 odst-, vse svoje izdelke pa so izvozili na zahodni trg- Svoj izvozni načrt je tovarna presegla za 4 odst. Razveseljivo je, da so precej več izvozili direktno, čeprav so sprva mislili, da bo slika obrnjena. Več kot 200.000 metrov tkanin so izvozili direktno,
82.000	metrov tkanin je šlo skozi indirekten izvoz, izvozili pa so še 142 ton preje. Skupno so z izvozom iztržili milijon dolarjev.
Letos naj bi izvoz predstavljal 16 odst. vse proizvodnje. Skupna vrednost izvoza naj bi dosegla 1,5 milijona dolarjev, dve tretjini naj bi izvozili direktno. Doslej zbrani podatki kažejo, da bodo v NOVOTEKSU izvedli, kar so si zastavili ob začetku leta. Izvozili bodo 210 ton preje. Za 120 ton imajo že sklenjenih pogodb, preostanek pa bodo pošiljali kot indirekten izvoz po 10 ton na mesec.
Od 400.000 metrov tkanin jih bodo 100.000 metrov izvozili indirektno. Ta načrt bodo zanesljivo izpolnili že do konca maja- Za več kot 100-000 metrov direktnega izvoza so že sklenili pogodbe. To je uspeh, ker je treba upoštevati, da običajno najpomembnejše pogodbe podpisujejo v aprilu.
Omeniti je treba še konfekcijski obrat, za katerega računajo, da bo začel obratovati junija letos. Povpraševanje po hlačah je na tujem trgu precejšnje in kupci so že doslej želeli, naj bi NOVOTEKS letos dobavil 80.000 parov hlač. Po programu naj bi letos v novem konfekcijskem obratu naredili nekaj več kot 1C3.000 parov, kajpak pa jih bodo potem, ko bo proizvodnja utečena, naredili vsako leto precej več.
t. SPLICHAL
Kmečki davkf neizpremenjeni
V črnomaljski občini so ostale prispevne stopnje od kmetijstva enake lanskim. V letu 1969 so zbrali za 531.583 din kmečkih davkov, letos pa računajo na 550.000 dinarjev. Malenkostno povečanje sredstev pričakujejo le na račun boljše izterjave, odkar se je okrepila davčna služba. Glede lanskih precejšnjih zaostankov v prispevkih iz kmetijstva sklicuje davčna uprava sestanke po krajevnih središčih, kjer z odborniki vred pretresajo dolžnike. V posameznih primerih, kjer bodo ugotovili resnično nezmožnost plačila davkov, bodo maja meseca opravili vknjižbe na nepremičnine.
Največ v amortizacijo
V metliški občini je lani 8 večjih podjetij občutno povečalo sredstva za amortizacijo, ki omogoča hitrejšo zamenjavo strojev. Plan amortizacije je bil v občini dosežen s 118 odstotki, v primerjavi z letom 1968 pa so odmerili 68 odstotkov več sredstev v te namene. Tovarna BETI, obrat v Metliki, prednjači s 1,751.000 din vloženih sredstev v amortizacijo, sledi obrat Novotek-sa s 1.740.000 dinarji in podjetje Metlikatrans s 1,326.000 dinarji za obnovo strojnega parka. Druga podjetja so za amortizacijo namenila:	Komet 263.000 din, Zadruga
343.000	din, Komunalno podjetje 116.000 din, Mesno podjetje 60.000 din in poslovna enota Mercatorja 82.000 din.
Vse za turizem!
Inšpektorji novomeških medobčinskih služb pregledujejo gostinske obrate, kako se kaj pripravljajo na bližnjo sezono. Doslej so že pregledali približno polovico gostišč in ugotovili zares porazno sliko: med vsemi je imela samo Kocjančičeva gostilna v Podhosti stranišče urejeno tako, kot zahtevajo predpisi. Važno je, da na papirju dajemo vse za turizem in njegov napredek. Papir pač marsikaj prenese — turiste pa tako nič ne briga, Kakšna stranišča imamo, menijo gostinci. Vsaj tako bi se dalo sklepati P° iefl poraznih ugotovitvah.
f •	•	vv
Sejmišča
Brežice: pripeljali 515, prodali 425 prašičkov
28,	marca so pripeljali kmetje na tedenski sejem v Brežice 515 do 3 mesecev starih prašičkov in 22 starejših prašičev. Prodali so 425 prašička" po 14 do 15 din kilogram žive teže, od starejših pa 16 živali po 7,50 do 8 din kilogiam. Obisk je bil kar živahen.
Kupčije na novomeškem sejmu
V	ponedeljek, 30. marca, je bilo na novomeškem sejmu naprodaj 414 prašičkov, prodali pa so jih 382. Kupci so prišli tudi od daleč, za pujske pa so plačevali toliko kot prejšnji teden. Manjši prašički so veljali 200 do 280 din, večji pa 270 do 620 din.
NOVOTEHNA
NOVO MESTO
NOVOTEHNA
Delavec, ki dela v Avstriji in želi zdravstveno zavarovati svoje družinske člane, ki živijo v Jugoslaviji, mora dvigniti pri svojem zavodu za socialno zavarovanje v Jugoslaviji oorazec JA—6 v treh izvodih. Obrazec nato (v vseh treh izvodih- predloži bolniški blagajni v Avstriji, pri kateri je zavarovan. Ta potrjeni obrazec sama vrne tistemu našemu zavodu za socialno zavarovanje, ki ga je izstavil.
Pravico do zdravstvenega varstva po delavcu, ki dela v Avstriji, imajo zakonec in otroci, ki žive v Jugoslaviji, in tudi drugi družinski člani- Ka/teri družinski člani imajo pravico do tega zavarovanja, pa po avstrijskih predpisih določa v obrazcu
JA—6	avstrijska bolniška
blagajna, ki ta obrazec potrjuje. Pri potrjevanju obrazca namreč vpiše v ustrezno rubriko samo tiste družinske člane, ki imajo po avstrijskih predpisih pravico do zdravstvenega zavarovanja.
Družinski člani uživajo zdravstveno varstvo po naših predpisih, trajan;e njihovih pravic pa se meri po avstrijskih predpisih. Na primer: pri nas ima zavarovanec neomejeno pravico do bolničnega zdravljenja, v Avstriji pa je lahko bolnično zdravljenje nekaterih bolezni ali pa bolnično zdrav'.je-nje nekaterih oseb omejeno-Ta omejitev velja tudi za delavce, zaposlene v Avstriji, kadar se zdravijo doma v
Kdo popravi cesto v mestu?
Novo mesto: Cestno ali Komunalno podjetje -Kaj piše v republiškem zakonu o cestah?
Portret tega tedna
kmm
Na proslavi občinskega praznika v Ribnici je 25. marca nastopil tudi moški pevski zbor pod vodstvom Toneta Petka. (Foto: D. Mohar).
GOSTINSKI SINDIKAT JE SPREGOVORIL
Nič več brez vednosti kolektiva
Kolektiv po mnenju sindikata ni dovolj obveščen o poslovanju podjetja. Vsako leto samo obljube o boljšem gospodarjenju, v resnici pa majhni osebni dohodki in izguba - Kaj je s primanjkljaji?
30 let
medicinska
sestra
Le malo je starih Novo-meščanov, ki ne poznajo Milene Bučar, višje medicinske sestre na otroškem oddelku v Zdravstvenem domu v Novem mestu. Skoraj ni dojenčka za&~ njih dveh rodov, ki ga ne bi stehtala, pregledala ali cepila proti različnim boleznim.
»Moj poklic je težek, toda lep. če bi se morala znova odločiti, bi bila verjetno spet to, kar sem,« pravi Milena.
»30 let že opravljam ta poklic. Marsikaj se je medtem zgodilo, marsikaj spremenilo. Po vojni je bilo težko. Porušene hiše, premalo hrane, rahitični, slabokrvni otroci, porušeni zdravstveni dom, premalo zdravstvenega osebja, priprav in zdravil... Ogromno je bilo terenskega dela. Po vaseh smo prirejali predavanja, opravljali obiske in preglede, če ni šlo drugače, smo imeli
predavanja kar pod kakšno lipo sredi vasi, kot nekoč v Hrušici, ko smo komaj pobegnili pred izredno debelo točo. Imeli smo tako malo zdravniških priprav, da sem lahko vse zložila v torbico, kadar sem šla na obiske po vaseh. Danes nam tega ni treba več, ker je delo urejeno. Takrat pa smo delali tudi po ves dan. Mislim, da smo bili zdravstveni delavci takrat med seboj bolj složni in bolj povezani.«
— Cesa se najraje spominjate?
»Dobro se spominjam leta 1946, ko nas je obiskal predsednik svetovne zdravstvene organizacije in je bil zelo zadovoljen z našim delom. Ali na primer nenavadne ciganske matere, ki je prinesla v zdravstveni dom en dan stare-. ga dojenčka, ki je imel popkovino zavezano z vezalko. Dobil je tifus, odpeljali smo ga v bolnišnico v Ljubljano in proti pričakovanju je ozdravel. Danes je odrasel fant.«
— Sodelujete tudi pri sistematskih pregledih predšolskih in šolskih o-trok: Kakšnih bolezni je pri teh največ?
»še vedno prevladujeta slabokrvnost in rahitis, kar je posledica slabe prehrane, čeprav je življenjska raven prebivalstva dosti višja kot v letih po vojni. Tega je posebno veliko pri kmečkih otrocih. Vsi skupaj bi morali bolj paziti na pravilno prehrano o-trok v rani mladosti, saj je od tega odvisno zdravje bodočih rodov. Posebno mamice naj zaradi dela nikar ne zanemarjajo svojih malčkov.«
■ -• ANA VITKOVIČ
Zaradi nevednosti mnogi oškodovani
Po podatkih republiške gospodarske zbornice sta se kar dve novomeški podjetji uvrstili med deseterico najuspešnejših izvoznikov v Sloveniji.
Beseda je kajpak o tovarni zdravil KRKA in o Industriji motornih vozil. Medtem ko je največji izvoznik Tovarna glinice in aluminija iz Kidričevega, tesno za njim pa kranjska ISKRA, sta se novomeški podjetji uvrstili na sedmo in deveto mesto — vmes pa se je vrinil novomeški rudnik svinca.
Nedvomno je taka izvozna usmeritev in uvrstitev med prvo desetorico naših industrijskih izvoznikov precejšen uspeh obeh novomeških tovarn in novomeške Industrije sploh, če bi upoštevali samo izvoz na zahodno tržišče. bi se posebno IMV višje uvrstila, ker je vse svoje izdelke izvozila prav na konvertibilno področje.
Tak industrijski vzpon v novomeški občini pa je še pomembnejši tudi zato, ker je bila novomeška občina — kot tudi skoraj vse druge dolenjske občine — doslej vedno na seznamu nerazvitih občin. Ker pa se hkrati z obema največjima podjetjema razvijajo številna druga, lahko upravičeno pričakujemo, da bodo v Novem mestu ujeli slovensko poprečje. Tako KRKA kot tudi IMV imata letos v načrtu novo povečanje proizvodnje in tudi izvoza, zato lahko pričakujemo, da bosta na lestvici izvoznikov v prihodnje še napredovala.
POPRAVEK
Popravljamo napako našega sodelavca, ki je pod fotografijo lobanje z vojaško čelado na 1. strani zadnje številke Dolenjskega lista zapisal, da je bila bitka v Jelenovem žlebu 26. marca 1942. Kot dobro vemo, je bila ta znana partizanska zmaga izvojevana 26. marca 1943, vendar napake v sestavku zaradi naglice nismo opazili. Gre torej za naslov:	JELENOV
2LEB: 27 ET POZNEJE, kar s tem popravljamo.
UREDNIŠTVO LISTA
Ni veliko kolektivov, kjer bi se na sindikalni konferenci upali tako odkrito spregovoriti, kakor se je to zgodilo v kolektivu Gostinskega podjetja Črnomelj. Verjetno je ljudem prekipelo, k živahni in burni razpravi pa jih je spodbudilo tudi poročilo predsednice sindikalne orga-
V Brezovici nad Bošta-njem pri Sevnici je bil sredi marca na pobudo občinskega sindikalnega sveta posvet predsednikov, podpredsednikov oziroma tajnikov občinskih sindikalnih svetov devetih dolenjskih qbčin.
Govorili so o najpomembnejših vprašanjih ob sprejemanju sprememb v samoupravnih aktih- Izkazalo se je, da so težave v zvezi s 15- zveznim amandmajem skoraj v vseh občinah enake Čeprav je jasno določeno, da direktor ne more biti mandatar za sestavo poslovnega odbora, v nekaterih delovnih organizacijah še ved no vztrajajo pri tem določilu.
Ugotovili so še, da mandatna doba vodilnih delavcev
nizacije Silve Lozar, ki je načela boleče točke, od neob-veščanja, primanjkljajev v skladišču in nizkih plač do slabega gospodarjenja v podjetju.
Na prvič sklicani seji ni bilo vodilnih ljudi, zato so sestanek nadaljevali naslednji dan, razprava pa je te-
v podjetjih ne bi smela biti daljša kot štiri leta. Bržkone bo tako določal tudi zakon o delovnih organizacijah, ki naj bi začel veljati še letos. Kjer bodo trmasto vztrajali pri daljši mandatni dobi, bodo ob sprejemu zakona statut morali ponovno uskladiti. Tako dolga mandatna doba naj bi veljala tudi za izvršilne organe in organe upravljanja- Na posvetu so govorili še o vlogi občinskih statutarnih komisij, ki delajo pri vseh občinskih skupščinah, razen pri novo meški, sindikalnih organizacij in občinskih sindikalnih vodstev pri sprejemanju samoupravnih aktov. Zavzeli so se, da bi morali biti statuti delovnl’i organizacij narejeni do aprila.	—r
kla enako. Kaj so ljudje povedali?
0 ... uprava premalo gleda na bl^«ajočo se sezono-Ni pravega vodstva V podjetju. Ce ima podjetje izgubo, naj zanjo kdo odgovarja!
0 ... sklepov delavskega sveta in upravnega odbora ne uresničujejo- Zakaj ne?
^	.	premalo	smo	obve-
ščeni o poslovanju v podjetju. Dela se brez vednosti kolektiva. Nabavljajo in plačujejo stvari brez odobritve delavskega sveta. Primer: kegljišče v restavraciji Grad, ki še danes ni dograjeno.
9 ... sindikat se ne strinja z vsakodnevnimi hvalami tovariša direktorja, da dobro poslujemo, ker je bilanca pokazala drugo sliko. Za vse delo in požrtvovalnost bomo prejemali 80-odstotne prejemke, dokler ne bo izdelan sanacijski načrt- Trdimo, da je bil lani dober promet, delovne sile ni dosti več, zaslužka pa ni nobenega.
0 ... zakaj plačujemo ekonoma? Vino nabavlja direktor, vse drobnjarije pa skladiščnik-
# ... strežno in kuhinjsko osebje mora plačati vse razbite kozarce, manjkajoči pribor in drugo škodo, zakaj primanjkljaja ne plačuje skladiščnik? Tam manjkajo stvari iz leta v leto, a se nič ne ukrepa.
Se veliko je bilo izrečenega, kar kaže, da v kolektivu nekaj ni v redu. Sindikalna konferenca pa je sprejela sklep, ki ga Je dala v pretres delavskemu svetu: 1. da je zaradi prevelikih primanjkljajev treba takoj zamenjati skladiščnika in 2. naj poslovanje podjetja pregleda služba družbenega knjigovodstva.
Razpis tekmovanja amaterskih filmov
Sevniški kino klub, najmlajša sekcija Ljudske tehnike v občini, razpisuje prvi klubski festival amaterskih filmov. Turistično društvo bo pokrovitelj te prireditve in bo nagradilo najboljši film, ki bo prikazoval življenje Sevnice. Filmi so lahko posneti na 8 ali 16-milime-trski filmski trak, dolžina predvajanja pa lahko znaša največ 10 minut. Organizator sprejema prijave do 15. septembra.
(Nadaljevanje s 1. strani)
občine je na delu v tujini 1011 delavcev, vendar jih ima trenutno le nekaj sto urejeno zdravstveno zavarovanje za družine. Zato so bili udeleženci tembolj zadovoljni, da se je sindikat spomnil nanje. Ugotavljali so, da sc zaradi nevednosti o teh zadevah večkrat prikrajšani in da njihov denar odteka drugam.
Na posvetu so jim dali naslove naših izpostav v inozemstvu, da se bodo v takih primerih lahko obračali nanje, želeli so, da bi bilo tovrstnih srečanj več. Predlagali so celo, da bi jih predstavniki ObSS obiskali tam, kjer živijo in delajo.
Pogovor se je dotaknil tudi obveščenosti; z njo namreč niso zadovoljni. Dejali so, da iz časnikov o razmerah doma premalo zvedo in da tudi Dolenjski list preskopo piše o njih. Kritizirali so da slovenskih listov ne morejo kupiti v kioskih. Z oddajami na televiziji prav tako niso zadovoljni in pogrešajo predvsem program v slovenskem jeziku.
Tiste, ki so se zaposlili v Nemčiji s posredovanjem Industrijskega biroja iz Trbovelj, jezi, ker se podjetje tako mačehovsko vede do njih. Za isto delo prejemajo naši delavci komaj 520 do 580 DM plače, medtem ko zaslužijo nemški delavci 900 do 1100 DM. Sprašujejo se kam gre razlika. Negodujejo tudi zaradi tega, ker ne vedo za vsebino pogodbe, ki Jo na hitro podpišejo z IBT, češ da se mudi. Na te nepravilnosti so opozorili tudi v Brežicah, kjer Jim Je prav tako odgovarjal Stane Plevnik. V obeh občinah so bili prisotni predstavniki zavodov za za-
poslovanje in komunalnih zavodov za socialno zavarovanje.
J. TEPPEY
PRED LETOŠNJIM SVETOVNIM DNEVOM ZDRAVJA
Za zgodnje odkrivanje raka
Na pobudo komisije za zdravstveno vzgojo pri zdravstvenem centru Novo mesto je bil 25. marca v Novem mestu sestanek predstavnikov svetov za zdravstvo občin Novo mesto, Trebnje, Kršiko, Črnomelj in Metlika s predstavniki zdravstvene službe in občinskih organizacij Rdečega križa. Dogovorili so se o izvajanju akcije ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja, ki bo potekal pod * naslovom Zgodnje odkrivanje raka rešuje življenja. Akcijo bo vodil občinski odbor RK. Poskrbel bo da bo čim več ljudi obiskaio predavanja zdravnikov o odkrivanju raka in o škodljivosti kajenja. Učitelji bodo s starši priredili več razgovorov o tem, kako zajeziti kajenje med mladino.
Sklenili so tudi, da bi bilo treba ustanoviti dispanzer za zgodnje odkrivanje raka in nabaviti za to potreben aparat. Denar zanj naj bi prispevale tudi delovne organizacije, saj se rak posebno močno pojavlja v starosti od 35 do 50 let, ko so ljudje na višku svojih moči.
Stranišče, ki močno smrdi
Spor v Straži med kmetijsko zadrugo KRKA in gostinskim podjetjem Majolika bržkone ne bo še hitro končan - Zakon ali človeški odnosi?
Bo tokrat prevladala pravno formalna plat ali človeški odnosi, za katere vedno trdimo, naj bodo strpni, prijateljski? V primeru stranišča v gostilni Straškega zadružnega doma, ki ga ima zdaj v najemu gostinsko podjetja Majolika, za souporabo pa je zaprosila novomeška kmetijska zadruga KRKA, ki le tudi uredila, bife v domu, je bilo prelitega zadnje dni že dosti črnila, izrečenih mnogo besed. Prošnje, pritožbe in priporočila so romale na vse strani in čas, ki so ga mnogi izgubili zaradi takega banalnega primera, bi bržkone že poplačal še eno stranišče.
Kot se pri nas rado primeri, se spet prepiramo zaradi oslove sence. Tam, kjer se ljudje sporazumejo, ni težav. Kjer pa si mečejo polena pod noge, kajpajc ni mogoče pričakovati hitrih rešitev. Straški primer je ponovno opozoril na našo mujh-nost, Komu ta prepir lahko koristi?
Vprašajmo raje goste: vsi se bodo od•
ločili, naj bodo gostinske usluge cencjšc, postrežba hitrejša in boliša. Majolika pa se očitno boji konkurence in to je edini razlog njenega odpora, saj bi sicer lahko stranišče uredili ta!co, kot pravilnik zahteva (zdaj ne ustreza higienskim zahtevam), ■stroške pa bi razdelili med obe podjetji.
Majoliki pa zadnje mesece promet znatno pada. Odkar je NOVO*ZS začel voziti svoje delavce na delo in z dela, iztržijo tudi po 30 odstotkov manj kot prej. Seveda tudi zadruga ni brzz krivde, ker je najprej nameravala graditi delikatesno trgovino in je svojo odločitev pozneje spremenila. Naj bo tako ali drugače: tudi v torek, 24. marca, direktor Majolike ni bil voljan popustiti prejšnjim odločitvam kolektiva in je vztrajal, da 1e treba ustreči pravno formalni plati zalconov. Končno pa, če bo res tako, se kaj lahko zgodi, da bo potrebno zapreti tudi gostilno tega podjetja.
Mandatna doba: štiri leta
Direktor ne more biti sestavljavec poslovnega odbora - Urediti je treba statute
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
FOTOGRAFIJA TEDNA
Za Dobrepolje je značilno, da vasi nimajo studencev, zato prebivalci uporabljajo vodo iz kapnic. Izjema je le vas Podpeč, ki leži ob vznožju Male gore in ima speljan vodovod iz podzemeljske jame
Intarzije nastajajo pri Novšakovih kar v domači kuhinji. (Foto: Železnik)
STVARITVE NATANČNOSTI IN MIRU
Intarzije so mu de!o in konjiček
Na obisku pri mojstru lepljenk iz furnirja
Mizar Anton Novšak, doma iz Loga pri Sevnici, ne konča svojega dela, ko mu mine delovni dan v Stillesu: nadaljuje ga doma, zakaj oblikovanje lesa mu je delo in konjiček hkrati. Najlepših stvaritev obiskovalcu ne more pokazati, z izdelki tovarne so šli daleč po svetu. »Najbolj mi je žal za velikanski Eskulapov znak, ki sem ga izdelal za neko lekarno v Makedoniji. Podobnega bi rad naredil za novo sev-niško lekarno,« pravi Anton.
Mojster Novšak se sicer ukvarja s furnirjem že v tovarni, v Stillesu, nekdanji Mizarski zadrugi, kjer je zaposlen, vendar se svojemu delu posveča največ pravzaprav doma, v kuhinji. Za lepljenje različnih vrst furnirja je namreč potrebna primerna temperatura, pri roki pa morajo biti tudi nekatere priprave, kot je grelna plošča električnega štedilnika.
Delo poteka po naslednjem vrstnem redu. Najprej je treba narediti zamisel o motivu, ki naj bi ga intarzija predstavljala. Zanj je treba izbrati primerne vrste furnirja. Mojster zatem izdela šablone, po katerih iz izbranih kosov furnirja izrezuje z nožičem ali
žagico različne dele, ki jih za intarzijo potrebuje.
Ti posamični deli pa bi dajali še kaj pusto celoto, če jih ne bi tov. Novšak na razgreti mivki različno senčil, kar šele daje plastičnost celotnemu izdelku, ki ga zatem vgradijo v različne vrste pohištva.
Delo terja neverjetno natančnost in izredno potrpežljivost, voljo, pa tudi mir. Pri tem pomagajo tudi drugi člani družine, posebno sinova Matej in Bojan. Kot vse kaže, bo imel oče Novšak tudi naslednika, ki bo znal nadaljevati očetovo delo in ohraniti njegove bogate izkušnje. To pa je danes že redkost, mar ne?
A. ŽELEZNIK
Prosimo, sodelujte!
Naprošamo vse, ki vedo za arheološke izkopanine, naj o njih obvestijo Dolenjski muzej v Novem mestu. Če pri oranju ali kopanju zemlje najdete črepinje glinastih posod, razne kovinske dele ali druge, vam neznane predmete, ne vrzite jih stran, temveč jih shranite in o najdbi obvestite muzej. Največkrat gre pri tem za stare grobove. Le strokovnjak iz muzeja bo lahko presodil, če je najdba zgodovinsko pomembna ali ne. Tudi izkopanine so del naše zgodovine, zato jih obvarujte pred uničenjem!
DOLENJSKI MUZEJ NOVO MESTO
Podpeška jama je zaradi vodoravne lege zlahka dostopna, saj se vanjo lahko zapeljemo celo z avtomobilom. Ob vhodu je napajališče za živino. V notranjosti se jamska dvorana po 30 metrih razdeli v dva vodoravna rova. Desni rov oziroma hodnik je skoraj popolnoma suh, le na nekaterih mestih je blaten in si ga radovedneži lahko ogledajo, če imajo s seboj razsvetljavo. Zanj pravijo, da je dolg kakšen kilometer.
Levi hodnik vodi do jezu, kjer so vaščani že pred vojno delno zaprli odtok vode iz podzemeljskega jezera. S tem so zvišali gladino in voda teče po cevi v vas. Kadar več dni močno dežuje, takrat izbruhne voda iz jame in ogroža naselje. Ob zadnjem
izbruhu jeseni 1966 je voda uničila vaško pot. Pred nekaj leti so začeli vaščani napeljevati v svoja stanovanja vodovodne priključke, zato so morali jez obnoviti in ga zvišati, da ima voda večji pritisk.
V dolgotrajni suši prihajajo sem po vodo kar s sodi na vozeh prebivalci drugih vasi, ker jim kapnice usahnejo.
V okolici vasi je še več podzemeljskih jam, ki so precej globoke. Tudi v vasi jih je nekaj. Nekatere so pod hišami in jih imenujejo požiralniki. Jame so delno zasuli, uporabljajo pa jih predvsem za odtok izplak oziroma za naravno kanalizacijo.
Za gradnjo novega vodovoda v Dobrepoljah so se že začele priprave. Nekateri va-
jama v Podpeči daje vasi vodo, radi pa si jo ogledujejo tudi izletniki. V sušnem obdobju prihajajo sem po vodo prebivalci okoliških vasi, ki nimajo vodovodov. (Foto: Sever)
NI NUJNO,
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki *o objavljeni na tej strani. — K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
K članku: Kaj je s sEovarjem DZS?
SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA je izšel 22. februarja in smo ga še istega dne razposlali vsem knjigarnam. Knjigarnam smo poslali tolikšno število slovarjev, kot so j h naročili v prednaročilu. Imeli smo sicer najboljši namen, da jih pošljemo hkrati tudi vsem drugim naročnikom, vendar tega nismo mogli storiti, ker nismo prejeli pravočasno zaščitnih kartonov, da bi vanje vložili posamezne knjige pri rzpošiljanju naročnikom. Kakor hitro smo te kartone prejeli, smo knjige razposlali. Zadnji izvodi so bili oddani na pošto 24. marca 1970.
Kar zadeva navedbo v članku, da je moč v novomeški knjigami dobiti vsak hip SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA	po
prednaročniški ceni 150 din, ne moremo nič proti temu. Ta knjigarna je v sklopu MLADINSKE KNJIGE in lahko knjige tudi podari, če hoče. No, navzlic temu smo povprašali poslovodjo knjigarne, kaj je na stvari. Zagotovil nam je, da so SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA prejeli po prednaročniški ceni le tisti, ki so ga pravočasno naročili.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
Ljubljana, Mestni trg 26
Zahvala AMD Kočevje Brežičanom
Avto-moto društvo Brežice se je pismeno zahvalilo kočevskemu AMD in njegovemu odboru za gostoljubnost, ki sta jo njegovim članom izkazala ob izletu v Kočevje. Bre-žičani želijo, da bi za to zahvalo zvedeli vsi člani AMD Kočevje, in so zato zaprosili, naj kočevsko AMD povabi na občni zbor ali kakšen drug sestanek svojih članov tudi predstavnike AMD Brežice. Pri Avto-moto društvu Kočevje smo zvedeli, da ima zasluge za dobro počutje Brežiča-nov tudi kočevsko Turistično društvo in da bo redna skupščina AMD Kočevje 17. maja ob 10. uri v HOTELU PUGLED.
Najprej: nesreče in oglase!
Dragi urednik!
Z Dolenjskim listom sem zelo zadovoljna. Prinaša mi košček domovine in novice iz rodnega kraja.
Vsak teden ga komaj pričakujem. Najprej preberem nesreče in oglase; najprej pomislim, če niso med njimi moji domači ali znanci, — V listu pogrešam gospodinjske nasvete, sicer pa mi je list všeč, kakor tudi njegova vsebina. Preberem ga do zadnjega kotička. Prav lepo vas pozdravlja PEPCA KENK iz Anglije.
Tudi tokrat so nas naši fotoamaterji zasuli s »fotografijami tedna«. Bilo jih je toli ko (in še več!), da smo sesteb vili celo slikovno 9. stran samo iz njihotnh prispevkom-Ostale simo porabili na drugih straneh našega tednika, r» zen tistih, ki so prišle v uredništvo v torek, ko smemo po* slati v klišamo le šc nekaj najnovejših slik. Nagrado 100 din za fotografijo tedna smo tokrat prisodili Darku Pavli’ nu iz Novega mesta, ki se je z duhovitim posnetkom »SE* DAJ MI REZE TANKEGA...« dotaknil skrbi vseh meso-jedcev na Dolenjskem. Nagrajena slika je objavljena na J. strani. Dobili smo tudi več posnetkov s prireditev in o poplavi v Kočevju. Najboljše smo objavili. Sploh rast9 v Kočevju marljiv in nadebuden rod mladih fotografom njihovih prispevkov smo vedno veseli. Pogrešamo pa svežih posnetkov iz šolskih kroilcov na Vinici, v Vavti vasi in od drugje, kjer so včasih v svojih »škatlah in šupcah« žđ marsikaj lepega ter zanimivega skuhali... Rok ie do po-nedeljka, 6. aprila! Na svidenje!	UREDNIŠTVO
Vaščani Podpeči so si napeljali vodovod kar iz bližnje podzemne jame -V suši prihajajo sem po vodo tudi od drugod, če presuše vodnjaki
V
Ze 140 članov novega društva
Vodovod iz podzemeljske jame
ščani niso navdušeni, saj bi s soudeležbo ne pridobili veliko. Mnenja so, da bi s tem denarjem, ki bi ga morali prispevati, lahko ponovno izboljšali sedanje vodovodno zajetje, zgradili rezervoar in napeljali vodovodno omrežje do vseh hiš v vasi.
LOJZE SEVER
Pionir -— kje dobiti delavce?
V zvezi s člankom v Dolenjskem listu z dne 26. marca naj navedem samo dve številki iz lanskega leta, ki ponazarjata stanje:
V Sloveniji bi lani potrebovali 2475 novih delavcev gradbene stroke, iz ustreznih šol pa je v tem letu prišlo v naši republiki vsega 220 kvalificiranih delavcev. Torej je pomanjkanje takih delavcev razumljivo.
ANDREJ KOCE
Društvo Bela krajina, ustanovljeno v Ljubljani, bo pomagalo k napredku domačih krajev
V četrtek, 26. marca je bila v Ljubljani prva seja Društva Bela krajina, na kateri so izvolili upravni in nadzorni odbor ter sestavili okvirni delovni načrt. Predsednik društva je postal dr. Janez Klobučar, tajnica je Vida Nema-nič-Nevecny, v odboru pa so še: inž. Danica Pavlin-Honza-kova, inž. Jože Jaklič, dr. Vinko šriber, Niko Belopavlovič, Veljko Malerič, Niko Husič,
Stane Grahek in Ljubo Kobal. V nadzornem odboru so: Vida Cimerman — Franko, Franc Novak in Stane Sagadin.
Na seji so sklenili, da bo vsak prvi ponedeljek v mesecu sestanek članstva, kjer se bodo pogovorili, kdo in na kak način je voljan pomagati Beli krajini pri gospodarski in kulturni rasti, ćla-ni bodo delali v več komisijah.
Zanimanje za delo v društvu je zelo veliko, saj so doslej zbrali že 140 prijav, še več članov pričakujejo po prvem sestanku, ki bo 6. aprila v prostorih gostišča »Pod lipo« na Borštnikovem trgu.
S. Sk.
Letošnja dolga zima ni prizanesla mirnopeškemu pokopališču. Porušil se je del zidu, ki ga bo morala popraviti krajevna skupnost. To bo gotovo ena večjih akcij skupnosti, čeprav ni bila v načrtu. (Foto: Pungerčar)
RAZPRAVA O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Aprila bo občinska konferenca ZK
V Velikih Laščah so zelo priljubljena zdravstvena predavanja. Udeležba je vedno dobra in pogosto za poslušalce primanjkuje prostora. Med poslušalci prevladujejo starejše ženske, ki se za predavanja zelo zanimajo. Posnetek kaže udeležence nedavne konference Rdečega križa in obeh zdravstvenih predavanj, ki sta bili po
njej (Foto: Sever)
NAŠ OBISK
„Preuredil bom hlev“
je povedal Jože Marolt - 10 stojišč za molznice - Zadruga bo dala kredit
Jože Marolt iz Male Slevice pogodbeno sodeluje s kmetijsko zadrugo Velike Lašče. Redi živino In prodaja mleko.
Koliko ste prodali zadrugi lani?
Čeprav redim 7 do 9 glav živine, sem lani prodal le eno glavo in 10.3001 mleka, ki je imelo povprečno tolščobno stopnjo
Jože Marolt iz Slevice pogodbeno sodeluje s KZ Velike Lašče (Foto: Primc)
okoli 3,5. Dohodek je bolj slab, prepričan pa sem, da bo v bodoče boljše. To zimo sem izdelal in prodal tudi nekaj suhe robe.
Zakaj pa ste se danes oglasili pri zadrugi?
Preuredil bom hlev, da bom imel 10 stojišč za molznice, čeprav je trenutno za pitance zelo u-godna cena. Hlev bom dokončal do junija. Zadruga mi bo dala kredit. Potreboval bi tudi nekatere manjše stroje, a nimam denarja.
So na vašem območju zemljišča primerna za strojno obdelavo?
Kmetije so majhne in imajo običajno razdrobljena zemljišča. Na vasi manjka ljudi. Zato potrebujemo manjše stroje. Jaz imam na srečo zemljo skupaj. Kmetije so majhne in se zato večji stroji ne bi amortizirali. Bodočnost pa imajo velike kmetije.
Kakšna kmetijska proizvodnja je po vašem za vas najbolj pi.mema?
Najboljše je vsakega nekaj: pitanci in mlekarice. Pri nas je žal še vedno tako, da je zdaj temu, zdaj onemu pridelku boljša cena. Ce bi se ukvarjal samo z enim, bi me morebitni zastoj v prodaji tistega pridelka lahko močno prizadel
J. P.
VELIK0LAŠKI DROBIŽ
■ ■ ■ DAROVALCI KRVI ŽELIJO VEDETI, komu so darovali svojo kri. Ob transfuziji krvi namreč obvestijo bolnika o dajalcu. Morda ne bi bilo slabo, če bi se z dopisnico in nekaj vrsticami spomnili darovalca, mu sporočili ime bolnika in zakaj mu je bila darovana kri (porod, operacija ip.).
S tem bi ljudi prepričali, da njihova kri ni bila naprodaj, kot so v preteklem letu krožile lažne vesti.
■ ■ ■ SLABI ZOBJE PRI MLA.
DIII — Zobozdravniki ugotavljajo, da ima veliko otrok pomanjkljivo in celo izmaličeno zobovje. Zaradi tega imajo lahko v poznejših letih hude posledice. Vzrok Je verjetno, da starti strašijo neubogljive otroke z injekcijami, boleči-nami in vrtanjem. Kaže, da Je treba prevzgoji najprej starSe, nato pa Judi poostriti nadzor nad otroci, da ne bi uhajali zobozdravniku, čeprav Jim v Soli opravičujejo odst-otnoet zaradi obiska zoboesdravnika.
■ ■ ■ NE SMEMO SODITI
Krajevne skupnosti so se že močno osamosvojile na vasi in ne čakajo več samo na to, če bo občina kaj naredila - Najbolj delavni so v Šmarju, Podtaboru in v Grosupljem - Več sodelovanja organizacij
PRENAGLO — Najbrž bo primer nedavnega vloma v osnovni Soli v Velikih Laščah izučil nekatere občane, ki so za vogali kar na slepo namigovali na krivce. Sumničili so mlade domače fante in tudi o nezaposlenih niso imeli dobrega mišljenja. Na srečo Je hitro odkritje pravih krivcev preprečilo nadaljnja ugibanja, ki bi lahko imela hude posledice.
■ ■ ■ STREHE NISO ZAŠČITENE — V Velikih LaSčah marši-katera streha Se nima urejenega zadrževalen snega, zato je sneg večkrat zdrsel s streh in zatrpal poti, ki jih ponekod sploh niso očistili. Drsenje snega s kulturnega doma v Velikih LnSčoh Je povzročilo dve nesreči. Prvič Je sneg oplazil osebni avto, drugič pa je zasul avtobus, ki je pripeljal iz Ljubljane, in tudi izstopajoče potnike. Na srečo ni bilo hujSih posledic. Nekaj ur pozneje so imeli srečo tudi cicibani, ki so se vračali iz otroftkega vrtca in jih je padajoči sneg zgrešil le za nekaij metrov.
Letos pet vzornih kmetij
Upajo, da jih bo v prihodnje še več
Na območju kmetijske zadruge Velike Lašče bodo letos uredili pet vzornih kmetij. Doslej na tem območju niso imeli nobene take kmetije.
Vzorne kmetije bodo raztresene po vsem območju zadruge. Računajo, da bodo osnova za sodobnejše kmetovanje.
Na območju zadruge so v glavnem manjše kmetije, ki imajo zemljo v več kosih in na različnih krajih. To zelo otežuje uporabo kmetijskih strojev in sploh sodobnejše kmetijstvo.
Računajo, da bodo vzorne kmetije vzbudile zanimanje za sodobnejše kmetovanje tudi pri okoliških posestnikih. To bi bilo zelo koristno, posebno še, če bi se potem ti kmetje odločili, da bodo skupno kupovali nekatere večje kmetijske stroje.
Posameznim kmetom se zdaj večjih strojev ne izplača kupovati, ker imajo majhne kmetije in stroji ne bi bili povsem izkoriščeni; razen tega posameznik tudi težko zbere toliko denarja, da bi si večji stroj lahko kupil sam.
J. P.
Prošnje za posojila
Kmetijska zadruga Velike Lašče je do konca marca prejela 35 prošenj za posojila po regresirani obrestni stopnji 3 odstotke. Kmetje prosijo za posojila predvsem za gradnjo in preurejanje hlevov, urejanje vzornih kmetij in za na kup raznih kmetijskih strojev. Kmetom bo dala posojila hranilno-kreditna služba pri kmetijski zadrugi.
Vloge naraščajo
Verino več vlog ima hranilna siuzDa pri kmetijski zadrugi Velike Lašče. Kmetje so dosiei vloZill skupaj pri tej siuzDi okoIi 950.000 din. V zad njem letu dni so se vloge povečale za okoli 150.000 din. Vlog Je precej v glavnem skozi vse leto, le spomladi jih je manj, ker takrat kmetje naj bolj potrebujejo denar.
Seja občinske konference Zveze komunistov Grosuplje bo predvidoma 8. aprila popoldne. Osrednja točka dnevnega reda bodo SZDL in krajevne skupnosti v občini ter naloge komunistov na teh področjih Gradivo o delovanju krajevnih skupnosti v občini in nalogah komunistov v zvezi s tem bo pripravila posebna komisija.
Z razpravo o krajevni samoupravi v grosupeljski občini bo le-tej dan Se poseben poudp.-ek. Krajevne skupnosti so se že močno uveljavile, posebno v večjih krajih, kjer so občani našli v KS resnično tribuno soodločanja o vseh pomembnejših problemih kraja in možnost reševanja nujnih komunalnih in drugih problemov. Krajevne skupnosti vedno pogosteje in povsem samostojno urejajo marsikaj, česar, če bi se zanašale na »občino«, ne bi zmogle. Posebno delavni so v Šmarju, Podtaboru in drugih večjih krajih. In končno: uspeh nedavnega referenduma za samoprispevek za gradnjo šole na Grosupljem gre pripisati predvsem zavzetosti vodstva krajevne skupnosti.
V grosupeljski občini so zadnje mesece načeli tudi do-
Zadovoljiv obisk otrok
čeprav nekateri otroci hodijo tudi po 4 kilometre daleč v zagraško šolo, so tamkajšnji prosvetni delavci zadovoljni z obiskom. Otroci izostajajo od pouka samo tedaj, kadar so bolni. Zima im slabo vreme jih nikoli ne ovirata pri obiskovanju pouka.
slej vse premalo upoštevano dejstvo — sodelovanje med posameznimi organizacijami v občinskem merilu. Doslej
Roditeljski sestanki dobro obiskani
Starši otrok, ki obiskujejo podružnično osnovno šolo v Zagradcu, se za uspehe svojih otrok precej zanimajo. Osamljeni so primeri, da starša ne spremljajo razvoja svojih otrok. Istočasno z roditeljskimi sestanki, ki so ob nedeljah, imajo tudi poučne referate o vzgoji otrok.
Na Muljavi obrat »čaiarne«
Pripravljalna dela za ure-diUv obrata novomeške tovarne zdravil KRKE — »Ca-jame« na Muljavi dobro potekajo. Trenutno je zaposlenih 6 delavk, ko pa bo proizvodnja stekla, bo 16 zaposlenih. V tem obratu bodo pakirali čaje, ki so iskan artikel na tržišču.
se je pogosto dogajalo, da so zaradi premajhne povezanosti razpravljali o istih vprašanjih na različnih forumih, navadno celo isti ljudje. Gre predvsem za povezanost akcij na relacijah občina—krajevna skupnost, občinska SZDL — krajevna organizacija itd. Navadno so pozabljali, da bi lahko stvar uredili na enem sestanku na ravni občine (SZDL, skupščina, ZK), na terenu pa skupno KS, SZDL ipd. Ce nič drugega na ta način lahko močno omilijo sestankarstvo in po lažji in krajši poti pradejo do enakih ugotovitev.
-vec
Pozor pred klateži
Na postaji milice v Ivančni gorici so opozorili na ponovno invazijo klatežev v spomladanskem obdobju. Nepridipravi znajo izkoristiti lahkovernost ljudi, nezaklenjena stanovanja in slabo spravljene ključe. Zlasti jim pride prav odsotnost ljudi, ki delajo na poljih.
VESELJE V KORINJU PRI AMBRUSU
Dobili so televizor
Borci X. SNOUB Ljubljanske so Korinjčanom v zahvalo poklonili televizijski sprejemnik
Pred dnevi je trinajst borcev X. SNOUB Ljubljanske obiskalo učence in prebivalce *’”si Korinj pri Ambrusu. Borci so se z obiskom oddolžili vaščanom za nepozabno gostoljubje, ki so ga doživeli partizani te brigade novembra 1943. V tej
Dve izmeni v „Livarni"
Livarji iz Ivančne goriae večajo proizvodnjo
Kolektiv Livarne v Ivančni gorici se je odločil za sprejem novih delavcev, da bi lahko zadovoljil potrebe številnih naročnikov. Lani so uspešno zaključili obnovo obrata in modernizirali potek proizvodnje. V drugi izmeni so zaposlili 25 novih delavcev; s tem se bo zmogljivost obrata povečala za okrog 40 odstotkov.
Nove delavce so v kratkem tečaju najprej priučili delu, zaposlili pa so le tiste, ki nimajo zemlje in živijo le od zaslužka v tovarni izključili pa so vse kmete.
Z drugo izmeno se bo letna tonaža livarne povečala na
Berejo vsi
Na podružnični osnovni šoli v Zagradcu imajo pionirsko in učiteljsko knjižnico. V pionirski knjižnici imajo blizu 600 knjig, kd pa so jih učenci v glavnem že vse prebrali. Knjige so precej zdelane, zato razmišljajo, da bi knjižnico obnovili. Prosvetni delavci so nam povedali, da ne poznajo učnea, ki ne bi bral doma vsaj eno knjigo.
okrog 3.000 ton izdelkov in nad 120 milijonov din letno. Na zaposlenega bodo letno ustvarili okrog 85.000 dinarjev.	-vec
Pismonoši Jože Mišmaš in Jože Ferlin iz Zagradca tr-dita: »Ljudje se vedno bolj zanimajo za Dolenjski list. Spremembo čutiva zlasti od tedaj, ko ste spet začeli pisati o nas.« Jože Mišmaš je dobil 10 novih naročnikov, mlajši Ferlin pa celo 21. Povedala sta, da sta se razveselila vsakega novega naročnika, vendar ju je strah, da se bodo njune torbe ob četrtkih spet »zredile«. Seveda sta to zadnje primaknila v šali, ko smo se menili že o drugih, manj resnih rečeli.
(Foto: S. Dokl)
vasici so se zadrževali tudi znani partizani-kultumiki: Marjan Kozina, Smiljan Samec, France Presetnik, Jože Tiran in drugi. Od tu je brigada po tritedenskem bivanju krenila v Gorski Kotar.
Učenci osnovne šole so pod vodstvom učiteljice Fanike Sever pripravili prijeten kulturni program, ki so ga dopolnili tudi nekdanji borci ljubljanske brigade, saj je bila med njimi tudi Vladoša Simčič. Na prireditvi je govoril Vladimir šenk-Gaber, partizan ljubljanske brigade.
Za otroke na tej šoli in vaščane je bil ta obisk pomemben dogodek. Srečanje je teklo v prijetnem in nepozabnem vzdušju.
■MTifi« t isdmmr «AjttirttuMi?!
sikhih
'mm
» *y
Dušan Tošaj: V pričakovanju
FARAONI, po mnenju nekaterih mladih črnomaljčanov edinstven beat ansambel na svetu, se je na koncertu v Črnomlju navzlic redkim poslušalcem razvnel kot ponavadi. Igrajo progresivnd glasbo in so originalni, saj so se tudi v Črnomlju predstavili z lastno skladbo »Figov list«, ki so jo pred dnevi posneli za nemško DECCO. Baje imajo najboljši light-show, kar jih je, in klube oboževalcev v Izoli, Kranju in Novem mestu! Kmalu pa bodo odšli na turnejo po Srbiji. Na zgornji sliki: član ansambla Marjan, ki trdi, da bodo v drugem delu filma »Sončni krik« namesto razpadlih »Kameleonov« igrali »Faraoni«, levo zgoraj pa pevec Tuljo v elementu.
(Foto: B. in M.)
V Ulaki pri Velikih Laščah je pri Antonu Lundru svinja povrgla pred mesecem dni 12 mladičev. Vsak ima torej svojo »dudko« in ne bo skrbi za prirejo. Gospodinja pridno nadzoruje dojenčke, ki jih pozneje ločijo v poseben prostor. Mladi prašički gredo dobro v denar; za pasmo, ki jo rede pri Lundrovih, nikoli ne manjka kupcev. (Foto: F. Modic)
Preteklo soboto je bil v Kočevju v šeškovem domu prvi javni nastop kočevskih mladih ansamblov. Predstavilo se je pet instrumentalnih skupin, dva harmonikarja in folklorna skupina iz Predgrađa. Poslušalcem sta bila najbolj všeč »Trio Križ« s pevko in »Trio Bruner« s pevcema. Cveto Križ je za to prireditev uglasbil tri svoje pesmi; »Kočevska dolina« je bila poslušalcem tako všeč, da jo je morat ponoviti. Nastop je pripravil Ivan Stanič, učitelj glasbe na osnovni šoli v Kočevju. Na zgornji sliki: Cveto Križ in hčerka ponavljata najlepše sprejeto pesem, spodaj: orkester folklorne skupine iz Pred-grada. (Foto: Peter Šobar ml.).
Pred pošto v Ribnici so že pripravljeni veliki zvitki telefonskega kabla. Na trasi Kočevje—Ribnica—Sodražica je kabel položen do Podgorice, dela pa bodo nadaljevali do »Roke« in naprej do Sodražice, takoj ko se' umakne sneg. Povečali bodo tudi ribniško telefonsko centralo, na kar že komaj čakajo vsi, ki bi radi postali telefonski naročniki.
(Foto: Drago Mohar)
RINŽA GROZI — Tiha in mirna ponikalnica, ki teče skozi Kočevje, je zaradi hitrega taljenja snega in nenehnih padavin pretekli petek naglo na-rastla. Preplavila je kočevski stadion in večje površine ob Podgorski ulici v Kočevju. Gladina se je dvignila za 2 metra nad poprečje. Poplavljeno je tudi sprehajališče v Gaju, stanovalcem v nekaterih hišah, kjer je voda zalila kleti, pa so morali pomagati gasilci. Na zgornji sliki: stanovanjska hiša na Trgu svobode v Kočevju, slika levo: poplavljeno sprehajališče v Gaju.
(Foto: Peter Šobar ml.)
Podatki pravijo takole:
Na ljubljanski univerzi je letos vpisanih 9886 rednih študentov, na visokih in višjih šolah, ki niso v sklopu univerze, pa nekaj več kot	300. Socialni sestav	je tak:
-	iz	delavskih družin	37	odst.
-	iz	kmečkih družin	16,3	odst.
-	iz	upokojenskih družin	19,6	odst.
Med rednimi študenti je 613 Dolenjcev ali 6,9 odst. Podatki kažejo, da ima manj študentov le podravsko-pomursko območje, druge slovenske pokrajine pa so pred Dolenjsko.
V študentskih domovih stanuje 2896 študentov, od tega 298 Dolenjcev. Štipendije se gibljejo med 230 in 400 din. Število štipendistov ni znano, ker podjetja štipendirajo po svoje, različni skladi pa po svoje. Študentska posojila prejema 1369 ljubljanskih študentov, od tega 124 Dolenjcev.
Življenjski stroški so se v zadnjem letu v Ljubljani povečali za 9,6 odstotkov, kar kaže, da bi morala štipendija znašati vsaj 550 do 600 dinarjev.
Če študent v Ljubljano gre...
Bodoče študente je treba izbirati že v srednji šoli
Govorice, da postaja univerza šola za ljubljanske študente, so se močno razširile po vsej Sloveniji. Podatki kažejo, da je letos vpisanih na univerzo v Ljubljani nekaj več kot 4.000 Ljubljančanov ter približno 8.000 neljubljančanov.
Kako študirajo ti ali oni, bi bilo težko ugotoviti, ker ni ustreznih podatkov. Na univerzi pa povedo, da usposabljajo nekatere ljubljanske šole in srednje šole v večjih pokrajinskih središčih dijake za nadaljnji študij bolje kakor šole v manjših krajih. Vzroki so znani. Na razpolago imajo boljše učilnice, kabinete in kadre. Z drugimi besedami: študent, ki pride v Ljubljano, recimo iz Dolenjske, se mora veliko več truditi, da uspešno študira, kajti nadoknaditi mora tudi tisto, česar mu srednja šola ni dala.
bližno 40-odstoten, torej lo, je študent delavec, če tak kot na zahodnoevrop- je delavec, mu daje ustaških univerzah.	va	pravice, kd jih doslej
ni imel. Sem sodi pravica enakopravnega odločanja pri univerzitetni s«r""-upravi, večja pravica pri odločanju v okviri’ nega upravljanja, popolno iravstveno varstvo, zado-oljivo materialno stanje, 'študentje menijo, da je doseči spremembo ~^a položaja študentov je na osno. katerega družbeno pomembnost in koristnost pa je treba obravnavati v sklopu tehnološke revolucije kot bistvenega dejavnika razvoja proizvajalnih sil in družbenih odnosov.«
deliti vseh štipendij in tudi posojil bi lahko dajali še več. Tudi tu je treba iskati vzroke pri socialni diferenciaciji študentov.
Analiza oddelka za psihologijo kaže, da 25 odstotkov vpisanih rednih Študentov v prvem letniku ne naredi niti prvega izpita ali kolokvija. To kaže, da ne nameravajo resno študirati, pač pa se vpisujejo zaradi različnih materialnih in drugih ugodnosti, ki jim pripadajo na osnovi statusa študenta. Pozneje pade pri izpitih še približno 20 odstotkov študentov. Osip jepri-
Kaj je z delovnim statusom študenta?
Ciril Baškovič, študent visoke šole za sociologijo, politične vede in novinarstvo iz Brežic, je bil do nedavnega predsednik izvršnega odbora skupnosti študentov. Takole pravi: »Izvršni odbor skupnosti študentov iz Ljubljane se je začel skupaj s študenti iz Zagreba zavzemati za delovni status študenta. Posebna komisija je že začela delatd. Mi menimo takole: študij je delo, družbeno koristno in potrebno, če je študij de-
Iščejo samo pravnike in ekonomiste
Jože Korinšek, študent ekonomije s Senovega: »Pred kratkim so dali brežiški občinski možje pobudo, da se sestanejo s študenti, ki so se po končanem Studiju pripravljeni vrniti v Brežice. Iščejo predvsem ekonomiste in pravnike. Posavski študentje pa menimo drugače: ne samo ekonomisti in pravniki, tudi drugi, ki študirajo na drugih fakultetah, morajo biti povezani z domačo občino. Tudi oni se bodo morali zaposliti in
četrtina ne naredi
Inž. Ivo Marenk, referent za študijsko problematiko na ljubljanski univerzi, pravi takole:
— Statistični podatki, ki jih omenjamo, ne dajejo popolne slike, ker so pomanjkljivi. Kljub temu pa je lahko ugotoviti, da ie socialni sestav študentov neprimeren. Menimo, da to ni napaka univerze, ki dobiva že skoraj odrasle ljudi. Socialni sestav bodočih študentov je treba popravljati že v srednjih šolah. To bo dolgotrajen proces. Mlade talente bi bilo treba spremljati že iz osnovnošolskih klopi, s primernimi štipendijami in posojili pa bi bilo treba usmerjati v srednje in visoke šole tudi mlade ljudi iz najbolj zaostalih področij. Brez širše družbene pomoči tu ne bo šlo.
Nobena skrivnost ni, da dosegajo zadovoljive uspehe predvsem tisti študentje, ki imajo štipendije in posojila. Zanimivo pa je, da podjetja ne morejo po-
Razlike nastajajo že v srednji soli. Na gimnaziji so dijaki iz premožnejših, na strokovnih šolah pa dijaki iz revnejših družin, če bomo hoteli spremeniti socialni sestav na univerzi, bomo morali s primernimi štipendijami usmeriti na srednje šole tudi otroke iz revnejših območij. (Foto: Marija Padovan)
razumljivo je, da računajo najprej na domači kraj. Pojasnili smo jim svoj predlog in zdaj čakamo njihov odgovor. Nismo zadovoljni, ker v naši občini — tudi v drugih je tako — še niso izdelali srednjeročnega načrta za štipendiranje in zaposlovanje kadrov. Ta hip podjetja najbolj iščejo ekonomiste in pravnike. Razumljivo je, da se na ti dve fakulteti vpisuje največ študentov. Toda kaj bo čez pet, deset let?
Posavski študentje smo se letos povezali tudi s Posavci, ki študirajo v Mariboru. V okviru našega kluba so ustanovili sekcijo, ker menimo, da moramo biti med seboj povezani.«
Zakaj se mladi strokovniaki ne vračajo domov?
Jani Kozmus, študent komunalne geodezije iz Sevnice, trdi takole:
Ko sem se odločal za študij, so prišli z univerze in nam prikazali poklic, za katerega sem se kasneje odločil. Iskal sem štipendijo v domači občini in je nisem dobil. Pozneje so se za strokovnjake, komunalne geodete, zanimali predvsem večji kraji. Mislim, da bodo strokovnjaka te smeri potrebovali tudi v Sevnici. Mlad človek potem stoji pred vprašanjem: ali ostati v Ljubljani, kjer si doštudiral in imaš tovariše, si blizu najrazličnejših inštitutov in zavodov, ki ti nudijo strokovno pomoč in nasvete, ali pa se vrniti domov, kjer se laže uvelja-riš. izgubiš pa stik z napredkom in čez leta postaneš birokrat.
če si vsaj malo ambiciozen, hočeš napredovali. Pri tehničnih poklicih je pač tako, da se je tretja neprestano izpopolnjevati, drugače ne moreš v to rak s časom. Podjetja v manjših krajih, ki dobijo strokovnjaka, so le redko zainteresirana za njegovo specifikacijo. V manjšem kraju naletiš pogosto tudi na odpor tistih, ki iz tega ali onega razloga niso dosegli kvalifikacije, na svojih mestih pa sedijo — po zaslugi. Kadrovske probleme je težko reševati z občasnimi razpisi. Lahko se zgodi, da se na razpise javijo strokovnjaki, ki
prihajajo v podjetje samo zato, da si naberejo denarja, čez dve ali tri leta pa podjetje zapustijo, fieprav se je znašlo v zagati. Sevniški študentje trdimo, da mora naša občina čimprej izdelati srednjeročni program štipendiranja in zaposlovanja, ker bomo le tako lahko rešili nekatere težave.«
»Sita vrana lačni ne verjame«
študentje pravijo, da je treba že v začetku prebroditi nešteto težav. Zagotoviti si je treba štipendijo, najti stanovanje, nabaviti učne knjige, ki so silno drage, in se uspešno lotiti študija
Mladi, ki se zdaj šolalo. so rojeni med 1945 in 1950. Takrat je bilo v Jugoslaviji največ rojstev. Šolanja, prekvalificiranja in zaposlovanja mladine se lotevamo premalo resno. Tudi »,isW. ki smo bili Se r>red kratkim sami študentje.
MARIJA PADOVAN
PRED NEDELJSKIM REFERENDUMOM ZA NOVO ŠOLO V ŠKOCJANU
Imam tri šoloobvezne otroke: dva hodita v Škocjan, eden na Kle-novnik. Vsak dan pridejo blatni domov, da je groza. Pozimi se otroci v Škocjanu sezuvajo in puščajo čevlje na mrzlem hodniku, kar se mi ne zdi prav. Prenekaterikrat sta se moja že prehladila prav zato, ker sta morala domov v mokri, mrzli obatvi. Prepričana sem, da bo v novi šoli precej boljše.«
Spodaj mrliči — zgoraj ucenci! »Ucilmca« v gasilskem domu z mrtvašnico v _ ličju, ki sega daleč med grobove na škocjanskem pokopališču, je izhod v sili, ker drugega prostora osnovna šola ne more dobiti. Kako je otrokom, ki morajo vsak dan sem, pri srcu, si lahko mislimo, starši pa so že pred leti zahtevali, da bodi pouka na pokopališču konec. Da bi se to čimprej zgodilo, so sklenili kar najodločneje podpreti izgradnjo nove šole in nedeljski referendum!
Na referendumu 5. aprila bodo starši v škocjanski krajevni skupnosti odločali o sreči in boljših učnih pogojih svojih otrok
Ob koncu minulega leta je izvedla krajevna skupnost sestanke s prebivalci v vseh večjih vaseh. Ljudje so soglašali z zamišljeno akoijo, da bi denar za opremo nove Sole, ki naj bi jo v naslednjih nekaj letih sezidali na podlagi programa o razvoju šolstva v novomeški občini, zbrali sami v ne-
5. aprila — na dan referenduma
— bodo od 7. do 19. ure odprta volišča v naslednjih krajih:
Dobrava — v gasilskem domu, Tomažja vas — pri Jožetu Meha-ku, Dobruška vas — pri Antonu Rženu, ttiara vas — pri Ivanu Hočevarju, Škocjan — v šoli, Grmovlje _ v gasilskem domu, Osrečje
— pri Ivanu Oberču, Zalog — pri Viktorju Grandi, Velike Poljane — pri Antonu Cešnovarju, Klenovik
— v šoli, Zagrad — pri Janezu Po-všetu, Goriška vas — pri Gregorju Jerucu, Zloganje — pri Antonu Vr-ščaju, Stara Bučka — pri Francu Smrekarju, Dolnje Dole — pri Alojzu Hočevarju in Gornje Dole — pri Karlu Zagorcu.
■ Pogrešamo telovadnico
MARTINA HOČEVAR — 13 let, učenka šestega razreda, predsednica pionirske organizacije: Mislim, da bo več kot pol ljudi glasovalo za krajevni samoprispevek. Doma sem v dva in pol kilometra oddaljeni vasi Grmovlje, od koder hodi v šolo v Škocjan okrog 20 učencev. Učenci se med sabo pogovarjamo, da bi morali dobiti novo šolo. Posebno fantje pogrešajo telovadnico. Vsi bi radi tudi po pouku ostali v šoli, pa nimamo prostorov. Na pionirskem sestanku se bomo učenci dogovorili, da bomo prosili starše, naj glasujejo za samoprispevek in s tem za novo šolo.
■ Nevaren strop
LADO LUZAR — pošlo vodja KZ KTka: šola je v takem stanju, da ni več primerna za pouk. Boljši prostori bi prispevali k boljšemu uspehu otrok. Imam otroke in razumljivo je, da bom glasoval za samoprispevek. Mislim, da bodo tudi Po vaseh glasovali tako in da bo referendum uspel. Sedanja šola je slabo popravljena in v nekem razredu grozi, da se bo zrušil strop. Pou^ nad mrtvašnico brez dvoma vpliva na učni uspeh učencev. Z novo šolo pa bi odpravili te pomanjkljivosti.
■ Učila na podstrešju
KATARINA ZUPET -učiteljica na osnovni šol v Škocjanu: V Škocjanu sem že 7 let in dobro poznam razmere. Sedanja šola je odločno premajhna in neprimerna za sodoben pouk tudi iz zdravstvenih razlogov. Imamo premalo prostorov, da bi lahko uvedli celodnevno bivanje v šoli. Otroci pa so doma zelo obremenjeni z delom in nimajo časa za šolo. V novi šoli bi s sodobnejšim poukom brez dvoma dosegli večji uspeh. Pomanjkanje telovadnice vpliva tudii na telesni razvoj učencev. Učila moramo imeti na podstrešju, ker so razredi premajhni.
■ Pozimi pouk brez telovadbe
TONČKA GLODANI — 14 let, učenka sedmega razreda iz Klenovika: V šolo hodim 6 km daleč, in kadar je pommi velik sneg, ne morem nikamor. Iz naše vasi hodimo v to šol0 štirje učenci. Radi bi imeli novo, ker sedaj nimamo telovadnice in posebno pozimi ne moremo imeti rednega pouka. Mislim, da bodo naši starši pomagali, da bomo dobili novo šolo.
■ Pouk nad mrtvašnico
PAVEL ZUPET — kmet, predsednik krajevne skupnosti in občinski odbornik: Upam, da se nam bo po dolgih letih čakanja le uresničila želja po novi šoli. S sedanjo stavbo imamo velike težave, nekaj otrok pa ima pouk celo nad mrtvašnico, kar res nd primarno. Prepričan sem, da bo referendum uspel, ksr imamo lepe zglede za to iz prejšnjih akcij krajevne skupnosti. Občani si prizadevajo za napredek kraja, ker vedo, da je od tega odvisen tudi njihov lastni napredek.
■ 250 otrok v neprimernih prostorih
ROMAN CELESNIK —
ravnatelj osnovne šole Škocjan: Nova šola je vsekakor potrebna, saj se 250 otrok st;/,ka v neprimei-nih prostorih, dva oddelka pa ima/ta pouk celo v gasilskem domu nad mrliško vežico na pokopališču. V okrog 20 kvadratnih metrov velikem prostoru ima dopoldne in popoldne pouk po 22 otrok. Mislim, da v Škocjanu vsekakor bolj potrebujemo novo šolo kot v Dolenjskih Toplicah, ker je sedanja šola v obnovljeni zasebni stavbi. Prepričan sem, da bodo pristojni ljudje in odborniki pri občinski skupščini upoštevali prednost gradnje v Škocjanu in da bodo vaščani soglasno podprli krajevni samoprispevek, ki bd ga uporabili za nabavo opreme nove šole.
■ Prepričan v uspeh
JOŽE RUPAR, kmet iz Goriške vasi:
»Na sestanku smo se dogovorili, da bomo gradnjo šole podprli, zato bo vsaj zame to glasovanje le še podpis na pogodbo. Vse napreduje, pa mora tudi šola. Moji otroci je sicer ne bodo več potrebovali, bo pa njihovim otrokom koristila. Več ne bi govoril, ker sem prepričan v uspeh.«
■ Na Klenoviku komaj zdržim
TONČKA POVŠE, učiteljica na Klenoviku:
»Tu, kjer učim, je bila včasih kmečka kašča. Razred ja majhen, neprimeren, zat0 takega pouka, ‘kot je predpisan, ne moremo imeti. Ko bo v Škocjanu nova šola, bomo učence s tukajšnje podružnice prešolali tja. Sama bi tudi zaradi boljših pogojev za osebno življenje živela 'bliže matični šoli. Zdaj je pa tako, da sem jaz’tu, mož pa dela v Novem mestu.« -	•
■ Doma pripravljam malice
REZKA KOCJAN, šolska kuharica in snažilka iz Zagrada:
»Na klenoviški šoli ni prostora za kuhinjo, zato pripravljam malice doma, nato pa jih dvakrat na dan odnesem učencem. Kajpak je to precej naporno, saj moram večkrat do gležnjev v blato, ker pri nas tudi ceste niso v redu. Ko bo v Škocjanu nova šola, bom tam čistilka. Tega se zelo veselim. Podpiram vse tiste, ki pravijo, da morajo za škocjansko šolo prispevati tudi prebivalci, in tudi sama bom za to glasovala.«
■ Pomanjkanje prostorov
MIHELCA LAHNE, gospodinja iz Zagrada
Odkar je bila 1942. leta požgana osnovna šola, v Škocjanu niso imeli pouka v primernih prostorih. Prvo leto po vojni se je šola vselila v nacionalizirano zasebno hišo, ki so jo biili več desetletij poprej zgradili dz zapuščine slovničarja Franca Metelka. Tako je ostalo do leta 1952, ko so Metelko-vino, kot so to hiš0 imenovali, preuredili in jo povečali Od tedaj do danes hiša ni doživela novih preureditev, ker so ugotovili, da bi bil dinar, vložen v staro, za šolo neprimerno stavbo, vržen stran, že pred leti s« začeli razmišljati o novi šoli, ker so spoznali, da bi mogli le v sodobnih učnih prostorih poučevati tako, kot dandanes zahtevajo šolski predpisi.
kaj letih in da krajevna skupnost v ta namen izvede referendum. Posebno pa so se za samoprispevek in zidanje nove šole zavzeli starši, katerih otroci morajo hoditi k pouku v zasilno učilnico nad mrtvašnico — tako rekoč na pokopališče.
■ Po sklepu krajevne skupnosti bo referen-
■ dum 5. aprila. Vsi polnoletni prebivalci
■ vseh 29 vasi na škocjanskem območju se
■ bodo ta dan odločali, ali bodo priprav*
■ Ijenl štiri leta plačevati samoprispevek v
■ skupen sklad za opremo nove šole in nje-
■ ne telov;ulnice, in sicer: zaposleni in apo-
■ kojcnci po 1,5 odstotka od osebnih do-
■ hodkov oziroma pokojnin, obrtniki pa 3
■ odstotke od davčnih osnov in kmetovalci
■ po 2,5 odstotka od katastrskega dohodka.
SLAVKA JANEŽIČ — šefinja na krajevnem uradu v Škocjanu: Kot otrok sem hodila v sedanjo šolo in vem, da Je učni uspeh odvisen tudi od prostorov, v kakršnih se otroci učijo. Naši otroci sedaj nimajo niti telovadnice niti pomožnih učnih prostorov. Že 30 let smo v Škocjanu praktično brez šole in zadnji čas je, da se to vprašanje reši enkrat za vselej. Ce bi se povečalo število otrok, res ne vem, kje bi imeli pouk, saj stploh nimamo več prostorov.
■ Zavedamo se pomena
ANICA ZAVODNIK — trgovska pomočnica v KZ Krka. Nova šola je nujno potrebna. Mislim, da se tega zaveda večina ljudi in da se za to zavzema. Upam, da bo referendum uspel. Jaz otrok še nimam, vendar bom glasovala za samoprispevek, ker želim, da bd moji otroci hodili v lepšo šolo in imeli boljše možnosti za učenje, kot sem jih imela jaz.
ur
DOKLEJ Sna.
IlllilllililP wi Bk 1 ■ffŽT:'
mnmmsk ćihwim-fflKi iA»H lvl^
' j*~	?	sri
kultura
in
izobra-
ževanje
Al'prav se piše...
Kdo potrjuje zapisnik?
V	začetku pomembnejšega sestanka porazdeli predsedujoči »zadolžitve«, čisto na koncu uvoda pa udari na dan še z »overo-vateljema« zapisnika. Marsikdo od prisotnih ne ve, da je bila dvema udeležencema zaupana zelo odgovorna naloga.
Zapisnik mora biti napisan po dogovoru — navadno dobesedno. In še sklepe mu dodamo, da je vsebinsko učinkovitejši. Naša dva »overovatelja« sta dolžna izdelani zapisnik prebrati in ga podpisati, seveda če menita, da je ustrezno napisan.
Predsedujoči je pozabil ali pa niti vedel ni da i-mamo Slovenci sicer sorodno, toda za knjižno rabo dovoljeno besedo, s
katero poimenujemo tista dva člana, ki bosta zapisnik podpisala in ga tako potrdila.
Overitelj, overiteljica o-verita zapisnik in ko je leta overjen, je potrjen in šele tedaj uporaben. Srbohrvaška izprijenka »overo-vatelj« je torej odveč. Zapisnik naj potrdita overi-telja ali overiteljici.
Temu nesporazumu pa se lahko tudi izognemo. Zgodi se, da overitelja v zadnjem trenutku prisopihata k zapisnikarici in podpišeta zapisnik, ne da bi ga prebrala. Zato bi bi-
lo	bolje, da takih overite-Ijev ne bi določevali. S tem pa bi odpadlo tudi sporno poimenovanje.
Prof. JOŽE ŠKUFCA
Novo mesto dobi novega režiserja
Marjan Kovač, znani kul-turno-prosvetni delavec in sodelavec novogoriškega gledališča, bo te dni prevzel mesto režiserja pri Zavodu za kulturno dejavnost v Novem mestu. Razen v zavodu bo imel novi režiser delo tudi pri kulturnih društvih, kjer bo organiziral tudi režiserske tečaje za ljudske odre. Zavod za kulturno dejavnost je za novega sodelavca predvidel denar v svojem proračunu.
Jutri zvečer v Krškem Rogljeve karikature
V	krški galeriji bodo odprli jutri ob 18. uri razstavo karikatur znanega slovenskega akademskega slikarja in karikaturista Bineta Roglja. Umetnostni
Zavod za kulturno dejavnost 'iz Novega mesta se je že začel dogovarjati s kulturnimi skupinami o njihovih nastopih na prireditvah tradicionalnega Dolenjskega poletja 70. O tem je tudi že obvestil nekatere turistične in njim sorodne organizacije, hkrati pa jih je seznanil s sporedom prireditev in v katerih krajih naj bi bile.
Podobno kot v prejšnjih letih bi bile tudi tokrat kulturne prireditve v turističnih krajih novomeške občine: na Otočcu, v Dolenjskih in šmarjeških Toplicah, 2u-žemberku, na Dvoru, Gor-jancih in kajpak v Novem mestu. Prireditve bi bile notri in zunaj, med zunanjimi velja še zlasti omeniti
Knjižica o Suhi krajini
Pred nami je drobna knjiga, ki med številnimi drugimi deli ne bi zaslužila posebne pozornosti, če ne bi pisala o Suhi krajini, o kateri je zelo malo natisnjenega. Gre za »Zgodovino Žužemberka in Krajine«, ki jo je izdal Milan Valant, rojen Ljubljančan, sicer pa po rodu iz Suhe krajine.
Kresno noč Janeza Trdine med gorjanskimi oglarji, katere lanska premiera je vzbudila veliko zanimanje med novomeškim in okoliškim prebivalstvom.
Kulturne prireditve bi bile tudi letos podobne lanskim in na prejšnjih Dolenjskih poletjih. Tako bi obiskovalci videli balet^ folklorne plese, gledališke( in operne) predstave, likovne in druge razstave, poslušali koncerte resne in zabavne glasbe in podobno. Zvrstile bi se spet v poletnih mesecih, začenši z junijem, končane pa bi bile septembra.
Najčešče bi tudi na prireditvah Dolenjskega poletja 70 nastopile gostujoče kulturne skupine (Ljubljana), pritegniti pa nameravajo tudi razne ansamble iz Bele krajine in Karlovca. Nastop kulturnikov z onstran Gorjan-
cev bi pomenil hkrati pomemben korak k medsebojnemu sodelovanju sosednjih območij, to pa ni nič drugega kot zbliževanje kulturnih hotenj v smislu lanskega dogovora predstavnikov kulturnih organizacij obmejnih slovenskih in hrvaških občin v Karlovcu.
Sredi priprav na Dolenjsko poletje 70 se tudi zastavlja vprašanje boljšega kulturnega sodelovanja novomeške občine z njenimi sosedami, ki čez poletje tudi niso brez kulturnega življenja. Nekateri namreč predlagajo, da bi pod naslov Dolenjskega poletja v prihodnje lahko uvrstili vsej kar se kulturnega dogaja v širšem prostoru, kot je sama novomeška občina. In prav o tem bi bilo vredno razmisliti, če bi hoteli dati Dolenjskemu poletju res pokrajinski pomen. I. Z-
kritik Marijan Tršar je med drugim zapisal, da pomeni Rogljeva karikatura likovno osvežitev, kajti med tovrstnimi ustvarjalci bi težko našli bolj izčiščenega in v kristalno likovno izraznost verujoče, ga avtorja. Razstava, ki jo bodo odprli pod pokroviteljstvom sevniške LISCE, bo v Krškem do 17. aprila.
„Belokranjci bomo zase“
Janez Dragoš iz Črnomlja je član iniciativnega odbora za ustanovitev belokranjske kulturne skupnosti - Kakšne namene imajo?
Priprave na Dolenjsko poletje 70
Na prireditve spet povabljene kulturne skupine iz Bele krajine in Karlovca - Dolenjsko poletje naj bi zajelo tudi sosednje občine
— Zakaj ste se Belokranjci odločili za svojo kulturno skupnost?
— Mnenja smo bili, da imamo tudi na področju kulture posebne pogoje glede na domačo folkloro, običaje, glasbo itd. Te dejavnosti bomo laže razvijali v okviru Bele krajine kot v večji kulturni skupnosti.
— Kako si vaš iniciativni odbor zamišlja začetno delo?
— Naredili bomo analizo sedanjega stanja na področju vseh kulturnih dejavnosti, pregledali bomo tudi možnost razvoja vsaj za dve leti vnaprej. Zbrano gradivo bomo pregledali skupno z Metličani, nakar bomo naredili osnutek statuta za poslovanje belokranjske kulturne skupnosti. Aprila bo vse to narejeno.
— Kaj vse boste vnesli v svoj delovni načrt?
— Zajeli bomo profesionalno kulturno dejavnost m amaterizem. Dramatika in deloma pevska glasba sta lepo zajeti v naši skupni akciji v Župančičevem natečaju, medtem ko za razvoj likovne umetnosti, komorne glasbe in umetni-
ške fotografije doslej nihče ni skrbel. Amaterska dejavnost je za našo pokrajino zelo zanimiva. Po vaseh je družabno življenje povsem zamrlo, odkar sta se nehala ličkanje in preja. Ljudje, ki delajo v dramskih ali drugih kulturnih sekcijah, ne prispevajo samo v kulturnem
smislu, temveč tudi k družabnosti na vasi.
— Kako kaže finančna plat vaše bodoče skupnosti?
— Slabo. O tem ne bi mogel govoriti, ker nimamo niti približnih izračunov. Glavno je, da bomo sredstva, kolikor jih pač bo, načrtno uporabljali.
R. B.
Mali kulturni barometer
■ KULTURA V JLA — Na simpoziju o kulturi v JLA, ki Je bil prejšnji teden v jugoslovanskem glavnem mestu, je prof. Palčok med drugim menil, da je kulturno življenje v JLA najbolj poklicano razbijati občutke odtujenosti in osamljenosti, ki spremljajo vojake predvsem prve dni po vstopu v JLA.
■ ODSTOP PREDSEDNIKA —
Pesnik in pisatelj Izet Sarajlič je prejšnji teden odstopil s položaja predsednika združenja bosenskih in hercegovskih književnikov, ker so ga močno napadli zaradi pesmi »A kje som, se ve«. Po mnenju kritikov in vseh, ki so to pesem presojali kot politiki, Je Sarajlič nestvarno prikazal razmere pri nas. Za novega predsednika zdru-ženja književnikov Bosne in Her-cegovino so potem izvolili Čamila Si jarića.
■ MONOGRAFIJA O PTUJU — Mladinska knjiga Je izdala te dni monografijo o Ptuju, ki sta Jo ob 1900-letnici mesta ob Dravi napi. sala Iva in Joie Curk. Delo je Izčrpen in poljudnoznanstven pri-
kaz tega, kar je v stoletjih doživelo eno najstarejših slovenskih mest.
■ NOV SLOVENSKI FILM — Matjaž Klopčič je začel pred kratkim v Opatiji snemati prve kadre za nov slovenski igrani tilm *Oxy-gen«, za katerega je napisal scenarij mladi slovenski pisatelj in publicist Dimitrij Rupel. Pričakujejo, da bo film v nekaj mesecih posnet. V filmskih krogih z zanimanjem pričakujejo premiero, zlasti še zato, ker je znano, da Je Klopčič trenutno med najbolj kri-tiziranimi slovenskimi filmskimi režiserji.
■ STATUT DOKONČNO OBLI. KOVAN — Posebna komisija, izvoljena na nedavni konferenci Zveze kultumo-prosvetnih organizacij v Novem mestu, je 25. marca dokončno oblikovala besedilo statuta ZKPO novomeške občine. U-poštevala Je vse pripombe in predloge s konference. Statut bo začel veljati, ko ga bo obravavalo in potrdilo predsedstvo ZKPO, ki bo imelo v kratkem sejo.________________
Predvčerajšnjim so v veži osnovne šole v Trebnjem podrli razstavo slik Pera Mandiča in Poldeta Miheliča, ki je požela precej zanimanja velikega števila obiskovalcev iz raznih krajev. Tabor slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem pa se že pripravlja na veliko razstavo vseh slovenskih naivnih slikarjev, ki bo odprta konec junija. Prihodnje leto bo v Trebnjem tudi velika retrospektivna razstava slikarja Jožeta Horvata-Jakija iz Nazarij. — Na sliki; POLDE MIHELIČ — GORSKA VAS (olje, 1968>.
Podoba Jožeta Tirana
Tak naslov je dal Dušan Moravec pred kratkim izšli knjigi, oseminštirideseti zapovrstjo, ki nam jo ponuja prizadevna Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. In prav je storil, da nam je vnovič osvežil spomin na tega obsedenca z desk govorjene in sploh lepe slovenske besede. Te dni je namreč minilo pet let od smrti, zgodnje smrti, človeka, ki se je več kot petindvajset let z vso zavzetostjo in ognjem gledališko razdajal slovenskemu občestvu.
Da, tiho je šla mimo nas ta obletnica, čisto tako, kot je že navada pri nas. Da se ga ni s knjigo spomnil prijatelj in sodelavec in da niso v Ljubljani priredili Tiranove razstave, bi bili skoraj pozabili na ustvarjalca, čigar spomin bi kljub naši klasični pozabljivosti moral biti zdaleč bolj svež, kot dejansko je. Bolj svež zato, ker je Jože Tiran s svojo zagnanostjo v našem medvojnem in po-sebej povojnem času toliko ustvaril kot igralec in režiser, kot upravnik Mestnega gledališča ljubljanskega, kot recitator in dekla-mator zlasti Cankarja in Zupanovih tekstov, še prav posebej pa kot splošni gledališki animator, da ga ne bi smeli pozabiti.
Kot prenekaterim, ki mislijo resno, tudi Jožetu Tiranu ni bil prizanesen grenki kelih slovenskega gledališkega idealista. En sam delavnik Je bilo njegovo življenje. Od tistih časov, ko je na Zboru v Kočevju odigral vlogo Petra v Klopčičevi »Materi« in kot član
Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju ustvaril Mihola v Borovih »Raztrgancih«, čemur je dodal še režijo Molie-rovega »Namišljenega bolnika« v Črnomlju, pol leta pred osvoboditvijo, pa do tihe smrti petinšti-ridesetletnika v prelepem svetu Polhograjskih Dolomitov, ko je 20. marca 1965 umrl na Babni gori in so njegovo krhko telo zagrebli za gotsko cerkvijo na Dvoru pri Polhovem Gradcu.
Kakih petdeset igralskih vlog v partizanskih časih in v slovenskih narodnih gledališčih v Trstu in Ljubljani in v Metnem gledališču ljubljanskem, 44 režij prav tam in še v Celju in Mariboru, čez sto kosov njegove izključno gledališke publicistike in še posebna knjiga »Umetniško pripovedovanje«, ki je posmrtno izšla v isti zbirki Knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega (1965), so vsega spoštovanja vreden seštevek prizadevnega Tiranovega javnega delovanja. Da nam je kljub odporom dovolj zgodaj odpiral pogled v svetovni teater in dogajanja v njem s tem, da Je na Slovenskem uprizarjal prve Anouilhe, Camuse, Dlirrenmatte in tolike druge, je njegova še prav posebna zasluga.
Na koncu bi dejal, da je teh sto petdeset strani o Jožetu Tiranu, kot jih je s srcem in več kot posrečeno povezal Dušan Moravec v vezilo mrtvemu prijatelju, nekaj najlepšega, kar je na Slovenskem kdaj izšlo o gledališkem ustvarjalcu. TONE POTOKAR
Delce obsega vsega 34 strani, zato ni nikakršna študija, marveč prej vodič skozi zgodovino, gospodarstvo, politiko in kulturo Suhe krajine s središčem v Žužemberku. Pisatelj je zatorej dal bralcu le nekaj najosnovnejšil podatkov, potrebnih za predstavo o deželici in njenem bogastvu oziroma razvoju.
Knjižica se začenja s kratkim geografskim opisom Suhe krajine, opisom razmer pred prihodom Slovencev, nato pa obširneje o obdobju do leta 1800. Sledi obdobje francoske okupacije in opis razmer do prevratnih dni 1948 ter kasnejšega časa. Pisec končuje s Suho krajino v drugi svetovni vojni.
Iz dodatka zvemo, da je Valant črpal podatke iz gradiva, ki ga je zbral domoznanec in kronist župnik Alojzij Zupanc, in iz spisov ki govore o obdobju po letu 1850.
Prav bi bilo, da bi delce pretresli tudi zgodovinarji, ker ga bodo ob pomanjkanju druge literature uporabljali kot učno knjigo v suhokranjskih šolah.
B. K.
Lacković pri papežu Pavlu VI. in predsedniku Saragatu
Naš znanec s tabora slovenskih naivnih slikarjev, umetnik Ivan Lacković iz Zagreba, je razstavljal te dni v muzeju mesta Rim skupaj z Ivanom Večenajem, Ivom Rabuzi-nom in Mijom Kovačičem. Razstavo slik 4 hrvaških slikarjev sta priredili naša ambasada v Rimu in rimska občina. Naivne slikarje iz Hrvaške sta sprejela v posebni avdienci papež Pavel VI. in predsednik italijanske republike Saragat; visokima predstavnikoma so naši slikarji izročili osebna darila: svoje slike na steklu, ki so vzbudi-
le tako ob razstavi v Rimu kot ob obeh sprejemih izredno pozornost v italijanskem tisku, radiu in televiziji. Sprejem naših slikarjev pri papežu je prenašala tudi angleška televizija.
Ivan Lackovid razstavlja svoja dela trenutno tudi v galeriji Paula-Beoker-Mo-dersohn-Haus v Bremenu skupaj z akadem. keramičarko Boženo Štih-Balen in nemškim grafikom R. Zinkom. — Kot nam je dejal, je razstava hrvaških naivnih slikarjev v Rimu povzročila pravo senzacijo v kulturnih krogih. Tg.
OGLE*
DALO
MLA
»DIH
Ta teden sem najraje poslušal (a) melodijo
Ime in priimek
Ulica
Kupon št 12
Letos so se začeli novomeški mladinci dovolj zgodaj pripravljati na mesec mladosti. Na eni zadnj’i sej predsedstva občinske konference so sprejeli okvirni program praznovanja, ki kaže, da bo v maju mesecu veliko zanimivih prireditev in tekmovanj.
Šolski center za gostinstvo bo priredil tekmovanje svojih učencev v serviranju in pogrinjanju, poklicna šola za kovinarsko in avtomehaniško stroko pa skupaj s Črnomaljci tekmovanje strugarjev in varilcev. Osnovnošolci pripravljajo razstavo ročnih del, slikarji pa bodo v maju mesecu razstavljala v Trebnjem. Sredi maja bo tudi tekmovanje mladih fizikov in matematikov, še prej pa tekmovanje mladinskih pevskih zborov.
25. maja bodo učenci 8. raz. redov sprejeti v mladinsko organizacijo. Člani predsedstva občinske konference ZMS bodo poskrbeli, da bodo bodoči mladinci dobro spoznali pomen in vlogo mladinske organizacije, predvajali jim bodo filme o SKOJ, ob tabornih ognjih pa jim bodo bivši skojevci in borci pripovedovali svoje spomine.
Mladi trgovci delajo
Mladinci, čim* mladinskega aktiva v trgovskem podjetju »Ljudska potrošnja« iz Brežic, zadnje čase pridno delajo. V kratkem bc 11 organizirali predavanje o samoupravljanju v delovni organizaciji. Nameravajo obravnavati tudi položaj vajencev. Tudi za zabavo dobro skrbijo. 11 aprila bodo organizirali v Cateških Toplicah trgovski ples, izkupiček pa je namenjen za uresničitev neikaterih delovnih akcij.
Osrednja prireditev bo na Težki vodi, na kraju, kjer je padla heroj Majda Sile.
športniki bodo organizirali celo vrsto tekmovanj. Najprej bo cross mladOaS, potem pa še tekmovanja v atletiki, šahu, streljanju in podobno. Ce jim bo uspelo, bodo organizirali v Novem mestu tudi mladinske športne igre.
Na programu je tudi problemska konferenca o izobraževanju na delovnem mestu in štipendiranju.	M.	P.
Novomeščanka bo potovala na Capri
Lidija Guzina iz Novega mesta je imela neverjetno srečo, ko je kupila vstopnico za koncert Miše Kovača, ki je gostovali v Novem mestu 2. marca. Na zaključnem žrebanju v hali Tivoli v Ljubljani s© jo 20. marca izžrebali. Nagrada je večdnevno potovanje za prvi maj s »Putnikom« v Rim, Neapelj in na Capri. Druga srečna dobitnica je Jeseničanka Tatjana Benedičič.
Kaj dela čateška mladina?
Cateški mladinci so na zadnjem sestanku kritično obravnavali svoje delo. Menili so, da bodo letos morali narediti še več. V letošnjem letu nameravajo urediti mladinski klub in okolico, pomagali bodo pri asfaltiranju ceste skozi Čatež, organizirali bodo izlete, poučna predavanja, razne krožke in podobno. Nekaj fantov je ustanovilo ansambel, ki je zaenkrat še brez imena. Mladi glasbeniki se trudijo, sodelujejo na prireditvah in so že razgibali življenje mladih Catežanov.
TANJA REMIK
Najbolj priljubljen je Ivica
Poslali ste nam 125 kuponov in odločili:
1. »Mendozino« — Ivica Šerfezi - 51 glasov,
2. »Moj dom je zaprt« - Slaki - 22 glasov,
3. »Čemu da živim« - Mišo Kovač - 19 glasov,
4. »Čibu, Čiba« - Ljupka Dimitrovska - 18 glasov,
5. »Pridi, dala ti bom cvet« - Eva Sršen - 8 gl.
V spodnjem delu naše »Naj-poplot« lestvice se vsak teaen nekaj menja, že šesti teden pa se Ivica Serfezi s svojo popevko »Mendozino« ne umakne s prvega mesta. Ker so tudi njegove plošče v trgovinah skorajda razprodane, kaže, da je Zagrebčan Ivica Serfezi, ki mu nekateri pravijo »zlati deček«, tudi med vami najbolj priljubljen.
Ta teden ste nam poslali 125 kuponov. Pet najbolj priljubljenih melodij, za katere ste nam poslali največ kuponov, boste lahko poslušali na brežiškem radiu v petek, 3. aprila, od 18.35 do 18.45.
Plošče so darilo novomeške ELEKTROTEHNE, kjer imajo bogato izbiro najnovejših plošč.
PRED ODLOČITVIJO ZA POKLIC — Preden se mladi ljudje odločijo za zaposlitev, preizkušajo njihove psihične in ročne spretnosti na Komunalnem zavodu za zaposlovanje v Novem mestu. Poklicna svetovalka Anica Vidmar (na sliki) pojasnjuje način preizkušanja ročnih spretnosti. (Foto: S. D.)
„Neznanje slabi naše načrte!"
Še vedno je preveč mladih ljudi, ki ne dokončajo osnovne šole - Ko se zaposlijo, svojih predlogov in kritik ne povedo na glas, ker o poslovanju podjetja, kjer delajo, in samoupravljanju premalo vedo
Lojze Ratajc, predsednik občinske konference ZMS Trebnje, dela v mladinski organizaciji že štiri leta. Ko je začel, je bil še v osnovnošolskih klopeh in je le malo vedel o vlogi in nalogah mladinske organizacije. Navdušen je spremljal delo
Žreb je ta teden odločil takole:
1. Slavka Rolih, Ratež 14, Brusnice, Novo mesto, dobi ploščo »Cibu, čiba« — Ljubka Dimitrovska,
2. Jote Kavčuk, Mleščevo6, Ivančna gorica, dobi ploščo »Pridi, dala ti bom cvet« — Eva Sršen,
.1. Mija Skrabec. Vrbanova 8, Ribnica na Dol., dobi ploščo »Zvon ljubezni« — ansambel »Delial«.
mladine. Pozneje je spoznal, da ga stiki z mladimi bogatijo. Trebanjska mladina ga ceni, zato ga je izbrala za svojega predsednika.
—	Starejši ocenjujejo mladino slabo in dobro. Pokazalo se je, da znajo biti nekateri mladinci kritični do sebe in do svojih vrstnikov. Kakšna je tvoja sodba o današnji mladini?
»Ce bi mlade ljudi ocenjeval po delu, bi rekel, da so pokazali še premalo. Seveda mladih ljudi ne morem ocenjevati samo po delu v mladinski organizaciji, pač pa po uspehih, ki jih dosegajo tudi drugje. Vzroki so
znani. Del krivde nosimo tudi sami. Naši programi so prevečkrat nevabljivi za večino mladih ljudi. Ponekod so seveda kriva tudi sama vodstva, ki so ali nesposobna ali pa si ne prizadevajo dovolj.«
—	Kakšne uspehe dosegajo mladinci v trebanjski občini?
»Lahko trdim, da je trebanjska mladina delavna. Mladinski aktivi so si že priborili določen ugled, škoda je le, da sposobni mladinci, ki vodijo delo svojih vrstnikov, tako hitro zapuščajo organizacijo. Razveseljivo je,
Črnomelj: ustanovili fotoklub
Ko je bil lansko leto v Črnomlju festival amaterskih filmov, so se mladi Crnomalj-čani navdušili za lepo fotografijo in snemanje. To je bil tudi povod za ustanovitev fo-to-kino kluba. Sest gimnazijcev je zbiralo denar; z njim so opremili temnico. Mladini so se pridružili tudi starejši kinoamaterji. Ti so sodelovali lansko leto na klubski razstavi v Metliki, letos pa na medklubskih razstavah v Zagorju in Doboju. Na ustanovnem sestanku so sklenili, da bodo organizirali več predavanj in seminarjev. Na ta način bodo skrbeli za filmsko vzgojo svojih članov. Predsednik foto-kino kluba je Stane Klepec.
A. L.
da je začela delati tudi vaška mladina. Prav to smo hoteli tudi doseči. Na eni izmed zadnjih sej predsedstva občinske konference smo sklenili, da bomo mladim nudili vso pomoč. Aktivi na osnovnih šolah pa delajo le v okviru šol, oziroma razredne skupnosti, kar je seveda odločno premalo.«
—	Na sestankih družbenopolitičnih organizacij je slišati, da potrebujejo mladino. Pomladitev članstva je važna naloga, ki so si jo postavili starejši? Ali se trebanjska mladna vključuje v različne organizacije?
»To je pravzaprav naša boleča točka. Z delom mladih komunistov — v ZK jih je vključenih 62 — nismo zadovoljni. Tudi v krajevnih organizacijah je premalo mladine. Velik odstotek mladih ne konča niti osnovne šole, zato ni čudno, da se mladi delavci premalo zanimajo za gospodarjenje in samoupravljanje.«
ŽELJKO GRIČAR
Mladinski klub na Senovem odprt
Pred kratkim so na Senovem odprli mladinski klub. Otvoritve so se udeležili tudi mladinci in mladinke iz Brestanice in Krškega. V mladinskem klubu so že začeli z raznimi dejavnostmi. Doslej so ustanovili aktiv mladih komunistov, dramsko sekcijo, sekcijo 7A namizni tenis, šah in streljanje. Pred nekaj dnevi se je sestalo tudi predsedstvo kluba, ki je izdelalo urnik dela. Vse kaže, da bo senovska mladina kmalu pokazala, da zna delati.
»Faraoni« nastopili v polprazni dvorani
Pred kratkim je bil v Črnomlju koncert solidarnosti, nastopil pa je ansambel »Faraoni« iz Izole, čeprav je bilo za njihov koncert precej reklame, so morali nastopiti v napol prazni dvorani. Vstopnice je kupilo le 70 mladincev. Redke poslušalce so »Faraoni« navdušili z izrednim igranjem in svetlobnimi učinki. Marjan Starc, njihov menager, je povedal, da tako malo poslušalcev doslej še niso imeli.
Anton Zgonc v mladinskem klubu
Sevnišiki mladinci so že začeli uresničevati delovni načrt, ki so ga sprejela za mladinski klub v začetkiu leta. Pred kratkim so povabili v klub likovnega pedagoga Antona Zgonca, ki je razstavljal svoja dela v sevniška galeriji na Gradu.
Debatni večeri so dobro obiskani. Tudi predavanja so zanimiva. Pred kratkim je predaval mladim Sevničanom Alfred Železnik o potovanju po /'.DA, kjor ]fc eno leto študiral. Predavanje je popestril tudi za barvnimi diapozitivi.
P. P.
Med bralci je malo mladine
V Šentrupertu je čedalje manj mladine, ki bi redno obiskovala knjižnico in si izposojala knjige - Jim mar ni do branja?
Knjižnica v Šentrupertu je odprta vsako nedeljo. Knjižničarka Malči Kostevc, gospodinja iz Straže, rada svetuje bralcem, ki se oglašajo pri njej. Večino knjig, ki jih sposojajo, je tudi sama prebrala. Takole je povedala.
— Koliko časa posluje knjižnica v Šentrupertu in kaj lahko nudite bralcu?
»Naša knjižnica je začela delovati takoj po vojni. Trenutno imamo 18 stalnih bralcev, nekaj pa jih prihaja občasno. Za mlade bralce imamo slikanice pravljice, povesti in romane, starejši pa seveda radi segajo po delih domačih pisateljev ali vojnih romanih.«
— Kakšno mnenje imate o bralcih?
»Priznati moram, da se
med bralci predvsem starejši ljudje; kar čudno se mi zdi, da je med mladimi tako malo navdušenja za lepo knjigo. Zdaj imamo približno 450 knjig, kakih 200 pa smo jih dobili naposodo iz trebanjske knjižnice. Včasih sem huda, kajti bralci slabo pazijo na knjige.
—	Vas to delo veseli?
»Kaj bi lahko rekla drugega? Devet let sem delala skoraj zastonj, zadnje čase pa dobivam mesečno nagrado. Ce me ne bi veselilo, bi prav gotovo ne skrbela za knjige. Sem gospodinja in imam družino, zato mi dela nikoli ne zmanjka.«
ZLATKA ZGONC, OLGA GORENC novinarski krožek ŠENTRUPERT
„Delo me ne ovira pri učenju!"
Črnomaljski šolarji imajo veliko zaupanja v predsednico pionirske organizacije na šoli
Ce bi črnomaljski šolarji izbirali sošolca, ki ga imajo najraje, bi skoraj gotovo dobila največ glasov in priznanja Sonja Adlešič, učenka 7. razreda. Med prvimi je v šoli in pri izvenšolskem delu.
—	Sošolci trdijo, da si med najbolj delavnimi na šoli. Kje vse sodeluješ?
»Igram v rokometni šolski ekipi, pojem v pevskem zboru, sem predsed-
nik pionirske organizacije na šoli, sodelujem v šolskih krožkih in pomagam sošolcem pri učenju.«
— Pionirska organizacija na vaši šoli dobro dela. Kakšne načrte imate?
»Ce hočemo delati, moramo biti predvsem složni. Ko se pogovarjamo o svojih načrtih, iščemo nasvete pri mentorici Veri Jukič, ker želimo, da bi vse akcije uspele. V tem šolskem letu smo za dan mrtvih okrasili Griček, tekmujemo v Veselj šoli v okviru Pionirskega lista, pripravljamo pa se tudi za bralno značko. Na šoli so zadnje čase delavni predvsem najrazličnejši krožki.«
— Ali te izvenšolsko delo ovira pri učenju?
»Sploh ne. Doslej sem bila vsa leta odličnjakinja. Rada sem med sovrstniki; če imam le malo prostega časa, pa vezem. Belokranjske vezenine, ki jih občudujejo pri nas in na tujem, so moje veliko veselje. Mislim, da Belokranji-ce ne smemo pozabiti tistega, kar nas učijo naše matere.«
TONI LATERNER
Maja bo veliko tekmovanj
Na osrednji proslavi na Težki vodi nameravajo novomeški mladinci podeliti republiška in občin ska priznanja mentorjem in mladincem
Kra| ______________________
Rok: 6. april 70
POTA IN S Ul f
*
'jjr'
■ VLOM V »V E DROGOV« KOMBI — V noči na 25. marec je nekdo vlomil v kombi ljubljanskega podjetja VEDROG, ki je bil parkiran pred hotelom METROPOL v Novem mestu. Storilec je ukradel vozniku Stanetu šiviču zimski plašč, šal in nekaj drobnih pred-metrov ter ga oškodoval za 457 din.
■ OPIT NA DELOVNEM ME.
STU — 23. marca zjutraj se je Hasan Tričič, delavec pri SGP PIONIR, opil in razgrajal na delovnem mestu. Poklicali so miličnike, da so Tričida odvedli in ga pridržali do iztreznitve.
■ SLABO VEDENJE — Jožeta Luzarja z Malega vrha pri Mimi peči, ki je začasno na delu v Nemčiji, so 27. marca miličniki iz Dolenjskih Toplic priprli do iztreznitve, ker se je opil in se nedostojno vedel. Zaradi slabega vedenja se bo zagovarjal tudi pred sodnikom za prekrške.
■ VLOM MED ODSOTNOSTJO
— Mato Basar iz Kočevja pri Črnomlju se je te dni vrnil z dela v Nemčiji. Ugotovil je, da so neznanci od njegovega zadnjega obiska na domu vlomili v hišo in mu pokradli za 10.000 din raznih predmetov, med drugim prenosni šivalni stroj, dva radijska sprejemnika in obleke.
■ KOLO VRNJENO LASTNIKU
— 27. marca je nekdo ukradel Matiji Balabaniču iz Novega mesta pred tovarno KRKA v Ločni kolo. še istega dne so kolo našli v ulici K sodišču in ga vrnili lastniku.
■ RAZGRAJAL V BIFEJU —
28. marca dopoldne so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Alojza Novino iz Dolenjskih Toplic, ker se je v bifeju na Otočcu močno opil, razgrajal in napadel miličnika. Zaradi tega dejanja bo moral tudi pred sodnika za prekrške.
■ PRETEP V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH — 29. marca ponoči so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve Ljubljančana Ivana Štrasbergerja (sicer na delu v Nemčiji), Franca Snepa iz Krškega in Lada Petroviča, ker so se opiti v Šmarjeških Toplicah nedostojno vedli, naposled pa se tudi stepli. Prijavili so jih sodniku za prekrške.
■ PO UDARCU POBEGNIL —
29. marca okoli 20. ure je v bifeju na Dvoru neznanec s pivsko steklenico udaril Jožeta Bana z Dvora, nato pa stekel v volkswa-gen in jo odkuril. Ban je dobil tako hude poškodbe, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so mu rano zašili.
Uidi na cesti smo ljudje...
Prejšnji teden sem se z osebnim avtomobilom odpravil na Klenovik, pa so mi v Škocjanu rekli: »Cesta je v glavnem dobra, samo na nekem delu je težko prevozna. Nismo ga še utegnili popraviti.«
Hvaležen za pojasnilo in napotek sem pritisnil na plin in pognal fička po krajevni cesti proti Kle-noviku.
Cesta je ozka, da se komaj srečata dve vozili na njej, zato sem vozil toliko previdneje.
Počasi sem se vzpnejal Po klancu, kar se pred menoj znajde par konj, vpreženih v lojtmi voz.
Voznik je takoj skočil pred konje in mi dal z roko znak, naj počakam. Nato je nagnal živali več deset metrov nazaj in obstal na njivi.
Ko sem pripeljal do njega, mi je pomahal češ: »Na cesti si pa ja moramo pomagati. Do ravnine sem imel jaz bliže, pa sem malo ritenski zakorakal.«
In takih srečanj ni malo ...	N.	N.
27. marca je prišlo do večjega požara v NOVOLESOVI tovarni vezanih plošč v Straži. Po dosedanjih ugotovitvah je ogenj izbruhnil ob eksploziji lesnega prahu v napravah za ventilacijo in odvod prašnih delcev (na sliki). Škoda je na električnih napeljavah, ostrešju, izdelkih in drugem materialu. Posebna komisija, ki je že več dni na delu, bo raziskala vzroke nesreče in ocenila škodo. Menijo, da bo Škode za več 10.000 din. Da se ni ogenj razširil, so preprečili gasilci iz podjetja, okoliških krajev in poklicni gasilci iz Novega mesta (na sliki). (Foio: S. Dokl)
TRBOVELJČAN IN LITIJČANKA PRED NOVOMEŠKIMI SODNIKI
Strogi zapor za oba vlomilca
Štefan Smrekar in Marija Vidergar sta na mokronoškem in sevniškem območju vlamljala v hiše in kradla denar ter druge vrednostne reči
Štefan Smrekar, brezposelni livar iz-Trbovelj, in Marija Magdalena Vidergar iz Litije sta se 24. marca na novomeškem sodišču zagovarjala zaradi več velikih tatvin, ki sta jih v dvajsetih dneh v lanskem oktobru in novembru zagrešila na območju mokronoške in sevniške milice. Smrekar se je moral razen tega zagovarjati še zaradi goljufije.
Obtožnica je Smrekarja in Vidergar jervo obdolžila, da sta vlamljala v zasebne hiše po raznih vaseh, potem ko
sta se prepričala, da ni ni-kogar doma. Pri tem sta iskala denar in druge vrednostne predmete. Med drugim sta sl nabrala nekaj gramofonov, transistorjev in ženskih oblek. Večino tatvin sta opravila skupaj tako, da je ona »pripravila teren« kot izvidnica.
Smrekar se je pri ljudeh izdajal za ekspresnega popravljalca avtomobilov, tega deJa, pa naj bi se bil na-učil med zaposlitvijo v Nemčiji. To si je izmišljal zato, da bi odvrnil od sebe sum
Cigani nam delajo sive lase
Jože Vranešič meni, da bi bil v Suhi krajini mir, če ne bi imeli toliko Ciganov - Pijančevanja je vedno manj - Precej cestnih prekrškov
Komandir oddelka milice v Žužemberku JOŽE VRANEŠIC je v Suhi krajini že tri leta. Ker nas je zanimalo, kako se počuti na svojem delovnem mestu, smo mu zastavili nekaj vprašanj.
— S katerimi vprašanji se največkrat srečujete?
»Največ opravkov imamo s Cigani, dalje s kaliv-ci nočnega miru, s krošnjarji, klatežj in kršilci cestnoprometnih, predpisov.«
— Kdo vam dela največ sivih las?
»Najtežje )e s Cigani, ki jih imamo na našem območju nekaj več kot 60. Ce ne bi bilo Ciganov, bi bilo znatno manj dela. Ljudje se bojijo teh nomadov, ki se največkrat spravijo na perutnino in denar. Vendar jih ne prijavljajo, nočejo pred sodišče, ker škode tako ne dobijo povrnjene, samo sitnosti imajo! Večkrat imamo opraviti tudi s krošnjarji in klateži. Tem takoj odpovemo .gostoljubje’.«
— Kako je s pijančevanjem v Suhi krajini?
»V zadnjem času opažamo, da je pijančevanja vedno manj. Mnenja sem, da ima pn tem velik vpliv nagel razvoj tovarne ISKRA v Žužemberku, razen tega pa tudi kaznovalna politika sodnika za
prekrške, k^ zdaj hitreje in učinkoviteje ukrepa. Včasih je bilo najhuje v Šmihelu in okolici, danes pa so tam zelo redki primeri. Med kršilci nočnega reda in miru , in razgrajači so navadno stari znanci.«
—	Kako ljudje upoštevajo cestnoprometne predpise?
»Mnenja sem, da je dosti bolje, kot je bilo, vendar imamo še vedno ene in iste ljudi, ki plačujejo kazni za prekrške. Poznam kolesarko, ki je plačala že 200 dinarjev zaradi tega, ker nima na kolesu luči. Lani smo zasledili tudi 30 kršiteljev — mopedistov.«
nepoštenega človeka. Ljudje, ki so z njim govorili, so zagotavljali, da je nastopal precej prepričevalno. Dokaj prepričevalna je bila pri ljudeh tudi Vidergarjeva, ki je navadno prišla v vas pred Smrekarjem.
Zanimivo je, da je Vidergarjeva potem, ko so jo že prijeli, še precej časa trdila, da je Smrekarjeva žena, da »delata« že od vsega začetka skupaj in podobno. Smrekar pa je to s^nikal in izjavljal, da se mu je Vidergarjeva pridružila, medtem ko ima sam ženo in družino v Trbovljah. Temeljita preiskava z natančnejšim preverjanjem podatkov o obeh je ugotovila, da si je Vidergarjeva tisto, da je Smrekar njen mož, izmislila.
Sodišče je skrbno pretehtalo vsa dejstva, spoznalo obtožena za kriva in obsodilo: Smrekarja na 3 leta in 4 mesece strogega zapora. Vider-garjevo pa na 2 leti in 2 meseca strogega zapora- Pri Smrekarju je sodišče upoštevalo, da je bil pred tem že dvakrat na sodišču zaradi podobnih dejanj.
Napadalci oproščeni
Novomeško sodišče je 26. marca oprostilo Borisava Trivkoviča, Milosava Pare-žanina in Željka Resnika, delavce brez zaposlitve in stalnega bivališča, ki so bili obtoženi, da so lani na mednarodnem vlaku v Sevnici napadli grškega državljana, ga poškodovali in mu vzeli 500 mark. Sodišče obtoženim ni moglo dokazati krivde, zato so Trivkovič, Parežanin in Resnik spet na prostosti.
Napad in kraja
26. marca Je prišel pred sodnike novomeškega okrožnega sodišča Vinko Kovačič iz ciganskega naselja pri Leskovcu. Zagovarjati se je moral, ker Je ob koncu minulega leta skupaj z mladoletnim Edvardom Brajdičem pretepel in ranil Franca Puntarja iz Senuš ter mu nato ukradel 900 din. Kavčiča je sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora.
■	UKRADLI ZABOJ BANAN —
27. marcu so neananci s tovornjaka SADJE-ZELENJAVA, parkirane-ga v Diančevi ulici v Novem mestu, ukradli zaboj banan.
DEŽURNI POROČAJO
Tl S! KRIVA
Cesta je bila prazna in nihče m motil nočnega miru. Nekje daleč je zaukal pijanec, kt se je morda po zadnji plati dričal od zidanice proti domu.
Temo so preparali žarometi avtomobila in motor je zatulil. Po široki cesti je završalo, kot da bi sam hudič divjo 1uQ° gonil. V ovinku so zacvilile gume, luči so zanihale levo in desno in spet je šlo naprej. Avtomobil je drvel, kot da se ne misli nikoli več u-staviti.
Za njim se je spustila prometna patrola •..
»Vozniško in prometno dovoljenje, prosim.«
»Nimam pri sebi.«
»Kako pa potem greste na cesto?«
»Imam nujno vožnjo.«
»Kakšno?«
»Sopotnico moram peljati ...«
»V bolnico?«
»Ne, domov.«
»Zato vendar n[ treba tako divjati.*
»Saj ne divjam. To je povsem zmerna vožnja.«
»Ste kaj pili?«
»Malenkost že.«
»Kje?«
»Pri meni doma. Kozarček ali dva, pa nič več. Dajte no mir, saj vidite, da sem povsem trezen! Preizkus? Seveda ga opravim, če že hočete.«
In sedel je v službeni avto in pihnil v balonček. Ampula je začela spreminjati barvo, da je bilo veselje gledati. Prav v kratkem je bilo v njej vse zeleno, kot pomladanska travica.
»Čudno,« je zmajeval z glavo.
»Še vedno trdite, da ste spili samo — kozarček?«
»No, morda je bilo res nekaj več. Pijan pa nisem, da veste ...«
Nato je pogledal svojo sopotnico, ki je ves čas molčala. Mlada je bila in zala. Taka z dolgimi lasmi.
»Vidiš, za vse si ti kriva.«
»Jaz? Zakaj neki?«
»Ker si silila domov. Raje bi ostala pri meni, ko sva bila tako lepo sama...«
■ PODGRACENO: PREHITEVAL KOLONO — 28. marca dopoldne je Franc Kamnik iz Medvod z osebnim avtom pri Podgračenu prehitel kolono vozil in treščil v vojaško vozilo, ki je pripeljalo naproti. Osebni avto je odbilo na desno stran ceste, kjer je zadel še tovornjak karlovške registracije. Škodo so ocenili na 12.000 din.
■ KORENITKA:	AVTO NA STREHI — ŠTIRJE RANJENI — Ilijas Kramovič se je 26. marca opoldne peljal z osebnim avtom nemške registracije proti Zagrebu. Pri Korenitki je zapeljal s ceste, zadel obcestni kamen, nakar se je avto prevrnil na streho in tako drsel na travnik. Karamovič in žena Hasema sta bila pri nesreči huje ranjena, sopotnika Mujo Mu-kič in Milko Martinovič pa laže. Gmotno škodo so ocenili na 12.000 din.
■ PODGRACENO: OPEL-KADET ODNESLO S CESTE — Suzana Glavina iz Zagreba se je 26. marca zjtutraj peljala z opel-kade-tom proti Ljubljani. Pri Podgračenu je začela prehitevati tovornjak, ko je naproti pridrvel avto. Vrnila se je na desno polovico ceste, tedaj pa je opel-kadet zaneslo s ceste na nasip. Voznico so odpeljali v bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 10.000 din.
■ DOBRUŠKA VAS: Z OPEL-REKORDOM NA TRAVNIK — Milan škedelj iz Sel pri šmarjeti se je 26. marca popoldne peljal z opel-rekordom po tretjerazredni cesti od Dobruške vasi proti Dobravi. Na mokri cesti je vozilo zaneslo, da se je prek strehe prevrnil na travnik, škodo so ocenili na 5.000 din.
■ BUŠINJA VAS: S STRANSKE CESTE V AVTO — Pri odcepu za Bušinjo vas je 29. marca s stranske ceste pripeljala osebni avto Ljudmila Dular iz Jurke vasi in zadela osebni avto, s katerim se je mimo peljal Niko Adlešič iz Ljubljane, škodo so ocenili na
3.500	din.
■ REBER: DEČKA ZBIL Z MO-PEDOM — Stanko Jančar iz Šmihela pri Žužemberku se je 29. marca peljal z mopedom proti Žužemberku. V Rebri je vozil mimo skupine otrok. Nenadoma je predenj pritekel 3-letni Janez Zupan, čič. Voznik je zavrl, vendar je bilo že prepozno, ker je medtem deček že padel. Otrok je dobil poškodbe po obrazu.
■ POLJANE:	NESREČA NA
NOVEM SNEGU —	28. marca
dopoldne, ko je spet močneje snežilo, je Beograjčan Peter Spa-hič z osebnim avtom pri Poljanah prehiteval kolono vozil. Naproti je prišlo neko vozilo, zato je Spa-hič zavrl. Zaneslo ga je med skale v vsek, od tam pa ga odbilo v osebni avto Ivana Novaka iz Velike Pece. Na kraj nesreče se je z osebnim avtom pripeljal Matevž Deu iz Ljubljane in zadel kombi, s katerim se je pripeljal naproti Jože Satler iz Kranja. Čez nekaj minut se je na ta kraj pripeljal tudi Matjaž Vodušek. Začel je za-virati avto, vendar ga je zaneslo s ceste in se je na nasipu prevrnil. škodo so ocenili na 9000 din.
■ PODZEMELJ:	KONJ PRED AVTOM — 27. marca opoldne se je od Podzemlja proti Gradcu peljal z osebnim avtom Ivan Petrič, ki začasno dela v Nemčiji. Dohitel je vprežna vozova Franca in in Draga Hudorovca, ki sta vozila drug za drugim. Konj, ki je vlekel voz Draga Hudorovca, je zavil na levo, da ga je avto zadel. Poškodovana je bila Petričeva sopotnica Bernardka Petrič. Poškodovan je bil tudi konj, ki je po
trčenju padel na tla. Gmotno škodo so ocenili na 1.200 din.
■ BRSLIN: TRČILA MED PRE-HITEVANJEM — 25. marca zvečer je Darko Kavšek iz Bršlina z osebnim avtom zavijal na levo stran ceste, da bi šel domov. Anton Krevs z Velikega Kala ga je prehiteval in vozili sta trčili, škodo so ocenili na 1.000 din.
■ BOŠTANJ — TOVORNJAK V OGRAJO: 23. marca popoldne se je na mostu preko Mirne v Bošta-nju voznik tovornjaka s prikolico Milinko Arsenovič iz Ljubovije zaletel v ograjo. Na prikolici in na ograji mostu je za okrog 30.000 dinarjev škode.
■ SEVNICA — TRČENJE OSEBNIH AVTOMOBILOV:	23.	marca
popoldne sta v Klavniški ulici v Sevnici trčila z osebnim avtomobilom Pavle Vene in France Nov-šsk. Na vozilih je za okrog 3.000 dinarjev škode.
■ DOBOVA — TRČENJE NA KRIŽIŠČU; 23. marca zvečer sta na križišču pred prelazom čez železniško progo v Dobovi trčila voznika osebnih avtomobilov Franc Prah iz Dobove in Marija Bele iz Brežic. Na vozilih je za okrog 3000 dinarjev škode.
■ KRŠKO — POŠKODOVANA MOPEDISTKA: 23. marca ponoči se je pripetila prometna nesreča na cesti II. reda Krško — Drnovo na Belem bregu. Mopedistka Anica štefanič iz Cerkelj je obležala nezavestna s hudimi poškodbami. Odpeljali so jo v brežiško bolnišnico.
■ BREŽICE — TRČENJE: 24. marca popoldne sta se v Gor. Lenartu pri Brežicah zaletela voznik dostavnega avtomobila Anton Švajger iz Zg. Obreža in voznik tovornjaka Pavel Krošelj iz Zdol. Na vozilih je za okrog 14.000 dinarjev škode.
■ KRŠKO — POŠKODOVAN OSEBNI AVTOMOBIL: 28. marca zjutraj se je pripetila prometna nesreča na cesti III. reda Naklo
—	Kalce vozniku osebnega avtomobila Jožetu Frankoviču iz Podbočja. Na vozilu je škode za okrog
9.500	dinarjev.
■ SENOVO — TRČENJE NA PARKIRNEM PROSTORU:	28. marca ponoči se je pripetila prometna nesreča na parkirnem prostoru pri gostilni Senica na Senovem vozniku osebnega avtomobila Antonu Resniku iz Kostanjevice. Poškodovani so bili trije avtomobili, škode pa je za okrog 6.200 dinarjev.
■ ŠENTJANŽ NA DOL. — TRČENJE OSEBNIH AVTOMOBILOV: 29. marca zjutraj sta v Šentjanžu trčila voznika osebnih avtomobilov Vinko Pelko iz Šentjanža in Jože Trban iz Cerknice. Na vozilih je za okrog 3.000 dinarjev škode.
■ SEVNICA — SKODA NA VOZILIH — 29. marca dopoldne sta v Tržišču pri Sevnici trčila voznika osebnih avtomobilov Tomaž Malus iz Ljubljane in Stanko Gorenc iz Novega mesta. Pri tem je nastalo za okrog 3.000 dinarjev škode.
S sekiro po kokoših
Na dve leti zapora je bil 24. marca pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojen Vinko Brajdič iz Žabjeka, ker je pred tedni s sekiro razbil kokošnjak Ivana Dularja v Cegelnicl in ukradel 22 kokoši. Sodišče je Brajdiču prisodilo tolikšno kazen tudi zato, ker je že bil kaznovan.
RRllMEK IH IME
me:‘j r o
TOMISLAV
VENET FRANC
ADAMIČ BOCOAN
ISTENIČ VINKO
HROVATIČ MIHA
JENKO FRANC
PENKO IGOB
BJELANOVlt DRAGO
MLADtNEO TONKO
ŠKEHU TONE
ŠPORAR TONE
SITAR SLAVKO
RIBIŠKO-LETALSKA PRIREDITEV
Prireditev, ki bo navdušila
Novomeški letalci in ribiči prevzeli organizacijo I. evropskega rallyja motornih pilotov-ribičev - O pripravah govori Zdenko Hlavaty
Od 15. do 17. maja bo v Sloveniji I. evropski rally motornih pilotov — ribičev. Organizatorji so: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Ribiška družina Novo mesto, Aeroklub Novo mesto in Aeroklub podjetje Ljubljana — Pulj. Na ta pomembni turistično - športni vikend bo priletelo več kot 50 letal iz Avstrije, Italije, Zah. Nemčije, Francije, Švedske in še nekaterih drugih evropskih držav. Dolenjski letalci in ribiči se na prireditev marljivo pripravljajo, zato smo obiskali predsednika le-
talskega centra Dolenjske Zdenka Hlavatyja in zvedeli naslednje:
»V Evropi je precejšnje zanimanje. Vabila so bila razposlana že prve dni januarja, tako da so danes že znane prve prijave nekaterih znanih letalcev. Prireditev se bo pričela v soboto, 16. maja, ra Brniku, od koder bodo letalci leteli na. tekmovalni progi: Brnik—dolina Krke—Žužemberk —Dolenjske Toplice—Novo me. sto—Otočec in nazaj. Ko bodo prileteli nazaj na Gorenjsko, se bodo v popoldanskih urah z avtobusi vrnili na Otočec, kjer bo zanimivo ribiško tekmovanje med Otočcem in Kronovim. Po tekmovanju bo zvečer na Otočcu razglasitev rezultatov in slavnostna podelitev priznanj za najboljše tekmovalce. Drugi dan — to je v nedeljo — si bodo letalci ogledali letališče v Prečni in še nekatere druge dolenjske turistično-zgodovinske znamenitosti.
Za prireditev smo se dobro pripravili, prepričani smo, da bo v celoti uspela. Obžalujemo, da še nimamo v Prečni urejenega letališča, kjer bi drugače pri nas pristala vsa letala. Tako pa se bodo morali naši gostje vrniti na Brnik, kar bo povzročilo nekaj nevšečnosti.
Obiskali smo tudi novomeške ribiške delavce in zvedeli, da se z vso resnostjo pripravljajo. Prepričani so, da bodo organizacijo ribiškega tekmovanja brezhibno izpeljali.
S. DOKL
Rokometaši Ribnice so že v prvem srečanju spomladanskega dela republiškega prvenstva pokazali dobro igro in zadovoljili več kot 500 svojih navijačev.
(Foto: S. Dokl)
ROKOMET
Napovedi, da so Ribn čani dobro pripravljeni za drugi del re publiškega tekmovanja, so se že v prvi tekmi uresničile. V srečanju z drugouvrščenim SLOVANOM so iztržili neodločen rezultat. Vse-takor je to lep uspeh borbenih Ribničanov. Brežičani, ki so solidna ekipa, ne bi smeli dovoliti, da jih Šoštanj premaga s tolikšno razliko. Ugleda, ki so si ga Brežičani pridobili v jesenskem delu tekmovanja, ne bi smeli tako poceni zapraviti. Krmeljčani, ki nastopajo praktično z drugo ekipo, so se sprijaznili s porazi, vendar jih pa ti ne bodo omajali.
Brežice : Boštanj 12:20 Ribnica : Slovan 20:20
Izjema so samo Ribničani
v
Športna
napoved
#
14. KOLO, 5. APRILA 1970
■ HAJDUK : PARTIZAN — Dal- ‘ matinci se bodo po porazu v Zenici želeli znesti nad Beograjčani, zato stavimo 1.
■ SLOBODA : RADNIČKI (N)
— Tuzlanci igrajo iz kola v kolo bolje, vendar moramo opozoriti, da Real iz Niša ni tisto moštvo, kjer bi se lahko zaslužile točke, predlagamo 1 in 0.
■ RADNIČKI (K) — DINAMO
— Kragujevčani na tujih terenih nimajo kaj iskati, zato pa so toliko bolj nevarni doma. Verjetno bo njihovo ostrino občutil tudi Dinamo. Menimo da bi bil najbolj realen neodločen rezultat, zato 0.
■ VOJVODINA : ŽELEZNIČAR
— Vojvodinci krmarijo v nevarnih vodah, zmaga nad Železničarjem bi jim prišla prav. Vendar Železničar, ta je kandidat za prvaka, ne bo pustil rad točke v Novem Sadu, zato 0 in 2
■ OLIMPIJA : VARDAR — Po tradiciji je Vardar dobavitelj točk za Ljubljančane. V stiski bo Olimpija po vsej sili skušala uveljaviti prednost domačega igrišča in krila, ki jih je dobila v Sarajevu, zato 1.
■ SARAJEVO : VELEZ — Bo sansko-hercegovski derbi je bil vedno zanimiv. Sarajevo, ki je v odlični formi, se no bo pustilo presenetiti, čeprav tudi Mostanci niso brez možnosti; predlagamo 1.
■ ZAGREB : BOR — Zagrebčani se ne bodo rešili izpada, postajajo pa vedno bolj nevami. Spomnimo se ranjenega leva; v takšni vlogi so Zagrebčani. Stavimo 1 in 0.
■ MARIBOR : BEOGRAD — Beograjčani igrajo kot v najboljših časih. Mariborčani se bodo morali krepko spotiti, če hočejo zmagati. Najbolj ustreza 0 in 2.
■ CRVENA ZVEZDA : ČELIK
— Ugnati Crveno zvezdo danes ni kakšna posebna umetnost, tudi slabšo ekipe uspevajo; zato 1 in 0.
■ BORAC (CACAK) : SLOGA — Sloga se poteguje za prvo mesto, Boruc pa Je ekipa srednjega dela lestvice. Na zmago gostov ne računamo; zalo prodlagamo 0 in 1.
■ BELIŠČE : PROLETER (Z)
— Nekdanji zvezni ligaš Proleter še vodno računa na prvo mesto, vendar Je Belišče ugnalo 2e težje nasprotnike; stavimo 1 in 0.
■ ŠIBENIK : KARLOVAC — Karlovcu v zadnjem času ne gre najbolje, prvo mesto Je že Slo po vodi. Šibenik tudi ni volika ekipa, zato 0 in 1.
KEGLJANJE
KRKA zapušča družbo najboljših
Tudi v zadnjem kolu republiške lige kegljači novomeške KRKE niso uspeli V srečanju s Slovenj Gradcem na Jesenicah so doživeli dva poraza, tako da bodo morali zapustiti družbo najboljših.
Rezultati- prvi dan KRKA 6623, Slovenj Gradec 6649: drugi dan: KRKA 6.550, Slovenj Gradec 6570. Najboljši posamezniki so bili:	Krušič (875,	877), Mrzlak
(851, 857) in Zidanek (840, 825).
Ko smo se pogovarjali s kegljači KRKE, so nam ti povedali, da niso pričakovali večjega uspeha, ker se brez avtomatskega 4-steznega kegljišča ne morejo bolje uvrstiti. Razen tega so v ekipi manjkali vsaj štirje igralci, ki bi imeli stalne dosežke nad 800 kegljev.
■ NOVO MESTO — Na hitropoteznem turnirju Novega mesta za članice je postaia prvakinja Anica Istenič, pri mladincih pa je bil prvi Ervin Poredoš. Naslednji mesti sta zasedla Komelj in Pucelj.	(J. U.)
■ KOČEVJE — Pnhodnji teden bo imela osnovna šola Kočevje športni dan, ki ga bodo izkoristili za tekmovanje v gimnastiki med razredi. Dečki in deklice bodo tekmovali v obveznih vajah na petih orodjih. (A. A.)
Po enakovredni igri v prvem polčasu so Brežičani kot gostje v nadaljevanju zapravili vrsto zrelih priložnosti in s slabo obrambo ostali brer prvih točk. V vrstah Brežičanov so zlasti pogrešali zanesljivega vratarja Bergleza.
Brežice:	Žerjav, Šetinc 1, An-
tolovič 2, Bršec. Lipe, Bosina 1, Jurišič 5, Štangelj 1, Bužančič, Avsec in Pavlič 2.
V. PODGORŠEK
Gostje so takoj v začetku povedli, to pa ni zmedlo domačinov, ki sc kar 4-krai načeli mrežo Slovanovcev. Pred koncem prvega polčasa so si Ribničani priigrali manjšo razliko, vendar so jo Ljubljančani do konca srečanja izravnali. Nekaj minut pred koncem so Ribničan sicer še vodili z golom razlike, vendar jim ni uspelo zmagati Remi v tem srečanju je uspeh za ribniške rokometaše.
Ribnica:	Lovšin,	Mikulin	3,
Kersnič 1, Tanko 2, Ponikvar II 3, Ponikvar I 1, Šilc 5 in Andol-
šek 5.
Krmelj : Hrastnik 19:24
Oslabljena ekipa Krmelja je nastopila samo s tremi standardnimi igralci,” povrhu vsega pa še z rezervnim vratarjem. Zato je razumljivo, da so borbenejši gostje srečanje odločili v svojo korist. Najboljša pr Krmeljča-nih sta bila Zaman in Logar. Tekma je bila odigrana v Krškem, ker imajo Krmeljčani za-ooro domačega igrišča.
Krmelj: Močnik Zorc, C. Logar 7, Ferlan 1, Mirt, Hočevar, Šalamon. Zaman 6, M. Papež 3, Železnik, Jaklič in Končina 3.
B. DEBELAK
NOGOMET
Le Novomeščani zabeležili zmago
Start v novo nogometno sezono za naše ekipe ni bil ravno najboljši. Zmago so izbojevali samo Novomeščani v srečanju s tradicionalno neprijetnim nasprotnikom Odredom iz Ponove vasi. Celulozar je po zaslugi nezanesljive obrambe pustil obe točki v Prekmurju, čeprav bi po igri zaslužil vsaj neodločen rezultat. Belokranjci so se nekoliko preveč ustrašili Litijčanov in jim poceni podarili dve točk . Mirenčani so v Ljubljani v srečanju s Slovanom igrali dobro in bi lahko dosegli celo polovičen uspeh.
Dokležovje : Celulozar
4:3	bil	Tone	Weiss.	T. LATERNER
raza izredno razpoloženi vratar. Strelca sta bila Maksimovič (2) in Stefanič. S to zmago so Novomeščani nekoliko ušli svojim zasledovalcem.
Prvo tekmo spomladanskega dela prvenstva VCNL je moštvo Celulozarja izgubilo s tesnim rezultatom. Za poraz v srečanju s povprečno ekipo Dokležovja je zaslužna slaba obramba. Posebno slab je bil vratai šepetave, ki je popolnoma odpovedal. Zadetka za Celulozarja -.ta dosegla: Gazibarič in Stanojevič 2.
L HARTMAN
Litija : Bela krajina 3:1
Belokranjci so v prvem kolu NPL gostovali v Litiji in izgubili dve pomembni točki v borbi z nasprotnikom, ki računa na najvišjo uvrstitev. Kaže, da so se Črnomaljci nogometašev Litije bolj ustrašili, kot je bilo treba. Saj so srečanje izgubili v zadnjih minutah ko so prejeli dva nepotrebna zadetka. Vratar
Slovan : Mirna 2:0
Gostovanje Mirenčanov v Ljubljani se je po pričakovanju končalo e porazom. Obe ekipi sta za začetek nogometne sezone pokazali kar dobro igro Rezultat bi bil lahko za Mirenčane še ugodnejši, če ne bi vratar Jože Logar zastreljal 11-metrovke. Mirenčani so v celoti zadovoljili, sodnik ni imel težkega dela, sodil je dobro.	A.	TRATAR
Elan : Odred (Ponova vas) 3:0
Novomeščani so se v srečanju ‘ z borbenima odredovci še kar izkazali. Čeprav so nastopili s pomlajeno ekipo, so bili v vseh pogledih boljši in bi lahko do vrha napolnili mrežo gostov. Goste je obvaroval občutnejšega po-
Stanko Kovčin, nogometaš novomeškega ELANA, se je dobro znašel na levem krilu. S svojimi domiselnimi prodori spravlja v zagato nasprotno obrambo.
Penko — prvak Novega mesta
V	zadnjem kolu šahovskega prvenstva Novega mesta so bili doseženi naslednji rezultati:	Bjela-
novič — Istenič 1:0, Škerlj — Vene 1:0, remi pa so se končale partije: Milič — Sitar, Udir — Jenko, Penko — Hrovatič, Mladinec — Adamič in Šporar — Petkovič.
Borba za prvaka Je potekala v glavnem samo med mojstrskima kandidatoma Igorjem Penkom in Tonetom Škerljem. Prvo kategorijo je potrdil Slavko Sitar, dosegla pa sta Jo Petkovič in Bjelanovič.
Končni vrstni red je razviden iz tabele.	V.	UDIR
KONEC KOŠARKARSKE ZIMSKE SEZONE
Novomeška gimnazija prva v košarki
V trebanjski in novomeški telovadnici prvenstvo za srednje šole - Novomeška gimnazija obakrat prva - Fantje igrajo bolje od deklet
S sobotnim medobčinskim prvenstvom v Trebnjem in Novem mestu se Je končala letošnja zimska košarkarska sezona na Dolenjskem. Srednješolci so pokazali veliko zanimanje za to tekmovanje, saj se je prijavilo kar devet moških in štiri ženske ekipe. Novomeščani so bili v obeh konkurencah pravzaprav brez resnejših nasprotnikov. To pa Je razumljivo,
saj je prav gimnazija že vrsto let zakladnica novih košarkarskih moči novomeškega kluba.
Med srednješolci, ki so igrali v Trebnjem, so Novomeščani z gimnazije izstopali, saj so imeli v svojih vrstah kar tri igralce novomeške ekipe. Po njihovi zaslugi so tudi visoko premagali vse svoje nasprotnike. Dobro so zaigrali tudi brežiški gimnazijci in košar, kar ji novomeške ekonomske šole. Rezultati: gimnazija Novo mesto: gimnazija Stična 47:24, gimnazija Črnomelj : ekonomska šola Novo mesto 18:50, gimnazija Brežice : TSS Krško 29:16, kmetijska šola Grm : šolski center za gostinstvo 20:17, kovinarska šola Črnomelj:
■	BREZICE — Na občnem zboru celjske nogometna podzveze Je bila osrednja točka dnevnega reda podelitev plaket in priznanj ob 50-letnici nogometne zveze Jugoslavije. V Brežicah so začeli igrati nogomet že 1921. leta, zato Je NZJ podelila nogometnemu klubu zlato plaketo Takšno priznanje sta prejelo še celjska kluba Kladivar in Olimp. (V. P.)
ekonomska šola Novo mesto 17:28, kmetijska šola: gimnazija Brežice 9:38, gimnazija Novo mesto: ekonomska šola Novo mesto 76:23 in gimnazija Novo mesto : gimnazija Brežice 65:40. Vrstni red: gimnazija Novo mesto, gimnazija Brežice, ekonomska šola Novo mesto, kmetijska šola Novo mesto, gimnazija Stična, TSS Krško, kovinarska šola Črnomelj, šolski center za ogstinstvo Novo mesto, gimnazija Črnomelj. Najboljši igralci so bili Jerančič in Polanko (ekonomska šola Novo mesto), Geršak in Ogorevc iz brežiške gimnazije in novomeški gimnazijci brata Kovačevič in Šepetave.
Med srednješolkami je zmagala novomeška gimnazija, ki je premagala vse nasprotnice, pred poklicno šolo Beti iz Metlike, medicinsko in kmetijsko šolo iz Novega mesta. Rezultati:	gimnazija
Novo mesto: kmetijska šola 29:2, gimnazija : medicinska 22:5, gimnazija : Beti 32:11, Beti : medicinska 28:21, Beti : kmetijska šola 20:8, medicinska : kmetijska 16:12.
V	novomeški telovadnici sta bili najboljši sestri Mesarič.
J. SPLICHAL
Od tu in tam
B NOVO MESTO — Na občinskem prvenstvu osnovnih šol v gimnastiki so bili najuspešnejši tekmovalci iz Stopič, ki so zmagali v obeh konkurencah. Grajati moramo neupravičeno odsotnost novomeških telovadcev. Rezultati ekipno:	pionirji	—	1.
OS Stopiče (Mum, Kos, Stangel, Može, Kožar) 125,5, 2. OŠ Dolenjske Toplice 120,80 itd. Posamezniki: 1. Stangel 27,1, 2. Kos 25,90 ,	3. Murn 25,80,	4. Može
(vsi Stopiče) 25,50.	5. Kušer
(Dol. Toplice) 25,0; pionirke — ekipno:	1. OŠ Stopiče (Kren,
Goršin, Kastelic, Mežnar. Božič) 128,65 , 2. OŠ Vavta vas 118,45, 3. OŠ Žužemberk 117,70; posameznice: 1. Hren 27,65 2. Mežnar 26,0,	3. Kastelic (vse Stopiče)
25,80, 4. Špiletič (Žbk.j 25,65 , 5. Štok (Vavta vas) 25,05).
(N. N.)
■ SEVNICA — V prijateljski rokometni tekmi sta se srečali ekipi Sevnice in Krmelja. Gostje so bili boljši in so zmagali z 20:17. Najboljša strelca sta bila Perc (Sevnica) 7 in Logar (Krmelj) 12.	(J.	M.)
■ KOCEV JL — Pretekli četrtek se je nadaljevalo tekmovanje za jugoslovanski namiznoteniški pokal. Igralke Partizana, Benčinova, Račkijeva in Vovkova, so imele v gosteh tekmovalke KEMICARJA iz Hrastnika. Kočevske tekmovalke so zmagale s 5:2 ter se uvrstile v polfinale tega tekmovanja, kjer se bodo srečale z ljubljansko OLIMPIJO.
(A. A.)
■ BREZICE — V okviru priprav za nadaljevanje prvenstva v celjski nogometni podzvezi so Brežičani igrali z Ladučem (Hrvatska) neodločeno, premagali pa so ekipo brežiške garnizije z 2:1. Zadetka sta dosegla Zvone Lapuh in Mišič.	(V. P.)
■ KRŠKO — V nedeljo bi morali potovati na Ravne starejši pionirji krškega Celulozarja. Čeprav so bili prijavljeni, tekmovalci niso odpotovali. Tako bodo najmanj trije Celulozarjevi pionirji prikrajšani za udeležbo v slovenski pionirski reprezentanci na bližnjih mednarodnih srečanjih. Takšni spodrsljaji se ne smejo več zgoditi!
■ NOVO MESTO — V nadaljevanju občinske kegljaške lige so bili doseženi naslednji rezultati: Pionir — KRKA 486:447, Železničar — Partizan 563:401 in Gozdar — Luknja 339:469. Vodi Luknja z 20 točkami, sledijo Železničar 18, KRKA. PIONIR 10 itd.
(J. M.)
■ HRASTNIK — Na tradicionalnem pokalnem turnirju je kegljaška ekipa Pionirja iz Novega mesta na dvosteznem avtomatskem kegljišču zasedla odlično drugo mesto. Zmagalo je Bratstvo (Hrastnik). Najboljši posameznik je bil Novomeščan Robert Romih, ki je podrl 101 kegelj.	(F. R.)
■ KRŠKO — Prejšnji teden je bilo medobratno srečanje v kegljanju med obratoma proizvodnje tovarne Celuloze in kalorično centralo. Zmagala je ekipa Celuloze s 322:287. Za Celulozo so igrali: Tuma, Habinc, Lazar, Levak, Skinder in Škafar; za centralo:	Market, Metelko, Zupevc, Arh, Fuks in Božič. (L. H.)
■ BREŽICE — Učenci z osnovne šole bratov Ribarjev so imeli športni dan. Tekmovali so v gimnastiki. V dveh dneh se je na orodjih zvrstilo 371 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo zanimivo, učenci pa so pokazali solidno znanje. Pohvalno in razveseljivo je tudi to, da so pri izvedbi tekmovanja SODELOVALI SKORAJ VSI UČITELJI, ki so odlično opravili vlogo sodnikov! Rezultati:	moški — ekipno:	v
Konkurenci 5. razredov sta zmagala 5. e (moški) in 5. d (ženske), najboljša posameznika: Rajner in Fettichova. Sesti razredi: 6. a, (moški), 6. d (ženske), najboljši posamezniki:	Piltaver,
Hervol, Oberčeva. Sedmi razredi: 7. c (moški), 7. b (ženske), najboljši posamezniki:	Ban, Hrova-
tova, Kosova in Deržičeva. Osmi razredi: 8. c (moški), 8. c (ženske), najboljši posamezniki:	Di-
kič, Štimec in Iskrova. (P. R.)
■ KRMELJ — Krmeljski rokometaši, ki nastopajo v LCLR, so v jesenskem delu zasedli četrto mesto, v drugem delu pa bodo nastopali z mlajšimi Igralci, ker so nekateri starejši prenehali igrati. Ekipa je bila kaznovana zaradi lanskih neredov v tekmi z Zagorjem. Moštvo redno vadi pod vodstvom trenerja, igralca in kapetana ekipe Marjan.. Zamana. Kljub težavam, v katerih so M znašli Krmeljčani, upajo, da bo do ostali v ligi. Sevničani nastopajo v zasavski ligi in so resen kandidat za prvo mesto. Vadijo pod vodstvom znanega rokometaša Ribnice Jožeta Šilca, mnogo pa jim je v pomoč tudi Drago Bizjak, predsednik Partizana Sevnica. V ekipi so mladi, obetajoči igralci, ki se želijo uvrstiti v višje tekmovanje Tel—'ovalcl ima-io vso podporo in upajo na najboljše.	(B.	DJ
DRUGJE SE JE ZGODILO
TOPLICE V ZASEBNI LASTI
Imel je sedem žena
STJEPAN HAJDUKOVIĆ IZ ILACE je konec lanskega leta prišel v vas Gačište pri Virovitici v hišo neke Ranke in zaprosil za roko njene 161etne hčere Ane. Predstavil se je kot bogat ženin, ki se hoče poročiti z Ano. Oznanili so zaroko, ženin je ostal na nevestinem domu dva dni, potem pa pod pretveza, naj ga Ana sprema do železniške postaje, odpeljal dekle sabo v Ilačo. Ko je Ranka ugotovila, da je hči izginila, se je odpravila v Ilačo ponjo. Toda Hajduko-vič Ane ni pustil in mati se je vrnila domov brez nje. Medtem ko je mladoletna Ana živela v izvenza-konski zvezi s Hajdukovičem, je zvedela, da je pred njo enako naredil že z desetimi ženami. Največkrat je na svoj dom pripeljal mladoletnice, nekaj časa z njimi živel, jih materialno izkoriščal, potem pa zapodil od hiše.
Hajdukovič je na sodišču priznal, da je tako doslej živel s sedmimi ženama, da je bil z eno poročen in ima dva zakonska in enega nezakonskega otroka. Po zakonu bo za to svoje početje kaznovan z najmanj trami meseci zapora, obetajo pa mu dosti več.
»NOVOSTI« — Vinkovci, 27. 3. 1970
Podgana obgrizla dojenčka
V neki subotiški družini je sredi noči nenadoma pretresljivo zajokal dojenček. Ko so starši pritekli gledat, kaj je, so od groze ostrmeli: v otroški posteljici je bila ogromna podgana, ki je otroka že tako močno obgrizla, da so ga starši morali odnesti v bolnišnico. Otrok je ostal živ le zaradi hitre zdravniške pomoči. Takšnih primerov je zadnje čase v Subotici vedno več. Podgane in miši že resno ogrožajo prebivalstvo subotiške okolice, saj je na tem območju več kot milijon podgan, ki povzročajo zdravstveno škodo in preko 500.000 dinarjev materialne škode na leto. Miši se hitro razmnožujejo in nevarnost nenehno narašča. Vzrok vsemu sta nesnaga in smeti.
»SUBOTIČKE NOVINE« — Subotica, 6. 3. 1970
Kdo je streljal v Markoviča?
PERO MARKOVIČ IZ J ASOVE V BIH je prihitel pred dnevi na postajo javne varnosti v Vukovaru s prestreljenim zapestjem in razmesarjenim prstom, trdeč, da je nekdo nanj streljal, ko se je s sorodnikom Ljubomirom vračal po osamljeni poti domov. Čeprav je Pero vztrajno trdil, da je nekdo nanj streljal, so organi javne varnosti ugotovili, da sta se ga oba Markoviča tisti večer v Vukovaru nalezla, potem pa krenila domov. Pero je imel s sabo staro kratko puško, ki se je nenadoma sprožila in ga težko ranila.
»VUKOVARSKE NOVINE« — Vukovar, 27. marca 1970
Najprej Auersperg, danes pa Klun
Zgodovina toplic v Bušeči vasi se je začela 1811. leta, ko jih je kupil Anton Aleksander Auersperg - Nemški turist mu je ponujal za obnovo 40 milijonov starih din, ker je zaslutil možnost zaslužka?
»Ali bi bilo voljni sprejeti 40 milijonov starih dinarjev za obnovo toplic?« je resno vprašal nemški turist starega Kluna v Bušeči vasi. Nemec je pač vedel, kaj predstavlja danes turizem in kaj bi lahko predstavljale Klunove toplice, spoznal se je na poslovnost in zato je bila ponudba, ki je presenetila lastnika, morda edinih zasebnih toplic pri nas, povsem na mestu.
Tako se spominja stari ribniški original in šaljivec, ki se mu pri vsaki besedi pozna, kje mu je tekla zibel. 83 let je imel pred nekaj dnevi Ivan Klun, lastnik toplic, kovač nekoč, vojak pozneje, rdeči oficir in aktivist in še marsikaj drugega.
Vsakomur postreže z dokazi, kako so njegove toplice zdravilne za živčne, kostne in želodčne bolezni. Zares neverjetno se sliši pripovedovanje o tem, kako je v njegovi termalni vodi ozdravela ženska, ki jo zdravnik z injekcijami in dolgim zdravljenjem niso mogli pozdraviti. Veliko ljudi bo vedno hvaležnih Klunu in njegovi zdravilni vodi v Bušeči vasi. Tudi sam je izkusil, kako vrelec krepi zdravje. Nekaj pred 80. rojstnim dnem se je s čolnom odpeljal na enega od otočkov sredi Krke. »Preveč sem bil malomaren,« trdi da nes. »Nisem privezal čolna k drevesu — in voda ga je odgnala naprej. Najprej se sploh nisem znašel in sem začel kričati na pomoč, čeprav sem vedel, da me ne bo nihče slišal in da tudi nihče nima čolna. Potem sem se ojunačil, skočil sem v vodo in plaval k bregu. Tam sem se onesvestil. Zbudil sem se v domači postelji, a po neprostovoljni kopeli nisem ne kašljal in tudi prehladil se nisem,« ponosno
KAJ SO PRED 70 LETI PISALE
Dolenjske Novice.
Padel v vrelo steklo
■ (NESREČA). — Dne 13. januarja je padel v steklarni v Clevelandu v vrelo steklo Simon Marolt, doma iz Sodražice, ter vsled opeklin umrl. V domovini zapušča ženo s tremi otročiči.
■ (PROJEKTOV ANE NOVE ŽELEZNICE). — Vlada je predložila načrt, po katerem se bode gradila železnica čez Karavanke—Celovec, oziroma Beljak—Jesenice—Bled—Sv. Lucij ar-Oorica—Občina Trst—Sv. Andrej.
■ (NA CRNOGORSKI MEJI) — se ponavljajo napadi s turške strani. Nedavno je napadlo 150 oboroženih Turkov Črnogorsko vasico Dobrinja. Kmetje so po hudem boju odpodili Turke, toda tur-5ka vlada se za pritožbo niti ne zmeni.
■ (SRBSKO VOJNO MINISTER-STVO) — je naročilo v Parizu za deset milijonov novih topov. Topove pa ni dobila Srbija, temveč Buri, a Milan je spravil pripravljenih deset milijonov v svoj žep. Srbski vojni minister Vučkovič je vsled tega »prostovoljno« umrl.
■ (V NEMČIJI) — so napovedali ministri in državni zbor boj zatiranim Poljakom. Nemci zahtevajo od Poljakov, naj postanejo Nemci, ako hočejo imeti še na-Jalje kake pravice v državi. Radi bi videli, kaj bd počeli Nemci v Avstriji, ako bi zahtevali od njih Slovani, naj postanejo Slovani, ako hočejo imeti kake državne pravico v po večini slovenski Avstriji?
■ (RLSIJA). — Ta velikanska država, ki je že zdaj 38 krat večja kakor cela Avstro-Ogerska in šteje 130 milijonov lju.
di, bo postala v kratkem še večja. Rusija je namreč sklenila pogodbo s Kitajci, po sateri bo dobila od njih deželo Mandžu, d je večja od Nemčije in šteje 11 milijonov prebivalcev! Angliji, katera ima z Buri čez glavo dosti opravila, ne ostane nič drugega, kakor stiskati pesti!
■ (DVA GLASBENA VEČERA) — će napravita v Novem mestu še pred Veliko nočjo, ako se v to oglasi dovolj abonentov. V to svrho bo krožila posebna okrožnica.
■ (DRUŠTVO »MESTNA GODBA V RUDOLFOVEM«) — priredi t. m. koncer. te tudi v Črnomlju in Metl;ki, v Brežicah, v Krškem in Sevnici. Natančneje se naznani o pravem času.
■ (IZ PREISKOVALNEGA ZAPORA V NOVEM MESTU) — so izpustili Janeza Prančiča iz Rateža, ki Je bil obdolžen umora svoje žene.
■ (LETOŠNJE PRVO 2REBE) — le od 18. februarja pri gospodarju Janezu Vrtačiču na Pristavi pri št. Jerneju; isto je od štiriletne kob’le, ki je bila že obdarovana s 50 kronami.
■ (V AMERIKO) — je v mesecu ja-nuariju odpotovalo s Kranjskega 237 oseb.
■ (LAKOTA NA HRVAŠKEM) — V
siseškem okraju je nastala lakota med kmetovalci. Nedavno so imeli občinski notarji posvetovanje, kako ljudstvu pomoči. Notar iz Farkašiča je povedal, da sta v njegovi občini že dva vsled lnkote umrla. Občinski uradniki že niso dobili plače od meseca novembra.
(IZ DOLENJSKIH NOVIC 15. marca 1900)
pove v dokaz zdravilnih vrelcev, ki so mu dali toliko mo-či, da je v mrzlem februarskem dnevu pri temperaturi —5°C preplaval Krko brez posledic.
Lani poleti je prišlo na izlet v njegove toplice 40 nemških turistov na lipicancih, v kočijah in z avtomobili. Pripeljali so se z mokronoškega gradu, pekli odojka in se vmes tudi kopali. Klunu nemški jezik ne povzroča težav— saj je služil v avstrijski vojski in v Celovcu je imel ljubico — in Nemcev mu ni bilo težko navduševati: lepa pokrajina, zdravilna voda, domačnost in mir, to so zares čudoviti pogoji za razvoj kmečkega turizma.
Zgodovina toplic v Bušeči vasi se je začela 1811. leta, ko je jamo z vrelcem kupil Anton Aleksander Auersperg. Pet let pozneje je zgradil kopališče in bržkone tudi bližnjo domačijo, v kateri Klun danes svoje goste tudi prenoči, če je potrebno. Po grofovski zadolženosti v Kamniku so toplice končno prišle v Klunovo last —■ kot dota druge žene, s katero se je poročil, ko je postal vdovec.
Klunovo življenje je bilo polno dogodivščin. Najraje se spominja ruskega ujetništva_ hudih sibirskih zim in svo-
jih kovaških uspehov v tistih krajih. Z ribniško šegavostjo obrača porumenele liste v pestrem življenju: spomin ga tudi danes pri 83 letih še ni zapustil. Mnogi so že poskušali kupiti njegove toplice, a jim ni uspelo. »Samo enkrat jih lahko prodam, potem sem brez njih,« pravi Ivan Klun. Zato jih ne bo prodal: živele bodo z njim in s spomini na stare čase. Saj to so še Auerspergove toplice! Klun je na to danes prav ponosen. SPLICHAL
Ivanu Klunu bi človek prisodil dosti manj kot 83 let. Pravi, da j'e temu vzrok zdravilna voda v Toplicah, kamor se hodi kopat tudi pozimi (Foto: A.
Vitkovič)
mi
PROCES, KAKRŠNEGA PRED NAŠIMI SODIŠČI MENDA ŠE NI BILO
„Drugi so ubili, ukradli nakit in prinesli otroka!“
V osnovni šoli sta sedeli v isti klopi, zdaj pa bremeni javni tožilec lepo mlado kmetico Ševko Hodžič iz Jusičev, da je umorila nosečo sošolko, da bi tako prišla do dojenčka, ker ?»*ina ni imela otrok - Kdo je ubil pokojno Alijo in jo okradel? Kdo je prinesel do-jencKd v cekru na dom obtoženke, ki je otroka predstavila sosedam kot plod svojega telesa? - Neverjetno zanimanje za sodni proces v Tuzli
»Nisem ubijalka!«
To je vztrajno trdila v 4-urnem prvem zagovoru, s katerim je pretekli teden stopila pred poroto okrožnega sodišča v Tuzli ševka Hodžič.
»Otroka so mi prinesli drugi,« je dejala ševka in spet omenila pri tem Redžo Ha-sanovića. »On je prinesel otroka, ker je vedel za mojo željo, da bi ga bila rada imela. Vzel ga je iz cekra. Vzela sem dojenčka in nisem vprašala, čigav je. Sama sem mu odrezala in zavezala popkovino. Toda nisem ga skopala in povila, za to sem poklicala sosedo. Kasneje, ko se je v hiši zbralo že več žena, sem ležala v postelji in se obnašala kot porodnica, šele zjutraj sem slišala, da je bila Alija ubita. Jokala sem, Alije ne bom nikoli pozabila. Bila je moja najboljša prijateljica ...«
Tako ševka Hodžič pred tuzlanskim okrožnim sodiščem. Zastopnik javnega tožilstva pa ji očita hud zločin, ko je prebral obtožnico:
»Kriva je, da je lani 5. oktobra na zahrbten način ubila Alijo Hasanovič, da je iz njenega trebuha na primitiven način, s carskim rezom vzela nerojenega otroka, nato pa s telesa žrtve pobrala zlato
verižico in dukat. S tem je zagrešila kaznivo dejanje uboja in tatvine ...«
Polna sodna dvorana strmi in posluša. Ljudi se je prijavilo toliko, da vsi še zdaleč ne morejo v sodno poslopje. Novinarji iz vseh krajev države poslušajo. Končni del drame se je začel odvijati pred sodniki, začel se je lani prve dni v oktobru v vasi Jusiči blizu Zvornika.
Čeprav je prišla ševka v sodno dvorano navidez hladna in je govorila odsekano, skoraj zdolgočaseno in dostikrat tudi brez prave povezave, se ji na lepem obrazu vendarle
vidi, da ji ni vseeno, kar trdi tožilec in kar jo sprašujejo sodniki. Prvi dan obravnave je ševka že petič, če ne celo šestič — na drugačen način povedala, kaj se je zgodilo usodnega 5. oktobra lani.
»Drugi so ubili Alijo, ukradli nakit in prinesli dojenčka« — tak je, zgoščeno povedano, štiriurni odgovor obtožene ševke. Ko se je morala odločiti, kdo so ti »drugi«, je izbirala med Redžom Hasanovičem, Fatimo in Si-nanom Hodžičem ter še nekaterimi, katerih prvi dan razprave niso imenovali.
»Ljubila sem Alijo, bili sva
neločljivi prijateljici...« je brez vsakega razburjenja povedala ševka sodnikom.
če je trditev obtoženke le lažniv izgovor prekanjene morilke, bo pokazala nadaljnja razprava. Eno pa je na vsak način točno: pokojna Alija Hasanovič je menda edina v Jusičih imela lepo besedo za žensko, s katero sta kot deklici sedel* v isto šolski klopi in ki je zdaj obtožena krivde za njeno smrt...
O procesu, ki se bo nadaljeval 20. aprila, bomo še poročali.
(Po poročilu v »FRONTU SLOBODE« iz Tuzle)
Več kot 150 let stare Klunove toplice v Bušeči vasi so verjetno edino tovrstno zasebno kopališče pri nas. Cas je opravil svoje in potrebne bi bile temeljitega popravila. Toda gostov, ki prihajajo sem zaradi blagodejnega vpliva zdravilne vode, to ne moti. (Foto:"A. Vitkovič)
NAJBOLJ PRILJUBLJENA ZAKONCA NA TELEVIZIJI
„Malo jaz, malo ti“ - bolj on kot ona
Mlada zakonca iz Zemuna, Milka in Vladimir Reljić, že štiri petke zapovrstjo žanjeta simpatije tisočev televizijskih gledalcev - »Zmagal bo tisti,
ki bo imel več sreče,« pravita
Uganili ste! To sta udeleženca televizijskega kviza »MALO JAZ — MALO TI«. Zaslužila sta naše občudovanje in čestitke, saj sta zaradi svoje skromnosti in znanja deležna naklonjenosti širokega kroga gledalcev, posebno uniformiranih.
Vladimir Reljič je namreč starejši vodnik tehnične službe v letalstvu, izvedenec za elektromehaniko. V prostem času Strastno rešuje križanke in razen knjig o elektroniki bere tudi druge knjige in časopise. Nekatere članke prebere tudi večkrat, če so zanimivi. Zapomni si vse najvažnejše dogodke in to mu v kvizu zelo pomaga. Vedno daje videz umirjenega, zbranega, morda celo preveč resnega 31-letnega moža.
Milka je plavolaska iz Like, ženska z velikimi zelenimi očmi, iz katerih sevata dobrota in nežnost. Tak je tudi njen vedno nasmejani obraz. Kot življenje večine otrok padlih borcev tudi njeno ni bilo lahko. Od par stirice se je povzpela do diplome na srednji ekonomski J šoli v Zagrebu in nedolgo ,
tega do pripravnice na letališču v Beogradu. Razen tega pa še študira na visoki gospodarski šoli.
— Kako ste prišli na televizijo?
»Po naključju. Bolj za šalo kot zares naju je Milka prijavila, ne da bi jaz vedel. Pozneje sem to storil tudi jaz. Nisva verjela, da bova prišla v poštev. Zmotila sva se in — prispela na mali ekran.«
— Ali se je s tem v vajinem življenju kaj spremenilo?
»Vse je tako kot prej. Nastopanje v kvizu je za naju le zabava in nepričakovano dobljen denar. Seveda je to tudi breme več, ker imava določene obveznosti. Toda v trenutku, ko bova iz tekmovanja izpadla, bo to za naju
Zakonca Milka in Vladimir Reljič (Foto: D. Bojanič)
le drag spomin, dogodek, ki ni bistveno vplival na najino skupno življenje.«
— Priznajta, da uživata naklonjenost mnogih gledalcev?
»Dobila sva veliko pisem, telegramov in daril, največ od vojakov in starešin. Graničarji iz Djerdapa so nama poslali okusno prirejeno darilo z graničarsko značko, starešine in vojaki iz Dani-lovgrada vžigalnik, posadka ladje »Jadran« čudovito sliko, neznani prijatelji iz Zadra lepo knjigo ...«
— Kdaj se pripravljata za nastope?
»Posebnih priprav nimava. Pomagajo nama sredstva javnega informiranja, ki so vsem občanom enako dostopna. V ničemer nisva na boljšem. Za posebne priprave res nimava časa.«
— Doslej sta dokazala, da se ne poznata dobro. V rubriki »Koliko se poznava« nista zmagovala!
»Poznava se že 5 let in pol. Eno leto in pol sva poročena. V zakonu res nimava težav. Imava se rada in se razumeva, to pa je tudi najvažnejše, ali ne?«
— Milka, o vas predvsem gledalke menijo, da na kvizu niste posebno zgovorni, kar — kot pravijo — ni značilno za ženske. Trdijo, da ste dvakrat nastopili v Lsti obleki.
»Veseli me, da me tako natančno opazujejo. Morale pa bi upoštevati, da sem pripravnica s 700 dinarji meoečne plače, razen tega pa kviz zame ni modna revija. To pa, da ima Vlado glavno besedo, je najin dogovor.«
Na koncu smo zakoncema Reljič zaželeli vso srečo. Ce bosta zmagala, jima bomo
čestitali, Če ne — kaj hočete n-k-:'Živ ljenje je takšno! Priljubljenost se hitro pridobi, toda §e hitreje izgubi, Milka m Vladimir se tega dobro zavedata.
D. BOJANIČ
24. marca so v Tuzli začeli soditi ševki Hodžič, ki je obtožena neverjetnega zločina: uboja svoje sošolke Alije Hasanovič, kateri je mrtvi izrezala iz telesa še nerojenega otroka in ga vzela k sebi domov. Hkrati s ševko Hodžič se zagovarja tudi njen svak Avdija Hodžič, ki je obtožen, da je skril revolver, s katerim je bila pokojna Alija ustreljena. — Na sliki: obtožena ševka in Avdija Hodžič na razpravi. (Foto: TANJUG)
OPRAVKI V MALITRAVNU
Kader drevje cvete, je platno in prejo beliti narboljši čas. Ako je kaj od perutnine madeže dobilo; naj se beliti dene, solnce madeže izvzame. Zdaj je brez j e za metle nar boljši, dokler še zelenja ne požene, tedaj se z mejami zdaj preskerbi. — Ma-vrohi (smerčki) po pervim dežji za »negam rastejo; zapovej, de jih otroci naberajo. — Vertnine, kreša, borovnik, motavilec, in druge spomladnje pervine so zdrave, in čez zimo nabrano pu-šobo iz želodca trebijo.
Travnike z brano prevleci, de mah potergaš; jih s pepčlam in senenim drobovjem potresi. Pe-pčl mah mori, seneno drobovje travno seme zaseje. — uče, kumare, dinje vsadi, in glčj, de bodo Peške od predlani. Poglaviten nauk, kterega so že pisarji pred 2500 leti iz skušnje priporočali, je: de vsako poljsko ali vertno senae, ima vsaj lansko, ali pa predlansko biti, zatorej jesen nikoli letaš pridelane reži ali pšenice ne sej, ampak lansko. Vert ne semena so predlanska nar-bol^i-
K/Mnpdr zasadi, je zdrava jčd, in rodoviten. O de bi le ne gnjidi — Noben gnoj ni tako stanoviten in dober, kakor od stok enih kosti, rogov, ali od usnja in kvedrov, kar čevljarjem ostane. Ta gnoj vsaj gredam priv<&i, če ga za njive ni dosti. Bolhe na sadežu s pepčlam, s tol^nim ogljem ali čreslam potre« Ovcč ostrizi; za mlade jagnje a skerb imčj; goveji živini, kader ^ g0n dobro strezi. — Mlace koprive poparjene in razsekale med otrobmi kokošam jest* daj, bodo rajši nesle, mladim kopriv nasuši, de jih boš
IMlHlW Ulili
SiTfOiLRT.RA
PRATIKA
d<‘\ č(najs(i«£;» siolHja
pozimi včasih kokošam popariti mogel; mlad hmelj skuhan, z oljarn in jesiham zabeljen, je zdrava jčd, in čisti kri.
Kakor hitro murva ozeleni, se mraza nič več bati ni.
OPRAVILO, SPREHOD, POČITEK, SPANJE
1. Bog je človeka za delo vstvaril, in ravno delo, če je nje govim močem primerjeno, mu k zdravju služi. Zmerno in človekovi moči in starosti primerjeno opravilo vadi in uterduje vse njegove telesne moči, pripomore, de se kri in drugi sokovi po životu sprehajajo in popolnoma ne zastanejo, de želodec ložej jedila zmelje, prekuha, prebira in odloči, kar se v meso' in kri spremeni, od uniga, kar se v čeva pošilja i.t.d. če pa ter-dim, de zmerno, človekovi moči primerjeno delo k ohranje nju njegoviga zdravja in k popolnosti njegoviga života veliko pripomore, moram nasproti tudi reči, de pretežke dela in opravila, ki niso človekovi moči pri-merjene, njegovo zdravje močno podkopujejo, ga zlo oslabč, na bolniško posteljo veržejo in prezgodej pod zemljo spravijo. Zatorej moram zastran dela so-sebno tole priporočati: 1) Ne bodi presilen pri delu in ne delaj kot čema živina, kar zdaj ne moreš storiti, boš potlej storil; tvoje zdravje ti mora ljubši biti, kakor zastano delo; in glej!
Ce zboliš, al ti ne bo delo še del j časa zastalo? 2) Pri vzdi-govanji imej pamet, de se zvre-liš, de ti v križ ne stopi, ali de kaj v tebi ne poči. 3) Matere! ne vzdigujte težkih škafov ali pa kaj druziga težkiga na glavo, de se vam kaj ne primeri in de vas ne bo potem serce bolelo. 4) Ce kaj težkiga neseš, pelješ, tišiš, delaš; večkrat se o-dahni, poči j! 5) Dekle, ki pri gospčdi služijo, kader tla v sta-nicah snaži j o (cimre ribajo), naj se večkrat z glavo kviško sklonejo, de jim kje kri možganov ne zalije, de otekline v glavo ne dobijo i.t.d. Pa tudi gospodinje bi mogle toliko usmiljene biti, de bi tistikrat svojim deklam kaj priboljšale (kar človeške gospodinje tudi storč), ne pa še po vsem verhu oštevale. 6) Cevlarji (šuštarji), krajači (Žnidarji), šivilje (mojškre), ki se k svojimu delu nekoliko naprej sključeni derže, in jih torej rado čez trebuh, želodec, ali pa v persih boli, se jim kri zasede, ali zaseri, se jih persna vodenica rada prijema, kri plju jejo i.t.d. — vsi ti naj bi včasih od svojiga dela vstali; nekoliko gori in doli pohodili, pa potem toliko pridnejši delali. 7) Delavci, sosebno kteri sedč delajo, naj bi ne hodili od dela precej k jedi, in od jedi precej k delu; ampak naj bi se malo pod milim Bogam, če je mogoče, sprehodili, in potem urno brez oberanja k delu podali. 8) Delavnice naj so čedne, prostorne sračne (luftne) in svetle. 9) Pri-dnimu delavcu se ali sprehod, ali pa počitek, kakor si je že njegovo delo, nar bolj prileže in njegovo zdravje poterdi; to de tudi sprehod in počitek mo rata imeti svoie meje, de zdrav ju ne škodovata.
MOJ FANT
Z delom bom za danes končala, še zadnje kose blaga moram spustiti preko šivalnega stroja. Presneto, komaj bom dosegla normo, si mislim. Vem, kdo je temu kriv — Boris. Tudi danes me pride z motorjem čakat pred vhod v podjetje. Rada ga imam, saj sva se v najkrajšem času hotela poročiti. Pa tudi neko skrivnost mu moram danes povedati...
Tedaj me je poklicala vratarka in rekla, naj grem takoj k vratarnici, češ da me nekdo čaka. Malo bi lahko še počakal, sem si mislila, ko sem zavila za vogal vratarnice.
Toda danes je namesto Borisa čakal Lado, Borisov sodelavec. Z njegovega obraza sem razbrala, da se je zgodilo nekaj hudega. Stopil je k meni, mi segel v roko in dejal:
»Slavi, nekaj hudega se je zgodilo. Boris se je na poti sem hudo ponesrečil. Odpeljali so ga v bolnišnico, želi te videti.«
Začutila sem, kako se mi noge tresejo. »Počakaj!« sem mu rekla in stekla v delavnico k delovodji ter ga prosila, naj me pusti prej domov. Bala sem se, da me ne bo pustil, ker je bil sam mlad, brez dekleta, pa še učila sem se v podjetju. Toda ko je videl moje solze, ki so mi polzele pol icih, mi je dejal: »Slavi, po dežju vedno sije sonce. Pojdi!«
Rada bi se mu zahvalila, pa ni bilo več časa. Ladov avto je že brzel po asfaltu.
Ustavila sva se pred bolnišnico. Pri vratarju je Lado zvedel, kje leži Boris, šla sva po hodniku in stopnicah. Naproti nama je prišla sestra, vsa v belem. Lado ji je povedal, kam želiva, pa je odločno nasprotovala. Ponesrečenec je v kritičnem stanju in vsako razburjanje bi mu še bolj škodilo. Tedaj sem ji povedala, da sem njegovo dekle. »Preden so ga pripeljali sem, me je želel videti. Torej ga res ne bom več videla živega?«
To je pomagalo. Pomignila nama je, naj ji slediva. Od prla je vrata v temačen prostor z eno samo posteljo. Na njej pa je brez odeje ležalo v obvezah povito telo. Stopila sem proti postelji, sestra me je zadržala: »Prosim vas!« Odrinila sem jo, ni je bilo sile na svetu, ki bi me v tem trenutku zadržala pri vratih.
Iskala sem njegov obraz. Oči je imel priprte, guba bolečin mu je oblizovala čelo, obraz je bil brez krvi, koščeno bel. Zazrla sem mu v oči, nekoč polne ljubezni, ki so danes obupano zrle vame.
Nežno šeni ga poklicala. Opazila sem, kako so mu trepetale ustnice, iz prsi pa se mu je izvil piskajoč stok. Prijela sem ga za roko, ki je ležala nepoškodovana čez njegovo telo, ter začela tiho jokati. Nikoli ne bom pozabila, kaj sem občutila tisti trenutek. Tako lepo novico sera hranila zanj, zdaj pa, četudi bi mu jo povedala, je ne bi razumel. Pod srcem nosim sad najine ljubezni...
Spet se me je dotaknila roka. Bil je zdravnik. Ozrla sem se ter ga s sklenjenimi rokami prosila, naj mu pomagajo. Četudi bo invalid, ga bom ljubila še bolj, saj se je to zgodilo zaradi mene.
Zdravnik mi je dejal: »Gospodična, počitek vam je nujno potreben, pa tudi ponesrečenca ne smemo razburjati!« Obljubil mi je, da bo storil, kar je v njegovih močeh. S težkim srcem sem se poslovila od Borisa. Kadar sva se poslavljala, me je vedno poljubil, me prižel k sebi, danes pa, kot da ga vidim zadnjič, sem s težkim srcem zapustila bolnico.
Težko so mi minevali dnevi, še težje meseci. Nato je moj fant okreval. Je invalid brez noge, vendar ga kljub temu ljubim. Niti ne opazim, da hodi z berglami prav tako nerodno kot drugi.
Prejšnji teden je prišel iz bolnice. Njegova prva pot je bila k meni. Težko sem ga pričakovala. Ko sem ga zagledala na ovinku pred našo vasjo, sem mu srečna pohitela naproti. Bergle so mu zletele iz rok in z razprtimi rokami sva drug drugemu planila v objem. Oba sva jokala od sreče.
Potem sem mu pomagala domov. Med potjo sem opazila sosede, ki so gledale skoz okno. Prej so mi ga zavidale, danes pa so si šepetale: »Prav ji je...«
Te besede me prav nič ne ranijo, glavno je, da se imava še vedno rada. Pomlad prihaja v deželo — tudi za naju. V prostem času ga bom spremljala preko travnikov, polnih rož. Spet bom zrla v njegove oči, ki so dobile nekdanji čarobni lesk.	SLAVI
(Honorar 100 din)
PRVI APRIL
Laž je grda lastnost. Toda laž — potegavščina ni prava laž in nam zelo ugaja. Tako rada koga »povlečem za nos«, toda mama se zaradi tega vedno jeai. Samo 1. aprila lahko ves dan »vlečem«, pa se ne razjezi. Zakaj vedno 1. aprila praznujemo dan potegavščin? Morda zato, ker v aprilu ni drugih praznikov in smo namenili en dan nedolžnim lažem zato, da se lahko do mile volje nasmejemo. Celo v časopisih zasledimo prvoaprilske šale.
Mama mi je pripovedovala, kako jo je nekoč starejši brat potegnil za 1. april:
Stara je bila pet let. V roke ji je potisnil litrsko kanglico, torbico in denar ter ji naročil, naj kupi liter ptičjega mleka in žabjo volno. Odšla je v trgovino po naročeno. Ko je Prodajalcem povedala, kaj želi, so se spogledali, potem pa 'bruhnili v smeh. Začela je jokati, ker ni vedela, zakaj se smejejo. Doma jo je tudi brat pričakal nasmejan, ona pa je kar naprej jokala, dokler ji brat nd povedal, da je prvi april — dan potegavščin.	A**™
Dve prireditvi gimnazijcev
V	aprilu se bodo dijaki brežiške gimnazije dvakrat predstavili občinstvu. Dramska skupina bo danes teden uprizorila delo »Strogo zaupno«, pevski zbor pa napoveduje koncert za 23. aprila. Sredi maja bodo mladi pevci odpotovali v Italijo. Priredili bodo koncert v Skednju, na radijski postaji v Trstu pa bodo njihov program posneli na magnetofonski trak. Dijaki si bodo po tej turneji ogledali Benetke.
Tekmovanje za pridelovalce koruze
Sklad za kmetijstvo pri občinski skupščini v Brežicah razpisuje nagradno tekmovanje za največji pridelek koruze v letu 1970. V brežiški občini je posejanih s koruzo 2.200 hektarjev njiv, vendar pridelek ni najboljši. Povprečno pridela kmet na hektarju površine po 30 stotov koruze. Kdor se bo prijavil za tekmovanje, bo moral pridelek povečati vsaj na 50 stotov. S koruzo bo moral posejati najmanj 50 arov. Za najboljše pridelovalce pripravlja upravni odbor sklada deset denarnih nagrad. Vsi, ki se želijo vključiti v tekmovanje, naj pošljejo prijave do 20. aprila. Za podrobnejše napotke se lahko obrnejo na Agrario in Kmetijsko zadrugo na Bizeljskem.
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekle štirinajst dni so v brežiški porodnišnici rodile:	Majda
Sirk iz Boštajna — Igorja, Neža Petan iz Velikega Dola — Andrejo, Dragica Jančič iz Hrastine — Željka, Angela Filej iz Sevnice — Aleša, Ana Glas iz Presladola — Mojco, Jožica Urekar iz Sel — Roberta, Angela Stefanič iz Ribnice
— Roberta, Majda Juratovec iz Brezine — Martina, Marija Vrabec iz Senkovca — Jožico. Vera Požar iz Mihalovca — Cvetko, Zlata Gašpar iz Brežic — Gorana, Marjetka Škofljanec iz Brežic — Jožeta, Ilema Bibič iz Pišec — deklico, Ivanka Krevelj iz Tržišča
— Jožico, Marija Zarn iz Senuš — dečka, Marija Ljunovič iz Brežic
— Jeleno, Suzana Kolman iz Sevnice — Jurčka Marija Pavlin iz Brežic — Aleša, Andreja Simčič iz Brežic — Petro. Marija Zorko iz Oplaznika — Majo, Marija Sinkovič iz Sevnice — Andrejo, Vida Milovanovič iz Brežic — Vido in Zofija Kolman iz Sevnice — deklico. — Čestitamo!
Ustanovni občni zbor hortikulturnega društva
Vse ljubitelje cvetja, zelenja in narave iz brežiške občine vabimo na ustanovni občni zbor Hortikulturnega društva Brežice, ki bo v nedeljo, 5. aprila, ob 9. uri v gostišču »Pri gradu« v Brežicah.
Vabljeni s hortikulturnim pozdravom »S cvetjem je lepše!«
A. K.
Divji rasti hiš je zdaj odzvonilo
Skupščina je sprejela urbanistični red, vendar bo naknadno razpravljala še o dopolnitvah tega dokumenta - Zdaj vsak ve, kje lahko zida
Kdor je na seji občinske skupščine, ki je bila danes teden v Brežicah, pričakoval živahno razpravo o proračunu za letos, se je zmotil. Odborniki niso imeli pripomb niti na planiranje dohodkov, ki se bodo stekali v proračunsko blagajno, niti na njihovo razdelitev. Kaže, da so z razporeditvijo vsi zadovolj-
Dohodkov se bo letos nabralo za 10,123.000 dinarjev. Za vse potrebe to ne bo dovolj. Se vedno bo zmanjkalo sredstev za socialno varstvo, za kulturo, za krajevne skupnosti in nekatere druge dejavnosti.
Viri za financiranje vzgoje in izobraževanja so enaki kot lansko leto. Skupščina je odlok samo podaljšala. Skupna vsota za te namene bo letos dosegla 7,200.000 dinarjev
Izredno zavzeto razpravo
je na četrtkovi seji izzval predlog odloka o urbanističnem redu za brežiško občino. 2e svet za urbanizem ga je nekajkrat pretresal, odborniki pa so imeli nanj še vrsto pripomb, deloma upravičenih, deloma pa so izvirale iz ozkih teženj posameznih naselij. Volivci so obravnavali predlog na zborih že konec leta 1968 in v začetku minulega leta Pripombe je svet za urbanizem obravnaval z za to do ločeno komisijo in predlagal
GOSTINSKO PODJETJE GRAD MOKRICE:
S kom bi se pa mi združili?
Poiskati nameravajo najprimernejšega partnerja - Pogovori v Zagrebu in v Ljubljani
V	gostinskem podjetju Grad Mokrice sodijo, da v prihodnje ne bodo več mogli bistveno povečati ne prometa ne števila nočitev, če bodo ostali pri zdajšnjih zmogljivostih. To pa pomeni, da bo ostalo tako kot lani, ko so imeli 4.723 gostov in 7.909 nočitev. Sploh je v zadnjih letih v tem turističnem središču ob hrvaški meji opaziti, da nočitve naraščajo, število gostov pa upada.
Na kmetije sposobne ljudi
Občinska skupščina v Brežicah je predlagala slovenski skupščini, naj omeji preveliko drobljenje posesti ter obenem določi, da sme prevzeti kmetijo le sposoben kmet. Po mnenju odbornikov bi bila umestna tudi uzakonitev predkupne pravice mejaša v primeru, ko sosed prodaja svoja zemljišča.
Premiera »Poti do zločina«
Aprila se bo uvrstilo v Ere-žicah veliko prireditev in prosvetni dom je ves čas zaseden. Dramska družina Svobode bratov Milavcev se je zaradi tega odločila za premiero Kranjčeve drame Pot do zločina v Artičah. Predstava bo 12. aprila. V Brežicah bodo uprizorili plod letošnjega truda malo pozneje.
NOVO V BREŽICAH
■ V NKDKIJO bosta v Brežicah dva občna zbora. Na ustanovni zbor hortikulturnega društva pričakujejo okoli petdeset ljubiteljev narave, cvetja in zelenja, vabljeni so tudi Usti in te rosen ti, ki do sedaj svoje udeležbe niso prijavili. Na rednem občnem abo ru se bodo 5. aprila srečali tudi člani Avto-moto društva. ToStrat bodo razen poročila o delu in načrtih za novo obdobje obravnavali predlog statuta društva, ki Je eno najdelavnojših v občini.
■ ZK TA MEKKC bodo na križišče pri občinski skupščini postavili semafor. Pobudo zanj Je dala komisija za varnost prometa pri občinski skupščini v Brežicah. Tako bodo Brežice eno izmed redkih slovenskih mast, ki se bodo lahko postavile s sodobno ureditvijo nepreglednega križišča. Svetlobne signalne naprave so kuplld pri podjetju Telekomunikacije v Zagrebu. Del sredstev za semafor bodo prispevale delovne organizacije, pa tudi Avto-moto društvo je pripravljeno prispevati delež,
saj bo ta mnogo koristil pri pouku bodočih voznikov.
■ IZ DOHRAVK bo v ponedeljek krenila Kurirčkova pošta. Občinska Zveza prijateljev mladine se Je z Zvezo združenj borcev NOV iz Krškega ln Brežic dobro pripravila na to slovesnost. Kulturni program je zelo bogat. Naštudirali so ga pionirji iz obeh občin. Za udeležence slavja v Dobravi pripravljajo tokrat tudi partizanski golaž.
■ V IlItK/IŠKIII TRGOVINAH vabijo kupce na razprodajo zimsko konfekcije in zimske obutve. Cene so precej znižane, zato se marsikdo poskuša poceni obleči za prihodnjo zimo.
■ BRK2ICANI SR DAN KS TE* DEN zopet niso odzvali vabilu na predstavo Mladinskega gledališča iz lij ubijane. Na večerni predstavi je bila dvorana skoraj prazna. Goldonijeva komedija Sluga dveh gospodarjev ni našla odziva med občinstvom. Ljudi Je dan prej pritegnila zabavna glasbena prireditev z znanimi slovenskimi po-pevl-arji.
BREŽIŠKE VESTI s#
Lani je podjetje imelo 1,886.618 dinarjev prometa, kar je za 24 odstotkov več kot v 1963. let«. Dohodka so ustvarili nekaj več kot 663 tisočakov ali četrtino več kot leto dni poprej. Pravijo, da se je število nočitev povečalo zlasti zato, ker se tuji turisti zanimajo za ježo. Podjetje pa ima 10 konj, med njimi nekaj lipicancev: tujci radi jezdijo, se vozijo s kočijo ali pa pozimi s sanmi. Prav na ta način nameravajo še povečati tujski promet, ki je že lani dosegel blizu 60 odstotkov vsega prometa.
V	gradu imajo 48 ležišč, nujno pa bo potrebno dobiti še nekaj postelj in modernizirati prostore. Zdaj preurejajo kuhinjo, tam, kjer je bila kuhinja doslej, bodo restavracijski prostori. Pri celjski Kreditni banki so dobili 250.000 dinarjev kratkoročnega kredita; da bi uredili še grajske sobe, to zaprosili še za 20 tisočakov. Prav tako nameravajo letos dokončno urediti kamp ing, da bodo zadovoljni tudi tasti gostje, ki tu postavljajo šotore.
Kljub lastnim razmišljanjem o napredku pa v Mokricah vedo, da lahko zares napredujejo samo, če se bodo združili s kakim večjim in močnejšim partnerjem. V brežiški občini so se sicer že pogovarjali s Catcškimi Toplicami. Toda tudi v Toplicah bi radi gradili naprej in prav tako razmišljajo o poslovnem sodelovanju. Doslej so se že pogovarjali v Zagrebu in v Ljubljani: tako Mokrice kot tudi Cateške Toplice iščejo možnosti za združitev z najprimernejšim partnerjem.
Ljudska tehnika za kmete
Sekcija za kmetijsko strojništvo pri Ljudski tehniki v Brežicah je 30. marca priredila predavanje o sodobnih strojih za obdelovanje zemlje, za gnojenje, spravilo krme in zaščito rastlin. Udeleženci so dobili tudi pojasnila o tipih traktorjev, ki so primerni za kmetije v okolišu brežiške občine.
Posvet s komisijami
Za v torek, 31. marca, je občinski sindikalni svet v Brežicah sklical razgovor s člani komisije za usklajevanje samoupravnih predpisov čitev v ljubljanski modobčin-tožavaml, ki spremljajo to de-
lo	v delovnih organizacijah.
Regionu, naj upošteva vse tiste predloge, ki so zares utemeljeni. Urbanistični red stremi po strnitvi naselij, kei je taca nase'ja laže komunalno urediti ko po poljih raztresene hiše. S tem bi zaščiitili tudi kmetijske površine, površine za turizem in druge potrebe. Red točno določa, kje občani lahko na novo zidajo in kje lahko samo stare stanovanjske hiše zamenjajo z novimi. Odlok so odborniki izglasova-
li	s pripombo, da bo skupščina na prihodnM seji še razpravljala o nekaterih dopolnitvah in spremembah.
Tudi postavljanj počitniških hišic je z od.okom omejeno le na območja, za katera so napravljeni zazidalni načrti, in na delu že pozidanega pobočja Vitrovca. Za to obliko gradenj je veliko zanimanja. Lani je bilo vloženih 32 prošenj, od katerih je bilo deset zavrnjenih- Odslej ne bodo dovoljevali, da bi vsak zidal po svoje in tako kvaril pristnost pokrajine.
V	dosedanjem urbanističnem redu nekateri pogrešajo podatke o tem, koliko hiš bo v posameznih okoliših lahko zraslo, iz tega pa izvira strah, da so nekatera območja preozka. Sicer pa ima skupščina možnost že čez pet let dopolniti odlok, če se bo pokazalo, da so spremembe potrebne.
J.T.
BREŽIŠKA
KRONIKA MFSRPČ
Pretekle štirinajst dni so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Krika 'Ogorevc, hči delavca iz Brezja, se je poparila po levi strani telesa; Martin Jurčin, dijak iz Noršič sela, se je usekal s sekiro v desno nogo; Ivan Požun, delavec iz 2urkovega dola. si je pri delu poškodoval glavo in levi kolk; Jože Vidic, delavec iz Krškega, si je pri prometni nesreči poškodoval levo nogo; Francu Zorku, delavcu iz Starega grada, je nekdo s steklenico poškodoval vrat; Jože Deržič, ključavničar iz Dobove, se Je opekel po levi nogi; Jožeta Podlogarja, sina delavca iz Boštanja, je povozil avto in mu poškodoval glavo: Anica štefanič. dijakinja iz Cerkelj, Je pri prometni nesreči dobila poškodbe po glavi: Viljema Fidlerja, vodovodnega inštalater Ja lz KoAnice, je nekdo nnnadel in mu poškodoval glavo; Franc Beribak, delavec iz Sobenje vasi, le padel po stopnicah in sl poškodoval levo nogo; Kdo Podgoršek, upokojenec iz Pišec, Je padel na dvorišču in s* poškodoval levo nogo; Ana Sodič, dijakinja iz Brezja, si je na stroju porezala levo roko; Marija Vranetlč, go spodirvJa iz Cumovca, Je padla na poti in si poškodovala le • nogo; Martin 2itnik, upokojenec iz Krškega, Je padel s kolosom in si poškodoval levo koleno.
Predolgo smo jih zanemarjali
j'e izjavil predsednik ObSS Franci VolČanšek
— Tovariš Volčanšek, kakšne vtise in spodbude je dobil sindikat na srečanju z delavci v tujini, ki ste ga priredili 30. marca?
— Prepričali smo se, da so taki pogovori potrebni, zato jih bomo ponovili nekajkrat v letu, takrat, kadar prihaja domov največ naših ljudi. Menim, da bi morali v do-govoru z republiškim sindikatom organizirati podobna srečanja tudi na naših izpostavah na tujem Do sedaj smo te delavce preveč zanemarjali. Krivda Za pomanjkljive stike je na obeh straneh. Občinska skupščina in Socialistična zveza bosta morali v prihodnje navezati tudi sodelovanje z delavci v zamejstvu.
Mnoge delavce že zdaj zanima, kje se bodo lah-
ko zaposlili po povra v domovino. Povedali srno jim, da se trenutno 0 rajo večje možnosti za 2 poslitev kvalificiranih delavcev v gradbeni in vinarski stroki. Tem 1 dem bodo dobrodošle z sti informacije o Pr0/‘ ,n delovnih mestih. ki izhajale v tujini.	.	^
Poskrbeti bomo mom> da bodo ljudje vsem bolje	ob vest	>
predvsem Pa 0 stvare’nva. smo jih tokrat obrav li - o pravicah do s«* alnega zavarovanja, škega dodatka, ne, pokojnine itd. ( . nec pa še tole: ni mi .
način zap°sl0vanja’.ri^ici si ga privošči Indust1» biro iz Trbovelj Sodec r kritičnih pripombah lavcev, so ti za Tna.rs'^)f>. prikrajšani in čutek, da z njimi trg1-, jo.
Kdaj bodo Brežice lepo mesto?
Brežiški turistični delavci so se ozrli po mestu in ga sklenili polepšati
prehitro teče, delo pa P ^ časi. Zato so na občnem zboru brež^B dJ risti« sprejeli odločaite je treba čimprej PpVjj, število predvsem članov, ki bi bili Pr'P ^ ni resneje prijeti za „e da nam potoček ,uriZ frUge-bi slučajno spremenKUN*'*
RADIO BREŽIC^
PETEK, 3. APBI1A:
- Napoved progTama «n^ jtft. 18.10-18.35 — Nove obvestila in reklame. |raje L
- NAJ POP LOT -posluSate. 18 45—19 30	. oddaja: Izbrali »te sami- ^
NEDEIJA. 5. APRll>A- ^
Domače zanimivosti	\et
Kambič:	Povzetek ^
njih zborov volivcev -- zbot* ,v seje družbeno politične^ _ ZA ^jc činske skupščine|K rSko ^
SE KMPTTOVALCE. mž-v » J
- Akarinoza — prS prijeB^j«* Sčitno Škropljenje "	fgfr del Jo vam vošči an« Rlc; St®*> Franka - Dr. Minko B ^ ^je^ je lepa. če ji b
Pozor, nimaS	Kine^f	>C
stila, reklame
grafov. 13.0«) - Občani	^
pozdravljajo.	. j8 .00'' jp>-
torek. 1. APR
- Reportažni w»P*s lD0\eni^' rirčkove po&te TV vftnl Pr^il^ Dobrave —	n0va gl*5' lja - Kaj prlnaia^H® Dolenjskega lista j spO&L t bene Sole - Ted?nsW mentar - O^a^l^V Ulmski preRUd l^^ojfl ** ^ skorili predstavljajo 8VJ^
To se je na občnem zboru brežiškega turističnega in olepševalnega društva pretekli teden vprašalo 14 članov, ki so se ga udeležili. Seveda so takoj na začetku ugotovili, da zadnje čase društvo ni bilo delavno in da vse kaže, da bo delo treba začeti s pro gramom, ki se bo stvari lotil sistematično in z veliko večjo mero odgovornosti. Neizpodbitno je namreč, da je brežiško mesto vse prej kot urejeno, želimo pa si razviti turizem prav do tiste meje, ki «s: jo slikamo na številnih sestankih, pogovorih in podobnem Ker same želje ne pomagajo veliko, se bo treba sprijazniti tudi s tem, da bo nekdo le moral skrbeti tudi za tako neprivlačne stvari, kot so posode za smeti, čiščenje pločnikov in podob no. Ce dodamo k temu še kakšen res urejen nasad okrasnega rastlinja, nekoliko lončnic po oknih brežiških hiš in podobnega, je vsa zadeva že precej boljša. Potem ostane »sam:;« še urejeno gostinstvo in nekaj po dobnih »malenkosti« in ?s lahko začnemo upati, da bo tujcem pri nas lepo. Velika škoda je pri tem, da čas
m* v o-	%	J4
Pred kratkim so v Brežicah uspešno končali tečaj za gasilske 4 priredila občinska gasilska zveza. Kandidati so pokazali zelo do
Baškovič)
Kmalu temelji za krško šolo
Dograjena bo prihodnje leto — Denar se že zbira
beneta »f , tistih članov kolektiva železniškega gradce vsak ^	^a’	s*a	mec*	elektrifikacijo	mese-
Zidani m” na	Levo:	šef sektorja na odseku
s^rojneea°S^—bobova Franc Hočevar, desno: vodja °Pravlien p»rIta W*ja Milanovič. Zanju delo še ni Brestanio^' iTe.tos bodo asfaltirali perone v Sevnici, ’ krškem, Brežicah in Dobovi.
(Foto: Jožica Teppey)
Starši, zasebni delavci in otroci iz okoliša krške osnovne šole komaj čakajo, da bodo delavci zasadili prve lopate in začeli graditi temelje novega šolskega poslopja na Vidmu.
Investitor je občinska skupščina, zato se trudi, da bi čimprej uredila vso potrebno dokumentacijo za začetek gradnje. Denar za novo šolo se bo stekal iz štirih virov. S krajevnim samopri-
Gasilci ne gostujejo
Ko smo pred nedavnim priobčili vest o preurejenem zadružnem domu v Leskovcu, smo zapisali, kdo vse je našel streho v tej zgradbi. V domu imajo svoje prostore tudi gasilci, ki so s svojo požrtvovalnostjo pred leti mnogo prispevali pri graditvi. Zatorej besedica gostuje zanje ni bila najbolj primerna in jo danes popravljamo.
KR
M. Žibret - novi sodnik
Občinska skupščina je pred nedavnim imenovala za novega sodnika občinskega sodišča v Krškem Marjana 2ib-reta. Predtem je tov. Žibret delal v občinski upravi, kjer je bil vodja skupščinske pisarne.
vočasno izpolnile obveznosti do komunalnega sklada.
Nova osnovna šola v Krškem bo dograjena že prihodnje leto, medtem ko Se bo samoprispevek zbiral še v letu 1972.
Za letos je naročen tudi načrt za novo varstveno ustanovo na Senovem, kj jo bo gradila skupnost otroškega varstva s pomočjo krajevne skupnosti ter krajevnih organizacij ter občinske skupščine. Isti načrt nameravajo uporabiti tudi za gradnjo vrtca v Brestanici.
J. T.
Zakaj naprtiti vso krivdo domači hiši?
^otektiv Celuloze v Krškem je bil prikrajšan za velik del dohodka zaradi pomanjkanja lesa
se že
'“Mikata To£tz Prednik L*»«val V?'?“r- Hkra-JJ11-!0 delo sinrft- e’ naj
1' >O.OWk'prdat Jo to zalogi >’ lesa c^7 r2b?k“' me-^Je) in da‘on proizvo-
5“2fSS
kmalu dovolj za normalno obratovanje, kar celoten kolektiv komaj pričakuje.
Zaradi izpada proizvodnje
En dan v tednu brezplačni nasveti
V krški občini se ljudje zelo radi obračajo za nasvete na sodišče. Brezplačno pravno pomoč jim nudijo enkrat v tednu. Tako se vsako sredo zbere na sodišču okoli 40 ljudi. Pravni nasveti so vsestranski, kot so vsestranske želje občanov, ki se pridejo posvetovat. Nekateri pridejo zaradi poravnave, drugi zaradi tožbe, tretji zaradi preživnine ali preužitka, drugi zopet zaradi razžalitve in podobno.
Krčani k Ljubljani
Občinska skupščina v Krškem se je odločila za vključitev v ljubljanski medobčinski zavod za spomeniško varstvo. Ta naj bi skrbel poslej . za vse kulturne spomenike na njenem območju. V Krškem so prepričani, da bo svojo nalogo zadovoljivo opravil, saj je dobro organiziran in ima na voljo dovolj strokovnjakov za delo.
je bil kolektiv samo v januarju letošnjega leta prikrajšan za prekc 3 milijone dohodka, slabe rezultate pa je pričakovati tudi v marcu. Težko je verjeti, vendar je res, da v z lesom tako bogati državi primanjkuje surovine za vso jugoslovansko papirno industrijo. Les gre mimo tovarne v izvoz, pa ga ponovno uvažamo.
Razpravi se je pridružil tu-dj republiški poslanec inž. Martin Vidmar. Navedel je podatek, da so končni lesni izdelki na tujem tržišču 33-krat dražji od neobdelanega lesa in da bo sa normalizacijo stanja na tržišču z lesom potrebno ureditj še vrsto sistemskih vprašanj, ki so za kemično-predelovalno industrijo danes v marsičem nesprejemljiva. S tem je obenem odgovoril tistim razpravljavcem, ki so menili, da je krivdo za kritično stanje iskati predvsem v domači hiši.
Na konferenci so razpravljali tudi o cenah papirja, lesa, razvoju podjetja, o nagrajevanju, nadomestilih za dopuste in še o vrsti drugih vprašanj, vendar je glavna skrb kolektiva normalno obratovanje tovarne.
Pisanje jih ne sme žaliti!
»Ljudem na Kozjanskem moramo pomagati tako, da ne bomo žalili njihovega dostojanstva,« je izjavil za naš list nekdanji politični delavec v teh krajih Stane Nunčič zz Krškega. Ni mu prav, da njihovo revščino obešamo na veliki zvon in zbiramo zanje staro obleko.,
»Ne rečem, da to ni potrebno,« je dejal, »toda to naj delajo organizacije, kot je Rdeči križ. Ljudi na Kozjanskem boli pisanje o njihovi revščini. Oni s0 zavrženi in treba jim je drugače pomagati. Koristilo jim bo predvsem to, če se bomo zavzeli in povezali njihove kraje z osrčjem Slovenije. Hočejo tako pomoč, da se bodo lahko gospodarsko razvijali. To jim bomo omogočili, če bom0 Kozjansko odprli svetu Potrebujejo tudi program ea obnovo vinogradništva, sadjarstva in živinoreje ter kredite za nakup mehanizacije.«
Proračun sprejet
Predlog proračuna za letos je občinska skupščina v Krškem 31. marca izglasovala z majhnimi spremembami. Volivci so ga pretresali na zborih, vendar niso imeli bistvenih pripomb. Odborniki so zahtevali predvsem nekatera pojasnila. Za razdelitev je letos na voljo 8,340.000 dinarjev, kar zadošča po oceni odbornikov le za najnujnejše potrebe. Proračun je tudi močno obremenjen z dolgovi za kredite in mora letos odplačati 400.000 dinarjev.
?lJ^skrbnost ni razlogov
^—__sP°(^arstvo v krški občini nazaduje
niti kolektivi ne smejo biti zadovoljni. V krški občini nujno potrebujejo dolgoročnejšo usmeritev gospodarstva.
J. T.
Ni jih več med nami
Pred dnevi Je umrl Jože Zorko iz Dobrave, star komaj 39 let. Zapustil je ženo in tri mesece starega otroka. Kmalu nato so pokopali 75-letnega Antona Gereleta iz Sutne. Bil je Maistrov borec za severno mejo, prostovoljec od novembra 1918. Poslovili smo se tudi od Alojza Veglja iz Brezovice. Dopolnil je 60 let. Daleč naokoli je bil znan kot zgleden vinogradnik, pa tudi kot poSten in gostoljuben človek. Med okupacijo je sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjom od Jeseni 1941 dalje. Narodni izdajalci so mu iz maščevanja ob koncu vojne požgali domačijo, vendar si Jo Je po osvoboditvi s pridnostjo spet obnovil. Ker je bil član Združenja borcev, so ga ti na zadnji poti pospremili s praporom. Prišli so tudi borci iz KrSke vasi in ga pospremili do groba.
J. S.
Jutri srečanje v galeriji
Jutri ob 18. uri se bodo Krčani po zimskem premoru spet zbrali v svoji galeriji, ki jim je za uvod v novo razstavno sezono pripravila pregled ustvarjalnosti slovenskega karikaturista Bineta Roglja. Svet njegove likovne izpovedi je poln vedrine in šaljive zbadljivosti, zato bo ogled Rogljeve razstave prijetno presenečenje za občinstvo.
Artičani na Senovem in v Leskovcu
V soboto bo v Leskovcu folklorna prireditev; v goste bodo prišli plesalci in pevci iz Artič pri Brežicah. Občinstvu se bodo predstavili z belokranjskimi in gorenjskimi plesi ter narodnimi pesmimi iz vseh slovenskih pokrajin. Program so pridno vadili vso zimo in na predstavi v Artičah poželi v nedeljo, 29. marca, velik aplavz. Z istim sporedom bodo prizadevni člani kultumo-prosvetnega društva Oton Zupančič 5. aprila obiskali Senovo.
Napoved za kulturno pomlad
Dramska sekcija Svobode v Krškem je zaprosila občinski svet Zveze kultumo-pro-svetnih organizacij za pomoč pri izobraževanju režiserjev in pevovodij. Obojih primanjkuje, zato bodo tečaji zanje zelo dobrodošli. V dramski sekciji je vključenih 35 članov. Med njimi je veliko mladih ljudi, kar je še posebno razveseljivo. Za letos so obljubili prebujenje kulturnega življenja v mestu. Čeravno vadijo v zelo slabih razmerah, se bodo potrudili, da ne bodo razočarali občinstva.	D.	D.
Ročne motorne žage
V prodajalnah ELEKTROTEHNA v Sevnici in Krškem imajo na zalogi ročne motorne verižne žage ameriške znamke HOMELITE. Izbirate lahko med tremi vrstami teh žag: HOMELITE XL-913, ki ima 9 KM, težka 7,04 kg, stane 3,180 dinarjev; HOMELITE XL—12 ima 6,5 KM in stane 2,650 dinarjev; HOMELITE XL—MINI AUTOMATIC s 5 KM, težka 4,21 kg, stane 2,780 dinarjev.
Ročne motorne žage HOMELITE se odlikujejo po izredno veliki moči, majhni teži, avtomatičnem mazanju, priročnosti, majhni porabi goriva in drugem
V ELEKTROTEHNI v Krškem so dobili pošiljko kvalitetnih čeških obložnih ploščic.
(PO—E)
KRŠKE NOVICE
Prekrški zaradi vinjenosti
V minulem letu je sodnik za prekrške izrekel za 130.300 dinarjev denarnih kazni ali povprečno po 1(’’ dinarjev za prekršek. Najvišje kazni je določal kršenje predpisov o teži vozil in tovora.
mič te dalj časa preureja obrat družbene prehrane (bivša gostili* Kunej). Preureditev bo končana sredi aprila. V preurejenih prostorih bodo abonentom lahko nudili 2 vrsti menijev, pa tudi pestrost toplega obroka, ki ga kuhajo za nekatere delovne organizacije, bodo poskušali zboljšati.
■ OTVORITEV TEHNIČNE DELAVNICE. Jutri, 3. aprila ob 17. uri, bo v samskem bloku na Vidmu občni zbor Društva za pomoč nezadostno razvitim osebam. Po občnem zboru bo otvoritev tehnične delavnice posebne šole in raz-save šolskih izdelkov.
■ CENA ZA BITKO! 18., 19. in 20. aprila bodo v kinu na Vidmu predvajali film »Bitka na Neretvi«. Vstopnice bodo po 7 in 8 dinarjev, na mladinski predstavi pa po 4 din. Rezervacij ne bo, vstopnice bo mogoče dobiti v predprodaji.
■ LIKOVNI KLUB je v okviril ku 1 turno - prosvetnega društva med najbolj delavnimi. Vanj je včlanjenih 18 aktivnih in 24 podpornih članov. Letos nameravajo likovniki amaterji razstavljati svoja dela v Karlovcu, Sevnici in na Jesenicah. V klubskih prostorih imajo krški likovniki tudi stalno razstavo.
j>	___________________
^°rxiikiV K°re^’ marca, j m ^kem °k?inske skupščine 2 L .br?vnavali smer- ; bSH SO t E°spodarski i
5 tistih DL *čno ustavili
> najvef	’ ki za ob-S?1 SborS, PomeniJ°- Člani
N v cj?t4° naCenjali po-
I? čas ^ 1X521 - ki ute«ne b?	Če naroče'
? toavoL.	12 tuJine ne
S?6 mS tu' AkciJ° ^
6 ^ravS^11”11 po:5est-lo ^aman K™\?aJ tudi ni 1« ^Ulo?i i KmetJe prodajalci Po‘,^s' Pritožujejo se
V ^ Jem k°stanje-.>Ulo,f °Ka obrata-
fr 2 W^neS °čitali' dn
i ne bi bll°. če a°l !es dražje pla-
fljNcr^^7'0 *n Kovinarsko
> ZK*' 0bči™ke konfe-
p°sebej poudaril, da >iakov2 .^HtviJo stro-rp0P°1nJevati or-%£&&Zoriii °la V razpravi „ a nazadovanje WaJhno ^0sP°darstva, na fileje pPOslavanje in in-IJW	ni nobeno
‘ t(*>a J?1 Obeležilo izgu-s *«w niti stapSCtat
iz
OBČINA
K
spevkom nameravajo zbrati 2 milijona din, republiška izobraževalna skupnost bo prispevala 4 milijone din, iz sklada za negospodarske investicije v občini računajo na dotacijo 5,661.000 diin, od medobčinskega sklada v Novem mestu pa pričakujejo 150.000 din pomoči. Vrednost te investicije ceniio za sedaj na 11,711.000 din.
Vsega denarja ne bo mogoče zbrati takoj. Vsekakor pa bo morala skupščina čim-prej zagotoviti sredstva za tista gradbena dela, kj jih je zaupalo gradbenemu podjetju Pionir iz Novega mesta, ter denar za izplačilo odškodnine za zemljišče in sadno drevje, denar za gradbeni nadzor in vsoto za izdelavo glavnega projekta. Ce skupščina ne bo mogla takoj pokriti vseh izdatkov, bo morala najeti premostitveni kredit.
Skupščina meni, da so viri dohodkov zagotovljeni in da ni bojazni, da šole ne bi mogli dokončati. To se lahko zgodi le v primeru, če delovne organizacije ne bi pra-
na konfParni papirj& Je bila Pred dnevi re<ina delovni so r>oiIenca osnovne sindikalne organizacije, kate-°bčinske!?S 6? delavcev prisostvovali tudi predsednik tar	s*ndikalnega	sveta Edo Komočar, sekre-
pu^liški n , konference ZK Krško Milan Ravbar, re-oPubUšW nec inž- Martin Vidmar ter predsednik Sindikata industrije in rudarstva Jože
povod, da so prisotni želeli jasen odgovor, kdaj bo 1200-članski kolektiv lahko pričel s polnim obratovanjem. Jasnega odgovora na ta vprašanja ni bilo, ker ga niso mogli dati niti najvišji predstavniki podjetja. Spričo domačih tržnih razmer z lesom se je tovarna papirja letos preusmerila tudi na uvoz lesa. Tega pričakujejo vsak dan, vendar so skladišča še prazna, • delavci pa nestrpni. Dano je [ bilo zagotovilo, da bo lesa
Pri analizi prometnih prekrškov je bilo ugotovljeno, da se dogaja Se vedno največ nezgod zaradi neprimerne hitrosti. Vozniki ne upoštevajo predpisov in okoliščin, v katerih vozijo. Takšna malomarnost se posameznikom zelo maščuje.
Vinjenost Je tudi pogosto vzrok za prekrške. Sodnik za prekršike v Krškem Je obravnaval lani 45 primerov vinjenosti. Kršitelji so bili vozniki motornih in drugih vozil. Vozniško dovoljenjo so odvzeli 31 kršilcem. Med tistimi, ki so morali pred sodnika za prekrške zaradi vinjenosti, so bili tudi kolesarji in vozniki
vprežnih vozil. Kar 9 prometnih nezgod je lani povzročil alkohol.
Predpis, ki zahteva odvzem vozniškega dovoljenja, če Je storilec prekrška vinjen, za sedaj še ni prinesel zaželenih uspehov. Vse kaže, da bo treba posegati po najostrejših ukrepih.
Tudi izsiljevanje prednosti pri vključevanju v promet, pri obračanju itd. Je že nekajkrat povzročilo prometne nezgode. Na cestah se dogajajo številni prekrški tudi zaradi brezobzirnih voznikov. Mod njimi prevladujejo tisti, ki se z avtomobili pripeljejo z dela v Nemčiji.
■ SLUGA DVEH GOSPODOV.
Jutri, 3. aprila, ob 19- uri, bo v domu Svobode na Vidmu gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljub-liano z Goldonijevo komedijo »Sluga dveh gospodov«. V Breži-cah Je delo telo med mladino veliko navdušenje, odrasli pa so pokazali za večerno predstavo le malo zanimanja. Skoda!
■ IZVOZ v ZAOSTANKU. V tovarni papirja se pomanjkanje surovin kaže tudi pri izvozu celuloze in papirja. V januarju ln februarju so Izvozili le za 220.000 dolarjev blaga, v istem obdobju preteklega leta pa je bii izvoz za 150.000 dolarjev večji. Dvomesečni izvozni plan so realizirali le s 67,8 odst.
■ POVPREČJE 1140 din. V preteklem letu (do marca) so znašali v občini povprečni osebni dohodki 1.140 din. Ta podatek Je razmeroma ugoden, vendar lahko tudi varljiv, če upoštevamo tudi drug podatek, da v preteklem letu 206 delavcev ni presegalo 600 OD, od 600 do 800 din OD pa Je prejemalo celo 692 delavcev. Tudi ti podatki se nanašajo le do marca 1969, ker občinska statistika poznejših podatkov o osebnih dohodkih nima.
■ BOIJSA HRANA? Hotel Sre-
POTREBEN JE PROGRAM RAZVOJA KULTURE V OBČINI
Skupščina je sprejela proračun
V torek se je v Sevnici sestala občinska skupščina ter kljun 4-urni razpravi sprejela o očinski proračun tak, kot je bil predlagan in kakršnega so obravnavali na zborih volivcev. Skupščina je spre jela še nekaj drugih odloči t«v, nied njimi odlok o najvišjih maloprodajnih cenah za meso, izrekla nekatera imenovanja ter obravnavala več krajevnh problemov. Več bomo o zasedanju poročali
prihodnjič.
1
»Odpoved« še na Blanci in v Boštanju
šentjanški mladinski aktiv bo v nedeljo, 5. aprila, gostoval z igro »Odpoved« še v dveh krajih sevniške občine, popoldne bo ob 14.30 predstava najprej na Blanci, zvečer ob 18.30 pa še v Boštanju. Za igro je bilo v Šentjanžu veliko zanimanja.
Brez dvorane ne moremo!
V nedeljo, 15. marca, je bilo v šentjanški dvorani spet živahno. Dopoldne je bil najprej zbor volivev, na katerem smo zvedeli, kako bo z letošnjim občinskim proračunom in pomočjo krajevnim skupnostim. Znova so ljudje spomnili na gradnjo telovadnice, ki bi bila hkrati tudi prostor za različne prireditve.
Popoldne se je mladinski aktiv pod vodstvom ravnatelja šole tov. Bavca nredstavil z igro »Odpoved«. To delo ponovno dokazuje, da imajo ljudje v kraju voljo po kulturnem delovanju. Mladi se sprašujemo, kdaj bodo pristojni opazili, da smo voljni nekaj narediti in da nam je treba pomagati.
Franci Bebar, Cerovec 5, p. Šentjanž
Bolje izkoristiti obstoječe oblike
* v *
V DREVESNICI NA IMPOLJCI: Zima se je zavlekla in pohiteti je treba z izkopom.	(Foto: M. L.)
V DREVESNICI »PLANITA« NA IMPOLJCI
Vlečejo novejše sorte
Največ sadnih dreves pokupijo na drobno - Se-janec še vedno bolj zanimiv kot šibke podlage
Sprememba naslova!
Naročniki o spremenijo svoi nari naslov nat sporočijo oba naslova Dogaja se da sporo V.)o <amo novega kei pa una mo on na* vćasih več naroč 'likov t -Miaium pnimkoro tu menom seveda ne moremo vedeti £<gav naslov te treba remeni tt
»Planta«, drevesnica kmetijskega kombinata »Zasavje« na Impoljci pri Sevnici, ima na izbiro večino sort slovenskega sadnega izbora. Dvoletne jablane in hruške, sajene na sejancu, so po 12 dinarjev, enoletne pa po 7 dinarjev. Sadike s šibkimi podlagami so dinar dražje, pa naj gre za dvoletne ali enoletne. Naprodaj so tudi sadike različnih drugih sadnih plemen.
Kupci največ povprašujejo za novejšimi sortami. Med jablanami prodajo največ sorti jonatan in zlati delišes, izmed hrušk pa viljamovko in kler-žo, sledijo pa še druge sorte: pastorjevka, boskovka itd. Zanimivo je, da prodajo več sadik, cepljenih na sejancu kot pa na šibkih podlagah. To je po svoje tudi razumljivo, saj
SEVNIŠKI PABERKI
■ v NEDELJO PODELITEV POHV AL IN SPRIČEVAL. 5. aprila bo v Sevnici gasiLskem domu svečano podeljevanje spričeval in pohval gasilskim častnikom in podčastnikom Spod. Posavja, ki so uspe&no končali letodnje tečaje. V Sevnici Je 22. marca opravilo izpit za gasilskega podčastnika 33 gasilcev.
■ TAVČARJEVA PREDAVANJA. Na povabilo delavske univerze je v četrtek Stane Tavčar predaval v Sevnici o zanimivostih Maroka. Obiskovalci 90 bili navdušeni nad njegovo pripovedjo in barvnimi posnetki, ki jih je prinesel iz te dežele Skoda, da se takih predavanj ne udeleži več ljudi.
■ DOBER OBISK. Minuli te dom vi v galeriji v gradu zaprli razstavo likovnih del predšolskih otrok Iz dnevniki )e mogoče videti, da sl jo je ogledalo sorazmerno veliko ljudi, ki so bili povečini prijetno presenečeni nad tem. kaj zmorejo otroci, če jih kdo usmerja v prvih likovnih prizadevanjih.
■ NOV PROSTOR ZA MLADINSKI KLIIB. V sredo, 25. mar ca. so si predstavniški občinske skupščine in mladinske organizacije ogledali prostor v gradu, k (er bodo uredili nov mladinski klub. Dosedanji prostor bodo uporabili za potrebe vajenske šole lesne stroke, ki, kot je znano, nima dovolj prostora v stari osnovni šoli ob Savi. Mladinci bodo klub in okolico gradu urejali s prostovoljnim delom.
■ SPET NESREČA NA BO-STANJSKEM MOSTU. Zaporedje prometnih nesreč na preozkem
mostu čez Mirno se nadaljuje. PrejSnji teden se je z 12-tonskim tovornjakom in 18-tonsko prikolico zaletel v ograjo Milinko Ar-senović iz Ljubovije v Srbiji, Šofer podjetja Granit. Na vozilu je bilo škode za 7.000 dinarjev, na ograji za 20.000 dinarjev, šofer pa na srečo ni bil poškodovan. Sprašujemo, koliko nesreč bo na tem mestu še potrebno, da bodo razširili preozki most?
■ JE PONOČI VARNEJE CEZ TIRE? V Šmarju Je pod železniškimi tiri narejen podhod, da ne bi pešci prečkali zelo prometne železniške postaje. Skozenj pa je mogoče hoditi le podnevi, sicer pa kdo bi tvegal nevarno hojo v temnemu hodniku z mnoeimi stopnicami, ki nimajo nikakršno osvetlitve! Svoj Sas sta vsaj za silo svetili dve žarnici, zdaj pa še teh ni več. Bodo pristojni to po-man|kl|lvo«t odpravili ali Je bolje, da hodijo ljudje ponoči kar prek tirov?
■ NOVA TRGOVINA V SEVNICI. Trgovsko podjetje v Sevnici pripravlja otvoritev nove trgovine v prostorih nekdanje prodalalne prosvetnega servisa. V njej bodo prodatali galanterijo in kozmetične Izdelke.
■ PREDAVANJE ZA ČLANE KI-NOKLUBA. Sevniškl klub Je sklenil povabiti Izkušenega predavatelja. ki bi člane seznanil z zahtevnejšimi tehničnimi postopki, režijo in montažo filmov. Prvi raz-covor bo v soboto ob 15. url, vodil pa ga bo Tine Arko, knjižničar visoke Sole za sociologi lo, politične vede in novinarstvo iz Ljubljane.
Iz uvodnih misli za delovno konferenco občinskega sveta ZKPO
Katere naloge čakajo občinsko Zvezo kulturno-prosvetnih organizacij v prihodnjem obdobju, je bila osrednja točka petkove delovne konference, na kateri so razpravljali o kulturnem udejstvovanju v občini ter o srednjeročnem programu razvoja kulture.
Zveza kulturno-prosvetih organizacij Sevnica skuša pritegniti k izdelovanju programa čimveč ljudi. To prizadevanje je tudi del priprav na sprejem zakona o kulturnih skupnoastih, ko se bo treba odiočiti, ali bi bilo bolje, da bi imela sevniška občina svojo kulturno skupnost, ali naj bi za spodnje Posavje obstajala medobčinska kulturna skupnost.
Znana je pobuda medobčinskega sveta ZKS za spodnje Posavje, ki je imenoval posebno skupino, katere naloga je pripraviti gradivo o razmerah na področju kulture v Posavju. Ugotovitve bodo pomagale tudi k odločitvi o mejah kulturnih skupnosti.
V sevniški občini deluje trenutno pet društev. Zadnje čase so se začele uveljavljati tudi kulturne skupine pri mladinskih aktivih, npr. v Šentjanžu, Boštanju, konfekciji Jutranjka itd. Ta prizadevanja mladine je treba ustvarjalno vključiti v celotno delo zveze kulturno-prosvet-nih organizacij.
V Sevnici obstaja mladinski klub ki sodeluje v republiškem tekmovanju klubov in namerava svojo dejavnost
SliVNISKL VESTNIK
še popestriti tudi v kulturnem smislu.
Zadnje čase je središče občine dobilo tudi likovno galerijo v starem gradu, ki je pripravila že več uspešnih razstav. Sevniški grad in bližnjo Lutrovsko klet je potrebno bolje izkoristiti v kulturne namene.
Poseben primer je knjižni-
čarstvo, saj Premof^ij°4 000 ska knjižnica le C*^jig' in povečini zastarel h	ovih
je lani nakupila le 281 knjig. V slabem so tudi krajevne, pionirske učiteljske knjižnice.
Nova pridobitev občine ^ lokalna radijska P° ’^o ima za začetek spod^
dober program.vend _nift
delo sloni zgolj na ^
neprofesionalnih soa oložaj Opozoriti velja se na p ^ obeh kinematografov .^j
ni, ki se otepata z dena™ težavami kot večina P
skih kinematografov.
je med kupci največ zasebnih kmetov in sadjarjev, manj pa kupijo družbeni obrati, ki za sadne plantaže uporabljajo drevesca s šibkimi podlagami.
V dosedanjih letih je imela
drevesnica svoje nasade na levi strani Save, kjer je blizu železniška postaja Blanca. Zdaj prodaja na desni strani, ki nima železniške povezave, kar pa je za kupce, ki nimajo lastnih avtomobilov, manj ugodno.
Radeče: predsednik znova Stane Koselj
V Domu kulture v Radečah je bil pred kratkim občni zbor Planinskega društva Radeče. V živahni razpravi o delu društva so podelili značke za prehojene planinske transverzale, 28 pionirjev pa je dobilo značke in planinske klobučke. Za predsednika je bil znova izvoljen Stane Koselj, direktor PAPIRNICE, ki že 19 let vodi društvo. S sprejemom okoli sto pionirjev se je število članov povečalo letos na 465, od tega iz območja Loke 81. Po občnem zboru je bilo še predavanje na katerem je najmlajši član odprave na Himalajo Lojze Golob v besedi in sliki prikazal azijsko pokrajino in tamkajšnje ljudstvo.
S. Sk.
»Odpoved« tudi v Sevnici
Aktiv Zveze mladine Šentjanž bo po gostovanju na Loki in Vrhovem nastopil 5. aprila tudi v Sevnici. želijo, da bi si prebivalci predstavo ogledali in tako dali priznanje delovnemu vaškemu aktivu.
B. D.
IZ KRMELJA
SVETOVNI POPOTNIK STANK TAVČAR je imel pretekli četrtek predavanje pod naslovom »Zanimivosti Maroka«. Izredno lepi barvni diapozitivi so nnvdu$!ll prisotne, ki so napolnili dvorano »Svobode«.
NOVI ODHOK DPM Je zelo delaven. Imel Je že nekaj sestankov in sodeloval pri obdaritvi otrok ob novem letu ter prlredtl družabni večer ob dnevu žena V načrtu ima predavanja za starše in mladino tar izlete otrok v razne kraje. Podprl Jo tudi akcijo za nabavo telovadnega orodja za šolo.
V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI dela lepo napredujejo Menijo, da bo dolgoletna želja prebivalstva po novi samopostrežni trgovini uresničena do konca junija.
B D.
Seminar za sindikalne delavce
Ob koncu minulega tedna je občinski sindikalni svet priredil v Sevnici tridnevni seminar za predsednike in tajnike osnovnih sindikalnih organizacij. Na seminarju so govorili o samoupravljanju in zakonodaji v delovnih organizacijah, o srednjeročnem programu razvoja Slovenije, o ekonomskih ukrepih za letošnje leto, delitvi dohodka in nagrajevanju ter o metodah in programih dela v sindikalnih organizacijah.
Skoraj 4.000 ljudi na predavanjih
Kar 3.872 ljudi se je udeležilo predavanj o vseljudski obrambi, ki so bila v sevniški občini od 12. februarja do 24. marca. Priredili so jih v 19 krajih. Obiskovalci — na enem predavanju v Sevnici jih je bilo naenkrat celo 309 — so bili zadovoljni s predavanji, na katerih so prikazovali tudi slike z episkopom. Letošnjo jesen bosta na sporedu še dve temi iz vseljudske obrambe, predavanja p;f bodo organizirali prav tako kot sedaj — po šolskih okoliših.
Boštanj: najprej dokončati kanalizacijo
Na zadnjem zboru volivcev v tem kraju so sklenili, da mora krajevna organizacija SZDL sklicati sejo odbora in določiti skupino, ki naj bi zbrala dokumentacijo o delih, potrebnih, da bi dokončali boštanjsko kanalizacijo. Položiti bo treba nad 400 metrov cevovoda, večino denarja za ta dela pa oodo morali zbrati ljudje sami. Krajevna skupnost bo zaprosila za pomoč občinsko skupščino. S tem bo odstranjena tudi bojazen prebivalcev Dol. Boštanja, ki plačujejo prispevek za uporabo mestnega zemljišča in ki so menili, da bo njihov denar porabljen za Gornji Boštanj.
A. 2.
v lini. listu!
BREZ OBETOV, DA BO KMALU BOLJŠE
„S0S“ za cesto ob Mirni
O vzdrževanju ceste Tržišče-Sevnica govori Alojz Resnik, ki že 22 let dela najuoj^
* imam 5,5 km. Pr87 ^ tudi drugi cestarji.« , »In zakaj je ta^°’ mislite vi?«	.	naIn
»V našem P^^arja.
STL&t T«
n0 za kilometer ceste ^ vseskozi se bojimo, a ? ga ne bomo izrabili nekaj mesecih.«
»Menite, da cestarji ste od sebe kar mo »Koliko našega del®^a. v nič! Posujemo, P?J* ^ mo jame, pride ^ sneg, cesta je spet l6 ko taka, kot je bila- ^ urah so na mirenski našteli čez 500 av lov, od tega velik° lis0v. tovornjakov in avt*\ jja Naše delo je reševanj , tej cesti je	,	,
šče, izrabljena podlag* ^
»Torej ni upanja, se vozili po boljši-* »Zaenkrat ne; k°t .. te ceste m v načrtu ^ hodnjih pet let- jetno. promet veča, je . da bo ob P[e^e%l^ me na pomlad se dU. Vem. da se voznik ^ jejo na nas cestai ■ ' arjie brez mnogo večje pomoči cesl ne bo dobro vzdrževati.« ^ j,.
Vsak dan z lopato na cesti. Vsak dan skozi 22 let skrbi Alojz Resnik iz Boštanja za vzdrževanje ceste Tržišče — Sevnica, zato je kot nalašč, da pove, zakaj je tako zdelana.
»Cesta ob Mirni je bila svoj čas ena najboljših: gladka skoraj kot asfalt. Priporočali so jo za izlete s kolesi. Zdaj s takim vozilom ne bi prišel daleč.
To je bilo takrat, ko je peljalo po njej nekaj vozil na dan. V oskrbi sem imel vsega trj kilometre cestišča, zdaj, ko je promet neprimerno večji, jih
SKLEP: DOHODEK LOVA VRAČATI V L O
Če srnjaka - tudi srn^
. vljal>' ^
Na zboru lovcev LD Studenec so u90-*ati je lovska disciplina začela pop
22. marca so se v gostilni Debevc na Velikem Trnu sestali člani lovske družine Studenec. O delu v minulem obdobju Je poročal predsednik LD Mirko Zalokar, ki je še posebej poudaril, da je zadnje čase popustila disciplina v lovskih vrstah, zato lovci nimajo več prave evidence o odstreljeni divjačini.
Na zboru so lovci ugotavljali, da se je zmanjšalo število članov »n da je nujno potrebno pritegniti več mlajših ljudi v lovsko organizacijo. Udeležencj so soglašali s sklepom lo/ske zveze v Krškem, po katerem Je treba ves dohodek iz lovišč pora-bitj za nova vlaganja V tem smislu bo upravn* odbor družine sestavil finančni načrt za letošnje leto.
Lovski zvezi So sklenili predlagati, naj bi ča« lova srnjakov premaknila iz septembra v drugo polovico oktobra in v november. Ker ugotavljajo da je v loviščih več srn kot srnjakov, so sklenili, da mora vsak član. ki bo
ustrelil srnjaka, ^ 0»^. srno, če tef*. 4o pa mor» Pla ^ Pre^ nar jev. Ta sk P	1	)e.
veljati tak0J’ odstre'®; $■ nili letni načrt o	^
nili so Se,
stavili 400 zastrip dogoV^e proti roparica - ere d ^ pa so se Se za ne** z ^ fetosnie	lov«-
ostren boj *kodO-dela občutno 5*°°	*
RADIO SEVNjC
NEDFUA' *• m lolll,i!rofilcfl ^ O knlltevnl “slltaJo l"
p."i!:‘s	no»'.	i
‘JuJO'	.»rilA:	<•
^ pre,oKl^s^’
Poskočne v**?0I11ra »	-
M ^7rtnu^vetfe°
t(‘ln umilno
- n“’
   -^^0^
St. 11 (l#45) *
•>*v ;
OBČINSKA SKUPŠČINA O PREDLOGU:
Soglasna podpora društvu
Po območjih KS bodo kmetovalcem še natančneje pojasnjevali pomen živinorejskega društva
“***u v	VRSTI	ŠOLA	NA	JELŠEVCU.	»Šolsko	poslopje«	v	tem kraju (na
\T§ne 0zadju) si je ob zadnjem obisku na Trebelnem ogledal tudi predsednik iz-'Ua odbora republiške izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc. (Foto: Legan)
SPREJETJE program gradenj in popravil šolskih stavb
Zdaj je na vrsti Trebelansko
j —  	------------------------------------------—--------------•
e letos začetek gradnje šol na Jelševcu in Trebelnem - Popravilo šol ^__^vŠentlovrencu in na Selih-Šumberku ter dozidava v Vel. Gabru
°bčinlre<^ .decembra 1968. leta so prebivalci trebanjske letošnjih šolskih počitnicah, nadalin-v,^udskLm glasovanjem odločili, da bodo še šola na Selih šumberku Sanie Pek let plačevali samoprispevek za izbolj- pa naslednje leto. je bii0 ^erialnih razmer šolstva. Ob takratni akciji V zelo slabih razmerah de-gradeni 5c.eno> da bo naknadno določen vrstni red potrebelroma P°Pravil, ki bo upošteval najnujnej-
V ta nam
*?arejena anar	naJprej	je določeno da bodo že letoš-
21 v °bčini	šolski mre' nJo pomlad začeli graditi ozi-
^•Vni raznrc,,^ Je ^ila tudi v roma pripravljati gradnjo no-Jokazaia d 6 .S Podatki je f°trebno bkt! ke mreže ni j- marveč je Spreminja'
Jo utrditi	vsestran-
Povsod L e osemlet-noL^ P°uk,	kombi-
Sedanja pomoč zasebnemu kmetu je povečini preslabot-na, zato kmetje pozdravljajo vsako obliko združevanja in sodelovanja, od katere si obetajo koristi. Razumljivo torej, da je občinska skupščina Trebnje na zadnji seji podprla ustanovitev dinštva živinorejcev za vzajemno samopomoč, za katero je dala spodbudo veterinarska postaja.
O vzajemnem zdravstvenem varstvu, ki je ena najpomembnejših nalog društva, smo že poročali. Dodan je bil tudi izračun zavarovanja živine, ki je pokazal, da je mogoče zelo povečati zanesljivost in varnost reje, ob tem pa bi bilj prispevki za zavarovanje občutno manjši, kot znašajo sedanje sorazmerno visoke zavarovalne premije, zaradi katerih le redki rejci zavarujejo svojo živino.
Na seji skupščine so poudarjali, da je vzajemno zavarovanje živine le en del splošne dejavnosti društva, ki obsega še vrsto drugih oblik sodelovanja in strokovne pomoči, vse z namenom — izboljšati živinorejo, ki bo tudi v prihodnosti dajala našemu kmetu največji dohodek.
Ustanavljanje društva in pridobivanje članstva bo ter-
jalo veliko prizadevanja. Da bi kmetovalce čimbolje seznanili z namenom in nalogami društva, v katerega ima vsak rejec vstop, bodo v večjih krajih priredili posebne razgovore s kmeti.
Migolica: voda poplavlja
Ob večjem deževju Mirna redno preplavlja cesto pri mostu pri Migolici in s tem ovira promet. Prizadeti ljudje so zato zaprosili občinsko skupščino, naj poskrbi, da bo Splošna vodna skupnost Dolenjske uredila vodotok. Obljubljeno je, da si bodo primer ogledali strokovnjaki in povedali svoje mnenje o potrebnih ukrepih.
Skupščina ZZB bo 18. aprila
18. aprila bo v Trebnjem skupščina občinskega odbora ZZB, ki jo sklicujejo vsaki dve leti. Pripravljeno je obsežno poročilo o dosedanjem dveletnem delu organizacije. Občinski odbor je na zadnji seji obravnaval letošnje skupščine krajevnih organizacij ZB, ki so pokazale veliko prizadevnost nekdanjih borcev, predvsem pa skrb za tovariše, ki so potrebni družbene pomoči.
Jreiena^[] ije bila najprej f v obC1"*0 dolski mre-Javni ra “• «i Je bila tudi v S podatki i f°trebn0	ke	mreže ni
4 marveč je ^ spreminjajo utrditi L^?a ^estran-Povsod L 6 osernle*t-n^ani Pouk , praviti kombi-5^aterih J.e zdaj še na
ne£a ali ^radi e manJše šolskih P^elikeg adost-K, h otr°k. ^a števila
sfSsVSS!
tv«
PraL,Pmgramu -n-arin- velet' *?avU Šol ki .dnje in Dn
letošnjih šolskih počitnicah, šola na Selih — Sumberku pa naslednje leto.
V	zelo slabih razmerah deluje tudi šola v Velikem Gabru, zato je v tem obdobju načrtovana dozidava štirih učilnic s kabineti in upravnimi prostori. Staro šolo bodo preuredili tako, da bo z novim delom tvorila funkcionalno celoto.
In kako bo z denarjem za te gradnje? Republiška izobraževalna skupnost je že odobrila 1,92 milijona dinarjev posojila. Samoprispevek bo tudi eden izmed pomembnih virov, pomagal bo medobčinski sklad za investicije v šolstvu, za gradnjo pa bodo porabili tudi večji del amortizacije, ki se Po novem nabira od šolskih stavb. Pozabiti ne smemo velike pripravljenosti ljudi, predvsem na Trebelanskem, kjer so se že dogovorili za pomoč v denarju, lesu in prostovoljnem delu.
M. L.
Vrbovec: spet o gozdovih
Zaradi znane zahteve nekdanjih lastnikov gozdov t.i. Koritenske gmajne, ki hočejo nazaj gozdna zemljišča, na katerih raste zdaj intenzivni gozdni nasad, je bil v četrtek v Vrbovcu sestanek s predstavniki GG Novo mesto, katerega sta se udeležila tudi direktor podjetja inž. Janez Penca in predsednik ObS Trebnje Ciril Pevec. Zbranim ljudem so znova povedali, da po sedanjih zakonskih predpisih ni mogoče vrniti zemljišč, pa čeravno so jih lastniki pred leti darovali. Vrbov-čani in še nekateri, ki so napolnili Jarčevo hišo, se niso sprijaznili s takim odgovorom.
Dobrnič: zdravnik enkrat na teden?
Po zgledu vasi Sela—Sum-berk, ki ima urejeno zasilno ambulanto, kamor prihaja zdravnik enkrat na teden, bi tudi v Dobrniču, od koder nimajo prometnih zvez s Trebnjem, radi na podoben način olajšali obiskovanje zdravnika. To je predlagal na zadnji seji občinske skupščine odbornik Jože Jerič, ko je govoril o slabih prometnih povezavah Dobrniča. Glede prevoza je dobil odgovor, da ne preostane nič drugega kot čakati na spremembo zakona, po kateri bo morda dovoljeno, da bi delavski ali Šolski avtobus lahko vozil tudi druge potnike.
S TEM DENARJEM BO ŽE MOGOČE VEČ NAREDITI
Gre lažje, če je kaj deliti
Skupščina je razdelila 280.000 din pomoči krajevnim skupnostim, kar je 60 odst. več kot lani
B LET°SNJEM DNEVU invalidov
se prošnje doslej zaman
°d|očba •	.	9
Vse,T1 prizid^	kai	malo	pomaga:kljub
Nadevanjem je še vedno brez dela
V	°vnih 1 obiskala vrst^
C* ft°zmanniZacij'1 toda *a Ve.inl invalit*a brez
^ S't°da r^nhe gostuje WLbil vSeskltbi deK da vitno > saj žc^ isen od težko ži-
^ Lpriložnost^ • no plač0-
Pokazal di mi dnJ°-
CVs^daS’w uSi znam
Odi^1	r kruh.«
c>ji g0 o Po\liot0,ma Je d°bil
&fin,. aVod ?a iicni fehabilita-^Q >ljen Dlaxaposl°vanjc je N Rvanje vVuS 6« meseč'
Nje.
^obn”po-
1 W ’ zakai J; ® morem j^an fant n? ’ Velik ^eio^^itvo ? more d°-nZ?' ko ^ toliko
O. postilrj0vVrttarjev- 6u’
na k«it jev in ' a ^rih pa do-
Srednja pot je najboljša pot. Tega reka se je držala občinska skupščina Trebnje, ko je na zadnji seji razdelila dodatne milijone starih dinarjev občinske pomoči krajevnim skupnostim. Kot je znano, bodo letos dobile KS 280.000 novih dinarjev, kar je 60 odstotkov več kot lani. Ta dodatni denar je skupščina razdelila pol za krajevne poti, pol pa za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti.
Drugi dve možnosti, ki sta bili v° skupščinskem gradivu tudi predvideni (takih alternativnih predlogov bi v prihodnje želeli še več), sta predvideli dve skrajnosti: ali ves dodatni letošnji denar nameniti za pota ali vse za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti.
Kot rečeno, je bila izbrana srednja pot. Krajevne skupnosti bodo letos dobile po razdelilniku naslednji denar za osnovno dejavnost, v ople-pajih pa bo naveden še dodatni denar za popravilo in vzdrževanje vaških poti:
Krajevna skupnost Trebnje 27 845 din za osnovno dejavnost (in še 11.321 dinarjev za pota), Dol. Nemška vas 10.409
Hrastovica: odločitev po dopolnitvi programa
Mokronoška krajevna skupnost je predlagala občinski skupščini, da bi le ta dopolnila odlok o urbanističnem redu, tako da bi WU> <jovol ^ no graditi stanovanjske hise v Hrastovici tudi drugim občanom in ne samo kmetom m obrtnikom, zahtevek Je svM KS utemeljeval s tem, da ima kraj dobre prometne zve-ze in vodocod. Svet za urbanizem, komunalne in ste, novanjske razmere je na zadnji seji sklenil, da za enkrat ne kaže spreminjati občinskega odloka, ker Je 6e to leto predvidena dopolnitev urbanističnega programa. M So po Javni racavi dokonč-no odločil, kje bo dovoljeno graditi.
(8422), Štefan 4233	( 3390),
Račje selo 3043 ( 249), Knežja vas 3879 (5183), Dobrnič 7825 (6146), Svetinje 2143 (5507), Čatež 4278 (6713), šentlovrenc 6307 ( 4220), Velika Loka 4978 (2880), Sela — šumberk 3312 4917, Veliki Gaber 8918 (4815), Mirna 16.942 (18.772,5), Šentrupert 18.999 (15.904). Trebelno 11.759 (15.561) in KS Mokronog 17.631 din (13.497 din).
Denar za šport razdeljen
Občinska zveza za telesne kulturo bo imela letos na voljo 30.000 dinarjev ali 5.000 din več pomoči občinske skupščine kot lani. Minuli teden je odbor denar razdelil med posamezna društva. Po razdelilniku bo dobilo TVD Partizan Trebnje 7500 dinarjev, TVD Partizan Mirna 5500 in še 10.000 din za nogometni klub, šahovska sekcija 2000 din in pet šolskih športnih društev skupno 4000 dinarjev. 1000 dinarjev je namenjeno za rezervo. Odbor je tudi sklenil, da je potrebno ob koncu maja preveriti dejavnost društev in porabo denarja.
Blečji vrh: sušilnica zgorela
Jože Brajer z Blečjega vrha pri Trebelnem najbrž ne bo več odlagal vročega pepela iz peči v leseno posodo. 14. marca mu je namreč prav zaradi tega zgorela sušilnica za sadje, pod katero je hranil posodo s pepelom. Na srečo požar ni povzročil večje škode.
Volitve in imenovanja
Na predlog komisije za volitve in imenovanja je občinska skupščina na zadnji seji izrekla naslednja imenovanja. Novi člani delavskega sveta Komunalno o-brtnega podjetja Trenje so postali: Jože Govednik, Ciniil Pungartnik, Milan Uhan in Ivan Longar, v skupščino stanovalcev pri Stanovanjskem podjetju Trebnje sta bila imenovana Jože Kastelic in Janko Oven, v svet delavske univerze Trebnje Janez Kranjc, v komisijo za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti pa Danica Škufca.
D. B.
Bolje nekaj kot nič
Odkar je zaprta edina gostilna v Veliki Loki (lastnik vztraja, da so dajatve prevelike), pripovedujejo, da so v kraju začele cveteti »črne« gostilne. Prej je občina dobivala večji del prometnega davka in še nekaj dohodka od o-pravljanja obrtne dejavnosti, od prodaje alkoholnih pijač po hišah pa seveda ne dobi ničesar. Ostane le upanje, da bo inšpekcija odkrila prestopnike.
DROBNE Z MIRNE
■ BO KOCA OSTALA ZAPRTA?
Bližajo se lepi pomladni dnevi, primerni za izlete v naravo. Koča na Debencu je še vedno brez oskrbe in vse kaže, da bo tako vse poletje. Ljudje pričakujejo, da se to ne bo zgodilo.
■ VABIJO CIMVEC LJUDI. V
šolski telovadniol Je TVD Partizan organiziralo redno vadbo za cicibane, pionirje, mladince in člane. Telovadbe se udeležuje veliko mladine, vabijo pa tudi starejSe ljudi.
■ SPET PROSTA POT. Krajevna skupnost J« dala narediti že-
leeni križ ob pristopu na neza
varovan mostič čez Mimo, tako da nanj ni bilo mogoče z motornimi vozili. Zdaj Je nekdo odlomil železno ročko in motoristi znova spravljajo r nevarnost pešce, katerim Je prehod namenjen.
■ BOLJ DRUŽABEN KRAJ. V restavraciji »Dane« prirejajo ob sobotah ples, na katerem igrajo »Fantje izpod Bmeka«.
■ V ZAOSTANKU Z GRADNJO. Na letni skupščini krajevne organizacije ZB na Mimi so razpravljali o gradnji stanovanj za borce. Gradnja bi se morala začeti že lani, vendar še vedno ni nič. Interesenti za stanovanja sprašujejo, kako je s tem.
TREBANJSKE IVERI
NE.
| UREZ TURISTIČNE PISAR-
Trebnje postaja pomemben prehoden turistični kraj, ki premore že precej turističnih sob. Pokazala se je že potreba, da bi imel kraj informacijsko pisarno. To so predlagali na zadnjem zboru volivcev. Vprašanje je, kdo naj uredi tako pisarno, ko v kraju ni več turističnega društva, ker Je lani zamrlo.
■ SE LETOS ODSTRANITI HLEVE. Predvideno je, da bodo nasproti stare osnovne šole še letos odstranili nekdanje Pehanije-ve hleve in na tistem mestu začeli graditi trgovino podjetja »Prehrana« iz Ljubljane.
■ STROKOVNO VODSTVO PO RAZSTAVI. Tabor slovenskih likovnih samorastnikov Je v želji, da bi se s stvaritvami razstavljavcev čim boljo seznanili tudi Šolski otroci, priredil prejšnji teden strokovno vodstvo po razstavi Pera Mandiča in Poldeta Miheliča
Mladini je o razstavi govorih po znavalec prof. Mirko Juteršek.
■ PORABLJENO VEC KOT NABRANO. V minulem letu je bilo na območju Trebnjega vplačano 34.200 dinarjev prispevka za uporabo mestnega zemljišča, različnih komunalnih del pa je bilo opravljeno v vrednosti čez 60.000 dinarjev. Zaradi tega bo potrebno del lanskih stroškov plačati letos.
■ ZA SMUČARJE — NAKNA. DNO. Odbor občinske zveze za telesno kulturo, ki je prejšnji teden razdelil občinsko pomoč, ni mogel ustreči želji smučarskega kluba. Klub Je bil namreč ustanovljen februarja, za denarno pomoč je zaprosil v začetku marca, občinska zveza pa Je dala programe in predračune občinski skupščini oziroma njeni komisiji že ob koncu lanskega leta. Odbor je zato sklenil naknadno zaprositi občinsko skupščino za dodatni denar, ker želi podpreti tudi smučarski
. klub.
TREBANJSKiSOVICE
je določeno da bodo že letošnjo pomlad začeli graditi oziroma pripravljati gradnjo nove dvorazredne šole na Jel-ševcu. Znano je, da prostori, ki jih imajo v tem kraju namenjene za pouk, ne ustrezajo niti najosnovnejšim zahtevam.
Druga bo na vrsti šola na Trebelnem, ki nag bi jo tudi začeli graditi še letos. Sprva so nameravali obnoviti in delno povečati sedanjo šolsko stavbo, izkazalo pa se je, da šole, ki je razen tega na zelo neprimernem mestu, ni vredno preurejati in je bolje zgraditi novo. šola bo štiriraz-redna, s kabineti in še nekaterimi prostori.
V	teh dveh letih, ki jih obsega program, bo preurejena šola v Sentlovrencu — še v
lajo ljudje, ki so povsem zdravi in sposobni tudi za druga dela. Ne bi rekla, če se zanJ bi zanimali. Skupaj s socialno delavko v Trebnjem sva ukrenili, kar sva mogli. Ostala mi je le še ugotovitev, da Vojka ne marajo, ker je invalid. Ne vem, kje Je prednost, ki naj bi jo imeli inva-ndi, in kje je vsa skrb, ki Jo rniumo tako radi na Jeziku.«
Tako je z Vojkom. Piše prošnje, išče razpise, že tretjo leto. Doslej vse zaman: fant čaka doma brez dela, brez priložnosti, da bi pokazal, kaj zmore.
M. L.
Seja skupščine
Prihodnja seja občinske skupščine Kočevje je sklicana za 10. april. Na njej bodo sprejeli proračun občine za letos, razpravljali o poročilu komisije za družbeni nadzor in poročilu komisije za prošnje in pritožbe, sprejeli več odlokov, med njimi tudi odlok o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje ter razpravljali in sklepali še o nekaterih drugih zadevah.
Hočejo krajevno skupnost
Prebivalci Žurg, Papežev in okoliških krajev tega dela ko čevske občine so v razpravi o svojih krajevnih vprašanjih ugotovili, da potrebujejo denar za popravilo pokopališča v Žurgah, ki je izredno slabo. Zahtevali so tudi, naj ima trgovina v Papežih bolj točno določen obratovalni čas. Čeprav njihovo območje obsega le 4 manjše vasi, so predlagali, naj bi imeli svojo krajevno skupnost. Menijo, da bodo tako lažje reševali svoje krajevne zadeve.
IZ STARE CERKVE
■ ■ ■ NA USTANOV NEM občnem zboru mladinskega aktiva v Stari cerkvi so kritično razpravljali o delu in nalogah mladine. Sprejeli so delovni program in izvolili vodstvo organizacije. Zavzeli so se, da bi mladina dobila primerne prostore in nekaj športne ter druge opreme. Pričakujejo tudi pomoč občinskih in krajevnih organizacij^	IZREDNEGA
zanimanja mladine in ostalih za strelski šport, so se v Stari cerkvi odločili, da bodo ustanovili strelsko družino. Ljubiteljem strelstva bodo pri tem pomagali člani krajevne organizacije Zveze vojaških rezervnih starešin.
PII NA ZBORU VOLIVCEV v Stari cerkvi so razpravljali o gospodarskih gibanjih v občini in predvideni proračunski potrošnji za letos. Menili so, da bi morali proračunska sredstva uporabljati čimbolj načrtno in varčno.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli ponedeljek so veljale v trgovinah s sadjem	in	zelenjavo v
Kočevju in Ribnici	naslednje ma-
loprodajne cene.
Kočevje Ribnica
(cene v din za kg)
krompir	0,90	0,90
sveže zelje	4,60	4,60
kislo zelje	2,70	2,80
kisla repa	i',70	2,80
ohrovt	4,40	4,60
cvetača	5,00	5,20
fižol v zrnju 5,56	in	5,80	4,50
čebula	4,50	4,70
česen	13.20	13,00
solata	7,70	7,20
špinača	8,00	8,00
korenje	2,60	2,50
peteršilj	6,00	in	10,00	6,00
zelena	3,00	—
motovilec	12,00	—
por	7,50	3,20
jabolka	2,40	2,60
hruške	3,00	3,00
groadje	5,20	4,90
limono	5,60	5,20
pomaranče	5,00	in	5,60	5,20
banane	6,20	6,20
ananas	7,00	7,50
jajca	0,58	0,62
(cena za kos)
■'
POBUDA ŠE NI PADLA NA PLODNA TLA
Občani zahtevajo kopališče
»Za novo pokopališče smo našli denar, za kopališče pa ne!« je na zadnjem zboru občanov v Kočevju poudaril nekdo v razpravi.
Na naši šoli je spet začel delatj modelarski krožek. Člani so izdelali že precej brodarskih modelov, s katerimi se bodo pomerili v tednu mladosti na občinskem brodarskem tekmovanju. Upamo, da bosta to njihovo prizadevanje podprla tudi Občinska zveza ali Društvo prijateljev mladine Kočevje (Foto: Foto-kino klub
osnovne šole Kočevje)
S tem je hotel povedati, da bi za žive lahko več naredili, kot smo. Nadalje je menil še, da se vsi občani ne morejo voziti poleti na morje, da bi se kopali. Izrazil je pripravljenost, da bi prispeval za gradnjo kopališča v Kočevju, in predlagal, naj bi za ta name.11 prispevale še delovne organizacije.
Z njim se je strinjalo še precej drugih občanov. Nekdo je celo poudaril, da je o njem veliko različnih mnenj, nobeno pa ne zmaga. Predlaganih je več krajev, kjer naj bi kopališče stalo. Nekateri predlagajo, da bi bilo kopališče odprto, drugi
Kot običajno: spet težave s proračunom
Porabniki proračuna so zahtevali četrtino več, kot bodo lahko dobili -Zmanjkalo denarja za odplačevanje posojila za bolnišnico
Skupni proračunski dohodki občine Kočevje bodo letos znašali predvidoma 10,749.710 din in bodo za 9,7 odstotka višji od lanskih. Za vzgojo in izobraževanje bo porabljeno od tega 5,298.000 din, za čisti proračun pa bo ostalo 5,451.710 din.
din manj dohodkov, kot je predvideval načrt. Ni še tudi znano, od kod bodo pokrite
nekatere obveznosti za najetje raznih posojil, med drugim tudi za gradnjo nove ljubljanske bolnišnice. Te obveznosti, ki znašajo okoli 350.000 din, bodo skušali pokriti z družbenimi prispevki delovnih organizacij.
zaprto, tretji pa odprto zimsko, kot je v čateških Toplicah. Potem spet ni jasno, ali naj bo ogrevano s toplo vodo iz kemične tovarne ali neogrevano, naj bo zgrajeno za potrebe mesta (komunalni objekt, ki ga bo moralo vzdrževati mesto), ali za potrebe turizma (turistični objekt, ki se bo vzdrževal z vstopnino)? In končno: naj ga gradimo z denarjem občine (M ga ni), prispevki delovnih organizacij, samoprispevkom občanov ali morda celo z »ljudskim posojilom« občanov (vsak občan bi za vplačani znesek dobil odgovarjajoče število vstopnic za kopanje)?
čas bi že bil, da bi vse dosedanje predloge strokovnjaki proučili in predlagali najboljše inačice. Občani naj bi se nato v skladu s potrebami in denarnimi možnostmi odločili, kakšno kopališče bo mesto dobilo. Zelo verjetno pa je, da potrebuje Kočevje kopališče predvsem za svoje prebivalstvo, ki pa ga bodo lahko uporabljali tudi turisti.	- ,
J. P.
Temeljna izobraževalna skupnost bo razen z denarjem, ki je predviden za vzgojo in izobraževanje, razpolagala še z lanskim presežkom dohodkov nad izdatki v znesku 536.345 din in dopolnilnimi sredstvi republike, ki bodo znašali 952.0000 din. Tako bodo dohodki TIS letos za 12,5 odstotka višji, kot je znašal lanski plan, kljub temu pa še za okoli 800.000 din manjši, kot znašajo potrebe TIS.
Cisti občinski proračun bo letos predvidoma porabljen tako: za kulturo in prosveto 142.620	din	ali	6,4	odstotka
več kot lani, socialno varstvo 755.500	din	ali	3,9	odstotka
več, zdravstveno varstvo 216.800	din	ali	21,8	odstotka
manj, komunalna dejavnost
58.000 din ali 48,9 manj, delo državnih organov 1,996.686 din ali 14,9 odstotka več, narodna obramba 80.000 din ali 32,5 odstotka manj, krajevne skupnosti 230.000 din ali 436,8 odstotka več, družbeno-poli-tične organizacije in društva
450.000	din	ali	26 odstotkov
več, negospodarske investicije
566.817 din ali 18,6 odstotka manj, gospodarski posegi 177.404 din ali 24,6 odstotka več, obveznosti iz prejšnjih let 257.000 din ali 17,5 odstotka več, rezervni sklad 52.000 din ali 0,3 odstotka več, tekoča rezerva 47909 din ali 161,3 odstotka več, občinsko sodišče 256.274 din ali 20,3 odstotka več, javno tožilstvo 58.019 din ali 26,2 odstotka več, sodnik za prekrške 87.241 din in javno pravobranilstvo 19.440 din ali 21,5 odstotka več. Skupni zahtevki porabnikov proračuna so znašali 24,5 odstotka več, kot se bo v proračunu letos zbralo denarja.
Del proračunskih dohodkov bo treba nameniti za pokritje lanskih obveznosti, ker je bilo lani doseženih za 242.097
ZAKAJ TAKO?
Zbor volivcev skoraj brez volivcev
Skromna udeležba in še bolj skromna razprava - Če ljudje nimajo o čem odločati, jih sestanek ne zanima - Zaman prosijo 10 let
Nedavnega zbora volivcev v Kočevju — bil je 24. marca v šeškovem domu — se je udeležilo le 42 občanov. Razprave praktično ni bilo. Nekdo je pripomnil: »če bi bil tale zbor šestinštiridesetega leta, bi bil dom za udeležence 10-krat premajhen, čeprav je imelo Kočevje takrat 10-krat manj prebivalcev.«
Odbornik in podpredsednik občinske skupščine Andrej Klun je na zboru prebral poročilo o gospodarstvu in proračunski potrošnji v občini za lani in letos.
Občan Andrej Pirnat je nato pripomnil, da je ljudem težko oziroma celo nemogoče sodelovati v razpravi, ker je v poročilu veliko številk, ljudje pa poročila niso dobili
PO GASILSKIH OBČNIH ZBORIH
Računati le na lastne zmogljivosti
ena
M
Občinska gasilska zveza Kočevje združuje 15 prostovoljnih gasilskih društev in dve industrijski gasilski društvi, kri štejejo 710 članov. Polovica gasilcev je kvalificiranih.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ ZA DAN MLADOSTI bo organizirala osnovna šola Kočevje razne proslave, ki se bodo vrstile ves mesec maj. Prva, ki Jo bo organiziral aktiv za tehnični pouk na osnovni šoli, bo že za prvomajske praznike. Razstava bo prikazala šolske in svobodne de-javnosU na šoli. Ker bo razstava precej obsežna, bo v Domu telesne kulture. Za organizacijo razstave je bik> že več pripravljalnih sestankov.
■ ■ ■ PRECEJ KULTURNIH prireditev v Domu Jodteta Soška Je bilo v februarju in marcu. Nastopali so ansambli in pevci domačih viž in zabavne glasbe, bile pa so tudi gledališke predstave. Vse prireditve so bile razmeroma skromno obiskane, nekatere pa so oelo odpovedali, ker ni bilo dovolj obiska. Zanimivo je, da na kulturne prireditve ni prav tistih, ki vedno ugotavljajo, da kulturna dejavnost v Kočevju zamira.
■ ■ ■ REDNE IN PRILOŽNOSTNE poštne znamke, ki so 0-mačene v starih dinarjih in so izšle po letu 1963, bodo vzete 31. maja iz prometa. Oe jih imajo podjetja, organizacije ln ustanove
še v zalogi, jih do tega roka lahko zamenjajo na pošti.
■ ■ ■ LETOŠNJE MEDNARODNE filatelistične razstave v Slovenjskih Konjicah se bodo udeležili tudi pionirji kočevskega filatelističnega društva s svojimi zbirkami. Razstava bo posvečena dnevu mladosti ln bo organizirana pod geslom »Mladina za mir in prijateljstvo med narodi«. To bo prva mednarodna pionirska filatelistična razstava v Jugoslaviji. Na njej bodo sodelovali pionirji Avstrije, Madžarske, Italije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Ker je prijav veliko, bodo razstavljene samo najkvalitetnejše zbirke. Razstavljali bodo tudi pionirji iz nekaterih drugih krajev Dolenjske.
■ ■ ■ T. BOLJŠIM VREMENOM se bodo začeli zopet redni vozniški tep+H. Bodo vsak četrtek v domu teleane kulture. Pretekli četrtek se je prijavilo Izpitni ko-
30 kandidatov, od tega 6 Pismeni del Izpita je napravilo 19 kandidatov, ostali pa so bili zavrnjeni. Pri vožnjah Je uspešno opravilo izpit samo 8 kandidatov, od tega 4 tonske.
Gasilska zveza dobiva tako skromno dotacijo, da ne more ustreči željam vseh društev - Kljub temu so gasilci opravili veliko dela
računajo predvsem na lastne možnosti. Občinska gasilska zveza dobi namreč tako skromno dotacijo, da ne bo mogla pomagati vsem društvom.
Društva so lani pregledala nad 1400 stanovanjskih stavb in kmetijskih gospodarskih zgradb. Pri tem delu pa so ponekod naleteli na težave, ker jim občinska skupščina ne pošilja dovolilnic za opravljanje pregledov.
Društva imajo domov in orodjarn, nad 5400 m B in C cevi, 17 motornih brizgaln in 3 avtomobile. Nimajo pa dovolj reševalne opreme in kemičnih sredstev za gašenje.
Zveza je lani organizirala tekmovanje, ki se ga je udeležilo 11 društev, pomagala društvom pri delu, organizirala 5 tečajev za izprašane gasilce, omogočila 6 članom udeležbo na tečaju za častnike v Ribnici, organizirala seminar za desetarje, denarno pomagala Izvesti medobčinsko tekmovanje v Velikih Laščah itd.
Za strokovno izobraževanje gasilcev je občinska zveza izdala lani 12.400 din. Skupaj z zavarovalnino (za avtomobile, domove, orodjarne, nezgode), naročnino za Gasilski vestnik in podobno je Zveza Izdala za te, skupne namene nad 90 odstotkov dotacije, ki Jo Je prejela od občinske skupščine.
Na nedavnih občnih zborih društev so povsod zahtevali za gasilstvo več denarja. Dve društvi nameravata kupiti letos motorni brizgalni, tri društva pa enoosne avtomobilske prikolice. Denar za te nakupe že zbirajo med ljudmi na svojem območju.
Občni zbori so bili zelo dobro obiskani. Mnogih so se razen gasilcev udeležili tudi ostali prebivalci, pa tudi predstavniki krajevnih skupnosti in civilne zaščite. Društvom je bilo pojasnjeno, naj pri svojem delu in načrtih
Kako imenovati nove ulice?
S sedanjim predlogom ljudje niso zadovoljni
V Kočevju nameravajo oštevilčiti nove hiše in določiti novim ulicam imena. O tem predlogu imen za 24 novih cest in ulic so razpravljali tudi na zadnjem zboru občanov.
Občani niso bili zadovoljni s predlogom, da bi nekate-re nove ceste pri strelišču in na Trati imenovali kar z rimskimi številkami, na primer »Trata — cesta I«, »Trata — cesta II« itd. vse do »Trata — cesta IX«. Menili so, da je v Kočevju živelo in delalo precej zaslužnih ljudi, po katerih bi lahko imenovali ceste in ulice. Niso se strinjali tudi z nekaterimi nazivi starih ulic.
Nekateri pa spet niso bili zadovoljni s predlaganimi, že udomačenimi nazivi. Tako so prebivalci »Zadružnega naselja« zahtevali, naj se njihovo naselje preimenuje v »Zupančičevo naselje«.
Vsi pa so se strinjali, da je treba oštevilčenje hiš in imenovanje ulic opraviti čimprej. Zdaj imajo namreč težave s poSto, zdravnik jih težko najde, če ga kličejo na dom, in podobno.
Končno je bilo sklenjeno, da bo v zvezi z imenovanjem ulic krajevna skupnost v kratkem sklicala posvet. Nanj bo povabila vse občane, ki se za to delo zanimajo.
na vpogled.
Edini volivec, ki Je posegel v razpravo, je bil Alojz Primožič iz Mestnega loga, ki je poudaril le, da občani tega območja že 10 let prosijo, da bi dobili vodovod, javno razsvetljavo in pot oziroma cesto, do danes pa niso dobili ničesar.
Vprašanje pa je, če ga je odgovoir, ki ga je dobil, zadovoljil. Pojasnjeno mu je namreč bilo, da za to območje ni sprejet zazidalni načrt in da tudi občani tega ob-močja premalo sodelujejo pri delu krajevnih skupnosti.
To je bila vsa razprava na tem zboru.
Ostalo pa je vprašanje, zakaj je udeležba občanov na raznih sestankih iz leta v leto slabša. Rešiti ga bodo morale družbeno-politične organizacije, ki so ga skušale reševati tudi doslej, vendar brez uspeha.
Zelo verjetno sedanje oblike sestankov niso dovolj sodobne. Poročila so predolga. Ljudje se ustrašijo velikega kupa papirjev v govornikovih rokah. Ljudje pred sestankom ne dobe na vpogled poročil. Razen tega je običajno v poročilih že vse tako podrobno obdelano in ves denar razdeljen, da občani praktično res ne morejo o ničemer več odločati.
Premisleka vredna pripomba enega izmed občanov, ki jo je povedal po končanem zboru:
— Kaj naj bi razpravljali, ko pa je vse že vnaprej določeno, ves denar razporejen, ln to celo s pripombo, da še vedno na vseh koncih ln krajih manjka denarja! Ce bi bilo kaj denarja preveč, o potem bi se že oglasil, kako naj ga porabimo.
J. P.
POPRAVEK
V zadnji številki se nam je na kočevski strani pripetila neljuba tehnlčna napaka. V tiskarni so zamenjali mednaslova ln podnasilova k člankoma »Podjetja naj vzdržu-jo gasilstvo in »Proizvodnja večja od prizadevanj«. Bralce vljudno prosimo, naj popravek upoštevajo!
UREDNIŠTVO
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE RIBNICA
Občinski proračun je sprejet
Letos 15 odstotkov več dohodkov kot lani - Občinska uprava bo dobila 14 odstotkov več, čeprav bi za uspešno delo potrebovala 23 odstotkov več denarja kot lani - Nekaj več denarja za krajevne skupnosti
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica, ki je bila 23. marca, so med drugim sprejeli tudi proračun občine ter delovne in finančne načrte skladov občinske skupščine za letos.
stvo (670.0000 din), za negospodarske investicije (382.574 din), dejavnost družbeno-poli-tičnih organizacij in društev (203.000 din), komunalno dejavnost (200.0000 din), kulturo in prosveto (150.600 din), zdravstveno varstvo (136.000 din), proračunske obveznosti (121.240 din), gospodarske posege (73.000 din), nerazporejene dohodke (60.177 din), krajevne skupnosti (58.000 din), proračunsko rezervo (40.0000 din) in gospodarske investicije (18.600 din).
Krajevne skupnosti bodo dobile letos ia proračuna navidezno precej več kot lani, dejansko pa le 10.000 din več. Prej so namreč s' / ike za električno razsvetljavo plačevali iz proračuna, zdaj pa so prenesli ta denar na krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti pa razen tega denarja dobivajo pomoč še od drugih postavk proračuna, dane oo jim nekatere oprostitve, proračun odplačuje nekatere kredite, razen tega pa dobe običajno še denar iz drugih virov, ki niso v nobeni zvezi z občinskim proračunom.
Občinska uprava bo dobila letos 14 odstotkov več de-
narja. Od tega bodo za osebne dohodke lahko porabili le 10 odstotkov več, čeprav računajo, da bo nekoliko več zaposlenih. Občutno se namreč povečujejo nekateri drugi stroški uprave. Delavci v občinski upravi pa so med najslabše plačanimi v občim. Po svojih izračunih bi morala občinska uprava letos dobiti za uspešno delo 23 odstotkov več denarja kot lani.
J. P.
Potres v Sodražici?
Kot da je potres, so se počutili stanovalci novega bloka v Sodražici oni dan, ko je s strehe zgrmela o-gromna količina snega, je na zaščitno streho, ki se razprostira nad lokali in upravnimi prostori v tem bloku. Udarec je bil tako močan, da je čudno, ker je plošča zdržala, saj je na sredini že krepko počena. Se nekaj takih primerov in plošča se bo zelo verjetno zlomila.
Izvajalec del bi moral zgraditi razsežni plošči podpornike ali pa vsaj na strehi urediti zadrževalec snega.
„Na pesku" najprej na vrsti
Ta del Sodražice še nima javne razsvetljave in primerne ceste - Potreben prispevek občanov
Čestitke za praznik Ribnice
Za praznik je bilo v občini več prireditev -Spominska darila za nekdanje predsednike
Na sam praznik 26. marec je bil najprej pohod k Jelenovemu žlebu, ki ga je organizirala domača enota JLA. Ko so se vojaki zvečer vračali, so izvedli navidezen napad na Ribnico.
Popoldne ob 16. uri je bila slavnostna seja občinske skupščine Ribnica, na kateri je govoril o napredku občine in Slovenije v zadnjih letih predsednik Bogo Abrahams-berg.
Predsednik Abrahamsberg je na seji podelil spominska darila predsednikom nekdanjih občinskih ljudskih odborov na območju sedanje ribniške občine. Prejeli so jih: Jože Ambrožič, Filip Pajnič, Danilo Samsa, Alojz Zbašnik, Alojz Vesel, Stane Ilc, Stane Goršič in Franc Ilc.
Odbornikom so prišli čestitat tudi predstavniki pionirjev in mladine ribniške občine. Pozdravne brzojavke pa so ob tej priložnosti poslali ribniški občini še predsedniki občin Kočevje, Novo mesto in Cerknica, predstavniki brigade Frana Levstika, ki ima v ribniški občini domicil, in zvezni poslanec Jurij Levič-nik iz Novega mesta.
Slavnostne seje so se udeležili tudi predstavniki sosednje kočevske občine, poslanci, predstavnik Ribniške čete, ki ima domicil v občini, in nekateri drugi gostje.
Občinska skupščina je na seji počastila z enominutnim molkom spomin na padle borce in aktiviste, skupina od-
Ta del Sodražice, ki je razmeroma gosto naseljen, še nima javne razsvetljave, razen tega pa je treba nujno razširiti in urediti sedanjo cesto IV. reda.
Sredstva, zbrana z določeno obliko prispevka občanov v letu 1970 na območju Sodražice, ne bodo zadostovala za pokritje te investicije. Zaradi tega so se prebivalci tega območja odločili, da bodo vsestransko sodelovali pri tem delu. Zbirali bodo denar in prispevke v materialu. Hkrati pa upravičeno pričakujejo pomoč iz drugih virov, kakor tudi od podjetja Eleictro enote v Kočevju.
Vsa ta dela so zelo pomembna re le za to območje, temveč za vso Sodražico.
Premalo denarja za TIS
Boljši učni uspehi v Ribnici in Loškem poto-ku - Najtežja predmeta: nemščina in matematika
V Ribnici je bila 18. marca skupna seja sveta za šolstvo, kulturo, prosveto in telesno kulturo ter izvršilnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti. Prisotni so bili najprej seznanjeni z učnimi uspehi v prvem polletju.
Najboljše uspehe so dosegli na osnovni šoli v Loškem potoku in v Ribnici, kjer so bili boljši kot lani. V Sodražici pa je i-melo pozitivne ocene 5,1 odst. manj učencev kot v preteklem šolskem letu. Temu so največ pripomogle slabe ocene v 8. razredu. Z dodatnim poukom bo podoba učnih uspehov tudi na sodraškj šoli na koncu leta precej boljša.
Se vedno razmeroma veliko število učencev ne konča obveznega osemletnega šolanja v osmem razredu, marveč v 7., 6., 5. ali celo nižjem razredu. Najtrša oreha za učence od 5. do 8. razreda sta nemški jezik in matematika.
Delna potuha, da se u-čenci ne trudijo dovolj, je ker podjetja pri sprejemanju nekvalificiranih delavcev ne gledajo, s kakšnim uspehom so zaključili šolo.
Na seji so obširno razpravljali o sredstvih za TIS, ki so za 5 odstotkov nižja kot potrebe, o financiranju B programa, kjer je pomanjkanje denarja še bolj očitno in drugem. Sklenili so, da bodo poslali republiški izobraževalni skupnosti vlogo za dodelitev tolikšnih sredstev, kot so dejanske potrebe. Iz teh vzrokov tudi niso potrdili finančnega načrta TIS in razdelili sredstev	—r
ODMEV Z ZADNJEGA ZBORA VOLIVCEV
Hočemo mesto, ne vas!
Na zadnjem zelo živahnem zboru volivcev v Ribnici smo med drugim ugotovili, da zelo mnogo pobud in načrtov za ureditev Ribnice ostaja samo na papirju ali pa jih celo črtamo z dnevnega reda.
Za občinski praznik so prišli na svečano sejo skupščine čestitat odbornikom tudi domači pionirji in mladinci. Povabljeni so bili tudi nekdanji predsedniki občinskih ljudskih odborov na območju ribniške občine. Predsednik Bogo Abrahamsberg jim je ob tej priložnosti izročil skromna spominska darila.
(Foto: Primc)
»Naj postane Ribnica mesto ali ostane vas?« je na zberu vprašal neki občan.
Vsi mi bi radi videli, da bi bila Ribnica lepo mesto. Seveda moramo zato tudi nekaj žrtvovati:	eni več, drugi
manj, tretji nič. Zato seveda delamo načrte, skice, iščemo pobude. Zapišemo jih, predlagamo samoupravnim organom, potrjuj e jmo. S tem pa se tudi vse konča, čim ti načrti in pobude zadenejo ob koristi posameznikov, se ustavijo in nihče nima več moči, da jih požene naprej!
Vprašamo se:	ali	je to
prav? Seveda ni! če bi bilo, ne bi na zborih volivcev na primer stanovalci stolpičev zahtevali ureditev vsaj pešpoti v središče (trgovsko-gostinski del) Ribnice in še posebej, da krajevna skupnost vnese to zahtevo v svoj delovni načrt. Taka zahteva stanovalcev je povsem upravičena, ker tako slabih prehodov nimajo nikjer. Končno ima tudi 300 prebivalcev neke vasi pravico do svoje trgovine, gostilne in drugih komunalnih uslug. Pri nas Pa se dogaja, da sedanji ribniški »meščani« zaklepajo veže, da ne bi »stolpičarji« hodili skozi. (Op. uredništva: nekatera izmed teb vprašanj smo že pred več meseci posredovali občinski skupščini, a do danes še nismo dobili odgovora.)
Zanimiva je tudi Trubarjeva ulica, »ki ob četverčkih dela same ovinke«, kot je nekdo dejal na zboru volivcev. Odgovor, da je ulica samo »provizorij« (začasno urejena) ,ne bo držal. Toč-nejši bi bil, da izpeljava Trubarjeve ulice v Prešernovo
Borci o sebi in drugih
26. marca je bila v Ribnici prva seja novega občanskega odbora ZZB NOV. Na njej so med drugim poudarili, da je Zveza borcev politična organizacija, katere člani sodelujejo v javnem in političnem življenju, čeprav nekateri menijo, naj bi bila to le še organizacija veteranov. Pogovorili so se še o marsičem. Več bomo o seJ- poročali v eni prihodnjih številk.
zadeva ob korist posameznika.
Zaradi takih ozkih zasebnih koristi se pri nas podirajo vsi načrti in baje celo n|3nja-jo urbanistični načrti llibni-ce, kot je bilo rečeno n* samem zboru volivcev.
»Hočemo mesto!« pravimo, nimamo pa moči, da bi prebredli ozke koristi, ki bi se morale podrediti volji, želji in zahtevi večine ali še bolje: skupnosti!
-ek
Porod na saneh?
Potoški odborniki so se zaradi slabega pluženja ceste proti Loškemu potoku spet pritožili na zadnji seji občinske skupščine Ribnice. Povedali so, da je bil promet na tej cesti 14 dni skoraj povsem prekinjen. Vozil je lahko samo avtobus. Zdravnik in rešilni avto nista mogla iz Sodražice v Loški potok. Dve porodnici so naložili zato kar na sani in ju odpeljali v Sodražico. Trdili so, da ni dosti manjkalo, da bi imeli porod kar na saneh.
Ribnica: predsednik ZB je Felicijan
Na občnem zboru krajevne organizacije Zveze borcev NOV Ribnica so bili izvoljeni v odbor: Slavko Felicijan, Stane Kersnič, Zorko Pucar, Andrej Zajc, Franc Bregar, Jože Gril, Jože Klun in Ivan Pelc iz Ribnice, Polde Kozina iz Jurjeviče, Ignacij Jereb iz Bukovice, Karla Kušlan iz Hrovače, Ivan Kersnič iz Brega-Dolenji Lazi, Franc Hočevar iz Podpoljan, Pavel Ilc iz Goriče vasi in Jože Pakiž iz 21ebiča.
V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Vladimir Prezelj iz Ortneka, Jože Tanko iz Ribnica — Gorenjska cesta in Ivan Mihelič iz Kota.
Na prvi seji novega odbora so izvolili za predsednika krajevne organizacije Slavka Felicijana, za tajnika pa Franceta Bregarja.
-r
Predaja na Jasnici
V Ribnici je bil pred kratkim posvet o Kurirčkovi pošti, ki ga je sklicala občinska Zveza prijateljev mladine, udeležili pa so se ga predstavniki Zveze borcev in osnovnih šol. Seznanili so se s potekom letošnje Kurirčkove pošte v Sloveniji in še posebej na kočevsko-ribni-škem območju. Za sedaj lahko zapišemo le, da bodo kočevski pionirji 11. maja predali pošto pionirjem iz Dolenje vasi na Jasnici. Še isti dan bo prispela v Ribnico, kjer jo bodo sprejeli ribniški pionirji. Od tam pa bo odpotovala naslednji dan naprej proti Sodražici in drugim krajem.
-r
ORTNEŠKI POROČEVALEC
■ ■ ■ KOZLARJEV SKEDENJ je uporabljala doslej kmetijska zadruga Ribnica. Zvedeli smo, da ga je zdaj odkupilo Stanovanjsko podjetje Ribnica, ki namerava v njem urediti betonarno. Ostrešje bi mu bilo treba temeljito popraviti. Tako bi preprečili nadaljnjo škodo. Okolica skednja je-primerna za parkirni prostor, ki ga v Ortneku pogrešamo.
■ ■ ■ MLEKARJI UPAJO, da bo kmalu konec zime. Ze vso zi; mo ročno tovorijo mleko iz vasi k cesti v Ortnek. Zaradi snega tovornjak ni mogel na Velike Poljane.
■ ■ ■ PLUŽENJE OBČINSKIH CEST je letošnjo zimo vsepovsod odpovedalo.. To je prizadelo mladino, ki obiskuje šole, delavce, ki odhajajo na delo v oddaljene kraje, in ostale domačine, ki ne morejo do prometnih cest. Odročne vasi so bile povsem odrezane od sveta. Posebno je hudo, če je pri hiši bolezen. Vsaj za vezne ceste bi morali bolj poskrbeti. Naj nam bo letošnja zima v pouk, da se bomo vsako leto pripravili za morebitno hudo zimo.
■ ■ ■ O ORTNEŠKEM GRADU je bilo že veliko pisanega in izgovorjenega, ostaja pa vedno le pri besedah. Upamo, da bodo končno
I prišla na vrsto dejanja. V. P.
ČREPINJE IZ LONČARIJE
pa ni moč zapreti. Precej časa je
■ ZAJCI NISO KRIVI — Le
tošnjo zimo so zajci spet obžrli večje število mladih jablan okrog šole. To je le nadaljevanje dolgoletnega boja Solnikov z dolgo, uhci, ki jim pozimi prija »jabolčni poslastek«. Tokrat se niso spravili le nad prosvetne jablane, pač pa so obžrli v okolici vse, kar diši po jablani. Lovci le zmigujejo z rameni, češ kaj moremo, saj zajcev je tu še premalo, in so jih precej celo kupili in spustili v lovišče. Zal divjačina več ne loči, kje je njen rezervat, in se nemoteno sprehaja v bližini vasi ali celo po vasi. Zajci pač niso krivi, lovci še manj. Morda jablane?
■ PROMETNI ZNAK NA SME. TISCU — Dolgo vrsto let je prometni znak prepovedoval vožnjo vso motornim vozilom od križišča proti BI atam do rakitniške ceste. To je cesta mimo šole in skozi del vasi, imenovan Golnik. Seveda se vozniki niso niti najmanj razburjali zaradi prepovedi, razen ob silno redkih primerih, če je slučajno miličnik pobiral »mitnino«. Prepoved je povsem neumestna, ne nazadnje tudi zato, ker Je nedaleč proč znana gostil-na »Golnik«, ceste do gostilne
že, ko je nekdo znak čez noč postavil na »glavo«, nato so ga podrli, zdaj pa mimo leži na bližnjem smetišču. In tako je zadeva s prepovedjo prometa urejena! Izvirno, kaj?
■ AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE — Na zadnjem sestanku sveta krajevne skupnosti Dolenja vas so se dokončno odločili za gradnjo čakalnice na avtobusni postaji. Iz Dolenje vasi se vsak dan odpelje več deset ljudi bodisi v službo ali v šolo, avtobus pa čakajo kar na prostem na križišču proti Rakitnici. Posebno pozimi čakanje ni prijetno. Čakalnico bo-do zgradili (zidano) s prispevki občanov, sodelovali pa naj bi tudi občani iz Blat in Rakitnice.
■ SAMOUPRAVA — Svet krajevne skupnosti Dolenja vas zadnjič spet ni bil sklepčen, ker ni prišla na sestanek večina članov. Kaže, da se je že marsikdo naveličal dela v tem samoupravnem organu, nima časa zanj ali pa volje. V bližnji prihodnosti so sklenili izvoliti nov svet, vanj pa ljudi, ki so voljni delati in jim ni vseeno, kako bo potekalo življenje v domačem kraju.	-vec
REŠETO #
bornikov pa je odnesla venec pred spomenik padlim borcem.
V	počastitev praznika je bila na predvečer zelo uspela svečana akademija, razen tega pa nekatere druge športne in kulturne prireditve.
Letošnji občinski proračun bo imel predvidoma 3,869.191 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Najpomembnejši vir dohodkov oo davki (3,1 milijona din) in prispevki (1,2 milijona din). Proračunski dohodki bodo letos v preimarjavi z lani za 15 odstotkov višji.
Pri izdatkih je namenjenega največ denarja za delo državnih organov (1,756.000 din), sklada za socialno skrb-
Poučen seminar za mlade komuniste
21. in 22 .marca je bil v Ribnici dvodnevni seminar, ki ga je organiziral aktiv mladih komunistov iz Ribnice. Seminar je bil prvi v sklopu predavanj, ki bodo letos v okviru politične šole v Ribnici. Je lepo uspel, saj je 20 mladih komunistov pridobilo precej političnega znanja. Poslušali so predavanje o idejno-politični vlogi Zveze komunistov, problemih gospodarskega razvoja nasploh ter še posebej v občini Ribnica.
-r
Letos manj učencev
Tri popolne šole s petimi podružnicami v ribniški občini obiskuje 1646 učencev, ki so razvrščeni v 62 oddelkov. Zanimivo je, da se je število učencev zmanjšalo za 66. Manj učencev je v vseh šolah, razen na Velikih Poljanah, Kjer jih je enako kot lani, na Gori pa je en učenec več. Po številu učencev je na prvem mestu osnovna šola v Ribnici, na drugem mestu je šola v Sodražici, na tretjem pa šola v Loškem potoku.	-r
Krajevna skupnost Sodražica je na zadnji seji, ki je bila 15. marca, sklenila, da bo imela prednost pri izvajanju dolgoročnega programa komunalne ureditve Sodražice ureditev območja »Na pesku«.
Danes seja skupščine
Danes bo zasedala občinska skupščina Črnomelj. Odborniki bodo sprejemali letošnji občinski proračun, razpravljali pa bodo še o predlogu odloka o določitvi sredstev za financiranje vzgoje in izobraževanja ter o načrtu za vzdrževanje vzgoje in izobraževanje v letu 1970, o uresničitvi p.ograma javnih del v pretekom letu ter o načrtih za le-to_:ij3 komunalne gradnje v obilni. Razpravljali bodo tudi
o	predlogu, da se ustanovi sv.. za gostinstvo in turizem.
Komunisti in krajevna skupnost
1. aprila popoldne je bila v Črnomlju sklicana ob&nska konferenca Zveze komunistov, na kateri je dnevni red predvidel poročilo o delu občinskega komiteja, sprejem poslovnika občinske konference ZK in program dela organov ZK v občini. Za osrednjo točko konference je bila določena razprava o krajevnih skupnostih.
Lep začetek
Sekretariat c akcij e za družbeno aktivnost žensk je pod vodstvom inž. Malke štefa-ndč pokazal obetajcč začetek. Ko so na nedavni seji ocenili letošnje praznovanje dneva žena, ki je v vsej občini zelo uspelo, so govorili tudi o prihodnjih akcijah. Tako bo sekcija za družbeno aktivnost žensk organizirala letos več predavanj o vzgoji otrok in zdravstvenih predavanj za že. ne in dekleta, prav tako pa bodo organizirali javno razpravo o razvoju otroškega varstva ter o aktivnosti žensk v organih samoupravljanja. Jeseni je v načrtu vtič šiviljskih in kuharskih tečajev, v turistino zanimivih krajih pa bodo imeli za žene še posebno izobraževanje.
Pet turističnih sekcij
Sekcija za turizem pri občinski konferenci SZDL Je pomagala pri ustanovnih sestankih turističnih sekcij v Starem trgu, Adlešičih, Dra-gatušu, na Vinici in v Crmoš-njicah. V teh krajih so ob ustanovitvi sekcij za turizem sprejeli tudi delovne načrte. Letos bodo dali poudarek urejanju in olepšavi naselij, vzdrževanju zgodovinskih in kulturnih spomenikov ter sodelovanju pri izdelavi srednjeročnega programa razvoja turizma. Prav tako bodo začeli s turistično vzgojo občanov. Povsod, kjer so bile sekcije za turizem ustanovljene, kažejo veliko pripravljenost za delo, saj bodo več krajevnih del turističnega pomena opravili s prostovoljnim delom.
vww"vwwyww *
 innnnaMniimiijjifl
Napredek bo le v osebnih dohodkih
Šolstvo bo dobilo letos okoli 1,700.000 din več kot lani, pokriti pa bodo morali še precej neplačanih obveznosti iz lanskega leta
Modernizacija je zajela prav vse dejavnosti. Tudi dimnikarji de hodijo v Beli krajini več peš, temveč se vozijo z avtomobili. Na sliki: črnomaljski dimnikar.
(Foto: R. Bačer)
Največ je kriv sveti Jožef
Manjša skupina delavcev v Beltu je kar med delovnim časom zahtevala sestanek - Nezadovoljstvo zaradi neobveščenosti in korajže
Trikrat več so govorili, kakor se je 19. marca zares zgodilo v črnomaljskem Beltu. Kaj je biLo? Manjša skupina kakih 13 ljudi, ki so prišli v popoldansko izmeno ene delavnice strojnega oddelka, je glasno zahtevala, zakaj so dobili 50-odstotne osebne dohodke. Listek na vratih in sporočilo v kuverti jim nista bila dovolj, zato so zahtevali sestanek z direktorjem.
Nezadovoljstvo je nastalo, kakor so kasneje ugotavljali v kolektivu, tudi zaradi premajhne obveščenosti. Delavci so dobili izplačano akontacijo na celomesečne osebne dohodke, ker na tekočem računu podjetja slučajno ni bilo dovolj denarja. Niso pa v kuverte priložili obračunskih listkov, zato ljudje niso vedeli, koliko znaša njihov celomesečni zaslužek. Nejasnost je bila še večja, ker so prvič dobili osebne dohodke po novem pravilniku, obračun pa je bil za nazaj vse do novega leta.
Zadeva je bila kmalu urejena, saj so ponovno pregledovali nove odločbe, če komu le ni bila storjena krivica. Medtem je bila delavcem iz-
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ PK1JAVIJAJTK nastopi;: Večina prijavljenih skupin za dramsko sodelovanje v natečaju za Zupančičevo nagrado je ie nastopila, shib&e pa Je z nastopi glasbenih skupin, ki jih je letos največ. Verjetno bodo pevci in glasbeniki nastopili Sele aprila, Zavod za kultumo-prosvetno dejavnost pa prosi, naj Ji pravočasno prijavijo nastope.
■ KRAJKVNA SKUPNOST ČRNOMELJ Je poskrbela, da so na prekopanih delih gltvne ceste nadomestili kocke in cestišče na več mestih popravili, tako da Je vožnja skozi mesto dosti bolj prijetna.
■ VEDNO VEC VOZIL — Število motornih vozil v občini Črnomelj naglo narašča. Letos Je 72 novo registriranih avtomobilov in 18 mopedov. Vsak četrtek so izpiti za šoferje amaterje. Navadno je veliko kandidatov prijavljenih k izpitu, le redki pa že pri pr v • i preizkusu znanja dobe voaniško dovoljenje.
■ ŠTEVILO PREBIVALSTVA L PADA — Iz matičnega urada poročajo, da se je letos 50 ljudi več izselilo, kot priselilo. Največ teh Je šlo na delo v tujino. V letošnjem letu je bilo registriranih samo 14 porok.
■ FOTO KLUB DELA — Pred kratkim je bil v Črnomlju ustanovljen foto klub, Id združuje vse ljubitelje fotografije. Za predsednika kluba so izvolili ravnatelja osemletke Andreja Petka, ki ima s fotografiranjem veliko izkušenj.
■ SESTANEK UPOKOJENCEV
—	Na občnem zboru podružnice društva upokojencev v Črnomlju so razpravljali o vsesplošnem ljudskem odporu, o turistični dejavnosti in sodelovanju članstva pri teh nalogah, kakor tudi o aktivnosti članstva in usklajevanju pokojnin. Ugotovljeno Je bilo, da so mnogi črnomaljski upokojenci še zelo delavni ln da nameravajo tudi v prihodnje sodelovati v javnem življenju.
Vabimo frizerje...
Čeprav smo v dobi dolgih las, na Vinici vseeno že več let pogrešajo frizerski salon. Krajevna skupnost bi poskrbela za primeren lokal, če bi se našel mojster, ki bi bil vešč poleg britja in striženja moških tudi ženskam urejati pričeske. Ker šteje vi-nišk0 območje 2500 prebivalcev, od tega 1820 žensk, bi imel frizer veliko dela in dober zaslužek.. Razen domačinov bi na Vinico hodili k fr.zerju tudi prebivalci hrvaških vasj čez Kolpo, saj tudi tam nimajo bliže frizerja kot v Karlovcu. Torej: frizerji, na Vinici vas časa zlata jama!	F.	P.
NOVICE <nfn
čmamad/ske komuni
Slabo vreme in dober obisk
Na 100 članov se je kljub slabemu vremenu udeležilo občnega zbora krajevne organizacije ZZB na Vinici. Iz izčrpnega poročila predsednika je bilo videti, da je bila organizacija precej delavna. Razveseljivo je, da je imela zelo dobre stike z drugimi vaškimi organizacijami, kakor tudj s krajevno skupnostjo. Skupno so pripravljali večje proslave in skupno uresničevali program razvoja turizma. Sklep zbora je bil, da bodo v avli osnovne šole še letos uredili muzejsko zbirko slik in dokumentov iz časa NOB. Razen tega bodo popravili zbledele črke na spomeniku in uredili okolico spomenika.
F. P.
23. marca se je v Črnomlju sestala skupščina temeljne izobraževalne skupnosti. Razpravljali so o lanskem poslovanju ter o financiranju vzgoje in izobraževanja v letu 1970.
Ugotovili so, da se razmere v šolstvu počasi izboljšujejo, saj so se lani popravili osebni dohodki prosvetnih delavcev, razen tega so šole dobile povprečno 15 odstotkov več za materialne izdatke. Dokaj različni sistemi notranje delitve sredstev po šolah pa so še predmet obravnav, zato so na skupščini predlagali, naj bi čimprej uskladili pravilnike o nagrajevanju.
V	letu 1969 je razpolagala izobraževalna skupnost s 4,891.336 dinarji, letos pa bo imela 6.603.041 din. Tako bodo osebni dohodki šolnikov še izboljšani, kljub precejšnjemu povečanju sredstev pa za materialne izdatke ne bo več na razpolago kot lani, ker morajo kriti neplačane obveznosti. Računali so z obljubljenimi 380.000 dinarji od izvršnega sveta, vendar ob-ljuba ni bila izpolnjena. Zaradi tega je ostalo za 94.471 din neplačanih računov, za 161.358 neplačanih obveznosti do šol, 50.000 din pa so ostali dolžni medobčinskemu skladu za investicije.
Načeli so vprašanje dodatkov za težka delovna mesta, ki jih v občini Črnomelj priznavajo še na vseh šolah, razen v Črnomlju. Te podatke pa morajo plačevati iz
plačana tudi že razlika v osebnih dohodkih.
Prav verjetno pa do tega sploh ne bi bilo prišlo, če ne bi bili ta dan delavci malo bolj korajžni. Bil je kmečki praznik Jožefovo, zato so okoličani že zjutraj prišli v mesto. Srečevali so Jožete, ki so dajali za pijačo. Do 14. ure, ko so prišli v tovarno, so bili nekateri ravmo prav razpoloženi, zato ni bilo treba dosti spodbude za glasno nezadovoljstvo.
svojih sredstev, ker jih republiška izobraževalna skupnost ne priznava, zato so postavili vprašanje, če je res službovanje na vseh zunanjih šolah še mogoče šteti kot delo v izredno težkih pogojih.
Reorganizacija šolstva v Poljanski dolini je bila spet v obravnavi, a ker doslej navzlic sklepom in priporoči-
380.000 din krajevnim skupnostim
Na posvetu, ki ga je sklicala občinska skupščina s predsedniki krajevnih skupnosti v občini Črnomelj, so obravnavali delovne programe za letošnje leto. Strinjali so se s predlogom, da bo občina letos namenila za delovanje 14 krajevnih skupnosti 380.000 din, kar je dobrih 100.000 din več kot lani. Pri sestavljanju razdelilnika so upoštevali pomembnost predlaganih del in prispevek občanov na posameznih področjih. Ugotovili so, da imajo krajevne skupnosti, zlasti novo ustanovljene, precej težav organizacij-sko-tehničnega značaja, zato jim bo pomagala občinska uprava s pismenimi navodili.
Samoprispevek za vaška pota
Na pedavni seji sveta krajevne skupnosti Semič so razpravljali o vrsti zadev, ki se nanašajo na vsakodnevne potrebe občanov, obenem pa so naredili načrt za delo v letošnjem letu. Dogovorili so se, da bodo v kratkem sklicali zbore volivcev, na katerih bodo razpravljali o uvedbi krajevnega samoprispevka za popravilo vaških poti, izvolili bodo nove člane sveta krajevne skupnosti itd. Semi-ška krajevna skupnost ima obširen teren in obilo dela, zato bj potrebovala stalno zaposlenega človeka, vendar zanj ni denarja.
L. MARINČEK
Turizem v Starem trgu
Konec marca so na seji krajevne organizacije SZDL ▼ Starem trgu razpravljali o razvoju turizma v Poljanski dolini. Ustanovili so sekcijo turistinega društva, v kateri so napredni in za turizem zavzeti ljudje: prof. Marko Kobe, Matija Koce in Alojz Starc iz Starega trga, Peter Madronič in Ivan Kapš iz Prelesja, Franc Željko iz Sodevc, Jurij Barčič iz Kota. Domačini jim želimo veliko uspeha.	RK
Še veliko uspehov!
Včeraj, 1. aprila, je praznoval v Črnomlju 60. rojstni dan znani belokranjski prosvetni delavec Dušan Muc. Zadnjih 13 let je pedagoški svetovalec, prej pa je, od leta 1948, ko se je vrnil v rodno Be-
lo	krajino, služboval kot učitelj in ravnatelj na več belokranjskih šolah. Začel je v Gribljah, nadaljeval v Adlešičih, Podzemlju, v Semiču ter v Črnomlju.
Težko bi našli človeka, ki bi poznal razmere šolstva v Belt krajini tako kot on, in malo je takih, kt so bolj navezani na domačo belokranjsko zemljo, kot je tovariš Muc. Za svoje znanje, vestnost in požrtvovalnost v službi je bil večkrat nagrajen, kot dober družabnik in šaljivec pa ima veliko prijateljev in znancev, ki mu čestitajo zq življenjski praznik in mu želijo še mnogo uspehov, zdravja in veselja.
V	Radencih so začeli delati cesto
Po večletnem prizadevanju in številnih razpravah o nujni gradnji ceste Radenci-So-devci in Dečina se je 23. marca le začelo delo. Vsi vaščani so pripravljeni sodelovati, kar so pokazali že prve dni, ko je vsako gospodinjstvo poslalo na cesto enega delavca. Ko bodo pripravljalna dela končana bodo naročili kompresor pri črnomaljski komunali, da bodo razstrelili skale, buldožer pa bo dala opekama Kanižarica. Prebivalci treh odročnih vasi ob Kolpi upajo , da se jim bo z novo cesto le odprlo okno v svet. Seveda pa računajo na finančno pomoč občine, ker vseh stroškov za gradnjo nikakor ne bodo zmogli sami.
RK
Vinica: Rdeči križ dela
Krajevni odbor Rdečega križa je na seji ugotovil, da so bile lani zbiralne akcije uspešne. Zbrali so 2.335 din za pomoč Bosanski krajini, za šolsko kuhinjo pa so nabrali 3823 kg krompirja, 91 kg fižola, 115 kg zelja, 618 kg jabolk. 116 kg kolerabe itd. ter 375 din gotovine. Sklenili so. da bodo letos pridobili čimveč krvodajalcev, razen tega bodo pomagali 49 starejšim in osamljenim občanom, ki so bolehni. Zanje se bodo stalno zanimali in če bo potrebno. bodo poklicali zdravstveno službo na pomoč.
F. P.
lom stvar ni nič napredovala, so zahtevali pospešeno reševanje tega dolgoletnega problema. šola v Starem trgu je trenutno najbolj potrebna popravil. Sklenili so, da bodo celotno amortizacijo od nepremičnin v letu 1970 namenili za investicije v Starem trgu.
Precej so razpravljali tudi
o	šoli v Adlešičih, ki zaradi vedno manjšega števila otrok kot osemletka nima bodočnosti. Predlog je bil, da je treba proučiti možnost o priključitvi adlešiške šole k črnomaljski osemletki.
Veliko težav imajo šole zaradi pomanjkanja učiteljskih stanovanj, najbolj pa je prizadet Dragatuš, zato je TIS sprejela priporočilo občinski skupščini, naj pomaga pri sofinanciranju učiteljskih stanovanj v prvi vrsti v tem kraju.
Med sklepi za letošnje leto so pomembni še: jeseni bodo za potrebe vseh šol namestili diplomiranega psihologa, pripravili bodo načrte za razrešitev otroškega vrtca v Črnomlju, skušali bodo organizirati prevoz obrok na draga-tuškem področju, predvsem pa bodo gledali, da bo gradnja posebne šale že do novega šolskega leta končana.
Pritožbe tja do Beograda
Kaj doma res ni mogoče najti pravice?
Kaže, da občani premalo poznajo delo občinske komisije za prošnje in pritožbe. Ne vedo, da pisma, ki jih naslavljajo najraje na najvišje organe v Beogradu in kabinet tovariša Tita, prirama-jo tja, kamor bi jih morali nasloviti.
Komisija za prošnje in pritožbe v Črnomlju je pred kratkim spet obravnavala vrsto primerov. Nekateri pro sijo, drugi se pritožujejo. Največ zadev Se nanaša na priznavalnine, pokojnine, stanovanjske zadive in socialne podpore. V večini primerov so občani že poizkus li redno pot za dosego svojih pravic doma, a ker niso uspeli, skušajo doseči svoje v Ljubljani ali Beogradu.
Ugotavljajo, da je veliko prošenj ali pritožb utemeljenih, ker pa občina nima dovolj denarja, da bi vsem ustregla, lahko pomaga samo najbolj potrebnim. Pri borcih žal ne morejo gledati samo na rasluge, temveč tudi na sedanje socialno stenje prosilca, zato prihaja do zamere.
Komisija ima opravka še s posamezniki, ki imajo do pritoževanja posebno nagnjenje. Pišejo in pisarijo, dobivajo odgovore, a jim še ni dovolj in spet pišejo. Sklenili so, da takim ne bodo več odpisoval!.
Včasih a povprečno samo v enem od desetih primerov, komisija le ugotovi, da gre za upravičeno pritožbo občana. Navadno takoj ukrepajo, pisec prošnje ali pritožbe pa spozna, da bi zadevo že uredil, če bi se takoj obrnil po pomoč k občinski komisiji.
Pred vsakim nakupom tekstilnega blaga ali konfekcije se vam izplača brezobvezen ogled aalog pri
'»OeleieUstil" ČRNOMELJ
Anton Rajmer
V	torek, 24. marca, so Številni Metličani spremili k zadnjemu po-čitku 88-letnega gostilničarja Antona Rajmerja. Pokojni, ki je skoraj 60 let v Metliki vodil svojo gostilno, je bil poznan širom po Beli krajini in sosednji Hrvatski kot človek, pri katerem je vsakdo našel odkrito, prijateljsko besedo, zabeljeno z belokranjsko šalo in nasmehom.
Pokojni .Rajmer je bil vseskozi veder človek, čeprav ga življenje ni prav nič božalo. Bil je prvi izmed 17 otrok Rajmerjeve družine. Ko so mu očeta denarne težave pritisnile ob tla in je moral opustiti trgovino in prodati hišo, je bila vsa družina skorajda na cesti. Z zagrizeno vztrajnostjo pa se je sin Tonci — pod tem imenom so ga vsi poznali — postavil na lastne noge in v zakonu z ženo Milko Pibemikovo znatno pomagal tudi mlajšim bratom in sestram.
Svojih zmožnosti pa ni ohranjal le zase, ampak se je prizadevno udejstvoval tudi v javnosti. Ze
v stari Jugoslaviji je bil občinski odbornik oziroma svetovalec, tajnik gostilniške zbornice v Metliki, telovadec pri Sokolu, vnet lovec, predvsem pa požrtvovalen član gasilskega društva, v katerem je delal od 1906. leta pa skoraj do svoje smrti, saj je še pred dvema letoma kot častni član zasadil prvo lopato za novi gasilski dom. Od leta 1931 do 1936 je bil namestnik starešine metliške gasilske župe, leta 1932 do 1934 pa tudi načelnik metliške prostovoljne
Rusovi mami v slovo
Na Gor. Dobravicah so prejšnji teden pokopali znano partizansko mamo Matildo Rus, ki je s svojo gostoljubnostjo zaslovela med prvimi partizani na metliškem področju. Med vojno je v vrstah NOV izgubila tudi dva sinova, vseh svojih pet otrok pa je vzgojila v naprednem duhu. Pokojna, ki je imela zmeraj težko življenje, je bila delovna tudi po vojni in je bila pobudnica za obnovo v domači vasi. Sodelovala je pri vseh organizacijah, dokler je ni bolezen odtrgala javnemu udejstvovanju. Zadnja leta je bila bolehna. Rusovo mamo so na zadnji poti spremili Številni znanci in prijatelji, kakor tudi predstavniki organizacij. Ljudem bo še dolgo ostala v lepem spominu.
gasilske čete. Bil je vseskozi požrtvovalen, napreden človek.
Težki udarci so ga v življenju zadeli, ko je po vojni zgubil zeta Janeka in sina Rudija, oba partizanska borca, ter ženo, ki mu je umrla pred dvema letoma.
Zdaj je odšel tudi sam, v spominu Metličanov pa bo še naprej živela podoba tega značajnega moža.
Letovanje za borce in invalide
Občinski odbor ZZB NOV v Metliki sporoča nekdanjim borcem in članom invalidske organizacije, da bo tudi letos v Banjolah pri Pulju na razpolago soba s štirimi ležišči, kamor gredo lahko letovat od
1.	maja do konca septembra. Interesenti naj se čimprej prijavijo v pisarni občinskega odbora ZZB. Cena je dokaj ugodna, saj velja celodnevni penzion 21.50 dinarjev.
NA OBČINSKI SEJI V METLIKI
Proračun: še nikoli v taki zagati
Ocena lanskega gospodarjenja: dobro, nujna pa je nadaljnja krepitev gospodarstva - Proračuna - ne morejo uskladiti - Manjka 863.000 din
Lani je 8 večjih podjetij v občini Metlika ustvarilo 143,231.000 din celotnega dohodka, kar je za 37 odstotkov več kot v letu 1968 in 12 odst. nad zastavljenim planom za leto 1969. Velik napredek je zlasti pri vlaganju v amortizacijo in v tem, ker so večja podjetja ovrednotila zaloge po dejanskih stroških.
Odborniki so pohvalili gospodarjenje, zlasti pa dosežene uspehe pri BETI, ki je že od nekdaj prva, nadalje pri kmetijski zadrugi in pri mladem podjetju Metlika-trans. Ob teh razpravah so prvič konkretno načeli vprašanje združevanja v gospodarstvu. Zdi se jim, da ta stvar prepočasi napreduje. Govor je bil o Mesnem podjetju in pogovorih za združitev s podjetjem Mercator, omenjali so možnost integracije med Metlikastransom in Komunalnim podjetjem, največ pa so razpravljali o Kometu.
Lansko poslovanje v tel kolektivu sicer ni bilo slabo, ni pa znano, kakšne razvojne načrte imajo za bodočnost. Po mnenju odbornikov nadaljnjo rast podjetja najbolj hromi razdrobljena proizvodnja na več mestih. O gradnji novih poslovnih prostorov govorijo v Kometu že dlje časa, nič pa ne ukrenejo. Ko so omenjali možne lokacije za novo gradnjo, je bila velike kritike deležna zamisel, da bi proizvodnjo postavili v Brezovico ali k »Pildu«, namesto da bi gradili na industrijsko določenem prostoru v bližini tovarne Be’ti, kjer so že vse komunalne naprave. Prevladalo je mnenje, da bi Komet lahko obdolžili razmetavanja z družbenimi sredstvi, če bi
gradili kjerkoli drugje.
Odborniki so dobili tudi informacijo o letošnjem občinskem proračunu. O njem še niso mogli razpravljati, ker doslej niso mogli uskladiti dohodkov z izdatki. Manjka še dobrih 863.000 din. Poudar-
jali so, da metliška občina glede proračuna še nobeno leto ni bila v tolikšni zagati, kot je letos, verjetno pa bo v letu 1971 še slabše.
Prav zato, ker se je to vprašanje močno zaostrilo in je jasno, da s kmečkimi davki ne morejo iti navzgor, bo moralo to vprašanje v bodoče reševati gospodarstvo. Boljše gospodarjenje in razne oblike združevanja bi bile prav zaradi tega najbolj na mestu. Padla je trditev, da bi Metliki ne bilo treba več prosjačiti pri republiki za sredstva, če bi okrepili domačo gospodarsko moč in zaposlili še kakih 300 ljudi.
Drugje že davno ni poceni!
Majhen komunalni prispevek ima posledice
Nad slabo urejenostjo komunalnih središč v Metliki se mnogi pritožujejo, ne pomislijo pa, da za malo denarja ne morejo ljudje pričakovati mnogo muzike. Komunalni prispevek za graditelje hiš je v Metliki zelo majhen,
Dobravice: lep uspeh
V	vasi je bil končan 20-umi tečaj prve pomoči, ki ga je obiskovalo 32 slušateljev, 26 od teh pa je opravilo zaključni izpit. Razveseljivo je, da so bili med tečajniki tudi mladi fantje in dekleta, ki so z veseljem hodili k predavanjem.
Naračunali preveč dohodkov
Občinska skupščina Metlika se bo morala v naslednjih dneh pogovarjati z republiškim sekretariatom za finance, ker jim je naračunal preveč dohodka. Najbrž niso upoštevali, da se avtoprevozniki preseljujejo drugam in bo zato priteklo v občinsko blagajno manj denarja. Potreben bo dogovor tudi z republiško izobraževalno skupnostjo, ki napoveduje manjšo dotacijo temeljni izobraževalni skupnosti. Metliška občina bi morala dati letos kar petkrat več denarja za šolstvo. Se lani so dali 170.000 din, letos pa bi morali dati 1,100.000 din. Tolikšnega bremena pa Metličani ne bodo zmogli.
KAKO JE POSLOVAL METLIKATRANS?
Dobro, lahko pa bi bilo še boljše
Več kot za 5 milijonov dinarjev investicij in 65.000 din čistega dobička za prvo leto poslovanja ni slabo! Letos še več varčevanja
Po preteku prvega poslovnega leta pri podjetju Met-lika-trans so ugotovili 9,09 milijona din celotnega dohodka. V investicije so vložili nad 5 milijonov din, za amortizacijo so dali 1,326.000 din, krili so visoke anuitete za posojila, ostalo pa je čistega 65-000 din. Celoten čisti dobiček so dali v sklade.
Ob koncu leta 1969 je bilo zaposlenih 78 ljudi. Izrazito šoferski kolektiv, kjer ni niti enega nekvalificiranega delavca, je imel povprečen zaslužek 1145 din.
Kljub tako ugodnim podatkom, ki za prvo leto poslovanja sploh niso slabi, delavski svet podjetja ni bil z vsem zadovolje-’. Menijo, da bi se dali stroški poslovanja še močno zmanjšati, če bi šoferji bolj pazili na vozila. Ker je vzdrževanje vozil zelo drago, odvisno pa je od šoferjev, kako z avtomobilom ravnajo, so sklenili letos z materialno spodbudo zainteresirati voznike tovornjakov, da bi vsak pazil na vozilo kot na svojo last.
Delavski svet je sprejel sklep, da bodo priznavali posebno nagrado šoferjem, ki bodo Imeli na avtu čim manj stroškov, odtrgovali pa bodo tudi do 20 odst. zaslužka tistim, ki bodo imeli prekomerna popravila. Vse okvare, ki bi jih naredil šofer na vozilu ali na cesti iz malomarnosti, bo moral plačati sam. Od marca naprej bodo vsem zaposlenim zadrževali 5 odst. osebnega dohodka kot varščino za morebitne stroške na voailu.
Prav tako so v delavskem svetu sprejeli ostre ukrepe proti zaposlenim, ki med službo pijejo. Ce bo v bodoče kdo od vodilnih zalotil šoferja v gostilni ali vinjenega, mu bo lahko prepovedal vožnjo in o i vzel ključe vozila, -• pa bo tudi šoferja prijaviti milici.
Glede zaposlovanja novih ljudi se je delavski svet odločil, da bo podjetje razpisalo več mest za visokošolsko izobražene ljudi. Enega ekonomista so že dobili, razpisali pa bodo še eno mesto ekonomista in nekaj mest za inženirje strojništva, da bi prevzeli organizacijo dela na terenu, komercialno službo in tehnično vodstvo- Ob-seg dela nenehno raste, ;.ato menijo, da brez strokovnjakov podjetje ne bo moglo živeti.
Letošnji načrti kolektiva predvidevajo že 15 milijonov dohodka in občutno povečanje strojnega parka z najsodobnejšimi specialnimi vozili Man in Mercedes. Dela imajo toliko na ponudbo, da vsemu ne morejo biti kos. Zdaj vozi za podjetje že 90
tovornjakov, potrebovali pa bi jih veliko več. Metlikatran-su ni treba več prevzeti kakršnokoli delo kakor v začetku. Zdaj so se uveljavili in lahko sami izbirajo stranke ter določajo cene.
Za zdaj 6 prijavljenih
Aprila se bo začel v Metliki 80-umi tečaj prve pomoči, ki ga organizira občinski odbor Rdečega križa, namenjen pa je delavcem in delavkam iz domačih podjetij. Doslej so bili v Metliki že trije taki tečaji. Računajo, da bo aprila hodilo k predavanjem vsaj 20 slušateljev, za enkrat pa je prijavljenih samo 6.
«
znaša povprečno 3.000 din od parcele, to pa je tudi šestkrat manj, kot morajo zanj odšteti graditelji hiš v drugih občinah.
Posledica majhnega komunalnega prispevka je, da ostajajo v novih naseljih neurejene poti, da okolica hiš ni lepa itd. To stvar je pred kratkim obravnaval svet za komunalne zadeve in urbanizem. Sklenil je proučiti možnost za večji komunalni prispevek. Verjetno bo prišlo do precejšnje podražitve.
Predlagali so tudi, naj bi graditelji vikendov na Veselici plačevali komunalni prispevek prav tako kot drugi občani, doslej je bilo namreč to področje oproščeno plačevanja. Razen tega na Veselici ne bodo več dovoljevali gradnje počitniških hišic, dokler ne bo narejen zazidalni in ureditveni načrt, ker želijo, da bi se grič nad mestom načrtno in lepo zazidaval
Proti povečevanju cen
Ko je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Metliki razpravljalo o gibanju cen in porastu življenjskih stroškov, so bili mnenja, da je dolžnost sindikata opozarjati na težnje zviševanja cen, ker bi s tem ogrozili mnogo skromnih družin. Menili so, da se osnovni življenjski proizvodi, kot so črni kruh, mleko, sladkor, mast in goveje meso II. vrste, ne bi smeli podražiti. Ce nekatera podjetja s sedanjimi cenami ne morejo izhajati, bi morala razliko nadomestiti pri blagu, ki ljudem ni nujno potrebno.
Semenski krompir čaka
Občinski sklad za pospeševanje zasebnega kmetijstva bo letos dajal regres za nabavo semenskega krompirja. Metliška zadruga je že nabavi la 25 ton semenskega krompirja, ki ga nudi kmetovalcem po 90 par, razliko do polne cene 1,20 din pa krije sklad. Na zalogi imajo krompir vrste igor, cvetnik in desire, ugotavljajo pa, da je med kmetovalci vse premalo zanimanja za to ugodnost.
Na Radoviči so igrali
V	nedeljo popoldne so i-gralci z Radoviče pripravili vaščanom lepo veselje. V gasilskem domu so uprizorili »Davek na samce«, ki ga je gledalo blizu 200 ljudi. Za tako majhen kraj, kakor je Radoviča, je to izredna udeležba. Pod vodstvom Jožeta Žlogarja so se igralci potrudili in kar dobro zaigrali. Razvedri-
lo	na Radoviči zelo pogrešajo, saj v vasi ni niti kino predstav, zato so bili ljudje nedeljske igre zelo veseli.
J. 2.
Kdo bo obnavljal vinograde?
Metliška zadruga zbira interesente za šdiršo obnovo zasebnih vinogradov v letu 1971. Doslej imajo malo prijav, domnevajo pa, da kmetovalci ne vedo za ugodne pogoje pri obnovi. Prosijo vse kmetovalce, ki se za obnovo vinogradov zanimajo, naj to čimprej javijo zadrugi, kjer bodo dobili vsa navodila glede trsnega materiala, kakor tudi glede najetja posojila.
Tudi letos proslava Petnajste
Pred kratkim se je na Ju-gorju sestal pripravljalni odbor za proslavo 15. SNOUB, ki ima v Metliki domicil. Razpravljali so o letošnjem srečanju, ki bo 6. septembra. Sklenili so, da srečanje ne bo imelo izredno slovesnega značaja, ker bo prihodnje leto po vsej verjetnosti v Metliki velika proslava, ko bodo obenem s Petnajsto proslavljali tudi 30-letnico vstaje. Na letošnjem sestanku nekdanjih borcev pa bodo razdelili knjigo o 15. brigadi. Pripravljalni odbor in komisije, ki bodo pripravili proslavo, so že imenovani, prosijo pa borce Petnajste, naj čimprej sporočijo svoje naslove pripravljalnemu odboru pri republiškem odboru ZZB NOV v Ljubljani.
SPREHOD PO METLIKI
■ V TOVARNI BETI se pripravljajo na volitve v delavski svet podjetja in svete delovnih enot. Polovici članov bo namreč prenehala mandatna doba, zato so bili pretekli teden po obratih zbori delovnih skupnosti, na katerih so člani predlagali nove kandidate. V delavski svet podjetja bodo izvolili 8 novih članov, v delavske svete delovnih enot pa 22 članov. V vseh enotah tovarne BETI bo volilo 1073 delavcev.
■ 30 NOVIH KOŠEV ZA SMETI Je pretekli teden namestilo Komunalno podjetje po vseh delih Metlike. 2e zdaj so bili ti koši ponekod kar na gosto posejani, zlasti po trgih in okoli hotela, odslej pa jih bo še več. Koše so namestili tudi v novih naseljih. Tako se ne bo mogel nihče izgovarjati, da nima kam odložili papirnatih in drugih odpadkov.
■ OKOLICA GASILSKEGA DOMA bo letos dobila prijetnejšo podobno. Pred kratkim so gasilci pričeli prekopavati zemljo in za-sajatd živo mejo. Zadnji teden pa Je dež ta dela ustavil. Po izdelanem načrtu bodo okoli posadili
tudi drugo okrasno drevje in grmičje.
■ VSO LITERARNO ZAPUŠČINO metliškega rojaka Engelberta Gangla — 25. februarja je minilo dvajset let od njegove smrti — so njegovi sorodniki pred kratkim poklonili Belokranjskemu muzeju v Metliki. Pred nekaj leti so v muzej oddali tudi obširno Gang-lovo osebno korespondenco in pa tisto, ki jo je vodil kot prvi namestnik starosti Sokola v stari Jugoslaviji.
■ CELJSKI KVINTET BERGER, ki ga bo spremljala mlada r«'vka Melita Avsenak, bo nastopil v nedeljo, 5. aprila, ob 20. uri v domu Partizana v Metliki. Vstopnice so v predprodaji v turistični pisarni.
■ TOSTRAN GORJANCEV so že
pričeli krpati luknje, ki so jih v asfaltu naredili mraz in težka vozila. Metličani že komaj čakajo, da bi kdo zakrpal tudi njihove ceste in ulice, ki kažejo ponekod globoke luknje. Zlasti okoli križišča pred postajo milice so ob dežju velike luže. Ljudje se z nejevoljo umikajo brezobzirnim voznikom, ki v slabem vremenu brizgajo po njih oele plohe umazane vode.
Gradnja metliškega mostu čez Kolpo se je začela. Na sliki vidimo delavce podjetja Tehnogradnja iz Maribora, ko pripravljajo velike pilote.
(Foto: R. Bačer)
meHiškrktftfednik
o. NOVO MESTO V PODOBI °
rediti sprejemanju svoje programe in poiskati vzroke, zaradi katerih doslej niso sprejemale dovolj novih članov. Predvsem naj sprejemajo delavsko in kmečko mladino. Komisija za organizacijo in razvoj bo skupaj z ZMS in področnimi organizacijami ZK sklicala Po krajevnih središčih razgovore z mladino. Komite bo spremljal sprejemanje ter bo v organizacije in aktive, v katerih ne bo steklo, poslal komisijo, ki bo ugotovila vzroke, nato pa bo sprejel ustrezne ukrepe.
M. J.
POD NOVOMEŠKIM KAPITLJEM OKOLI 190C
Slika je bila posneta okoli 1900 in prikazuje pogled na Kapitelj, prošti jo in del mestnega obzidja na »Sancah«. V ospredju desno nekdanja vinska klet Vinka Bona z Rake, kjer stoji danes novi bife kavarne Metropol; desno: gospodarsko poslopje, ki ga je ka-sneje predelal Matko Malovič v stanovanjsko poslopje, v pritličju pa uredil
kino dvorano, kamor so Novomeščani v letih po prvi vojni, ko še ni bilo kino podjetja niti v Narodnem domu niti v nekdanjem Prosvetnem domu (danes kino Dom JNA in kino Krka), zelo radi zahajali in ob zvokih gramofonskih plošč uživali ob predvajanju nemih filmov.
Pospeševanje l kmetijstva
Sklad za pospeševanje kme- j tijstva v novomeški občini bo ! letos razpolagal s približno I
180.000	dinarji, kar je za 23 ( odstotkov več kot lansko leto. Medtem ko je bil lani glavni ! vir dohodkov tega sklada davek na kmetijske proizvajalne naprave in samorodno trto, pa je letos ta davek ukinjen in bo v sklad prišlo le 20.000 dinarjev zaostalih plačil iz lanskega leta, Zato pa bodo letos namenili skladu 25 odstotkov občinskega prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti.
Šmihelčani se pripravljajo na tekmovanje
Učenci osnovne šole »/Milka šobar-Nataša« iz Šmihela pri Novem mestu se stalno prpravljajo na tekmovanje v maju. Najprej bodo tekmovali na občinskem in medob-čdnskm tekmovanju »Kaj veš
o	prometu«, ki ga organizira občinska zveza za promet, konec maja pa bodo tekmovali z vrstniki iz Mirne peči v šahu, streljanju in rokometu. Prav tako bodo sodelovali na vseh občanskih praznovanjih v maju, mesecu mladosti.
Elektrika za 50 gospodinjstev
Lani je krajevna skupnost Stopiče s pomočjo Elektra Novo mesto napeljala trofazni električni tok v vasi Zajčji vrh, Sela pri Zajčjem vrhu, Brezovica in Verdun. Krajevna skupnost je prispevala 8000 din, vaščani pa so izkopali jame, prispevali drogove in pomagali z delom. Trofazni tok je dobilo okrog 50 gospodinjstev.
Radi bi že letos
Na zboru volivcev krajevne skupnosti Stopiče so 25. marca volivci burno razpravljali
o	asfaltiranju ceste od črmoš-njic do	Stopič. Krajevna
skupnost	bi morala	zbrati
140.000 din, ki jo kot udeležbo zahteva občina, preden se bo dokončno lotila asfaltiranja 2 km dolge ceste. Doslej so zbrali 100.000, letos pa nameravajo	zbrati še	okrog
20.000 din od obrtnikov in lastnikov	avtomobilov	ter s
krajevnim samoprispevkom.
Odkod denar za igrišča?
Novomeška športna igrišča kličejo po popravilu
Gostinci imajo preizkušnjo
V soboto in nedeljo, 4. in 5. aprila, bo novomeški šolski center za gostinstvo s svojimi učenci pripravil razstavo kulinarike
V	soboto in nedeljo, 4. in 5. aprila, bo šolski center za gostinstvo v Novem mestu s svojimi učenci pripravil razstavo kulinarike in vzornih pogrinjkov, zraven tega pa gostinsko opremo, inventar, industrijske in obrtniške prehrambene proizvode in pijače, strokovno literaturo s tega področja in etnološko zbirko, ki bo služila kot zasnova gostinskega muzeja na Dolenjskem, turistične spominke, od šentjemc-jske lonče-vine, belokranjskih pisanic in vezenin do ribniške suhe robe, vrteli pa bodo tud j strokovne filme.
Na razstavi bodj sodelovali vsi šolski obrati in gostinske organizacije, ki imajo na praktičnem pouku učence novomeške gostinske šole. Povabili so tudi industrijska podjetja živilske stroke, alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Razstavljali bodo v prostorih šolskega centra za gostinstvo, v findikalnem domu in domu JLA V baru na Glavnem trgu bo v soboto mešanje barskih pijič, razstava in pokušnja. Strokovna komisija bo ocenjevala kulinarične izdelke in pogrinjke in bo ob koncu razstave najboljše nagradila.
Dolenjska gostinska razstava ima predvsem vzgojno-izobraževalni namen. Učenci novomeške gostinske šole bodo ob sodelovanju svojih učiteljev preizkusili svoje strokovne sposobnosti, obiskovalci pa naj bi se prepričali o
prizadevnosti naših mladih gostincev in se seznanili, kako delajo gostinska podjetja na našem področju. Nedvomno bo razstava, ki jo pripravljajo za prvo aprilsko soboto in nedeljo, med največjimi takimi razstavami pri nas. šol-
ski center za gostinstvo bo na ta način predstavil delo svojih učencev tudi javnosti, ki se je doslej o njihovih uspehih lahko prepričala samo v gostinskih lokalih, kjer so delali učenci, ki so končali Šolo.
KERAMIKA JE USPELA S KAKOVOSTJO
Najtežji časi so mimo
Pred nekaj leti, ko je centralna kurjava postala značilnost in nujnost sodobnih stanovanj, so za proizvajalce keramičnih peči in kaminov na drva nastopili hudi časi. Tudi tovarna Samotnih peči Keramika v Novem mestu se je znašla pred težkim vprašanjem. Treba je bilo preusmeriti proizvodnjo tako, da so izdelke še vedno lahko prodajali. Začeli so izdelovati električne peči, ki so jih ljudje spet začeli kupovati, ker v hladno, sodobno opremljenih stanovanjih ustvarjajo občutek topline in domačnosti.
Iz težav so jim takrat pomagali močni lastni skladi in kvaliteta izdelkov, čeprav je za razvoj podjetja žal zmanjkalo denarja.
Z lanskimi delovnimi dosežki so v podjetju zadovoljni, saj jih je pri delu ovirala muhasta zima. Ustvarili so
1,550.000	din bruto dohodka in nekaj denarja naložili tudi v stanovanjski sklad in v sklad skupne porabe. Položili so več kot 10.000 kvadratnih metrov tlaka in stenskih oblog in izdelali 1200 peči. Upajo, da bodo letos lahko ustvarili in prodali še več in tako povečali tudi mesečne osebne
dohodke, ki so lani znašali povprečno 1040 din.
Najbolj pereče vprašanje 25-članskega kolektiva, ki bi ga morali rešiti če bi hoteli bistvecio povečati proizvodnjo, je povečanje kvalificirane delovne sile. To pa bi lahko dosegli le, če bi zainteresirali mlade ljudi za pri-učitev pečarskemu delu in če bi bilo to delo tudi pravilno vrednoteno. To pa je zelo težko, ker se ljudje raje zaposlujejo v podjetjih z Burnim delovnim časom, kar je prav gotovo manj naporno kot celodnevno delo kje zunaj na terenu.	A. V.
SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV
K proizvajalcu in potrošniku
Akcijski programi organizacij naj vsebujejo tisto, kar bode občane potrošnike in proizvajalce ter mladino - Glavna naloga vseh organizacij in aktivov je sprejemanje novih članov
Na drugi seji občinske konference ZK Novo mesto so 25. marca sprejela delovni program komiteja, konference in komisij ter razpravljali o analizi članstva ZK in o sprejemanju. Seje sta se kot gosta udeležila tudi član sekretariata CK ZK Franček Šetinc in sekretar medobčinskega sveta ZK Novo mesto Ludvik Golob.
V	prvi točki so razpravljali
o	delovnem programu komiteja, konference in komisij in ga z manjšimi spremembami sprejeli. Dodatno so naložili komiteju in komisijam, naj analizirajo delovne programe osnovnih organizacij in aktivov, od katerih naj zahtevajo, da programe prilagodijo stališčem obeh sej občinske konference in konference ZKS. Člani konference in komiteja se morajo vsak v svoji organizaciji ali aktivu zavzeti, da bodo programe uresničevali. Poročanje organizacij komiteju o njihovem delu se mora izboljšati.
Nato se je začela razprava
o	analizi članstva ZK v občini. V organizaciji je polovica članov starin nad 40 let, delavcev je le četrtina vseh članov, med prosvetnimi delavci je le 11 odst. članov ZK. V ZK 'je vedno manj kmetov, na kar je gotovo vplivalo močno prešlojevanje, ki je posledica zaposlovanja, toda v industriji se je hkrati zmanjšal odstotek komunistov, ki v njej delajo, za 20.
Ob zelo nazornih podatkih analize so ugotovili, da je najpomembnejša naloga komunistov sprejemati nove člane. Prvi pogoj za to so dobri delovni programi organizacij. Ti nikakor ne smejo biti sami sebi namen in ne enaki, kot so programi KS; vsebovati morajo ustvarjalno hotenje ZK in oblike demokratičnega in političnega dela med občani, skozi katere se bo uveljavljala volja občanov. ZK se mora prav zdaj obrniti k občanom proizvajalcem in potrošnikom, se vživeti v to, kar jih tare, in jim pomagati.
Po:-s'one skrbi naj bo deležna mladina. Pri tem naj se organizacije potrudijo gledati z očmi mladih. Prisluhnejo naj njihovim težavam ter jih rešujejo skupaj z njimi (telesna vzgoja, kulturno-pro-svetno delo, razvedrilo, taborništvo itd.)
Ob koncu so sprejeli sklepe, med katerimi je najvažnejši sprejemanje novih članov. Organizacije morajo pri-
Zabavno in poučno hkrati
Društvo kmetijske tehnike dosega lepe uspehe
Kmetijci si v prostem času izpopolnjujejo svoje znanje tudi v Društvu kmetijske tehnike, ki je med najbolj delovnimi oblikami LT v Novem mestu. Društvo šteje okrog 50 članov in deluje v sekcijah.
Lani je društvo priredilo več predavanj o sodobni kmetijski mehanizaciji, tečaj za pridobitev vozniškega dovoljenja F in B kategorije, posvetovanje o servisni službi za področje ožje Dolenjske, več filmskih predstav s področja mehanizacije in tehni-
ke, ogledali so si kmetijski sejem v Veroni, preusmerjanje kmetij v Savinjski dolini in svetovno prvenstvo oračev v Beogradu. Sodelovali so tudi na republiškem prvenstvu traktoristov v Kranju, kjer so se lepo uvrstili.
Tudi v načrtu za letošnje leto ima društvo izobraževanje članov, strokovne oglede, tekmovanja in prikazovanje kmetijskih strojev. Kmetijci in dijaki kmetijske srednje šole si bodo za svoj poklic pridobili dosti koristnega znanja.
Kot vse kaže, bo letos za športno in telesnovzgojno dejavnost v novomešk-' občini več denarja kot kdaj prej. Razumljivo je tudi, da bodo zato posamezni športni kolektivi na boljšem, kot so bili prejšnja leta, ko so dostikrat ostajali brez denarja in so morali športniki sami zalagati denar za tekmovanja.
Ob letošnji delitvi pa ne bi smeli pozabiti na športne objekte v Novem mestu, ki so v žalostnem stanju. Ne gre za telovadnico, gre za tista igrišča, ki jih je nujno potrebno obnoviti. Košarkarsko igrišče na Loki je edino pokrito z asfaltom, pa še ta je že začel kazati rebra. Treba ga bo politi z novo zaporno plastjo: Rokometaši so med redkimi klubi v Sloveniji, ki nimajo asfaltnega igrišča, če
bi igrišče polili z asfaltom, bi dobili prostor tudi kotalkarji in morda igralci tenisa, pozimi pa še drsalci. Prav tako bo potrebno obnoviti teniško igrišče in obe odbojkarski igrišči, na katerih že ni več dosti premogovnih ugaskov.
V jeseni nova samopostrežnica
V	naselju Nad mlini je začelo gradbeno podjetje »Pionir« pred dobrim mesecem graditi novo samopostrežno trgovino z bifejem za trgovsko podjetje »Dolenjka«. Poslopje bo pritlično, računajo pa, da bo začela trgovina poslovati še pred jesenjo. Prebivalci tega naselja se nove trgovine zelo veselijo. Zdaj morajo nakupovati v mestu.
27. marca je v prisotnosti občinskih in krajevnih predstavnikov izročil predsednik DS Novolesa inž. Edo Tavčar namenu novi otroški vrtec v Straži. Vrtec je nastal z zglednim sodelovanjem TIS Novo mesto, KS Straža ter Straških in novomeških podjetij. V njem je prostora za 40 otrok, preureditev stavbe in oprema pa sta veljali 350.000 din. Straža, ki se že razvija v industrijsko središče, je s tem dobila prepotrebno otroško-varstveno ustanovo (Foto: M. Jakopec)
ODBORNIKI O PRORAČUNU
Za dobro tretjino večji proračun
Proračun novomeške občine: 34,955.000 dinarjev - Za temeljno izobraževalno skupnost so namenili skoraj 13 milijonov in še dober milijon iz proračuna - Vsem vseeno niso mogli ustreči
Zbora novomeške občinske skupščine sta na svoji seji 30. marca sprejela letošnji proračun po daljši razpravi, ki pa se je zvečine sukala okrog kulturne dejavnosti.
Letošnji proračun novomeške občine je dosegel 34.955.000 dinarjev, kar je za 37 odstotkov več kot lani. Od skupnega zneska bo šlo temeljni izobraževalni skupnosti 12.980.000 dinarjev ali za 21 odstotkov več, kot je dobila lansko leto, še nekaj več kot. milijon dinarjev pa ji bodo namenili iz proračuna. Tako je v proračunu ostalo nekaj manj kot 22 milijonov ali za 49 odstotkov več kot lani.
Na seji so poudarili, da kljub tako povečanemu pro; računu ni bilo mogoče zagotoviti toliko denarja, kot so ga želeli proračunski potrošniki, čeprav so bile njihove želje dostikrat utemeljene. Res pa je, da bodo letošnji denar razdelili kar med 75 potrošnikov.
Letošnji večji proračun so namenili zlasti za reševanje vzgoje in izobraževanja, kulture in prosvete, socialnega varstva, komunalne dejavnosti, materialnega položaja občinskih organov in za negospodarske investicije, predvsem za izgradnjo šol.
Na letošnji močno poveča-
Bo tudi mleko dražje?
Namesto 1,45 naj bi liter stal 1,60 dinarja -Pet par za embalažo, 10 par za kmetovalce
ni proračun so vplivali zlasti povečani viri dohodkov, med katerimi izstopata prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki naj bi letos prinesel 17 milijonov dinarjev ali 39 odstotkov več kot lani, in davek od prometa blaga na drobno, ki bo proračun obogatil za 10.000.000 dinarjev oziroma za 60 odstotkov več kot lani. Nasploh lahko zapišemo, da so le redke postavke nižje kot lansko leto, enaka ugotovitev pa velja tudi za razdelitev denarja, ker večina potrošnikov dobi več kot prejšnja leta.
Ko so govorili o razdeljevanju denarja, so odborniki menili, da morajo skladi tudi politično usmerjati porabo denarja, ne pa ga kar prenesti naprej, kot je bila doslej navada recimo pri telesni kulturi, kjer je denar delila občinska zveza. V takih primerih skladov pač ne bi potrebovali.
Delavci kmetijske zadruge Novo mesto, povečujejo hmeljišče v Jurki vasi (na sliki). Dela opravljajo v lastni režiji; hmeljišče pa bodo razširili za 5 ha (Foto: S. Dokl)
Medtem ko se zvezna skupščina pripravlja, da bo v prihodnjih dneh po hitrem postopku zamrznila cene, je čutiti vse večja pritisk, da bi nekatere osnovne življenjske potrebščine le podražili. V novomeški občini so predlogi Za podražitev kruha, mleka in mesa. Za noben drug proizvod, ki je pod družbeno bodoče veljala 1,60. Podraži-podražitev.
Kljub temu pa bodo potrošniki močno prizadeti, če se bodo uresničile želje proizvajalcev. Za mleko predlagajo, naj bi namesto dosedanje cene 1,45 dinarja za liter v bodoče veljala 1,60. Podražitev utemeljujejo iz dveh razlogov: 5 par naj bi namenili za pokrivanje stroškov nove embalaže (polietilena), potem ko so že lansko pomlad izločili iz prometa steklenice, Ki par pa naj bi šlo
Na ramena potrošnika?
V	današnji številki poročamo tudi o predlogih za zvišanje cen osnovnih življenjskih potrebščin in tudi o takšnem predlogu Mesnega prehrambenega podjetja. Utemeljitev: mesarji ne morejo kupovati živine draže, kot prodajati meso ... Kljub prvotnim dogovorom, pa so kar čez noč 27. marca začele veljati višje cene za govedino in teletino, ne da bi o tem prej razpravljala občinska skupščina. Služba za cene je namreč uporabila svoja zakonita pooblastila in brez skupščine odobrila zvišanje cen. Zgodilo se je, da so odborniki zvedeli za podražitev kot potrošniki, ko so kupovali meso ...
Vprašanji, če bo mesa zaradi višjih cen več in kdo ga bo lahko kupoval, sta &e vedno odprti. Tudi sindikat še nasprotuje podražitvi standardnih vrst mesa, dejansko pa se je podražila vsa govedina (od 2 do 6 din kilogram). Kaj naj store bolniki, ki smejo jesti samo teletino?
v korist proizvajalcev mleka. Odkupno ceno mleka naj bi namreč za toliko povečali, saj odkup tako v zasebnem kot v družbenem sektorju relativno upada. Vse več mleka gre za pitanje telet in prašičev, ker je to za kmeta donosnejše. Odkup m’e-ka se je sicer v novomeški zadrugi povečal za 40 odst., vendar pa so v tem času povečali število krav molznic za 60 odstotkov, kar dokazujejo podatki novomeške občinske skupščine. Predlog za podražitev mleka bo bržkone že na aprilski seji občinske skupščine.
Bržkone bo na aprilski seji skupščine tudi predlog za podražitev kruha. Kombinat 2ITO predlaga za kilogram črnega kruha ceno 1,55 dinarja; za beli kruh naj bi cene sprostili, kilogram pa naj bi stal vsaj 2,40 dinarja.
Prav tako je splošen pritisk slovenskih in jugoslovanskih mesarjev za dvig cen, češ da je premalo živine, telet in prašičev Teletina naj bi v povprečju veljala 22 dinarjev, oziroma od 35 dinarjev navzdol, baby beef (mlada govedina) 17,50, prva kvaliteta govedine 16 in druga 14 dinarjev, v poprečju kajpak. Svinjina pa se naj zaenkrat ne bj podražila.
PTT PODJETJE MED KLADIVOM IN NAKOVALOM
Družbene in zasebne koristi
»Telefon je sicer nujno potreben - droga pa na mojem travniku ne bo«
V	soboto občni zbor DKIT Novo mesto
V	soboto, 4. aprila, bo ob 14. uri popoldne v prostorih zdravilišča v Dolenjskih toplicah občni zbor društva kmetijskih inženirjev in tehnikov Novo mesto. Predvideno je, da se bosta zbora udeležila tudi predsednik komiteja za kmetijstvo pri izvršnem svetu Slovenije inž. Milovan Zidar in inž. Vilko Štern, predstojnik oddelka za ekonomiko pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. Prvi bo govoril o naši kmetijski politiki, drugi pa o konceptu razvoja kmetijstva in živilske industrije v Sloveniji.
5	odstotkov za otroško varstvo
Z odlokom, ki ga je sprejela občinska skupščina na zadnji seji, je namenjeno 5 odstotkov prispevka od osebnega dohodka od kmetijstva, od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev za dnevno varstvo otrok Na ta način bo zbranih 60.000 din. Razen tega odvajajo delavne organizacije za otroško varstvo 1.8 odst. od bruto osebnih dohodkov zaposlemh
Na zboru volivcev in na sejah krajevne skupnosti so vaščani dostikrat govorili, kako nujno potreben je človeku v današnjih časih telefon: naj pošta postavi javno govorilnico ali pa uredi telefon na takem mestu, da bo dosegljiv podnevi in ponoči, so trdili.
Danes so pač taki časi, da je telefon nujno potreben. Kadar je bolnik v hiši, kadar zapoje rdeči petelin in sploh kadar je kakšna druga nuja, tedaj ne gre čakati na avtobus, se voziti s kolesom ali kakšnim drugim prevoznim sredstvom, so modrovali. Telefon bo približal vas svetu, zato so kot en mož dvignili roke, ko so sprejemali priporočilo, naj novomeško PTT podjetje pomaga rešiti te težave.
S priporočilom so soglašali tudi v Novem mestu, kajti PTT podjetje je že imelo v načrtu, da bi uredilo telefo-
0 načrtovanju vodovodov
V novomeški občini bo letos VODOVOD prodal občanom že 1,600.000 litrov vode
Mrtvašnica v Podgradu
Na Podgradu upajo, da bodo lahko še letos zgradili mrtvašnico, ki je že dolgo porušena. S samoprispevkom bodo zbrali okrog 250.000 dinarjev, prebivalci pa bodo pomagali pri prevozu materiala in pri gradnji.
Na deseti skupni seji obeh zborov novomeške občinske skupščine so odborniki sprejeli letošnji proračun, zraven tega pa so ponovno spregovorili o reševanju težav v občinski upravi, pregledali program graditve in rekonstrukcij vodnopreskrbnih objektov v tem letu ter rešili nekaj finančnih in premoženjskopravnih zadev.
Za osebne dohodke zaposlenih v občinski upravi bodo letos potrebovali 4,12 milijona dinarjev. Pri tem pa je treba upoštevati, da manjka v upravi 24 strokovnjakov, katerih delovna mesta so zdaj nezasedena. Ce bodo hoteli zaposliti kvalificirane delavce, bodo morali imeti več denarja za osebne dohodke. Poprečni osebni dohodki delavcev uprave novomeške občinske skupščine bodo letos sicer višji od lanskih, a še vedno ne bodo dosegli lanskih osebnih dohodkov v gospodarstvu novomeške občine. Zato so že zdaj poudarili, da bodo morali prihodnje leto delavce v upravi plačati tako,
kot jih bodo letos v gospodarstvu, prišteti pa bodo morali še povečanje življenjskih stroškov. Posodobiti bodo morali zastarelo in izstrošeno opremo in začeti kupovati take stroje, da bodo potem lahko podatke elektronsko obdelali.
Pregledali so tudi program obnovitev in gradnje vodnopreskrbnih objektov. Podjetje VODOVOD bo letos prodalo občanom že 1,6 milijona kubičnih metrov vode ali dobrih 5 odstotkov več kot lani, prihodnje leto pa bodo prodali še 100.000 kubičnih metrov vode več. Podjetje ima v načrtu, da bo letos vložilo v obnovo in nove gradnje 267.000 dinarjev, prihodnje leto 395.000 in 1972. leta
630.000	dinarjev. Veliko pa bodo vložili tudi občani z lastnim delom in pomočjo v denarju. Slišali smo, da so v zadnjih letih prebivalci dajali za gradnjo vodovodov tri petine denarja in dela, podjetje pa dve petini. Ob pomanjkanju denarja pa je to edina pot k napredku.
ni j o v tej vasi. Kar naenkrat pa So se znašli med kladivom in nakovalom: ondan je prišel v mesto kmet iz te vasi in se napotil na poštno podjetje. Prišel je povedal, da mu bo telefonski drog skazil travnik in da ga ne bo mogel kositi s kosilnico. Kaj storiti? Da bi napeljali telefon, bodo morali postaviti skoraj 100 drogov. Naj uslišijo prošnjo kmeta in postavijo drog na sosedovo njivo? Tega ni mogoče storiti, ker bi morali zaradi tega hkrati prestaviti še 15 drugih drogov.
če pa bi hoteli upoštevati vse želje — bržkone se bo s podobno prošnjo čez čas oglasil še kdo — potem bi postavljali drogove kot pijanec plot. Pravzaprav bi se morali ravnati tako, kot so se graditelji cest v starih časih, ko so se morali ogniti veljakovemu posestvu, da mu ne bj vzeli kakega metra orne zemlje, zato pa so morali v velikem loku zaviti pred njegovo gostilno, da je lahko pobral še nekaj več denarja od potnikov, ki so se vozili po beli cesti.
PTT podjetje je zdaj med kladivom in nakovalom, kajti brez zamere ne bo šlo. V načelu se sicer vsi strinjajo, da telefon v vasi nujno potrebujejo, toda ko gre za zasebne koristi, potem nihče ni voljan
prepustiti niti pedi zemlje za družbene koristi.
Pravzaprav ni važno, v kateri vasi se je to primerilo. Takih vasi je več in ne le v novomeški občini PTT podjetje bi se tažavam lahko ognilo in prepustilo krajevni skupnosti, da po lastnem preudarku uredi zamotano zadevo. Hkrati pa podjetje želi uresničiti svoj program, ki narekuje hitrejšo, boljšo, sodobnejšo telefonijo.
Se bodo zasebne koristi umaknili družbenim?
J. SPLICHAL
Preteki teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Kralj iz Vranovičev — Borisa, Jožefa Hrovat iz Velikega Orehka -- Janeza, Marija Gradišar iz Sevnice
— Heleno, Ana Juran iz Gornje Straže — Zvonimirja, Ana Jerman iz Ostrožnika — Ano, Marija Pavlič iz Malih Brusnic — Majdo, Marija Starešinič iz Krasinca — Petra, Ivanka Težak iz Metlike — Tanjo, Martina Kumelj — Likar iz Žužemberka — črtomira, Justi Avguštin s Podnarta — Mojco in Majo, Fani Lipej iz 2abje vasi — Tatjano, Milena Stepan iz Rožanca
— Violeto, Fani Kramaršič iz Gornje Straže — Romana, Jožefa Černič iz Podgore — Brigito, Martina Jelar iz Segonij — Slavka, Marija Jakša iz Vranovičev — Vinka, Marija Rozemberger iz Stranske vasi — Matjaža, Jožefa Pisan-skl iz Dolnje Stare vasi — Nado, Martina Bajuk iz Velike Lahinje
— deklico, Jožica Dragan iz Velike Loke — dečka, Karolina Pleško iz Otočca — dečka, Mira Grabrijan iz Adlešičev — dečka Ivanka Rc. vinšek iz Skrovnika — deklico. — Čestitamo!
Novomeška kronika
Kako bo z vodovodom?
Februarja je bil posvet občanov krajevnih skupnosti Težka voda in Podgrad o na^ peljava vodovoda v Koroško in Jumo vas ter v Gornjo Težko vodo Jarke so že izkopali.
Najprej so predvidevali, da bodo deda potekala v vseh treh vaseh hkrati, vendar so pozneje ugotovili, da bo Gornja Težka voda morala počakati do drugega leta. Prebivalci se niso mogli zediniti za prispevek. Vsako gospodinjstvo bi namreč moralo prispevati po 3000 din in težaška dela. Predračun za vse trj vasi znaša več kot 230.000 din in prebivalci še nimajo zagotovila, da bo podjetje Vodovod moglo toliko prispevati k njihovi gradnji.
■ V SONČNEM nedeljskem popoldnevu so oživeli parki in zelenice. Otroci so se v spremstvu staršev dodobra naužili pomladanskega sonca. Delavci komunalnega podjetja so začeli te dni urejati nasade, M bodo že čez nekaj mesecev zacveteli.
■ PREDAVANJE o spomladanskih delih v vrtu bo organiziralo Hortikulturno društvo v torek, 7. aprila, ob 18. uri v sindikalnem domu. Predaval bo inž. Jože Strgar, urednik revije »Naš vrt«. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapoeitivi.
■ NA ZADNJEM občnem zboru društva prijateljev mladine so sklenili, da bodo v letošnjem letu pomagali nekaterim pionirskim odredom na osnovnih šolah, da al nakupijo prapore. V večjih krajevnih središčih bodo pomagala z denarjem podjetja, kd so ponavadi tudi patroni domačih šol, vavtovafiki šodi, ki se je v lanskem letu močno izkazala z izvenšolskim delom, pa bo prapor nabavila občinska Zveza društva prijateljev mladine.
■ TEKMOVANJE za bralno značko je zaključeno. 254 otrok iz novomeške osnovne šole »Katja Rupena« bo v petek, 3. aprila, dobilo ob 9.30 uri na Muljavi priznanja in značke. Podelitve se bosta udeležila tudi slovenska pisatelja France Bevk in Anton Ingolič. Do Muljave se bodo peljali šolarji z avtobusi. Stroške bo krila šola.
■ VPISOVANJE v 1. razred je skoraj že zaključeno. Starši še vedno prihajajo vpisovat otroke. Podatki kažejo, da bodo letošnji oddelki 1. razreda na novomeški osnovni šoli zelo močni. Doslej se je namreč vpisalo Se 154 otrok, roienlh leta 1963, 52 otrok, ki so nekoliko mlajši, pa se je vn'sa’o popolno. Ce bo število v">lc'”,'h otrok nreveliko, bodo mornli i»*-~ r^Honltl otroke, ki so bili rojeni 1964.
■ NA TRGU so bile cene take: zelje 3 in 3,5, jabolka 3,6 in 2, pomaranče 5, limone 5,5, fižol 5,5, rozine 8, suhe slive 7, česen 14, čebula 4, krompir 1,5, špinača 80, hruške 5, solata J in 9 din za kg. Jajca so bila po 70 par.
■ RODILE SO: Ana Korbar iz Kristanove 36 — deklico, Marija Zupanc iz Ulice Majde Sile, n. h.
—	Vlasto, Marica Ivanetič z Mestnih njiv 9 — Valerijo In Aleksandra Ulčnik te Muzejske 3 — Suzano.
— Ena gospa je rekla, da je Kandija napovedala tekmovanje mestu v udeležbi na zborih volivcev. Kdo je zmagal, se še ne ve, ker je na zboru volivcev v Kan'ti.ji bilo 7 odbornikov, 1 poslanec in 5 cbčnr.ov, v mestu pa 6 odbornikov, 2 poslanca in 3 občani in rezultate še izračunavajo . .
Priljubljeni ansambel domače glasbe KVINTET BERGER s pevko Melito Avsenak bo imel koncert v kinu KRKA v sobolo.
4.	aprila, ob 20. uri.
Družbeni razvoj zahteva vedno večjo kakovost šolskega vzgojno-izobraževal-nega dela. Šola ima vedno večjo odgovornost za celotno oblikovanje mladega rodu in nujno potrebuje pomoč psihološke, pedagoške in socialne službe. Socialna služba odkriva in rešuje tiste probleme šolske mladine, ki nastajajo iz socialnih vzrokov. Ugotavlja socialne razmere učencev, vodi evidenco otrok, ki živijo v neugodnih družinskih razmerah, skrbi, da se vključujejo v letovanja otroci, ki so ekonomsko in zdravstveno ogroženi, u sklajuje prizadevanja strokovnih služb pri poklicnem u smerjanju učencev in drugo. To področje socialnega dela je še razmeroma mla do in si s težavo utira pot.
' '"- ' »
,	)	>	,	\	.	s	1
»Sem popolnoma brez sredstev za pomoč. Center za socialno delo bi moral imeti več denarja. Delovne organizacije bi morale bolj upoštevati skrb socialnih delavcev za otroke, ker bi s tem pomagali svojim delavcem, da jih pri delu ne bi ovirala skrb za dom, in vsej skupnosti, da bi dobila dobre delavce.«
»Težave v šoli se začnejo zaradi razmer doma. Največkrat s-ta združena učno in vzgojno vprašanje. Večina prestopnikov je iz okolice mesta in niso toliko socialno ogroženi kot vzgojno zanemarjeni ...
»Kmečki otroci so večinoma skromni. Nekateri v šoli celo počivajo, ker morajo doma trdo delati. Težave se začnejo navadno v petem razredu. Potepajo se po mestu in razmišljajo, koliko so prikrajšani v primerjavi z otroki iz mesta ...«
»Otroci ostajajo že od pleničk dalje v varstvu tujih ljudi zaradi zaposlenosti staršev. To je dostikrat vzrok za vzgojno zanemarjenost in čustveno prizadetost otrok. Nujno bi potrebovali še eno posebno šolo in več varstvenih zavodov, kjer bd bili taki otroci pod stalnim nadzorstvom.« (Foto: S. Dokl)
Irenino delo je nehvaležno, toda potrebno
Prva osnovna šola na Dolenjskem, ki je dobila svojega socialnega delavca, je bila osnovna šola Katje Rupena v Novem mestu. To je bilo 1966, ko se je tu zaposlila socialna delavka IRENA ADAMIČ. Irena pa je do danes ostala tudi edina na Dolenjskem v svojem poklicu. Sama pravi:
»Počutim se precej osamljeno, ker v bližini ni nikogar, ki bi opravljal enako delo, kot je moje. Nimam se s kom posvetovati o čisto določenih primerih, s katerimi se srečujem vsak dan. Seveda so tu še delavci pri centru za socialno de-
lo,	vendar je njihovo področje dela razdeljeno, pri meni pa je vse to združeno.«
-	Kaj obsega vaše delo?
»Na kratko povedano:	skrb
za otroke. To je skrb za duševno in zdravstveno prizadete ter osbenostno ali vedenjsko motene učence. Samo delo se deli na preventivno, kurativno in a-nalitično, kar pomeni zbiranje podatkov, reševanje najnujnejših primerov in preverjanje u-spehov dela.«
- Za koliko učencev skrbite?
»Na osnovni šoli v Novem mestu je 1622 učencev, razen tega pa je še 236 otrok na podružničnih šolah v Prečni, Kartel j evem in na Slatniku in veliko teh je problematičnih.«
- Kako se lotite posameznih primerov?
»Kateri učenci potrebujejo pomoč, zvem od učiteljic. Največkrat so to otroci, ki se težko učijo, dosegajo slab uspeh v šoli ali pa sploh zaostajajo ca drugimi, se grdo vedejo, so napadalni, neubogljivi in počenjajo različne prekrške. Najprej se skušam s takim učencem pogovoriti in skušam ugotoviti vzroke za tako početje. Včasih zadostuje že pogovor. Največkrat pa moram poklicati na pomoč starše, ki se pogosto počutijo prizadete in nočejo sodelovati, čeprav gre za dobro njihovih otrok, ali pa prav zato, ker gre za njihove otroke, ki pa ,res ne morejo biti tako slabi’... Potem pa prosim pomoči ustrezne strokovne službe, ki imajo možnosti za ukrepanje.«
- Kakšen je odnos staršev do vas?
»Ker se težave učencev v šoli začnejo največkrat zaradi razmer doma, so starši do mene večinoma nezaupljivi, zaprejo se vase in mi ne povedo ničesar, kar bi mi pomagalo. Ko odkrijem vzroke, ki so učenca pripeljali na slabo pot, pa pogosto slišim očitke, kaj me briga, kako oni živijo, in naj jih pustim pri miru, saj tega niso krivi oni, temveč slaba družba otrok. Moram pa povedati, da
v	večini primerov postajajo starši z večkratnimi stiki zaupljivejši in pripravljeni za sodelovanje, ker sprevidijo, da jim pri njihovem vzgojnem delu želim nuditi samo strokovno pomoč. Na deželi pa me pogosto sprejmejo z razumevanjem, toda tu je težava v tem, ker ljudje še vedno mislijo, da je delo na kmetiji za njihove otroke važnejše kot učenje. Nekateri pravijo:	,Saj mu pravim, da
mora napisati domačo nalogo!' Ne razumejo, da je to za šolo premalo.«
-	Kaj je najpogostnejši vzrok slabih socialnih razmer učencev?
»Največ gorja v mestu in na vasi vsekakor povzroči alkohol. Strah pred pijanim očetom, ki razgraja, pretepa, pomanjkanje otrok, ki se čutijo prikrajšane in zaradi tega postanejo napadalni in bežijo od doma, opažam skoraj pri vseh težjih vzgojnih primerih. Se bolj hudo je tam, kjer se pijači vdajajo tudi matere. Razumljivo je, da otrokom tak dom ne pomeni nič, nimajo nikakršnega strahu pred starši in učitelji in ne čutijo nikakršnih obveznosti ter nimajo nobenih delovnih navad. Na drugi strani pa so značilni primeri za mestne otroke, ko otroci premožnejših staršev živijo tako rekoč v obilju, dobijo vse, kar hočejo, ker sta navadno oba starša zaposlena in jim to lahko nudita. Taki starši pa spet nimajo časa, da bi za otroka poskrbeli še kako drugače. Kupujejo jim darila in jim z denarjem izkazujejo svojo ljubezen, otroci pa tega ne razumejo, se jim odtujijo in jim starši niso več kos. Ta značilnost razvitih evropskih držav se pojavlja že tudi pri nas.
Drug vzrok spet je odhajanje staršev na delo v tujino. Pri tem so najbolj prizadeti otroci, ki ostajajo pri starih starših, starejših bratih ali pri dobrih sosedih. Taki otroci dostikrat postajajo osebnostno moteni. Velike težave imajo tudi matere samohranilke, ko otroci v četrtem ali petem razredu začnejo opažati, da jim manjka dom, in s slabim obnašanjem skušajo matere na neki način kaznovati.
Najbolj žalostno pa je to, da ob višji življenjski ravni prebivalstva socialni problemi ne u-padajo, temveč krepko naraščajo. Posebno velja to za tatvine, ki jih je težko zdraviti, ker se navadno ponavljajo.«
-	Kako je z učenci, ki so v reji?
»Takih primerov je manj, in če otrok pravočasno dobi dobre rejnike, se z novim domom sprijazni in tudi v šoli nimamo z njim težav, če pa hočejo star-
ši po določenem času dobiti o-troka nazaj in ga spet spravijo ob topel dom, redno hrano in posteljo, tak otrok tudi s pomočjo vseh socialnih delavcev težko najde pravo pot, ker je v njem premočno zakoreninjeno nezaupanje do vsega in vsakogar. Naj povem samo en primer. Razvezana zakonca, _ oče alkoholik, mati snažilka v podjetju. Mati, ki ne zasluži tega imena, se odreče svojemu 8-letne-mu sinu; ,Ne maram tega otroka, kar imejte ga, naj ga živi sociala...' Ker se zanj ni več zanimala, se je deček začel potepati in končno so ga oddali v rejništvo v Škocjan. Mater smo morali tri mesece prepričevati, da je bila pripravljena k rejnini, ki je znašala 150 dinarjem, prispevati stare štiri tisočake. Fant se je navadil na nove starše in oni nanj in tudi v šoli je bilo vse v redu. Toda, ko je pra-
vi	far/ov oče umrl in bi fant po njem dobival pokojnino, je mati zahtevala .svojega ljubega sina' nazaj in začela se je ista pesem. Fantovo pokojnino je prejemala, za fanta pa spet ni skrbela. Dobila je še enega otroka, potem pa oba zapustila stari bolehni materi, sama pa odšla na delo v Nemčijo. Sedaj le včasih pošlje kak dinar, otroka pa živita v pomanjkanju. Fant je začel zanemarjati šolo in končno ga je center za socialno delo moral oddati v internat v Črnomelj. Od tu večkrat pobegne domov, neredno obiskuje šolo, se ne uči in že tretjič ponavlja peti razred.«
-	Kaj bi bila po vašem mnenju rešitev za take otroke?
»Ker narašča tudi število o-trok, ki so duševno prizadeti in težko sledijo pouku v šoli, bi nujno potrebovali novo posebno šolo s celodnevnim varstvom in več vzgojnovarstvenih ustanov,
v	katere bi vključevali več potrebnih predšolskih otrok in več strokovnjakov, ki bi lahko skupinsko obravnavali problematič-ne otroke. Tako bi lahko ugotavljali tudi večje uspehe pri celotni vzgoji. Na primer: jaz sedaj ne morem pokazati, ali je moje delo uspešno ali ne. Lahko pišem poročila o tem, da sem letos obdelala že 52 letošnjih primerov ih tretjino lan-
skih, toda to je le na papirju. Razen tega je tudi moje edino sredstvo za delo razgovor z u-čenci in starši in ves uspeh je odvisen le od tega.«
-	Kje se potem pokaže uspeh vašega dela?
»Naj povem primer. Neki učenec je nekaj let povzročal sive lase staršem, učiteljem in meni. Z mano se je sicer vedno lepo pogovarjal in obljubljal, da se bo poboljšal, toda delal je po svoje, šole seveda ni končal, toda ko ni bil več šoloobvezen, se je zaposlil, čez nekaj mesecev pa je prišel sam k meni in me prosil, naj pomagam njegovemu mlajšemu bratu, ker je ,še večji falot', kot je bil on.
To je dokaz, da so mu moji nasveti za življenje koristili. De-
lo	ga je izučilo in spoznal je, da se je treba podrejati in da mu junaštvo ne bo prineslo kruha. Vesela sem tudi, če lahko tistim, ki predčasno končajo šolsko obveznost, omogočim zaposlitev. To je tudi edino, kar lahko pokažem, v čemer se vidi uspeh mojega dela.«
■	Edini socialni delavki na Dolenjskem ne zmanjka dela. Dan za dnem se pojavljajo pritožbe, prestopki, matere, ki prihajajo k njej in pričakujejo, da bo storila več, kot je v njeni moči... Desetine prehojenih kilometrov po okoliških vaseh, trkanje na zaprta vrata, neprijazen odnos staršev do nje, besede, pogovori, ki gredo mimo ušes, podcenjevanje njenega dela, prizadevanje za pomoč, ki dostikrat ne rodi skoraj nobenega uspeha ... O vsem tem pra-
vi	Irena:
»če bi primerjala prizadevanje in uspeh, bi lahko marsikdaj rekla, da je ves trud pravzaprav zaman. Toda vsak .rešen' otrok mi spet vlije toliko volje in poguma, da se z novo močjo oprimem dela. Ne zaradi uspehov, trudim se, ker vidim, da sem potrebna posameznikom in družbi. Kaj bi bilo čez čas s temi otroci, če se nihče ne bi zmenil zanje? To ni gozd mladih dreves, ki bi enakomerno rasel kvišku. Treba je opazovati in videti, da vsako teh drevesc raste v svojo smer in se dostikrat lahko posuši, če mu ne pomagamo.«
ANA VITKOVIČ
Zaradi nevednosti, še bolj pa zaradi sebične lakomnosti in neodgovornosti, včasih celo na podlagi visokih znanstvenih in tehničnih dosežkov človek zločinsko spreminja naravo. Nič ga ne briga, kakšno škodo bo napravil drugim že sedaj in zanamcem.
Izvir potoka Obrha v vasi Obrh pod Rogom (Foto: M. Moskon)
Ne bom se možila na strme vrhe, ne bom je nosila na glavci vode.
Pitna voda -svetovni problem
Pa pustimo daljno prihodnost, ostanimo rajši v sedanjosti, ki vendarle ni tako rožnata, kot se kaže. Visoka gospodarska blaginja ima tudi senčne strani. Prebivalci velikih industrijskih mest komaj še dihajo, tako je zrak onesnažen zaradi izpuhov motornih vozil in tovarniških dimnikov. Nad mesti visi megla s škodljivimi plini, »smog«, ki ne prepušča sončnih žarkov.
še bolj kakor zrak se onečiščujejo vode. že od nekdaj se izlivajo kanalizacije v potoke, reke, jezera in morja. Nekateri potoki in reke so že mrtvi, brez življenja, ker so strupene snovi, ki prihajajo v vodo z odpadki in odplakami, uničile rastline in živali. In tako vodo, ki ni dobra niti za rastline niti za živali, morajo piti ljudje marsikje po zahodni Evropi in drugod. Res je, da se umazana voda preceja in klorira, toda vseh škodljivih snovi s temi postopki ne odpravijo.
V	Zahodni Nemčiji so za pitno vodo v taki stiski, da obstaja celo predlog, kako speljati pitno vodo v Nemčijo iz Skandinavije pod Baltiškim morjem. Opevana nemška reka Ren je sedaj najbolj umazana plovna reka v Evropi. Pijejo jo v Porenju in na Nizozemskem, Pariz pa se mora zadovoljiti z umazano Seino.
In pri nas? Ni še tako hudo, vendar imamo ma-
lo	naravne zdrave pitne vode. V Beogradu pijejo Savo, M. Sobota nima vo-dovoda, nakraškem ozemlju pa marsikje še slabe tekoče vode nimajo.
Dolenjske vode
Na Dolenjskem krasu je malo, prav malo studencev z dobro pitno vodo, pa še ti so večinoma majhni studenčki. Močni kraški izviri imajo sicer veliko vode, toda ta voda nikakor ni dobra pitna voda. Da bomo prav razumeli, zakaj na Dolenjskem nimamo dobre pitne vode, se moramo vsaj na kratko seznaniti s kraškimi
pojavi. Kras imenujemo ozemlja, ki so sestavljena iz apnenca in deloma iz dolomita. Kamen apnenec se v vodi z ogljikovim dioksidom kemično nekoliko spremeni in topi. Zato ga voda neprestano odnaša, nastajajo v zemlji dobre cevčice, cevi, rovi in nazadnje podtalne struge. Kraški svet je ves prerešetan in ne drži vode. Zato je na površju v glavnem malo vode. Za kras so poleg drugih pojavov: vrtač, kraških polj (npr. Ribniško polje), jam in kapnikov značilne ponikalnice. Potoki in reke se izgubijo pod površje, poniknejo. Navadno potem drugje zopet bruhnejo na dan kot močni izviri, ki so še pred nedavnim gnali mline in žage. Podtalni tokovi se pod površjem združujejo, tako da s potem izviri še močnejši. Takim močnim kraškim izvirom pravimo obrhi. Več obrhov ima OBRH. Imajo ' večkrat obliko jezerca in so ob lepem vremenu lepe zelene barve. Ob dežju se voda seveda skali. Obrhi so navadno pod strmim hribom (v Metliki) ali pod goro (v vasi Obrh pod Ro-gogm) ali na dnu gorskega amfiteatra, kot je idilični Obrh Rakitnice z otočkom sredi jezerca. Tu-
kaj je zajetje ribniškega in kočevskega vodovoda.
Na Dolenjskem so celo tri vasi z imenom Obrh.
Za kraške reke in potoke sta značilna dva pojava: 1. da imajo kraški izvir ali 2. da poniknejo. Tudi Savo bi pravzaprav morali šteti za kraško reko, ker sta oba njena vira, Savica in Nadiža, kraška, šolski primer za izrazito kraško reko je Ljubljanica, ki trikrat izvira in dvakrat ponikne (Pivka-Unec-Ljubljanica).
Na Dolenjskem je Ljubljanici podobna Temenica. Prvič ponikne pri Ponikvah, nato pride na dan zopet v Zijalu pod 70 m visoko steno, pod Mirno pečjo pa spet ponikne in tretjič izvira v Luknji, povečana s podtalnim pritokom od Suhadola. Ob deževju pridrve vode z Dobrniškega polja podtalno na nižje polje Suhadol in ga poplavljajo, od tod pa pomešane z gnojnico, udarijo skozi rupe pod površje in se kot podtalni pritok podtalne Temenice pred Luknjo z njo združijo.
Površinske vode, studenci, potoki in reke so bolj ali manj onečišćene, lahko so tudi okužene in zato za pitje neprimerne. Kraške izvirke moramo obravnavati kot površinske vode, saj so ob deževju umazane, ker pride s površja voda z nesnago skozi prepustne plasti v podtalni tok. Kraški izvirki so torej ob deževju kalni, kar pomeni, da so lah-
ko okuženi. S higienskega vidika je samo tak studenec lahko dober, ki daje tudi ob deževju čisto vodo. Takih studencev pa je na kraških področjih ma-
lo	in še ti so prav majhni. Vode kraških studencev se morajo torej klorirati, da se uničijo morebitne bolezenske bakterije.
Naselja so nastajala največkrat nad izvirki. In tako pronica skozi omenjene nevidne cevčice zlasti ob deževju voda iz stranišč in gnojišč v izvirke. Ker se apnenec neprestano topi, so te cevčice čedalje večje in studenci čedalje bolj okuženi. Voda iz studencev pod vasmi je zato iz leta v leto manj užitna. Kras napreduje. Kraški pojavi na dolomitskem ozemlju pa niso tako izraziti, je več izvirkov in voda je boljša.
Pod površjem se nabira na neprepustnih plasteh gline in ilovice voda, ki ji pravimo podtalnica. Podtalnica je lahko dobra pitna voda, če okolica ni onesnažena in če so vodnjaki pravilno zgrajeni.
Na žalost pa imamo pri nas ozemlja, kjer ni niti tekoče niti podtalne vode. Velja poudariti, da ima pravilno zgrajena in zaprta kapnica s peščenim cedilom boljšo vodo kot prenekateri studenec. Hudo pa je takrat, ko se kapnice praznijo in luže za živino sušijo, in pozimi, ko zaradi zledenelih poti še v Krko ne morejo po vodo.
Pri nas je bil že od nekdaj boj za vodo. Vaščani so bili pripravljeni za vodo veliko žrtvovati. že naslovi člankov v o malih asanacijah v Dolenjskem listu, ko je delovala okrajna komisija za male asa-nacije pri OORK, dokazujejo, kako so se gnali za vodo, npr.: »Prosimo, dajte nam vodo!« »Za zdravo pitno vodo!« »Voda je pritekla.« Seveda v teh primerih ni šlo za vodovode, ampak le za majhna zajetja, za ureditve studencev pa tudi kapnic. Male asanacije bi bile še vedno potrebne, čeprav zaznamujemo v teh 15 letih precejšen napredek.
Vaščani bi pogosto hoteli imeti vodovod iz majhnih studenčkov, toda največkrat to ni mogoče, ker je premalo vode. če je bilo dovolj vode za 20 hiš, ko so ženske s škafi na glavah spretno telovadile po stezicah, se je porabilo malo vode. če bi voda tekla iz pip po hišah, bi ta studenček zadostoval morda komaj za eno ali dve hiši.
Virje Težke vode v Stopičah, kjer je zajetje novomeškega vodovoda. Nad zajetjem so hiše in v ozadju vas Plemberg (Fotoarhiv VODOVOD, Novo mesto)
Novomeški vodovod
Vodovod v Novem mestu je bil dograjen 1.1903 s pretokom 7 litrov na sekundo. V 1. 1953 so ga razširili na 70 1 na sekundo. Novo mesto ima sedaj nad 12.000 prebivalcev in poraba vode čedalje bolj narašča. Zato bo treba poiskati nove vire ker zajetje v Stopičah ne more dati več kot 70 1 na sekundo. Gre tudi za to, da bi bil vodovod tudi za širšo okolico.
"Zato je Vodovod Novo mesto povabil strokovnjake na posvetovanje v šmarješke Toplice, da bi odločili, ktera od predvidenih variant za novo zajetje bi bila najprimernejša: Luknja, Radeče, Tominčev izvir ali »Jezero« pri šmarjeških Toplicah. Na posvetovanju so sodelovali: direktor Miloš Matko, predstavniki republiškega sekretariata za urbanizem, Geološkega zavoda, Vodnega sklada SRS, republiškega sanitarnega inšpektorata, Projekta-nizke gradnje iz Ljubljane, Zavoda za urbanizem iz Maribora, občinske skupščine Novo mesto. Vodne skupnosti, zdravilišča šmarješke Toplice in drugi.
Vsak udeleženec je prejel vnaprej poročilo o hi-
drogeoloških raziskavah za termalno in pitno vodo v okolici šmarjeških Toplic. Iz POROČILA in pojasnil njenega avtorja geologa T. Nosana sledi, da je termalna voda tesno povezana s hladno podtalnico, da je vodo-nosna kamnina slabo prepusten dolomit, da je temperatura 16,5 stopinj C in da je nazadnje izmerjeni pretok 240 litrov na sekundo.
O	zajetju »Jezero« seje razvila obsežna in plodna razprava, ki je ugotovila, da nekoliko visoka temperatura za zajetje ni ovira, ker sicer voda »Jezera« po analizah povsem ustreza. Po svetu namreč temperature ne štejejo več za bistveno lastnost pitne vode.
Po predočit vi, kaj prinašata Temenica iz Trebnjega in potalni pritok iz Globodola in Dobrniča, sploh ni nihče razpravljal niti o najbližjem izviru Luknji niti o ostalih dveh kraških izvirih. Pojavil pa se je predlog, da bi izkoristili Krko nad Novim mestom za novi vodovod, živahna razprava se konča tako, da se odločimo za »Jezero« pri šmarjeških Toplicah, Krka pa naj ostane le kot morebitna varianta, ki pa bi jo bilo treba z več vidikov preučiti.
Mislim, da se bodo tudi uživaldi vode iz novega zajetja strinjali z gornjo odločitvijo, če preudarilo naslednje prednosti, ki iih ima »Jezero«: 1. Na Dolenjskem krasu je malo naravne zdrave pitne vode. Zato moramo izkoristiti edinstveno priložnost, ki nam jo daje narava, v izviru Jezero. 2. Vode iz Jezera ne bo treba niti filtrirati niti klorirati. 3. »Jezerska« voda ne bo dišala po kloru. 4. Klorirana in filtrirana voda ni enakovredna naravni pitni vodi. Bakterije se sicer unič^o, toda razne kisline in druge snovi, ki pridejo v vodo, pa vendar ostanejo.
Temperatura 16,5 stopinj C nekatere res moti, toda kal bi bilo, če bi pili Krko? Poleti ima do 23 stopinj C, pozimi pa blizu
0	stopinj C. Voda iz sedanjega stooiškega vodovoda je imela leto 5. marca 6 stooini C, iz »Jezera« pa bo tudi pozimi topla lfi.5 stopinj C. kar ima prav gotovo tudi prednosti.
INŽ. IVO ZOBEC
n 1 l N
RAZPIS
REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA NOTRANJE ZADEVE
V	LJUBLJANI
za sprejem
160 UČENCEV
v strokovno šolo za notranje zadeve v Ljubljani, v odsek za miličnike-kadete
Pogoji za sprejem:
Razpisa se lahko udeležijo moški, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da so uspešno končali osemletno osnovno šolo,
— da niso starejši kot 17 let,
— da so telesno in duševno zdravi,
— da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep in da niso v kazenskem postopku,
— da obvladajo slovenski jezik,
— da imajo pismeno privoljenje staršev.
ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA
Pouk na šoli se začne 7. septembra 1970 in traja
tri leta.
Pravice in dolžnosti učencev:
Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli pravico do brezplačnega stanovanja in hrane v šolskem internatu, do uniforme, obutve, perila, učnih pripomočkov, zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe.
Absolvent šole je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj šest let.
O	pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba.
Po končanem šolanju se prizna absolventu srednja strokovna izobrazba.
KAKO NAJ SE KANDIDATI UDELEŽIJO RAZPISA
Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji milice takoj, najpozneje pa do 1. juh j a, naslednje dokumente:
1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano z 1,00 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o privoljenju staršev;
2. spričevalo o končani osemletni osnovni šoli; tisti, ki 8. razred še obiskujejo, naj prilože spričevalo 7. razreda; ob prihodu k izpitu pa morajo kandidati prinesti originalno spričevalo o končani osemletni osnovni šoli;
3. potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni ukrep;
4. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku;
5. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal.
Kandidati, ki bodlo izpolnjevali vse pogoje v razpisu, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega: preizkus znanja iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus telesne zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani v mesecu juniju in v prvi polovici julija. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni.
Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnem izpitu dtosegli boljši uspeh.
Vsa pojasnila daje strokovna šola za notranje zadeve, LJUBLJANA, Tacen, tel. št. 51-737 ali 312-227, in vse postaje milice.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LJUBLJANA
Hcrmclika
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO ZDRUŽENEGA KGP KOČEVJE
razpisuje	v
JAVNO DRAŽBO
za prodajo stanovanjskih hiš:
v vasi MOZELJ hišo št. 11 z gospodarskimi poslopji in lokali: dne 9. 4. 1970 ob 7. uri v vasi RAJNDOL hišo v nedograjenem stanju: dne 9. 4 1970 ob 10. uri v vasi SPODNJI LOG hišo št. 15: dne 9. 4. 1970 ob 11. uri
v vasi SREDNJA VAS hišo št. 16: dne 10. 4. 1970 ob 16. uri
Interesenti — dražitelji morajo plačati 10% varščine od izklicne cene komisiji neposredno pred pričetkom dfražbe.
Prednost pri nakupu imajo interesenti družbenega sektorja in nosilci stanovanjske pravice, ki stanujejo v hišah.
Pogoji prodaje: kupec bo moral plačati 30% izdražene cene v roku 8 dni po Javni dražbi, preostali znesek pa v roku treh let v enakih mesečnih obrokih s pribitkom 3-odst. obrestne mere.
Vse potrebne informacije daje podjetje vsak dan od 8. do 12. ure na sedežu podjetja Kolodvorska cesta 13, Kočevje.
Hvala za vašo kri, ^ ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Alojz Zupančič in Štefka Mežič, člana Krke — tovarne zdravil, Novo mesto; Marjan Kolenc in Anton Novak, člana poklicne šole Novo mesto; Niko Padevski, Ivan Horvatič in Franc Verče, člana Dominvesta, Novo mesto; Mirko Ferbežar, član Iskre, Novo mesto; Anton Struni belj, član kmetijske šole Grm; Martin Matkovič, Branko Ostanek, Jože Lončar, Mirko Pungerčar, Jože Blažič in Stefan Petrovič, učenci poklicne šole Novo mesto; Ciril Kukman, Pepca Pečnik in Jože Goršin, člani IMV Novo mesto; Drago Bučar, član Iskre, Novo mesto; Vinko Kraševec, član Novoteksa, Novo mesto; Emilija Jug in Lidija Miloševič, članici dijaškega doma Šmihel; Anton Ster, dijak novomeške gimnazije; Jožefa Makše, gospodinja iz Cešče vasi; Dušan Luzar, Ivan Turk in Franc Jordan, člani Knjigotiska, Novo mesto.
Kinematografsko podjetje v Kranju
r a z pi s u j e
prosta delovna mesta za;
POSLOVODJA
— snack bara v kinu Center.
Pogoj za zasedbo delovnega mesta kvalificirani gostinski delavec s 4-letno delovno prakso.
BILJETER
— kino Center — kino Storžič.
Pogoj za zasedbo delovnega mesta: dokončana osemletka in odslužen vojaški rok.
Za obe delovni mesti uspešno opravljeno poizkusno delo.
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru.
Kandidat mora imeti preskrbljeno stanovanje v Kranju. Pi*ijave z dokazili o strokovnosti in praksi vložite v roku 15 dni na upravo podjetja, kjer lahko dobite tudi zaželene informacije.
Razpisna komisija v
ISKRI - tovarni usmerniških naprav, Novo mesto v ZP ISKRA, Kranj
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1. šefa finančnega sektorja
2. sekretarja
RAZPISNI POGOJI:
pod 1.: visoka ali višja izobrazba ekonomsko-or-ganizacijske smeri in najmanj pet let ustrezne prakse;
pod 2.: visoka ali višja izobrazba pravne smeri in najmanj pet let ustrezne prakse.
Vlogi je obvezno priložiti veljavna dokazila o izobrazbi in praksi.
Osebna dohodek po pravilniku o OD.
Prijave sprejema razpisna komisija do 16. apr. 1970.
Pnifeffa
i
Sodelujte tudi vi! Anketne liste dobite v vsaki renomirani trgovini
VELENJE
Žrebanje 15. maja 1970 Nagrade: iskani proizvodi »Gorenja«
VZGAJANJE MATER JE LJUDSKI ŠPORT
En dan hvale, eno leto graje
Zapisek po 8. marcu, ki pa bi ga morali vsako leto vedno znova tiskati, prebirati in
predvsem: upoštevati!
Enkrat na leto nas vse pohvalijo, piše Su-sanne Pascansky, sodelavka nemške revije »Fiir Sie«: vse odrasle ženske, zlasti matere, ki so rodile otroke. Enkrat na leto, za dan žena, nas častijo in slavijo. Vsaj razglednico z željami prejmemo. Toliko plemenitega povedo tedaj o požrtvovalnosti, srebrnih laseh, tihi bolečini, skrbnem čelu, da nam je kar hudo samo sebe spoznati v tej podobi. Ta dan so vsi istega mnenja: tovariši, ki pišejo uvodnike, tisti ki prodajajo cvetje in slaščice — vsi menijo, da smo čudovite, in nam poklanjajo bogato pohvalo in darila. Pravijo, da je strašno, koliko nehvaležnosti mora prenašati marsikatera dobra mati! Sramuje naj se ljudstvo, ki ne spoštuje matere.
Na dan žena lahko marsikaj slišimo in beremo. Mnogo tega se nam zdi nekoliko pretirano, če nas zadene takšno čaščenje, se skromno umaknemo pred veličino pohvale. A v bistvu kljub velikim besedam rade slišimo
V	povprečju umirajo kadilci cigaret razmeroma prej- To so ugotovile vse raziskave. Na 100 nekadilcev umre v istem obdobju povprečno 168 kadilcev.
Kolikor več in močnejše kadijo ljudje, toliko večja je njihova umrljivost.
Posebno velik je umrlji-vostni presežek v mlajših obdobjih, to je v starosti od 40 do 49 let. Iz tega je razvidno, da smrt zaradi kajenja cigaret ne kosi predvsem med osebami starejših let. Zato je tudi varljiva tolažba premnogih kadilcev, da »zaradi nekega vzroka človek končno le mora umreti«.
0 Umrljivost med kadilci cigaret je toliko večja, kolikor prej so začeli kaditi.
Tudi je umrljivost kadilcev cigaret toliko večja, kolikor globlje vdihavajo cigaretni
hvalnico žend in materinstvu.
čudno je le, da sicer nikoli ne slišimo o tem. Himna dobri ženi in materi se razlaga le en dan v letu. Vse ostale dni spada grajanje matere k lepemu vedenju. Očitno je dovolj 8. marec, da pohvalijo
dim. Prav tako je umrljivost med kadilci cigar, ki je na splošno nižja kakor med kadilci cigaret, odvisna predvsem od količine tobakovega dima, ki ga kdo vdihava. Umrljivost med kadilci cigar, ki močno inhalirajo, je za 50 odstotkov višja, kakor pri kadilcih, ki ne inhalirajo.
O	Med kadilci, ki so opustili kajenje, je umrljivost nižja kakor pri tistih, ki kadijo še naprej.
0	Pri bivših kadilcih je umrljivost tem manjša, čim prej so prenehali kaditi. Zato za opust'tev kajenja nikoli ni prepozno!
Vse raziskave se strinjajo s tem, da gre umrljivostni presežek kadilcev v primerjavi z nekadilci pretežno na račun skleroze srčnih koronam h arterij in njenih posledic. Te posledice so v odmiranju kakega večjega ali manjšega dela srčne mišice in to zaradi nezadostne prekrvavitve (srčni infarkt). Če je ta del neustrezno velik, lahko nastopi smrt v hipu.
Na drugem mestu med vzroki umrljivosti kadilcev
naše čednosti, preostale dni v letu pa potrebujejo, da raziskujejo naše napake, da objokujejo naše grehe. Takšne menjajoče prhe utrdijo mnoge med nami, da jih skoraj ne opazijo več. Vzgajanje mater je poŠtalo ljudski šport, ki se ga lahko udeležijo vsi, od otroka do starčka. V nobenem poklicu nisd deležen toliko nasvetov kot v materinstvu. Seveda, vsak študent
v	prvem semestru ve, kako vzgajati otroke: in to pove na glas: »Glavna je svoboda! Nasilje utesnjuje mlado dušo«, ali pa: »Mati je kriva, da nimam uspehov in blaginje, kakršno imajo drugi...«
V	isti sapi svarijo modri državniki, da je potrebna večja strogost:
»Red in avtoriteta sta ključ vzgoje!«
Policijski šefi razložijo vsakemu, ki jih hoče poslušati, da je materino razvajanje otrok vzrok mladinski krimi-
je pljučni rak. V obeh primerih pa je povečana stopnja umrljivosti odvisna od konzuma cigaret. Nadaljnji vzroki smrti so vnetna in degenerativna obolenja pljuč, kot so bronhitis in emfizem (napihnjena pljuča), to je degenerativno obolenje pljuč, ki okvarja pljučne mešičke. Nadaljnja, prav tako med kadilci pogostnejša obolenja so:
0	razna obolenj? ožlja ra
0	v grlu, v ustni duplini,
0	žrelu in požiralniku, na
0	črevesju, razj'de že'odca
0 in dvanajsternika itd. Izračunali so, da si strastni kadilci prikrajšajo pcv-prečno 9 let življenja. Po tem računu, ki pomeni seveda samo tistično povprečje, ne pa absolutno veljavne vrednosti, č oveka vsa ka cigareta prikrajša za četrt ure.
■ V premislek kad;kein!
1 V isti sapi, ko se borijo
■ za višji letni odmor in | proste dneve, ki naj jih | okrepijo in ji n podalja-| jo življenje — sl brez čuta
■ odgovornosti sami krajša
■ jo življenje.
naliteti. Vzgojni svetovalci menijo, da današnjemu otroku primanjkuje materinske toplote. Zobozdravniki tožijo, da otroci doma uživajo preveč čokolade. Učitelji se pritožujejo, da matere premalo nadzorujejo domače naloge otrok. Nikjer ni toliko patentnih receptov kot za vzgojo otrok. Vsakdo ve, kako je treba ravnati. Mnogi svetovalci so moški brez otrok in nikoli ne pridejo v kočljiv položaj, da bi svoje teorije morali praktično preizkusiti. Toda tiste, ki bi rade bile posebno dobre, moderne matere, ki bi rade storile najboljše, vedno naletijo na težave.
»To je zelo enostavno,« pra-
vi	profesor psihologije. »Dajati moramo dober zgled.«
Ali je kdaj poskusil, kaj se to pravi biti vse leto dobro razpoložen, nikoli lagati pri telefonu, nikoli brati cenenega čtiva, nikoli pripovedovati zanimivih čenč itd.? In to ne samo en dan, temveč dvajset let, ker toliko je potrebno za poprečno vzgojo.
»To je zelo enostavno,« pravijo v vzgojni posvetovalnici, »pustite otroka, naj dela po svoje! Otroci sami najdejo svojo pot.« Toda ali se zavedajo, koliko časa mine, da otrok sam od sebe preneha metati sosedu kamne v okna, buditi starega očeta iz popoldanskega spanja, kričati in lasati mlajšo sestrico, zanemarjati dolžnosti in podobno?«
»To je zelo enostavno,« pravijo moderni pedagogi: »Otroku morate objasniti spolnost, sicer bodo dobili komplekse.« Toda ali mislijo na to, kako težko je za starše govoriti o rečeh, o katerih se običajno samo šepeta?
Dasiravno so vsi takšni nasveti še tako modri, jih je težko izpolnjevati vsak dan. Nehvaležno bi bilo, če bi samo zasmehovali tiste, ki nam hočejo pomagati pri modemi vzgoji. Tudi če ne moremo izpolniti vsega, nekaj vendarle ostane. Le redkim med nami je dano, da bi bile vedno zgledne, toda prizadevamo si lahko vse. In če nismo dovolj sproščene, da bi otroku razložile spolnost, ga vsaj ne bomo strašile pred ljubeznijo.
Vzgoja je težavno opravilo, ki terja mnogo potrpljenja in marsikakšen kompromis. To vedo skoraj vse matere, četudi nikoli ne berejo knjig o vzgoji. Ali vedo to tudi vsi, ki nam svetujejo, številni nepoklicani prijatelji, ki hočejo vzgajati nas, matere?
Od nas pričakujejo nadčloveške čednosti in se čudijo, če nismo vse angeli.
Ali ne bi bilo bolje, če ne bi na vsakoletni dan žena tako potratno razsipavali s pohvalo in bi raje vse leto bolj skopo odmerjali grajo?
PREBLISKI
NEZAUPNE2:	člo-
vek, ki pogleda na obe strani, preden prekorači enosmerno cesto.
DOLGOČASNEŽ: Kdor nam neprestano govori o sebi, medtem ko bi mu sami radi pripovedovali o sebi.
VMESNA PRIPOMBA: največ, kar lahko naredi moški, kadar se pogovarjajo ženske.
KESANJE:	poskus
iti vase, potem ko smo bili ravno od vsega sladkega čisto iz sebe.
KADAR LJUDJE ne morejo premeniti stvari, spremenijo pojme.
KflpiLd
i mjo f(?fmost!
r
-•““Kajenje in zdravje
Najvažnejše ugotovitve dosedanjih raziskav
ZAKAJ
OKNA VRATA „JELOVICA”?
• zato, ker so finalizirana in embalirana v transportno in vgraditveno embalažo,
• izdelana iz prvovrstnih materialov,
• plod natančnih raziskav tržišča in ker so proizvod priznanega proizvajalca stavbnega pohištva: »Jelovice«, lesne industrije Škofja Loka, tel.85-336.
NE USTRAŠIMO SE HUDIH BESED!
Črne koze
Manjša nedavna epititemija črnih kozi (variela) v Zahodni Nemčiji je povzročila, da o tej bolezni tudi pri nas zopet pogosteje govorimo. Res je, da je v naši državi minilo že nad 50 let od zadnjega primera črnih koz, toda izredno hitra sodobna prometna sredstva, ki omogočajo, da človek v enem dnevu pride iz dežel, v katerih črne koze še danes predstavljajo medicinski problem (Azija), v naše kraje, nam narekuje, da tudi na to bolezen mislimo resneje, kot je bilo to morda doslej.
Črne koze — poleg kuge ena izmed najhujših morilk preteklosti — povzroča virus. Širi se po poti kapljičaste infekcije in je po svoji kužnosti eden izmed najmočnejših, če že ne najmočnejši virus nasploh. Inkubacija — čas od okužitve do izbruha bolezni — traja 14 do 21 dni, običajno 15 dni. Bolezen lahko poteka v različnih oblikah: najhujši »veliki« bolezni, lažji »mali« bolezni — alastrim in najlažji obliki variolid. Tudi potek »velike« bolezni je lahko različno močan, od običajnega poteka do konfluira-jočega (zlivajočega se) in hemoragičnega (»krvnega«) poznamo tri predvsem po prognozi" različne oblike. Tudi prognoza je odvisna predvsem od poteka, predvsem hujša oblika ima višjo umrljivost, odvisna pa je tudi od starosti, ker najdemo hujše oblike predvsem pri otrocih pod pet let in pri starejših ljudeh nad 45 let. Zal je umrljivost zaradi črnih koz tudi danes še precejšnja, poprečno 10°/o, pri hudih oblikah pa tudi do 70 odst.
Bolezen se prične naglo in zelo hitro je človek silno hudo prizadet. Visoka vročina, ki jo pri odraslih pogosto spremlja mrzlica, pri otrocih pa krči, slabost, bruhanje, bolečine v hrbtu in izredno slabo počutje so prvi znanilci te hude bolezni. Po nekaj dnevih se zdi, da se stanje popravi, vročina pričenja padati — takrat pa se na koži pojavijo tipični znaki: najprej rdeče brbončice, ki se kmalu spremene v mehurje, ki se hitro zagnojijo in prelevijo v črne kraste, ki ostanejo nato še nekaj tednov. Teh sprememb je več na udih in glavi kot na trupu in značilno zanje je, da prav pri vseh opazujemo enako razvojno fazo (ravno nasprotno kot pri nedolžnih noricah): ko kraste odpadejo, ostanejo trajne brazgotine. Uspešnega zdravila proti črnim kozam tudi danes še ne poznamo, čeprav lahko s sodobno oskrbo bolnika prav gotovo dosežemo mnogo boljše rezultate zdravljenja kot nekoč.
Ker bolezni uspešno še ne znamo zdraviti, je seveda mnogo važnejše, da se pred njo obvarujemo. To je že dolgo možno s cepljenjem, ki za nekaj let uspešno varuje človeka pred to hudo boleznijo. Sodobna znanost pozna tudi že dodatke običajnemu cepljenju (Herrlichov ana-toksin), ki nam omogoča, da prvič cepimo tudi odrasle ljudi, medtem ko smo nekoč lahko cepili prvič le otroke do tretjega leta starosti.
Prav gotovo pri nas ni vzroka za večjo zaskrbljenost, sorazmeroma pogosto pojavljanje črnih koz v preteklih letih v Evropi pa nam narekuje, da posvečamo cepljenju vso potrebno pozornost in da ob pogostnih potovanjih in prihodih naših ljudi iz daljnih dežel tudi na črne koze ne pozabimo.
Dr. KURT KANCLER
OKROGLE *0 PARTIZANIH
Preveliko veselje
Pozimi 1942 je šesta vzhodno-bosenska brigada obkolila na Majevici združene sile četnikov Majevi-ce in Posavine, jih do kraja potolkla in pri tem zajela okrog tisoč četnikov.
Proti koncu borbe, videč, da je katastrofa neizbežna, si je četnišici komandant Jovo Prnjatovič, drugače trgovec v Brčkem, skušal rešiti življenje z begom. Toda komaj je stekel nizdol po pobočju, je naletel na partizane.
»O, gazda Jovo!« mu je zavpil Marko Lukič, ki ga je spoznal.
Jovo je pogledal proti glasu, zagledal Marka, si nastavil na čelo revolver in sprožil.
»I zakaj je pa to naredil?« so Marka vprašali borci.
»Najbrž od samega veselja, ko me je zagledal,« je rekel Mai ko.
Ni si dal odrezati glave
Ko so partizani razbili tako imenovani »železni« četniški polk na Krnovu pri Nikšiu, so napredovali vse hitreje, četniki pa se prav tako hitro umikali. V Moraškem samostanu so se zbrali na posvet, kaj naj naredijo. Neki četniški komandant je prepričeval zbrane kmete, da se morajo upreti partizanom in pomagati četnikom. In ravno ko je rekel: »Glavo si dam odrezati, če bo še kdaj partizanska noga stopila na tla Morače!« je med četnike planila neka ženska in zavpila: »Bežite, nesrečniki, partizani prihajajo!«
četniki so zbežali na vrat na nos, kmetje pa so počakali partizane' in se začudeno spraševali, kje je sedaj tisti četniški junak, da si »da odrezati glavo«.
ODKRITI POGOVORI O VEČ ALI MANJ »SKRITIH« ZADEVAH
Nezvestoba je bolezen
Težnjo moških, da z nezvestobo potrjujejo svojo moškost, je težko preprečiti — Čemu iskanje »tolažbe« v tujem naročju?
Okrog 70 odstotkov vseh moških je nezvestih svojim ženam. To seveda ne pomeni, da je tistih 30 odstotkov »brez greha«. Mnogi med njimi so priznali, da samo zato niso prevarali svojih žena, ker niso imeli za to priložnosti, zavoljo sramežljivosti ali pa iz strahu, da žena tega ne bi zvedela.
m
vm
Malo je mož, ki morejo z dvignjeno glavo reči: »Jaz ne varam svoje žene, to mi še nikoli ni prišlo na misel!« Pogosteje zvesti možje previdno pravijo: »Doslej je še nikoli nisem prevaral!« Toda mnogi zvesti možje v primerjavi s »prestopniki« trpe za kompleksom manjvrednosti.
Takšna je približno, niti malo ne rožnata, podoba sodobnega moškega, ki so jo narisale stroge statistike in kar priča o krizi sodobnega zakona. To pomeni, da 52 odstotkov poročenih moških meni, da so nesrečni, 20 odstotkov pa šteje svoj zakon za »največjo napako svojega življenja«. Kar zadeva otroke, pravijo ti možje, da so največja sreča v zakonu. A vendar je od milijona otrok, koliko se jih rodi letno na tem statističnem območju, le
350.000	zaželenih. Drugi prihajajo na svet po naključju, ne da bi si jih starši želeli, to se pravi zoper njihovo voljo.
Zanimiv je še en podatek: 20 odstotkov na videz srečnih zakonskih mož išče »tolažbo« pri drugi ženi. Zakaj? Moški je prepričan, da je že po navadi disponiran za nezvestobo. On se z njo potrjuje. Ne zadostuje, da moški naj različ-neje kaže svojo moškost. Ne, on jo najraje potrdi z nezvestobo. Pogosto je nezve-
Nezaželeni diplomat
Sveta stolica ni hotela te dni odobriti imenovanja 44-letne Elizabeth Miiller, ki jo je zahodnonemško zunanje ministrstvo nameravalo postaviti za drugo tajnico bonskega veleposlaništva v Vatikanu.
Tiskovni predstavnik Vati kana monsignor Faus o Va len je s tem v zvezi dejal, da temelji ta odločitev »na starem pravilu vatikanskega protokola«, ali natančneje rečeno:	»Vatikrn ne želi
ženske diplomacije «
stoba tudi nekakšna zvrst maščevanja, ali bolje rečeno, kompenzacije za prestane neuspehe. Dogaja se, da vara mož ženo zato. ker je doživel ponižanje in žalitev na delovnem mestu.
Ali obstaja obdobje, v katerem je moški zlasti disponiran za nezvestobo? Odgovor strokovnjakov se na to vprašanje glasi: ne. So možje, ki se ne znajo upreti skušnjavi, da bi prevarali ženo, pa četudi je od poročnega obreda minil le en mesec. Kako bi sicer mogli pojasniti nezve-stobb na poročnem potovanju? Po drugi strani pa so možje, ki se jim je posrečilo, da so ostali zvesti tudi pc 20 ali 25 letih zakona, potem pa so nenadoma »ponoreli« in se pričeli truditi, da bi nadomestili tisto, kar so dotlej »izgub.li«. Po petih letih zakona opazimo, da so obdobja, v kater:h so možje bolj dovzetni za nezvestobo: najprej med 35 in 40 letom in med 45 in 50 letom.
Zakaj mož najpogosteje vara svojo ženo?
Zavoljo želje po avanturi.
V	najvecjem številu primerov je to poglavitni vzrok. Omenili smo že, da številni vzroki, zlasti duševni, navajajo moškega na nezvestobo. Na vprašanje: »Zakaj to počnete?« odgovarja veliko število moških: »Zakaj pa ne? Imel sem priložnost in izkoristil sem jo!«
Katera so merila moškega pri izbiri partnerke?
Kljub temu da je težko odgovoriti na to vprašanje, kaže, da si poišče moški partnerko za nezvestobo v krogu svojih prijateljic ali poklicnih sodelavk. Drug zanimiv de-laji je, da so partnerke za nezvestobo v 20. odstotkih primerov prostituke, 25 odstotkov je neporočenih, 55 odstotkov poročenih žena pa se z lahkoto spušča v nedovoljene vezi.
In kako bi vsi ti nezvesti možje radi, da bi žena gledala na njihovo nezvestobo?
36 odstotkov intervjuvanih mož je prepričainih, dabi jim žena morala oprostiti nezvestobo. A ne zgolj to: postala naj bi še bolj nežna in privržena kot doslej, da bi ga spet osvojila, 36 odstotkov jih je prepričanih, da se je treba ločiti, a le v hujših primerih, to se pravi, če gre za trajnejšo vez ali pa če postane nezvestoba že navada. 14 odstotkov jih dovoljuje ženi, da naredi strašno sceno. 8 odstotkov jih misli, da bi se morala žena potruditi, da bi razumela, zakaj ji je bil on nezvest. Samo 4 odstotki jih pošteno priznajo, da sme žena enako vrniti možu tisto, kar ji je storil on. 3 odstotki menijo, naj žena ostane neprizadeta in le 1 odstotek jih je prepričanih, da bi žena smela zavoljo nezvestobe ubiti svojega moža.
In kako bi se obnašali isti možje pri ženini nezvestobi?
63 odstotkov mož bi se ločilo, samo 11 odstotkov bi se jih potrudilo, da bi razume-
li	svojo ženo, 9 odstotkov bi jih kaznovalo, 6 odstotkov ubilo, 5 odstotkov bi jih prekinilo spolne odnose z njo, v hiši pa bi jo imeli še naprej za gospodinjsko pomočnico, 4 odstotki bi se jih potrudi-
li	ponovno osvojiti ženo, le
2	odstotka pa bi jih bilo nezainteresiranih.
Ze v začetku smo rekli, da je nezvestoba nekakšna zvrst živčne bolezni, s katero dokazujemo, kako močni smo, Rekla boste — če je bolezen, jo je treba zdraviti.
Obstajajo bolezni, ki so neozdravljive, in nezvestoba je na žalost ena med njimi. Morda pa je le nekaj upanja. Morda bi bilo treba poučiti moškega (tudi ženo), naj spolnosti ne pripisuje toliko pomena, naj sprejema stvari takšne, kot so, brez dramatizacije.
Torej pomeni to, da potrebujemo širšo spolno vzgojo, zlasti pa spoštovanje do nas samih in do človeka, ki smo ga prostovoljno izbrali, da bi z njim delili svoje življenje.
Za vaše razvedrilo
VODORAVNO: 1 naš največji pesnik, 9. dolga molitev, 10. hrib pri Beogradu,
11. kemijski simbol za erbij,
12. morska žival, 3. dekagram, 14. žensko ime, 15. z merjenjem določena višina kake točke, 16. kemijski simbol za iridij, 17. usluga, 18. uslužen človek, posebno do nežnega spola, 20. univerzitetno mesto blizu Londona, 21. odvod vode pod zemljo, 24. drevesna krošnja, 25. kemijski simbol za gadolinij, 26 zemljin satelit, 27. dvojica, 28. vrv, 29. angleško žensko ime (igralka in pevka Fonda), 30. oziralni zaimek, 31. navpična projekcija, pogled »od spre-
daj«, 32. Oidipova hči; tudi naslov ene najpoznanejših antičnih dram, 34. višji logar.
NAVPIČNO:	1. gnetljiva
masa, ki se lahko oblikuje, 2 morska obala, 3. stopnja, 4 šaljiva zgodbica, 5. glavni števnik, 6. avtomobilska oz naka Reke, 7. naprava za se sanje tekočin, 8. kdor nerga 13. igra in igrača, 15. stolpec 17. pozlačen krožnik, 19. več je severnoitalijansko mesto od Adiži, 21. najmanjša druž bena skupnost, 22. žgan ma terial, 23. seznam naslovov 24. kenguru, 27. okmel rog 29. oseba iz Othella, 31. af riški veletok, 33. telovadno društvo.
4ik
»Trpljenje?« je zmajal Grajžar z glavo. »Odhod iz teh zidov zame ni trpljenje. Potreba mi je.«
»Vem. Toda tega nisem mislil. Ker se mi zdi, da te bo strašno zadelo in nočem, da se drugim izdaš, kadar ti povedo grozno govorico, ti jo rajši zdaj sam povem. Sinoči so zaprli gospo Marijo Koprivov-ko na obtožbo patra Jurija kot — čarovnico...«
Nobenega glasu ni bilo iz Grajžarjevega grla. Zaprl je oči in se za trenutek naslonil na vrata. Kolena so se mu pošibila. Gvardijan se je ustrašil njegovega strahotno bledega obraza. 2e je pristopil, tedaj je Grajžar prijel za kljuko in počasi odšel skozi vrata.
Nekaj minut kasneje je stopil iz samostana v svoji nekdanji, nekoliko ponošeni meščanski obleki s hlačami do kolen, s širokokrilno rjavo suknjo, spredaj čipkasto kravato, ob boku kratek meščanski meč, obrit in z velikim črnim klobukom na glavi.
Mahnil jo je naravnost na hrib proti krški graščini. Ni videl patra Jurija, ki je bil stopil izza cerkvenih vrat, pa se je zopet umaknil za nje, ko je opazil Graj žar j a. Za trenutek je izginil večni smehljaj s patrovega obraza. Nekaj — kakor strah — je bilo v njegovih očeh, ko je zrl za umetnikom ... Krinka je padla, a takoj mu je bila zopet na obličju.
Smehljaje se Je pater Jurij prekoračil cesto in potrkal na Koprivova vežna vrata. S strahom in mržnjo v očeh mu je odprla vsa objokana stara Mica in mu pokazala gospodova vrata.
Pristav je planil, ko je zagledal prišleca. Rdeče obrobljenih, sršenih oči mu je stal nasproti. Sleherna mišica v njem je trepetala od jeze in sovraštva. Nehote mu je roka segla po meču.
Kapucin se je sladko smehljal.
»Vem, da so hudi name, gospod pristav. A storil •em le svojo dolžnost. Njihova duša je ranjena.
■/^^ILKA VAŠTETOVA:
vražje' DEKLE
(Zgodovinski roman)
Prišel sem, da rano zacelim. Prosim, naj gredo z menoj!«
Tako samozavesten je bil patrov nastop, da je pristav šel brez ugovora za njim.
Vstopila sta v jedilnico.
Pater Jurij je stopil naravnost k oknu, ki je ležalo proti vrtu, ga odprl in molče, z iztegnjeno roko pokazal na vrt. Njegov trdi pogled je prisilil mladega moža, da je pristopil in se sklonil skoz okno.
Patrov iztegnjeni kazalec se je počasi zazibal v smeri od vrtnega zidu proti sosednemu oknu — oknu Marijine spalnice.
Pristav je prebledel. Njegove razprte modre oči so z grozo strmele na sledove moških stopinj, ki so vodili po snegu od ograje do razteptanega mesta pod oknom njegove žene.
Tiho so prihajale besede prek smehljajočih se patrovih usten:
»Čarovnica je dobivala nočne obiske «
Kopriva se je vzravnal.
»Ni res! Ne more biti res!«
Pater je dvignil tri prste.
»Pri bogu prisegam, da sem ga sam videl« »Koga? Kdo je bil?«
Pater Jurij je dvignil ramena:
»Noč je zakrivala greh in grešnika«
x x
»Da, da. Zame je smrt najboljša rešiteljica. O, da bi že bilo vse končano!«
Marija je v kožuh zavita čepela na slami v kotu svoje tesne ječe. Zunaj je pojemal dan. Vedno med-lejša svetloba je prihajala skozi lino pod stropom. Mlada žena se je tesneje zavila v kožuh Mraz jo je stresel. Spomnila se je one mrzle ječe v ljubljanskem stolpu, ječe, ki jo je bila delila z Grajžarjem. Grajžar!
Nekdaj je pričakovala, da jo popelje njegova ljubezen v nebesa na zemlji.
In zdaj?
Zdaj se že zapirajo za njo življenjska vrata in namesto tistega, ki ga ljubi, ji smrt ponuja roko.
Njena zrela duša je videla in pretrpela vsa peta svoje nesrečne ljubezni. Videla je sebe zasramovano, opljuvano, javno privezano na »pranger«, izgnano z bičem iz mesta; njega pa na sramotni križ pritrjenega, do krvi bičanega... Ali bi se njegova ljubezen ne ohladila, ne izpremenila v — mržnjo?
Ne, ne, tega ne! Rajši smrt!
Skozi odprto lino so prihajali zategli glasovi žalostne melodije — violine!
Violina! Matija!
On, da, da. To je on. Njegova pesem je to, njegova najljubša pesem, ki jo je tolikokrat igral pri Valvasorju:
Stoji, stoji jablan, aj jablan zelena, spodaj leži senčica, aj senčica hladna ...
Aj senčica hladna ...
•.. Narodna pesem o bolnem pobiču in ptici...
.0mantična zgodba
V	zadnji kočiji pa se je peljala gospa Umney. Vsi so rekli, da ima vsekakor pravico spremljati duhove ostanke, saj je v strahu pred njim trepetala več kot petdeset let. V kotu pokopališča je bil pod mogočno tiso izkopan globok grob, pogrebni obred pa se je kar naj slovesne j e opravil prečastiti August Dam-pier.
Po mrliških bil j ah, kot je bil star običaj družine Canterville, so služabniki ugasili bakle, in ko so krsto spustili v grob, je pristopila Virginija in spustila nanjo velik križ iz belih in rožnatih mandljevih cvetov. Prav tedaj je skozi oblak pogledal mesec in z nemim srebrnim sijajem oblil majhno pokopališče, v oddaljenem gozdičku pa je zapel slavček. Virginija se je spomnila, kako ji je bil duh opisal Vrt smrti, oči so se ji zameglile od solz in
domov grede skoraj ni spregovorila besede.
Drugo jutro, preden se je lord Canterville odpeljal v mesto, je gospod Otis spregovoril z njim o dragotinah, ki jih je bil duh daroval Virginiji. Bile so izredno lepe, zlasti starinska beneška o-grlica z rubini, čudovito umetniško delo iz 16. stoletja in tako dragocena, da je gospod Otis resno premišljal in bil v hudih škripcih, ali hčerki lahko dovoli, da si te dragocenosti obdrži.
»Vem, rnilord,« je rekel lordu Cantervillu, »da v vaši deželi pravica dedovanja zajema tako različne dragotine kot zemljo, zato mi je docela jasno, da so ti biseri ali bi vsaj morali biti dedna lastnina vaše družine. Zatorej vas lepo prosim, da jih odnesete s seboj v London kot svojo pravno lastnino, ki vam je bila vrnjena v določenih, čeprav čudnih okoliščinah. Moja hčerka je tako rekoč še otrok in se, hvala bogu, še malo zmeni za tako odvečno razkošje. Mimo tega mi je povedala moja žena, o kateri že lahko rečem, da se precej spozna na umetnost — saj je kot dekle nekaj zim preživela v Bostonu — da imajo te dragotine veliko finančno vrednost in da bi pri prodaji dosegle presneto visoko ceno. Zatorej boste razumeli, milord, da spričo teh stvari res ne morem dovoliti, da bi dragocenosti ostale v lasti kakega člana moje družine. Sploh pa bi vsi taki nepotrebni okraski in lepotič-je, čeprav zelo pristajajo angleški aristokraciji, nikakor ne bili na mestu pri ljudeh, ki so bili vzgojeni v pristnih in upam, da
18. Debelo je pogledal policaj, ko se je mimo pripeljalo vozilo na smučeh. Urno jo je ucvrl za njim po mestu. Spotoma so se mu pridružili še mestni firbci in ko se je vozilo končno le ustavilo, je bila krog njega zbrana živahna gruča.
Hooo-ruk! je povzdignil glas mesar in sto rok je zazibalo naš kabriolet. Avto je poskočil in se ujel na svoje prave »noge«. Iz kabine sta
se skobacala omotična potnika. Hvala bogu! sta dejala, srečno se je izteklo!
No, zmotila sta se! Ni se še čisto izteklo!
V	ospredje se je prerinil policaj in pričel trgati listke iz bloka: za vožnjo narobe, za izsiljevanje, za nepravilno prehitevanje, za vožnjo skozi rdečo luč ...
Lep računček je moral poravnati Paradižnik
m 'i sVS>k v zameystvo:
s LJUBEZENSKA ZGODBA ■
Ko so se Oliju izgubile j ovce in jih je šel iskat, je I prišel v kraj, ki ga je že j od prej dobro poznal. Ne-I nadoma pa se je vse spre-I menilo. Drevesa so se pre-J gibala kakor človeške postave in si stegovala na-
■ proti veje, kakor da bi bile roke. Prek dreves so
H poletavale ptice tako
■ spreminjastih barv, da se j je v svetlobi kar pobliska-
valo, in pisane rože so na l stežaj odpirale svoje cve-[ tove.
Oli	se je nenadoma zna-I šel pred neko <hišo. Vrata
■ so se sama odprla. Vsto-
I	pil je in našel v hiši sta-j rega moža in mlado de-
I	kle. Bila je lepša od vseh
l	deklet, kar jih je poznal,
predvsem pa drugačna in j bolj tuja.
»Si oženjen?« je vpra-j šal Oli starega.
»Bil sem,« je odgovoril
I	stari. »Tale je moja hči.« »Ima tvoja hči moža?« g	»Še ne. če želiš,	si jo
■ lahko vzameš.«
»To bo težko. Vsak z drugega sveta sva.«
»Kaj zato!« je zaklicala dekle. »Res mi je ime, ka-
—	kršno ni v navadi v naših
I	krajih. Ampak lahko mi
■ daš drugo ime. Vrni se | čez pol leta in tvoja žena
■ bom.«
Oli	je dekle poljubil. »Tvoje ovce blodijo tam
I	po močvirju,« je rekel sta-j rec.
Oli	je poiskal ovce in j se vrnil z njimi domov.
čakal je pol leta in se
I	spet odpravil v tisti kraj. j A tam je našel čisto na-
■ vadna drevesa, ptice in
■ cvetice, kakršnih je povsod na Laponskem do-
I	volj. O hiši, starcu in de-
I	kletu ni bilo ne duha ne j sluha.
■ Oli se je odpravil spet j domov. Za tolažbo je za-j vil proti reki, ki je tekla
blizu njegovega doma. Ujel je nekaj rib, jih otre-
I	bil, zanetil ogenj in si sku-
l	hal ribjo juho. Vtem je j zagledal na drugem bregu
l	neko dekle, ki je tam sta-
I	la, ko da nekoga čaka. Toda Oliju se ni mudilo. Najprej je hotel pojesti
I	ribjo juho. Potem šele je | malomarno, brez naglice
I	odveslal proti drugemu
l	bregu.
»Gotovo je bila ona,« si !■ je mislil. »Samo vila lah-
ko tako izgine, da ni več sledi za njo.«
Toliko ribje juhe je pojedel, da je čutil utrujenost v udih. Zaspal je in v sanjah se mu je prikazala tisto dekle.
»En dan prepozno si prišel pome,« je rekla. »Odpustila sem ti in prišla sem, da si me našel. Videl si me, ampak bolj se ti je mudilo pojesti ribjo juho, kakor priti pome. A ker si me po nemarnem poljubil, ne bodo tvoja usta nikoli več čutila, kaj ješ. Ne bodo ločila popra od soli ali sladkorja ...«
In tako se je tudi zgodilo.
(Iz knjige R. Crotteta LAPONSKE PRIPOVEDI, izdala Mladinska knjiga v Ljubljani — 1969
Zakaj teče pes za zajcem
Zajec je nekoč prišel k psu čevljarju.
»Gospod mojster, pomerite mi par čevljev. Silno me zebe v tačke.«
Pes res sešije dobre čevlje. Zajec pride m jih pomeri. Ko pa je imel že oba čevlja obuta, pravi, da so dobri in steče skozi vrata v goščo, ne da bi se zmenil za plačilo.
Pes pa jo ubere za njim. Od tistega časa še dandanes vsa pasja žlahta išče pobeglega zajca, da bi plačal čevlje- Pa Sa ne more dobiti.
Najbrž ga tudi nikoli ujela ne bo, ker malokateri pes teče tako hitro kot zajec.
Hvaležni medved
Gori nekje v gorah, ne ve se več, ali je bilo pri Maci-goju ali Naravniku, Je šivala gospodinja v senci pod drevesom in zibala otroka.
Naenkrat prilomasti — pa prej ni ničesar opazila — medved in ji moli taco, v kateri je tičal velik, debel trn. Zena se je prestrašila, a medved le milo in pohlevno go-in mu izdere tm iz tace. dmja. Zato se žena ojunači Mrcina grda pa zvrne zibel, čez nekaj časa pa ji zopet jo pobaše in odide, prinese zibel, napolnjeno s sladkimi hruškami.
in ne smemo se čuditi, da ga je minila vsa volja do šofiranja. Zavlekla sta zakonca svoj avto v miren kotiček in odpela smuči. Popravila sta si čepici, trdneje ovila šale, zategnil., vezalke na čevljih in smuči zadela na ramena.
Priznajte: edino varno in edino športno je pozimi odkorakati peš v planino! Tako sta tudi storila, Paradižnik in njegova soproga.
tudi nesmrtnih vrednotah republikanskih svoboščin. Morda bi omenil, da si Virginija nepopisno želi, da bi ji dovolili vzeti to skrinjico kot spomin na vašega nesrečnega, čeprav grešnega prednika. Ker pa je ta skrinjica grozno stara in tudi precej poškodovana, boste morda res ustregli Virginijini želji. Mene osebno, rad priznam, zelo preseneča, da moj otrok kaže zanimanje za kakršno koli obliko srednjeveško-sti, in vso stvar si lahko razlagam le s tem, da je bila Virginija rojena v enem vaših londonskih predmestij kmalu potem, ko se je moja žena vrnila s potovanja iz Aten.«
Lord Canterville je zelo pozorno poslušal besede spoštovanega ameriškega poslanika in si kdaj pa kdaj zavihal brke, da bi skril nehoten nasmeh. Ko je gospod Otis končal, mu je lord prisrčno stisnil roko in rekel:
»Spoštovani gospod, vaša plemenita hčerka je mojemu nesrečnemu siru Simonu naredila čudovito uslugo. Tako jaz kot vsa moja družina ji dolgujemo veliko hvaležnost za njeno plemenito dobroto in pogum. Te dragocenosti so brezpogojno njene, in bogme, če bi jaz bil tako trdosrčen in ji jih vzel, bi ta naš stari grešnik sir Simon čez štirinajst dni prišel iz groba in mi spremenil življenje v pekel. Ko pa že govorite o lastninski pravici, se podeduje le tista lastnina, ki je zapisana v oporoki ali drugem pravnem aktu, o teh dragotinah pa se živi duši še sanjalo ni. Bodite prepričani, da imam do njih prav toliko pravice kot vaš strežaj. Mislim pa tudi, da bo gospodična Virginija prav vesela, če bo lahko obesila nase te prelepe stvarce. Ne smete pozabiti, gospod Otis, da ste kupili grad z vsem, torej tudi z opremo in strašilom, torej je vse, kar je imel cantervillski duh v lasti, avtomatično pripadlo vam, kajti čeprav je sir Simon po nočeh razgrajal po hodnikih, je bil po zakonu vendar mrtev, in ko ste grad plačali, je tudi njegova lastnina postala vaša last.«
DANA
Tovarna rastlinskih specialitet in destilacija MIRNA
razglaša prosta delovna mesta
1. KURJAČA
parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem
Delovno mesto lahko zasede kandidat, ki ima opravljen strokovni izpit za upravljača parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem.
2. 3 DELAVCE
za upravljanje parnega kotla pod nadzorstvom.
To delovno mesto lahko zasedejo kandidati:
— s strokovno stopnjo KV strojnega ključavničarja kovinostrugarja, kotlarja ali kovača;
— s strokovno stopnjo KV delavca, katero daje elektroenergetska šola strojne smeri;
— s strokovno stropnjo VKV delavca, katero daje šola za visoko kvalificirane delavce energetske smeri;'
Kandidati, ki bodo sprejeti na delovno mesto pod
2	bodo jx) enoletnem praktičnem delu opravili strokovni izpit za upravljača parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem.
Delovna mesta se lahko zasedejo s 1. majem 1970. Prijave za sprejem z dokazili pošljite v 10 dneh po objavi na naslov podjetja.
ZAHVALA
V	101. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi oče
MARTIN MOVERN
iz Vavpče vasi 25 pri Semiču
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so pokojnika pospremili na zadnji poti 25. marca, enako hvala tistim, ki so darovali vence in cvetje. Zlasti se zahvaljujemo združenju ZB in tovarni ISKRA Semič za venec. Lepa zahvala gospodu župniku iz Semiča za spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči:
sin Franc z ženo Micko, sin Alojz z ženo Anico in drugo sorodstvo
SPLOŠNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE - NOVO MESTO
vabi k sodelovanju
GRADBENE TEHNIKE
s prakso ali brez nje.
t Osebni dohodek po dogovoru.
Družinsko stanovanje na razpolago oz. po dogovoru.
Prijave s potrebnimi dokazili o strokovni izobrazbi in praksi sprejema Splošna vodna skupnost Dolenjske, Novo mesto, do zasedbe delovnih mest.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»PIONIR« — NOVO MESTO
išče
primerno osebo ali zakonca, ki bi prevzela oskrbo počitniškega doma podjetja na Hvaru.
Nastop dela možen od 1. V. 1970 dalje, zaslužek po dogovoru.
Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe oz. se naj osebno zglase v kadrovski službi podjetja, Kettejev drevored 37.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »ZASAVJE« - TRBOVLJE
objavi j a prosto delovno mesto
VODJA PRAVNO ADMINISTRATIVNE SLUŽBE
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednji pogoj:
—	da ima višjo pravno ali njej sorodno šolo.
Prednost imajo kandidati s prakso.
Ponudbe z dokazili o zahtevanih pogojih sprejema kadrovska služba do 20. aprila 1970.
DBH
NOVO MESTO
VAŠA BANKA JE
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
s podružnico v KRŠKEM < in ekspoziturama v METLIKI in TREBNJEM
Socialistična zveza se zavzema za popolno resničnost informiranja, ki daje delovnemu človeku vsestranski in temeljit vpogled v družbena dogajanja ter ga ščiti pred dezinformacijo, zlorabo javne besede in kršenjem njegovega dostojanstva.
ZA VAS
• nudimo najugodnejšo obrestno mero na hranilne vloge in devizne račune — od 6 do 7,5 odst.
• dajemo kredite za stanovanjsko izgradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja
• vodimo žiro račune občanov
• vodimo devizne račune občanov
• opravljamo devizno-valutne posle, odkup in prodajo valut
• odobravamo kratkoročne in dolgoročne kredite
• opravljamo tudi vse druge bančne posle
Zaupajte nam svoje denarne posle! Opravimo jih hitro, natančno in zaupno pod najugodnejšimi pogoji.
Poslužite se hranilne službe, ki jo za vas opravljajo tudi vse pošte na območju banke in kmetijske organizacije: kmetijska zadruga Žužemberk, Novo mesto, Trebnje, Metlika in Agrokombinat Krško.
Varčevalec, ki ima na hranilni knjižici vsaj 500 dinarjev, je nezgodno zavarovan!
Delavski svet podjetja
KOVINAR, Kočevje
razpisuje
prodajo
tovornega avtomobila znamke AVALA
letnik iadelave 1964, nosilnost 2,5 t.
Vozilo je v voznem stanju.
Ogled vozila je možen vsak dan na sedežu podjetja Kočevje, Reška c. 23, od 6. do 14. ure.
Ftaelfa
fij})/UfStuHM....... B
*	BREŽICE	(gj
LASTNIKI MOTORNIH VOZIL | POZOR!	I
Vse rezervn« dele, avto gume, letne in zim- ^ ske, za vaša motorna vozila dobite po kon- vJŠ kurenčnib cenab ? naši trgovini	^
AVTOMATERIAL
V	BREŽICAH, Pod obzidjem 32!
&
&
KAJ VAM
PRINAŠA
PAVLIHOVA
STOLETNA
PRATIKA
1970-2070
y za 4 din:
Vpliv sedmerih zvezd na človeški značaj in življenjsko usodo Zakaj smo rojeni v nebesnih znamenjih? Vesoljski stoletni horoskop Pomembnost naše rojstne ure Stoletni koledar Značaj in usoda rojstnega dne Zakonska sreča po horoskopsko Ali lahko sami uganemo vreme? Kaj povedo ženske oči Kaj povedo moške oči Kaj pravi numerologija, najstarejša magična veda na svetu Hiromantija ali prerokovanje z dlani Tabela sreče Sanje vedno nekaj pomenijo Kuhinja prihodnosti Kako se bomo zdravili naslednjih sto let Uganke Pred sto leti - čez sto let Risane in pisane šale Humoreske
Dobite jo v trafikah in kioskih
mm
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
PIONIR
NOVO MESTO
razglaša prosta delovna mesta
1. KV KUHARICE
za delo v restavraciji v Novem mestu
2. KV ELEKTRIČARJA
za delo v strojno-inventarnem parku
3. VEČ STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV
za delo v mehansko-kov. obratu v Novem
4. VEČ AVTOMEHANIKOV
za delo v mehansko-kov. obratu v Novem mestu
5. VEČ AVTOKLEPARJEV
za delo v mehansko-kov. obratu v Novem mestu
6. VEČ AVTOLIČARJEV
za delo v mehansko-kov. obratu v Novem mestu
7. STROJNEGA TEHNIKA
za delo v strojno inventarnem parku POGOJI ZA SPREJEM:
pod 1.: končana poklicna šola gostinske stroke pod 2.: končana pokliona šola elektro stroke pod 3.: končana poklicna Sola ključavnič. stroke pod 4.: končana poklicna šola avtoanehanske stroke pod 5.: končana poklicna šola avtokleparske stroke pod 6.: končana poklicna šola avtoličarske stroke pod 7.: končana STS.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Za vsa delovna mesta je uvedeno poskusno delo. Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov:	SGP
»PIONIR«, Novo mesto — kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 4. APRILA: 8.04 Operna matineja; 9.05 Pionirski tednik;
10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila
— Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Janez Žagar: Hranilna vrednost trave, sena in silaže; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam. . .	14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Človek in zdrav-je; 18.15 »Rad imam glasbo« (studio Koper); 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dor-ka Škobemeta; 20.00 Posnetki iz zborovskega festivala v Spittalu
— I. oddaja; 20.30 »Top-pops 13«;
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih.
SOBOTA, 5. APRILA: 8.04 Glasbena matineja; 9.z5 Čez travnike zelene; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Maček: Škropilni koledar za junij; 12.40 Pihalni ansambel bratov Avsenik; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.25 Lahka glasba za razvedrilo (igrajo veliki orkestri zabavne glasbe); 15.30 Glasbeni intermezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 18.45 S knjižnega trga; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 20.00 »Nove melodije« (prenos javne oddaje iz Velike filharmonične dvorane v Ljubljani); 21.15 Iz zabavnih prireditev.
■ NEDELJA, 5. APRILA: 6.00—
8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Friedrich Feld: Čarobni lok. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariši.. . Karolina Kolman: Radgona na pragu svobode. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z novimi ansambli domačih viž. 14.30 Humoreska tega tedna — J. Braun: Med mrakom in zoro. 15.05 Nedeljsko ‘ športno popoldne. 17.30 Radijska igra — Theodor Weissenbom:	Herojski zgled. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Plesni orkester RTV Ljubljana vabi na ples.
■ PONEDELJEK, 6. APRILA:
8.04 Glasbena matineja. 9.20 Cicibanov svet. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Ivan Kreft:	Strokovna literatura in informacije v kmetijstvu. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Operni koncert. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 21.30 Zabavna glasba. 22.15 Za ljubitelje jazza.
■ TOREK, 7. APRILA:	8.04 Operna matineja. 9.35 Z ansamblom Boruta Lesjaka. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Zvone Miklič:
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 5. aprila
9.00 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Pohorje, Pleši vec — Beograd)
9.25 POROČILA ( JRT — Ljub.)
9.30 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM BORISA FRANKA (JRT — Ljubljana)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb)
10.45 MOZAIK (Ljubljana)
10.15 OTROŠKA MATINEJA:	Da-
vid Copperfield Risanka (Ljubljana)
11.35 TV KA2IPOT (Ljubljana) ŠPORTNO POPOLDNE
14.40 EVROPSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU — Finale ekip — posnetek (Ljub)
16.50 NOVE MELODIJE — posnetek javne radijsKe oddaje (Ljubljana:
18.10 ZGODBA O COLDITZU — anglešk film (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 NASE MALO MISTO — humoristična oddaja (Zagreb)
31.35 VIDEOFON (Zagreb)
21.50 SPORTNT PREGLED (JRT)
32.20 PROPAGANDNA ODDAJA
(Beograd)
22.25 TV DNEVNIK (Beograd)
22.40 SAHOVSK1 KOMENTAR (Beograd)
PONEDELJEK, 6. aprila
9.35 TV V SOLi (Zagreb)
10.30 ANGLEŠČINA (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd)
14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb)
15.40 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb)
16.10 FRANCOŠČINA (Beograd)
16.45 MAD2ARSK' TV PREGLED (Pohorje. Plešivec — Beograd)
17.50 L. F. Baum: ČAROVNIK IZ OZZA — III. (JRT — Ljub)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 OD ZORF DO MRAKA: Graničarji — oddaja TV Beograd (Ljubljana'
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 MUZIKORAMA — zabavno glasbena oddaja (Zagreb)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
30.30 3-2-1 (Ljubljana
20.35 J. Genet: SLUŽKINJI - TV drama (Ljubljana)
21.30 MONITOR (Ljubljana)
32.20 POROČILA in POSNETEK
SAHOVSKEGA KOMENTARJA (Ljubljana)
TOREK, 7. aprila
9.36 TV V SOLI (Zagreb)
10.30 RUŠČINA (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd)
14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb)
15.40 RUŠČINA — ponovitev (Zagreb)
16.10 ANGLEŠČINA (do 16.40 — Beograd)
17.15 VESELJE V GLASBI: Kaj je impresionizem (Ljubljana)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 TORKOV VEČER Z JOŽETOM KAMPIČEM IN PEVCI — III. (Ljubljana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 ZAKAJ SE OTROK OBOTAVLJA — Sodobna vzgoja (Ljubljana)
19.30 INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE — Iz sveta oblikovanja (Ljubljana)
19.45 KAKO UPORABLJAMO SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA (Ljubljana)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.45 3-2-1 (Ljubljana) —
20.50 VELIKA IMENA SODOBNEGA FILMA: A. Astruci: NJENO ŽIVLJENJE — francoski film (Ljubljana
22.20 VESELJE V GLASBI: Genij Paula Hindemitha (Ljubljana)
23.15 POROČILA in SAHOVSKI KOMENTAR (Ljubljana)
SREDA, 8. aprila
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd)
17.15 TRAPOLLO HH 33 — nadaljevanje (Ljubljana)
18.00 NOGOMET JUGOSLAVIJA : AVSTRIJA — prenos (Sara)
18.45 OBZORNIK (Ljubljana)
18.50 PROPAGANDNA ODDAJA (Ljubljana'
J9.00 NADALJEVANJE NOGOMETNEGA PRENOS. — prenos Sarajevc
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljano;
20.35 TEH NAŠIH PETDESET LET (Ljubljana)
22.05 PLES SKOZI SVET: Dvoboj (Ljubljana)
22.30 POROČILA (Ljubljana)
22.35 EVROPSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU:	Finale posameznikov — posnetek (Ljubljana)
Drugi spored:
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
ČETRTEK, 9. aprila
9.35 TV V SOLI (Zagreb
10.30 NEMŠČINA (Zagreb)
10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb)
11.00 FRANCOSCI NA (Beograd)
14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb)
15.40 NEMŠČINA — ponovitev (Zagreb)
15.55 ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb)
16 .10 OSNOVE SPI OSNE IZOBRAZBE (Beograd)
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec — Bgd)
17.50 TIKTAK- Čudežni čopič (Lj)
Sušenje sena s prevetrovanjem. 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. 20.00 Prodajalna melodij. 21.54 Glasbena medigra. 22.15 Jugoslovanska glasba.
■ SREDA, 8. APRILA: 8.04 Glasbena matineja. 9.20 Iz glasbenih šol. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Dolinar: Obseg letošnjega pogodbenega pridelovanja pivovarskega ječmena. 12.40 Ansambel »Dalmacija« poje pesmi iz svoje domovine. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam.
18.15 Rad imam glasbo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Ti in opera. 22.15 S festivalov jazza.
■ ČETRTEK, 9. APRILA: 8.04 Glasbena matineja. 9.25 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana.
10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milica Oblak: Nekatere izkušnje z žlahtnimi borovnicami na ljubljanskem barju. 12.40 Cez polja in po-skem barju. 1L‘.40 Čez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . . 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne.
18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom VVillija Fantla. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer — St. Zweig: Pismo neznanke. 21.40 Glasbeni nokturno.
18.00 GLASBEN. CICIBAN:	Pustni torek (Ljubljana)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 ZGODBE S POPOTOVANJ (Ljubljana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 ENKRAT V TEDNU (Ljubljana)
19.20 KOSARKARSKI FINALE ZA POKAL PRVAKOV — prenos II. polčasa tekme Ignis : CSKA (Beograd'
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljara)
20.35 Henry James: PORTRET NEKE GOSPE - TV nadaljevanka (Ljubljana)
21.20 PARIŠKI MOZAIK — III. oddaja (Ljubljana)
21.50 ZGODBE ZA VAS — serijski film (Ljubljana
22.15 POROČILA (Lk'tljana)
PETEK, 10. aprila
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
11.00 ANGLESCIN/ (Beograd)
14.45 TV V SOLI — ponovitev (Zagreb)
16.10 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd)
16.45 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje Plešivec — Beograd do 17.00'
17.50 DAVID COPPERFIELD — nadaljevanje (Ljur.ljana)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 MLADINSKI KLUB (Zagreb)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 PROGRAM DELA IS SLOVENIJE V LETU 1970 — Razgovor s predsednikom IS STANETOM KAVČIČEM (Lj)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubl<ana)
20.35 SMESN1 OBRAZ — ameriški film (Ljubljana)
22.15 MALO JAZ MALO TI — quiz TV Beograd (Ljubljana)
23.30 POROČILA (Ljubljana)
SOBOTA, 11. aprila
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOSNE IZOBRAZBE (Beograd)
11.30 ODDAJA ZA PROSVETNE DELAVCE (Beograd)
14.30 NOGOMETNI FINALE ZA ANGLEŠKI POKAL — prenos v barvah (EVR — Ljubljana)
17.40 OBZORNIK (Ljubljana)
17.45 PO DOMAČE Z ANSAMBLOM FRANCA FLERETA IN SENTJERNEJSKIM OKTETOM (Ljubljana)
18.15 Ante Kovačič: PRAVDAč — nadaljevanje in onec (LJ)
19.15 MOZAIK (Ljubljana)
I 19.20 OF DRŽAVA V DRŽAVI — iz cikla posvečenega 25-letnici osvoboditve (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubliana)
20.00 TV DNEVNIK ir START A POLLA 13 — posnetek v barvah (Ljubljana)
20.30 3-2-1 (Ljubljana)
20.35 TV MAGAZIN (Zagreb)
21.35 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj)
21.40 REZERVIRANO ZA RISANKE (Ljubljana
22.00 GEMINUS — serijski film (Ljubljanu)
22.40 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
23.00 POROČILA (LjuUjana)
DOLENJSKI LIST • VESTNIK • NOVI TEDNIK • GLAS • PRIMORSKE NOVICE IN 10 RADIJSKIH POSTAJ
SKUPNI
REKLAMNI
PROGRAM
12. in 13. aprila 1970
LICITACIJA
pri CARINARNICI LJUBLJANA
Carinarnica Ljubljana bo prodajala dne 12. in 13. aprila 1970. leta motoma vozila in ostalo blago in to:
avtomobile v nedeljo 12. aprila v prostorih Šolskega centra za tisk in papir, Ljubljana, Pokopališka 33 od 8. ure dalje, motoma kolesa in ostalo blago 13. aprila od 8. ure dalje v prostorih carinarnice Ljubljana, Šmartinska c. 152 a, soba 13/H.
Ogled vozil in ostalega blaga bo v petek 10. aprila od 8—13. ure in v soboto 11. aprila od 8.—13. ure in od 14.—17. ure v carinarnici Ljubljana.
AVTOMOBILI
Začetna cena N din
oseb. avto MERCEDES 220 S, letnik 1965, v nevoznem stanju
tovorni avto MERCEDES 2 t, letnik 1961, v nevoznem stanju
oseb. avto MERCEDES 180, letnik 1961/62, karamboliran
oseb. avto MERCEDES 220 S, letnik 1962, karamboliran
oseb. avto OPEL REKORD, letnik 1965, v nevoznem stanju
oseb. avto VOLKSWAGEN bus, letnik 1965, v nevoznem stanji
oseb. avto FIAT 124, letnik 1966, karamboliran
oseb. avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, karamboliran
oseb. avto FORD TAUNUS 20 M, letnik 1964, karamboliran
oseb. avto MERCEDES 180 D, letnik 1959, v nevoznem stanju
oseb. avto MERCEDES 220 S, letnik 1959, karamboliran
oseb. avto OPEL REKORD, letnik 1966, karamboliran
oseb. avto MERCEDES 220 S, letnik .1961, karamboliran
oseb. avto OPEL REKORD 1700, letnik 1967, nekompleten
oseb. avto OPEL CARAVAN, letnik 1961, v nevoznem stanju
oseb. avto FORD TAUNUS CARAVAN, letnik 1961, v nevoznem stanju
oseb. avto VOLKSVVAGEN, letnik 1962 (variant), karamboliran
oseb. avto OPEL CARAVAN, letnik 1961, v nevoznem stanju
oseb. avto FIAT 1300. bus, letnik 1967, v nevoznem stanju
oseb. avlo VOLKSWAGEN — bus, letnik 1962, v nevoznem stanju
oseb. avto VVV KOMBI — bus, letnik 1961, v nevoznem stanju
oseb. avto OPEL KADETT, letnik 1963, v nevoznem stanju
oseb. avto MERCEDES 190, letnik 1957, karamboliran
oseb. avto CITROEN ID 19 P, letnik 1963, v nevoznem stanju
oseb. avto FIAT 750, letnik 1964, v nevoznem stanju
oseb. avto OPEL REKORD COUPE, letnik 1962, v nevoznem stanju
oseb. avto FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, karamboliran
oseb. avto CITROEN ID 19, letnik 1963, v nevoznem stanju
oseb. avto CITROEN ID 19, letnik 1966, karamboliran
oseb. avto OPEL REKORD, letnik 1962, v nevoznem stanju
oseb. avto FIAT 1500, letnik 1962/63, v nevoznem stanju
oseb .avto AUSTIN KAMIONET, letnik 1963, v nevoznem stanju
oseb. avto OPEL REKORD, letnik 1962, karamboliran
oseb. avto VOLKSVVAGEN, letnik 1962, v nevoznem stanju
oseh. avto FORD TAUNUS 12 M, letnik 1965, karamboliran
oseb. avto NSU PRINZ, letnik 1963, v nevoznem stanju
oseb. avto PRINZ 4, letnik 1962, v nevoznem stanju
oseb. avto DKW JUNIOR, letnik 1962, v nevoznem stanju
nseb. avto VOLKSVVAGEN 1500, letnik 1961/62, karamboliran
oseb. avto FORD TAUNUS 17 M. letnik 1961, karamboliran
oseb. avto DKVV JUNIOR, letnik 1960, v nevoznem stanju
oseb. avto DKVV JUNIOR, letnik 1960, v nevoznem stanju
oseb. avto VOLKSVVAGEN, letnik 1962, v nevoznem stanju
oseb. avto PANI1ARD. letnik 1964, karamboliran
oseb. avto VOLKSVVAGEN 1500, letnik 1963, v nevoznem stanju
oseb. avto RENAULT 4 L. letnik 1963, v nevoznem stanju
oseb. avto OPEL REKORD, letnik 1958, v nevoznem stanju
oseb. avto VVV 1200, letnik 1957, v nevoznem stanju
oseb. avto VVV 1200, letnik 1958, v nevoznem stanju
oseb. avto FIAT 2100, letnik 1960/62, karamboliran
oseb. avto FIAT 1200. letnik 1960, karamboliran
oseb. avto OPEL REKORD, letnik 1957, v nevoznem stanju
oseb. avto FORD TAUNUS 12 M, letnik 1961, v nevoznem stanju
oseb. avto VOLKSWAGEN 1200, letnik 1958, karamboliran
oseb. avto SIMCA ARONDE. letnik 1961, v nevoznem stanju
oseb. avto OPEL REKORD, letnik 1956, v nevoznem stanju
oseb. avto RENAULT DAUPHEN, letnik 1963, v nevoznem stanju
oseb. avto VOLKSWAGEN 1200, letnik 1957, karamboliran
oseb. avto VOLKS\VAGEN, letnik 1958, karamboliran
oseb. avto VOLKSVVAGEN 1200, letnik 1959, v nevoznem stanju
oseb. avto FORD ANGLIJA, letnik 1961, v nevoznem stanju
oseb. avto FORD TAUNUS 12 M, letnik 1961. v nevoznem stanju
oseb. avto AUSTIN MINI. letnik 1965, motor razstavljen
oseb. avto MOSKVIC, letnik 1964, v nevoznem stanju
oseb. avto FIAT 600, letnik 1957, v nevoznem stanju
oseb. avto FIAT 600. letnik 1959, v nevoznem stanju
oseb. avto OPEL REKORD, letnik 1962, nekompleten
oseb. avto FIAT 600, letnik 1960, v nevoznem stanju
oseb. avto RENAULT DAUPHEN, letnik 1958, motor razstavljei.
oseb. avto GOGOMOBIL 250. letnik 1957, v nevoznem stanju
oseb. avto FORD OLDSMOBIL, letnik 1961, karamboliran
oseb. avto LLOYD, letnik 1956, karamboliran
oseb. avto GOGOMOBIL GLAS. letnik 1960, karamboliran — nekompleten tovorni avto MANN KIPER. 5 t, letnik 1957, v nevoznem stanju mot. kolo DKVV. letnik 1958, v nevoznem stanju mot. kolo PUC1I 250. letnik 1938, v nevoznem stanju
PONOVNO NA LICITACIJI
77. oseb. avto CADILLAC, letnik 1961, v nevoznem stanju
78. oseb. avto MERCEDES 220 S, letnik 1960. v nevoznem stanju
79. oseb. avto OPEL CARAVAN, letnik 1959, v nevoznem stanju
80. oseb. avto MERCEDES 190, letnik 1958, karamboliran
81. oseb. avto FORD. letnik 1956, karamboliran
82. oseb. avto OPEL CAPITAN. letnik 1956, v nevoznem stanju
83. oseb. avto RENAULT FLORIDA, letnik 1960, karamboliran
14.000.-
13.000.-8.800,-8.600.-
8.500.-
8.500.-8.200.-
7.900.-
7.500.-
6.900.-
6.900.-
6.500.-6.200.-
5.900.-
5.800.-
5.600.-
5.500.-
5.500.-
5.500.-
5.100.-
4.900.-
4.800.-
4.700.-;.700,-
4.600.-
4.500.-
4.500.-
4.200.-
4.200.-
4.200.-
4.100.-
4.000.-
3.900.-
3.800.-
3.800.-
3.700.-
3.600.-
3.600.-
3.500.-
3.500.-
3.500.-
3.500.-
3.500.-
3.200.-
3.200.-
3.100.-
3.000.-
2.800.-2.800.-
2.700.-
2.600.-2.600.-2.600.-
2.500.-
2.500.-
2.500.-
2.500.-
2.500.-
2.400.-
2.400.-
2.400.-
2.200.-2.200.-
2.000.-2.000.-
1.900.-1.800.-1.800.-
1.500.-
1.500.-1.000.-
800.-
600.-
14.000.-
1.200.-
800.-
7.500.-5.800.-4.200,-4.000,-
2.500.-1.700.-
1.500.
2.000.-
80.-
400.-
800.-
2.600.-
1.200.
400.
OSTALO BLAGO
84. motor za Volkswagen, št. 8251620
85. ogrodje za motor Java, letnik 1960, rabljeno
86. blok motorja za Ford Taunus 15 M; rabljen
87. blok motorja za tovorni avto, rabljen
88. motor za Mercedes 190, rabljen
89. školjka za Opel Kadet — nova — poškodovana
90. blok motorja za Peugeot 404, rabljen
in ostalo blago (kolesa, avtodeli in drugo).
Pravico udeležbe na licitaiji imajo vse pravne in fizične osebe.
Udeleženci morajo v dneh, določenih za ogled, vplačati kavcijo v višini 10 "'o od začetne cene v carinarnici Ljubljana, a predstavniki podjetij tudi pooblastilo.
Vse informacije o licitaciji dobite po telefonu od	6.	4.	1970.	dalje	na	St._316-588.	carinarnica
Ljubljana. Seznam ostalega blaga, ki ni objavljen	v	tem	oglasu,	bo	izobešen	na	oglasni	deski
carinarnice Ljubljana.
IZ CARINARNICE LJUBLJANA
v TEM TEDNU VAS ZANIMA
™nsKoledar
Petek, 3. aprila — Helena Sobota, 4. aprila — Izidor Nedelja, 5. aprila — Vincenc Ponedeljek, 6. aprila — Ivo Torek, 7. aprila — Radivoj Sreda, 8. aprila — Albert Četrtek, 9. aprila — Tomaž
Brežice: 3. in 4. 4. ameriški barvni film »Ujeti v puščavi«. 5. in 6. 4. ameriški barvni film »Vodič za poročene može«. 7. in 8. 4. ameriški film »Spovedujem se«.
Črnomelj:	5.	aprila	ameriški
barvni film HIŠA IZ KART. 7. in 8.4. angleški barvni film VROČI
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM VAJENCA za avtoli-čarsko obrt Zglasite se od 11. do 13. ure. Avtokleparstvo in ličarstvo Stane Pustavrh, Krško, Cesta krških žrtev 139.
lŠČ^M ZENSKO za varstvo dveh otrok (6 in 2 leti) na deželi. Dam hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista.
IŠČEM ZENSKO za 8-umo varstvo triletnega otroka v centru Novega mesta na svojem domu. Jože Rauh, Kosova 3, Novo mesto.
IŠČEM DEKLE, ki bi bilo pripravljeno iti za natakarico ali pomoč v kuhinji. Hrana in stanovanje preskrbljena. Ponudbe pošljite na naslov:	Danica
škantar, Begunje 73 na Gorenjskem.
TAKOJ ZAPOSLIM kvalificirane in priučene zidarje ter gradbene delavce, stanovanje preskrbljeno, ostalo po dogovoru. Zidarstvo — fasadarstvo Lojze Škrajnar, Ljubljana — Topniška 28.
IŠČEM ZENSKO za varstvo dveh otrok (2 in 7 let). Ponudbe v popoldanskem času. Vrančič, Nad mlini 42/1 Novo mesto.
SPREJMEM mizarskega pomočnika, vajenca, fanta za priuči-tev — takoj. Stanovanje zagotovljeno. Mizarstvo Matena 31/a Ig pri Ljubljani.
TAKOJ SPREJMEM vajenke in šiviljo v pletilski stroki. Ple-tiljstvo Vene, Martinja vas 31, Mokronog.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo v cen tru Novega mesta s centralno kurjavo in uporabo kopalnice samskemu moškemu. Naslov v upravi lista. (730/70).
ODDAM opremljeno sobo dvema osebama. Naslov v upravi lista. (744/70).
OPREMLJENO SOBO oddam samskemu sostanovalcu. Naslov
v	upravi lista (692/70).
MOTORNA VOZILA
KUPIM AUSTIN — MINI. Naslov v upravi lista (731/70).
PRODAM AVTO — NSU 110, letnik 67 v odličnem stanju. Inž. Miha Briški, Kidričeva 3
—	Kočevje.
PRODAM OPEL OLYMPIA, 52 letnik, poceni, tudi na ček. Ivan
Ribič, Kolodvorska 20 — Sevnica.
PRODAM AVTO FIAT 600, letnik 57, ter moped, po zelo ugodni ceni. Poizve se pri Gričarju, Dol. Nemška vas — Trebnje.
PRODAM odlično ohranjen osebni avto Skoda, letnik 1966. Ogled pri Lojzu Stemplju, Bo-štan) (5. in 12. aprila od 9. do 12. ure).
PRODAM skoraj novo »škodo« — poceni. Dolenšek, Vrh, Mokronog.
UGODNO PRODAM dobro ohranjen moped na tri brzine. Peter Muhar, Orešje 6, šmarjeta.
PRODAM malo rabljen pletilni stroj Singer. Lenčka Kukovičič, Kidričeva 11, Krško.
PRODAM malo rabljeno vprežno kosilnico znamke Kormig De-ring in kombiniran obračalnik in zgrabljalnik znamke Original Fahr v zelo dobrem stanju. Stanko Žabkar, Križišče 10, Raka pri Krškem.
PRODAM vprežni obračalnik in grablje za seno. Darovic, Ločna 26, Novo mesto.
PRODAM Poni expres — malo rabljen. Naslov v upravi lista (720/70).
PRODAM vprežne grablje. Anton Pucelj, Dobruška vas 15, Škocjan.
PRODAM
PRODAM SENO, nemško deteljo in slamoreznico. Tone Pirnar, Brod 3, Novo mesto.
UGODNO PRODAM posebno lep globok otroški vozii'ek — uvožen. Marija Udovč, Novo mesto, Grm, Adamičeva 67 — telefon 21-784.
PRODAM SENO in deteljo od 4.000 do 5.000 kg. Julij Renko, Mokronog 95
PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Zora Ka-zakovič, Bršlin 46, Novo mesto
PRODAM 14 praznih dobro ohranjenih AZ panjev. Karla Martinčič, Brestanici' 103.
PRODAM vprežne grablje in vile za seno. Košenina, Vaše 19, Medvode.
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno mlatilnico »Zmaj 6«. Ponudbe na upravo lista pod »Zmaj 6«.
POSEST
PRODAM VINOGRAD z zidanico v Vinjem vrhu. Frančiška Pov-šič, čučja mlaka 3, Škocjan.
KUPIM nedograjeno hišo, lahko tudi parcelo z vso dokumentacijo, V Novem mestu ali bližnji okolici. Slavko Rosman, 7122 Besigheim, Bahnhofstrasse 16, Deutschland.
PRODAM zazidljivo gradbeno parcelo na Drski. Naslov na upra-
vi	lista (109/70).
PRODAM zazidljivo gradbeno parcelo v Resi pri Krškem v velikosti 685 ms, z vso urejeno dokumentacijo. Ljuba Drame, Krško, Kolodvorska 3, ali po telefonu 71-025.
NA SREMIČU, 2 km iz Krškega, prodam 26 arov vinograda skupno s stanovanjsko hišo, primemo za vikend. Elektrika v hiši in cesta do hiše. Informacije: Pavelj Krošelj, Krško, Zdolska cesta 18.
PRODAM 10 arov vinograda in vrt v Smolenji vasi < Ceruce), primemo za vikend. Dostop z vsakim avtomobilom. Informacije Brod 18, Novo mesto.
PRODAM HIŠO v dobrem stanju blizu Novega mesta. Naslov v upravi lista (717/70).
UGODNO PRODAM vinograd (30 arov) z zidanico na Velikem Slatniku pri Novem mestu. Vse informacije se dobe v gostilni Drenik v Gotni vasi.
PRODAM VINOGRAD in del praznega zemljišča pri Hmeljniku, primemo za vikend — dostopno z avtomobilom. Vprašajte pri Vircu, Pugljeva 2 — Novo mesto.
IZREDNA PRILOŽNOST! Zaradi nujne selitve prodam na avtobusni postaji ob Kolpi nov krasen dom z dvema balkonoma, visokopritličen, takoj vseljiv. Voda, elektrika, primemo za gostilno ali okrevališče. Poleg je novo gosp. poslopje, vse v prelepi ograji, mlad, cepljen vinograd, dva mlada sadovnjaka, vse ob cesti. Njive okrog hiše so v najboljšem stanju — okolica Stari trg ob Kolpi v dolinici Kolpe. Informacije se dobijo pri Ivici Novak. Ivanka Lovrenčič, Jamova 56 — Ljubljana.
MILIJONI. 9.4. francoski barvni film ANGELIKA IN SULTAN.
Kostanjevica: 4. 4. sovjetski barvni film SVATBA V MALINOVKI.
5.4. mehiški barvni film 48 UR DO SMRTI.
Krško: 4. in 5. 4. ameriški barvni film ŠOK. 8. in 9. 4. ameriški barvni film 7 PIŠTOL ZA BRATE McGREGOR.
Metlika: Od 3. do 5.4. ameriški barvni film MADAM X. Od 3. do
5.4. angleški barvni film PRO KLETA SREČA. 8. in 9. 4. ameri ški barvni film VIVA, ZAPATA
Mirna: 4. in 5. 4. ameriški barv ni film MOST NA REKI KWAI
Novo mesto: Od 3. do 5. 4. ameriški barvni film ŠERIF V NEW YORKU. 5. in 6. 4. ameriški barvni film KNJIGA O DŽUNGLI. Od 7. do 9.4. francoski barvni film VOHUNOVA KOZA. — Potujoči ki. no Novo mesto: Od 3. do 7. 4. ameriški barvni film MORILEC.
Ribnica: 4. in 5. 4. švedski barvna film VELIKA LJUBEZEN ELVIRE MADIGAN.
Sodražica: 4. in 5.4. japonski film PIRATI.
Šentjernej: 4. in 5.4. ameriški film MORILEC NA KONJU.
Trebnje:	4.	in 5.4. angleški
barvni kriminalni film SHERLOCK HOLMES.
Ob nenadni in boleči izgubi dragega sina, moža, očeta in brata
JANEZA RAJKA
iz Gabrja 40
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali vence. Posebna zahvala gasilcem iz Gabrja, ki so pomagali v najtežjih trenutkih, in za poslovilni govor Francu Luzarju, in tudi krajevni organizaciji ZZB Gabrje. Iskrena hvala župniku za spremstvo. Žalujoči: mama, žena, otroci, sestre, bratje, sovaščani in drugi sorodniki
Po težki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena žena, mama, stara mama in sestra
ANGELA BUČAR, roj. ŠPELIČ
iz Lok pri Straži Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem za podarjene vence in cvetje in vso pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni trgovskima podjetjema Dolenjki in Obrtniku iz Novega mesta, SZDL Prečna, primariju dr. Bajcu in dr. Polenšku, Mariji in Justi Derganc za vso pomoč in gospodu župniku za obred. Vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Tone, sin Tone in hčerka Slavka z družinama, brat Vinko z družino in drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA ZUPANČIČA
iz Knežje vasi se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalja, darovali vence ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč ter gospodu župniku za spremstvo.
Še enkrat iskrena hvala! Žalujoča žena Francka, sinovi Jaka, Jože in Henrik z družinami ter hčerka Majda z družino
RAZNO
IZGUBLJENE KLJUČE na Partizanski cesti dobite na upravi Dolenjskega lista.
DENAR IN ČAS vam morda ne dopuščata zdravljenja v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni Jeter, žolča in črevesja, čire, zaprtja in hemoroide z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJNIKU — tel. 21-129, STANDARDU (MERCATORJU) — tel. 21-158 in prt DOLENJKI — tel. 21-440. ČE SI TRAJEN in lep spomin želite, k zlatarstvu v Gosposko 5 stopite! Seveda: v Ljubljani
—	poleg univerze! — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
INTELIGENTEN, 45 letni lažji invalid z nekaj gotovine, osamljen, išče značajno ženo, ki ima majhno posestvo ali hišico in Je neodvisna ter brez otrok. Cenjene ponudbe in fotografijo na upravo Dolenjskega lista pod »Iskrena«.
ZARADI STAROSTI prodam lepo zidanico z 800 trtami v bližini Črnomlja. Zidanica je grajena kot stanovanjska hiša in ima garažo. Potrebna so samo popravila na hiši. Do zidanice je avtocesta, izredno lep razgled na Črnomelj in okolico. Cena Je izredno ugodna. Angela Sinkovič — Črnomelj, Staneta Roamana 81.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in starega očeta
ALOJZA VEGLJA
iz Brezovice pri Podbočju
se iskreno zahvaljujemo vsem so-rodni kom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in darovali vence ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo primariju dr. Bricu, sestram in strežnemu osebju bolnice Brežice, LD in ZB iz Podbočja za tolažilne besede, ZB Cerklje in gospodu župniku.
Žalujoči: žena Marija, hčerki in sin z družinami in drugo sorodstvo
Ob smrti naše drage mame in stare mame
ANGELCE FIRCIK, roj. TANKO
iz Zadolja pri Ribnici
se iz srca najlepše zahvaljujemo prijateljem, znancem, sorodnikom in sosedom, ki so darovali cvetje in vence, nam nudili pomoč ter pospremili pokojnico na poti. Lepa hvala tudi dekanijskemu uradu Ribnica. Prav posebno se zahvaljujemo dr. Rozaliji Benčina z zdravstvene postaje Ribnica za ves trud med težko boleznijo naše drage mame.
Žalujoči: hči, Angelca Mihelič z družino, Ribnica 32, in drugo sorodstvo Ribnica, 16. 3. 1970
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, sina, očeta in brata
JOŽETA ZORKA
iz Dobrave 16 pri Podbočju se iskreno zahvaljujemo vsem, ld ste ga spremili na zadnji poti 11. marca 1970 na pokopališče v Podbočju. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka splošne bolnice v Novem mestu, ki mu je ob njegovi pretresljivi smrti lajšalo bolečine. Prav tako se lepo zahvaljujemo kolektivu tovarne ISKRA v Šentjerneju za pomoč ln razumevanje, gospodu župniku, vsem sosedom in vsem, ki ste mu darovali obilo cvetja ter sočustvovali z nami. Žalujoči:	žena Mimi ■ sinčkom
Silvom v imenu vitega sorodstva
Ob nepričakovani izgubi dragega moža, očka in sina
ZVONKA MORAVCA
iz Štefana pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo kolektivu Železniškega podjetja iz Ljubljane za podarjene vence in organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za spremstvo in poslovilne besede. Vsem za vse še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Vera, sinova Zvonko in Duško ter drugo sorodstvo.
Ob nepričakovani, boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, brata in starega ata
JOŽETA KAJFEŽA
iz Gotenca
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, spremili pokojnika v velikem številu na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, gospodu župniku iz Fare za obrede in lepe besede ob grobu, pevcem in gasilskemu društvu Vas—Fara. Zahvaljujemo se podjetju »Avto Kočevje« in kegljaškemu klubu iz Kočevja za podarjena venca. Žalujoči: neutolažljiva žena Frančiška, hčerki Fanči in Ivanka 7. družinama, sinova Tone in Tine, sestri Marija in Uršula ter drugo sorodstvo
V	81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče stari oče in prastari atek, svak in stric
JOŽE TOMC
iz Križevske vasi pri Metliki
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB NOV, Društvu upokojencev, sindikalni podružnici Beti, Novoteksu in Transjugu iz Ljubljane. Zahvala metliški godbi, gospodu kaplanu in vsem, ki so sočustovali z nami in nam izrekli sožalje! Žalujoči — žena Marija, otroci, Stanka, Anica. Justina. Pepca, Tone in Jože z družinami
m
BARBARA ČEMAS iz Zilj št. 2 pri Vinici preklicujem vse besede, ki sem jih izrekla zoper čast zakoncev Franca in Katice Jaketič, ker so neresnične.
Alojz Zupančič, Dol. Ponikve 11, Trebnje, prepovedujem vožnjo in pašo kokoši in žiirine po mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
BREZPLAČNO!
Vsa vodstva muzejev in galerij, vse prireditelje gledaliških, koncertnih in drugih predstav, vse organizatorje razstav, nasto-pov in društvenih zabav s kulturnim programom prosimo, naj nam vsak teden do ponedeljka sporo-če dan, uro, kraj in kratek spored njihovih prireditev za 10 dni vnaprej. Brezplačno jim bomo v četrtkovi številki objavili ta sporočila v naših novih rubrikah o prireditvah. Ne pozabite, čas je do ponedeljka!
(^OBVESTILA I
ANTON KOVAČIČ iz Goriške vasi 12, Mirna peč, skrbnik Rozalije Kovačič iz Kuzarjevega kala 1, Novo mesto, objavljam, da bo na javni dražbi v nedeljo, 12. aprila 1970, ob 14. uri popoldne prodana hiša in travnik, last sestre Rozalije Kovačič. Javna dražba bo na Kuzarjevem kalu 1.
Sporočam cenjenim strankam, da bom odprl s 1. aprilom čevljarsko delavnico na Partizanski cesti 3 v Novem mestu. Strankam se priporočam. Anton Pavlin.
Frančiška Golob, Ljubljana, Štefanova 9 a, pooblaščena od Frančiške Ravbar, Vel. Podljuben 21, Uršna sela, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po njenem posestvu v Vel. Podljubnu 21. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Prepoved uporabe zemljišča ne velja za Ivana Vidmarja iz Vel. Podljubna kot oskrbnika tega posestva.
Jože Mihalič, Vel. Brusnice 18,
prepovedujem hojo, vožnjo, pašo in kakršnokoli delanje škode na posestvu Mariji Volčjak iz Vel. Brusnic. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Ana Luzar, Gabrje 2, Brusnice,
prepovedujem pašo, hojo in vožnjo po vseh mojih parcelah, posebno pa v Lazih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
Janez šiško. Tolsti vrh, ln Anton Radeščck, Hrastje, Šentjernej, prepovedujeva hojo in vožnjo po sadovnjakih Sadiže. Kršilce bova sodno preganjala.
vsak mesec NOV PROGRAM
Če želite
xlgovor ali naslov iz ma-
l	lih oglasov nam pošljite ' v pismu dopisnico ali znamko za 50 par
UIMIAVA LIS I A
GLEDALIŠČA, KONCERTI IN PREDSTAVE
KVINTET BERGER bo imel koncerte: v soboto, 4. aprila, ob 18. uri v Straži, ob 20. uri v Novem mestu v Domu kulture. V nedeljo, 5. aprila, ob 11. uri v Grib-. ljah, ob 14. uri v Adlešičih, ob 16. uri na Vinici, ob 18. uri v Draga-tušu in ob 20. uri v Metliki.
MUZEJI, GALERIJE, RAZSTAVE
DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM MESTU s kulturnozgodovinskim,-arheološkim oddelkom ter oddelkom NOB je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure, ob sredah pa tudi od 17. do 19. ure.
MUZEJ IZGNANCEV V BRESTANICI je odprt ob sredah in sobotah od 15. do 17. ure in ob nedeljah od 10. do 17. ure.
BELOKRANJSKI MUZEJ v Metliki je odprt vsak dan od 8. do 14. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure.
SLOVENSKI GASILSKI MUZE.I v
metliškem gradu je odprt ob istem času kot Belokranjski muzej.
POSAVSKI MUZEJ V BREŽICAH je odprt vsak dan od 8. do 12. ure, v popoldanskem času pa ob torkih in petkih od 14. do 16. ure.
KOČEVSKA KNJIŽNICA je od prta tako: oddelek za odrasle v ponedeljek in četrtek od 9. do 11. ure, v sredo in petek od 14.■ do 19: ure; mladinski oddelek v ponedeljek od 11. do 13. ure, v torek od 14. do 19. ure, v četrtek od 11. do 14. ure in v soboto od 9. do 12. ure.
Svojemu možu in očelu Francu škofu želijo za 50-letnico včliko lepega — njegovi.
KVINTET
BERGER
s pevko MELITO AVSENAK
bo nastopil v soboto, 4. aprila, ob 18. uri v STRAŽI, ob 20. uri pa v NOVEM MESTU
V nedeljo, 5. aprila, bo imel v Beli krajini naslednje nastope:
V Gribljah ob 11. uri, v Adlešičih ob 14. uri, na Vinici ob 16. uri, v Dragatušu ob 18. uri in v Metlika ob 20. uri.
OBIŠČITE KONCERT PRILJUBLJENEGA ANSAMBLA!
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Pad ovan, Jože Primc, Jože Splihal, Jožica Teppey, Ana Vitkovič in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo: 100 dinarjev oz. 8 ameriških dolarjev (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon (068 ) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska ČOP »Delo« v Ljubljani