*piciCiiiitl V gotovim
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000
G o r 1 z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo	... L 3.000
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
												
Leto XVII. - Štev. 34 (859)
Gorica - četrtek, 19. avgusta 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
CERKEV IN MODERNI PROBLEMI ZAKONA
V	ospredju moderne zakonske problematike stoji danes vprašanje o urejevanju Regulaciji) rojstev in o sredstvih, ki naj služijo temu namenu. Naši predniki izpred sto ali še manj leti teh problemov skoro toso poznali. To ne le zato, ker je zarav-l'lška veda komaj kaj vedela o zakonih spolnosti in o možnosti človekovega podganja vanje, temveč tudi zato, ker so Vsaj v krščanskih deželah starši otroka sprejemali drugače, kot ga sprejemajo Marsikje danes — kot poseben božji blagoslov, ne pa kot bolj ali manj nezaželeno breme. Obilna družina je bila posebna čast za zakonca, redno pa tudi v veliko pomoč družinskemu gospodarstvu. ^8 zemlji je bilo prostora za vse, pa tu<U dela in jela ni manjkalo.
strah pred preobljudenostjo
Zadnja desetletja pa so, kakor na mno-W drugih področjih življenja, prinesla ™*di na tem polju popolen preobrat. Pred-Vsem je zdravniška veda skrčila v civili-^anih deželah otroško umrljivost na "'Inimum, hkrati pa za precej let zvišala Povprečno starostno dobo človeka. Zemeljsko prebivavstvo se je začelo množiti kot *
e nikdar prej v zgodovini, tako da je te£a hitrega naraščanja človeštva mnoge ajjtostaio strah. Napovedujejo človeku slabe iase, češ da bo na zemlji kmalu začelo «. ' Zmanjkovati življenjskega prostora in, Zla^kar je seveda še usodnejše — prehrane. 3 ^ ^4)manj pa, kar bo, bo posledica pospe-Tw **««ga množenja človeštva, naglo padanje ’aI1’ ‘^enjskega standarda, za čigar zboljšala^ BJe Se je čiovek tako trudil.
^°d vtisom takšnih napovedi, še bolj pa
1 *Cveda zaradi materialističnega mišljenja,
n* ki.
12.11
>injl ki jnu je giavni( ge že ne edini življenjski a t^kon užitek in čim večje ugodje — nazor, 1^ ul P°sta* ideologija velikih množic — n je začela na široko propagirati kon-™'F°la rojstev (birth control). Nastale so j jr'e organizacije z namenom, da skrbijo Primeren pouk zakoncev in hkrati nu-
hiC
tudi sredstva za učinkovito prepreče-^"Je spočetij seveda ob istočasni uporabi jonskih pravic. Privatno inicijativnost kmalu podprla tudi javna oblast.
**rvi zakon, ki je dovolil propagiranje in Nlajo protispočetnih sredstev, je bil iz-* psovan v Angliji že leta 1926. Samo ne-''J let zatem so Angliji sledile ZDA, Dan-Švedska in druge države — povsod e ^^eda z velikim uspehom. V tradicionalistih katoliških deželah je ta propagandni JU$v*kon imel sicer manj uspeha, a je kljub m veliko število zakoncev odtujil Cer-
dlj«
,■4
ja
ins
N.
Bogu.
- J*1« in
a s^a država, ki je kontrolo rojstev uved->lo- * brez vseh pridržkov, je bila Japonska 'nC* Zakonom iz leta 1949. Posledice seveda izostale. V letu 1949 je bil na Ja-T ftskem letni prirastek prebivavstva še leta 1955 že samo 20,3%, dve leti fileje pa le še 0,91%, medtem ko je
^ !^»es število smrti verjetno že večje od ifld yila rojstev.
00;
ari"*
STALIŠČE CERKVE
lj $ Cerkev ob tej zakonski problematiki ni 2.0® pKla molčati. Glede demografskega vpra-l.flf la se seveda ni mogla avtoritativno iz-Udo( *vlti, ker to ni njena pristojnost, čeprav arij® * ^ljub temu priložnostno poudarjala, 3$ le takozvanega problema preobljude-zemlje kriv človek, ne pa božja Prebost. Nasprotno pa je Cerkev podajala vft ***lVe modernim zakonskim problemom pat v*o od Boga ji dano avtoriteto, v koll-^0 )i, le šlo pri njih za moralna vprašanja. j ifkvl je namreč dana oblast, da za vse 'll obvezno razlaga moralne zakone in , a nJeni pristojnosti se ne more odteg-'I nobena sfera človekovega udejstvova-■ tudi ne najintimnejši odnosi med °nci.
le zmote o zakonu, Je Cerkev podala
T °*naJ so se rodile prve usodnejše mo-
je£ Smatično svoj nauk o zakonu v zna-okrožnici Pija XI.: »Castl connu-\40^\ nJ*m Je z'asti PiJ XII. v svojih 0rlh zavzemal avtoritarno stališče v
RAZOROŽITVENA P06AJANJA V ŽENEVI
vseh vprašanjih zakonske morale, ki jih je rojeval čas. Tako je govoril med drugim o regulaciji rojstev, o sterilizaciji, o umetnem oplojevanju, o tradicionalnih anti-konceptivnih metodah in sredstvih in končno o najnovejših zdravniških preparatih proti spočetju, znanih pod imenom progestogeni. Ker zdravniška znanost še vedno odkriva nove možnosti na tem polju, mora biti katoličan vedno pripravljen na to, da se podvrže sodbi Cerkve, kadar bo avtoritativno zavzela stališče do njih.
Na 3. koncilskem zasedanju koncem lanskega oktobra so se koncilski očetje pogumno lotili tudi tega delikatnega problema o urejevanju rojstev. Vodila jih je pri tem ljubezen do njihovih vernikov, katerim so težave v zakonskem življenju vir mnogih problemov v vesti in grožnja za zrahljan j e zakonske vezi ter slabljenje zakonske trdnosti.
Koncilski očetje so svoja razpravljanja zaključili s priporočilom, naj bi misli, izrečene na koncilu, vzela v pretres komisija, ki jo je ustanovil sv. oče Pavel VI. z namenom, da v njej teologi in zdravniki razpravljajo v luči novih odkritij znanosti ter nespremenljivih moralnih načel Cerkve, kaj je v skladu z naravo in kaj proti njej. Tako se bodo našli načini in pota, ki bodo prinesli znova mir v zbegane duše krščanskih zakoncev.
»OSSERVATORE ROMANO« O ZAKONSKI PROBLEMATIKI
V	zvezi z razpravami na koncilu o zakonu in družini je »Osservatore Romano« smatral za potrebno, da opozori na nekatera dejstva, mimo katerih se ne more iti, ko se govori o zakonski problematiki.
Najprej: ni govora o tem, da hoče Cerkev nauk naše vere glede zakona priličiti mišljenju naše dobe. Ne gre za njega spreminjanje, temveč za poglobitev teologije o zakonu pod različnimi vidiki: svetopisemskim, patrističnim (kar so učili cerkveni očetje), doktrinalnim naukom sodobne Cerkve, biološkim in psihološkim. Treba je istočasno upoštevati, da človeka oblikuje narava ter milost, da je sestavljeno bitje, ki ga tvorita duša ter telo, da vplivata nanj razum ter vera, da je sad tradicije in napredka. Vse to je treba imeti pred očmi, ko se razpravlja o zakonu. Ta v Cerkvi že ni več samo pogodba med možem in ženo, temveč zakrament, to je vrelec posebnih milosti, ki so-potreb-ne za zakonski stan.
Ni torej dovolj poudarjati, kadar se govori o zakonu, samo psihološki element, t.j. da je bistvo zakona v medsebojni ljubezni, v medsebojnem duhovnem oplajanju, v izkazovanju nežnosti drug drugemu, v dopolnjevanju drug drugega.
Če bi zmagalo tako pojmovanje zakona, bi se prišlo do zaključka, da otroci niso namen zakona, temveč le še sredstvo (kar bi lahko vodilo k odpravljanju plodu, kadar bi pomenil grožnjo za življenje matere); duhovniški in redovniški celibat bi postal zaničevan, češ da so vsi, ki se ga držijo, nepopolne osebnosti; težko bi bilo še vztrajati pri trditvi, da sta zakonska nezvestoba in onanlzem notranje slaba.
Res je, mož in žena se morata iskati, si izkazovati ljubezen, postati dva »v enem mesu«, toda res pa je tudi, da sama narava zakonskega dejanja, ki je intimno, celotno ter moža in ženo duhovno ter telesno dopolnjuje v eni sami čisti ljubezni, teži za rodnjo novih bitij.
Prav v zvezi s pravkar povedanim je dal papež Pij XII. 3. oktobra 1941 v nagovoru na Rimsko roto izjavo, ki pravi:
»Kadar se razpravlja o zakonskem dejanju, se je treba izogibati dveh skrajnosti. Ena bi bila v tem, da se d& poudarka samo prvemu namenu zakona, t.j. rodnjl otrok, kot da bi zakon ne imel drugotnih namenov; druga pa bi bila, če bi drugotne namene zakona čisto ločili od prvega, kar bi seveda povzročilo usodne posledice.« (AAD 38 T19411 P. 423.)
A. K. SJ.
27. julija so se v Ženevi obnovila razorožitvena pogajanja v okviru odbora 18 držav, kateremu je Glavna skupščina OZN zaupala to izredno težavno in delikatno nalogo.
Da je problem svetovne razorožitve komplicirana zadeva, priča dejstvo, da imenovani odbor kljub svojemu večletnemu obstoju ni doslej dosegel drugega kot sporazum o prenehanju jedrskih poskusov v atmosferi in v vodi. Odprto pa je ostalo vprašanje podzemskih poskusov ter zmanjšanja oboroževanja s klasičnim orožjem, tako da je danes, dvajset let po končani drugi svetovni vojni, cilj splošne in popolne svetovne razorožitve še zelo daleč. Politični skeptiki pravijo celo, da je cilj neuresničljiv in zato obsojen, da ostane le pobožna želja dobromislečih, a naivnih pacifistov za vsako ceno.
Prav gotovo predstavlja razorožitev danes problem številka ena, kajti od njegove uspešne rešitve je povezana cela vrsta notranjih problemov posameznih držav.
Dovolj je, če pri tem pomislimo na astronomske vsote, ki jih zlasti velesile pa tudi druge manjše države trošijo za atomsko in drugo orožje, ki predstavlja z gospodarskega stališča neplodne investicije, ki bi jih lahko koristno uporabili v druge namene. In vse to se dogaja v času, ko je več kot polovica človeštva nezadostno hranjena, da o kulturni in industrijski izobrazbi niti ne govorimo. Izračunali so, da če bi samo par odstotkov, ki jih žre oboroževalna
tekma, namenili v pomoč zaostalim državam, bi te lahko v enem desetletju rešile svoje osnovne probleme. To velja seveda pod pogojem, da bi to pomoč pametno uporabile, ne kot na žalost delajo nekatere nerazvite države, ki večji del zunanje pomoči uporabijo za vzdrževanje visokega standarda vodilnega razreda in ne za dvig ljudstva kot takega.
PROBLEM RAZOROŽITVE DANES
To je bil samo en vidik vprašanja razorožitve, o katerem bi se dalo na dolgo in široko razpravljati. Toda problem razorožitve je spričo razmer, ki vladajo v odnosih med državami, velesilami in vojaškimi bloki, predvsem vprašanje medsebojnega zaupanja, katero je omajano v temeljih. Če bi razorožitev države izvedle takoj po končani vojni, bi danes to ne bil več tako pereč problem. Tako pa se je v dvajsetih letih nagrmadilo toliko nezaupanja in raznih predsodkov, da sami državniki čestokrat ne vedo, od katere strani naj se lotijo vprašanja.
Res je tudi, da se razorožitvena pogajanja ne vodijo od včeraj, temveč kot Damoklejev meč opozarjajo odgovorne državnike že ves povojni čas, zlasti po iznajdbi in praktični uporabi atomskega orožja. Že prvi dve atomski bombi nad Hirošimo in Nagasakijem sta dramatično opozorili na to, da je človeštvo pred problemom kolektivnega samomora.
Toda namesto pozitivnih sadov
Demonstracij« črncev v Los Angelesu
Mala iskra je zanetila požar. Zadostovalo je, da je policija v Los Angelesu ustavila črnca, ki je vozil avto v vinjenem stanju. Zbrali so se - njegovi sorodniki, nekdo je zaklical, da je policija črnca pretepla in kot na znamenje se je zbralo na tisoče črncev, ki so začeli z demonstracijami, ropi in požigi. Upepelili so večje število avtomobilov, oropali trgovine, zažgali hiše in cerkve. Sedem tisoč črncev je bilo na mah gospodar položaja v mestu. Policija je skušala zopet vzpostaviti mir in red, a se ji ni takoj posrečilo. Dva dni so se črnci upirali policiji. Ranjenih je bilo nad sto oseb, končno pa je le vojska, ki je prišla na pomoč policiji, spet napravila red. Aretirali so ok. 3000 demonstrantov. Med izgredi je bil ranjen v nogo tudi črnski igravec Bick Gregor, ki je takoj prihitel iz bližnjega Hollywooda, kakor hitro je zvedel za demonstracije črncev. Skušal je pomiriti črnce in jih pozival, naj se vrnejo domov.
O nemirih poročajo tudi iz Chicaga, kjer je neko črnsko dekle prišlo pod voz ga-sivcev. Črnci so nato zažgali gasilsko postajo. Vstajti črncev je pripisati tudi izredno vlažni vročini s 38-40 stopinjami ki vlada v teh dneh v Ameriki, brezposelnosti in zapostavljanju, kateremu so črnci stalno podvrženi. Vse to neti upor in zadostuje le majhna iskra, da se vname. Začelo se je v Los Angelesu in nihče ne more reči, da je položaj sedaj jasen. Poulični boji med policijo, kateri je priskočila na pomoč vojska, in črnci so bili hudi. 34 oseb je bilo ubitih in na stotine ranjenih.
in Martin Luther King (1964) so poslali sv. očetu Pavlu VI. in vsem vodilnim državnikom na svetu poziv za prekinitev sovražnosti v Vietnamu. Med drugimi so poslali poziv severno ameriškemu predsedniku Johnsonu, Kosiginu, De Gaullu, Mao-cetungu, Hočiminhu, U Tantu, Wilsonu, predsedniku Južnega Vietnama ter vodstvu narodno osvobodilne fronte Vietkong v Vietnamu.
V	spomenici, ki so jo naslovili na papeža in na državnike, pravijo med drugim, da je vojna v Vietnamu izzivanje vesti vsega sveta in da ni njihov namen pripisovati odgovornosti tej ali oni strani. Zahtevajo pa, da se končajo zločini proti človeštvu, kajti mir je možen le tam, kjer je dobra volja za to. Svoj poziv so zaključili z besedami: »Mi, Nobelovi nagrajenci za mir, naslavljamo poziv vsem vladam, ki pri spopadih sodelujejo, naj takoj ukrenejo vse potrebno, da se spopadi prekinejo in da pride do pogajanj ter se doseže konec tega tragičnega spopada.«
v smeri razorožitve se je porodila med Vzhodom in Zahodom oboroževalna tekma. V ozračju hladne vojne se je ta blazna dirka tako uveljavila, da so se pogovori med zastopniki velesil o razorožitvi sprevrgli v propagandistično obračunavanje, ne da bi bil napravljen najmanjši korak naprej. Nekoliko ugodnejše ozračje je nastopilo po letu 1955, ko je začela popuščati mednarodna napetost.
Spričo važnosti vprašanja so zadevo vzeli v roke Združeni narodi, ki so se med tem časom okrepili s pristopom številnih novih držav, ki pritiskajo na Sovjetsko zvezo in Ameriko, da bi omejile oboroževanje in del tako prihranjenih stroškov nudile kot pomoč nerazvitim deželam.
Poleg tega je odločno pritisnilo tudi svetovno javno mnenje, ki se je zdrznilo ob neverjetnem vzponu jedrskega orožja ter vojaških proračunov. Bivši sovjetski voditelj Nikita Hruščev je prišel do objektivnega spoznanja, da je razorožitev ključ za rešitev številnih notranjih vprašanj Sovjetske zveze. Tako je polagoma dozorel čas za prvi ukrep v procesu razorožitve : sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov, ki so ga julija 1963 podpisali v Moskvi predstavniki Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije.
POTREBA PO NADALJNJIH UKREPIH
Žal se je mednarodni položaj tako zasukal, da je vse ostalo pri tem jedrskem sporazumu. Kljub temu, da so nadaljnja pogajanja obtičala na mrtvi točki, problem razorožitve sili dalje. Iz dneva v dan postaja čedalje hujši in njegova rešitev zmeraj bolj neodložljiva. Zato je zadnja obnovitev razorožitvenih pogajanj v Ženevi pozitivno odjeknila v svetu, čeprav nas pretekle izkušnje opozarjajo, da si ne smemo delati utvar glede končnega uspeha.
Glede cilja, ki bi ga bilo treba doseči, so si vsi soglasni, toda težave se pojavijo, ko gre za določitev postopka za izvajanja razorožitve. Dosedanja pogajanja so v glavnem obtičala zaradi nesoglasij glede faz in zaporedja razorožitvenih ukrepov ter izvajanja nadzorstva.
Razvoj tehničnega napredka bi po objektivnih sodbah sodeč moral odpraviti marsikatero težavo, na katero se je ena ali druga stran sklicevala v preteklosti. Tako je naprimer mogoče s preciznimi tehničnimi napravami že mogoče ugotavljati tudi podzemske poskuse na velike daljave, zato bi logično moralo priti do sporazuma o prenehanju tudi te vrste jedrskih poskusov.
80 tisoč romarjev na Jasni gori
Nobelovi nipjeici pozivajo k miru
Sest Nobelovih nagrajencev za mir in sicer Albert Schweitzer (1952), pater Pire (1958), Philip Noel Baker (1959), Albert Luthuli (1960), dr. Linus Pauling (1962)
Na praznik Marijinega vnebovzetja je 80 tisoč poljskih katoličanov poromalo na Jasno goro, kjer v tamkajšnjem samostanu čenstohova kraljuje črna Marija. Prišli so z vsemi sredstvi, z vlaki, avti in mnogi peš. Niso hodili samo nekaj ur, temveč cele tedne. Iz Varšave je prišlo peš 20 tisoč romarjev. Rabili so dva tedna, da so prehodili 250 km dolgo pot. Na Jasni gori so prisostvovali sv. maši, ki jo je daroval kardinal Višinski. Med mašo je prečital brzojav sv. očeta Pavla VI., ki pozdravlja in blagoslovlja vse romarje na Jasni gori. Sv. oče je še poudaril, da tudi on goji posebno češčenje do čenstohovske Marije in ima njeno sliko v kapeli v Castelgandolffu.
Poljski primas pa je v svojem govoru poudaril važno tisočletnico pokristjanjenja Poljakov, ki se bo praznovala prihodnje leto. Zaključila se bo s proslavami v spomin češke kneginje Dubravke, glavne širi-teljice in junakinje krščanske vere na Poljskem. Povabil je poljske žene, naj se udeležijo dne 26. avgusta zaključnega romanja v čenstohovo. V zimskih mesecih je to svetišče težko pristopno.
Sadovi ekumenskega duha
Angleški svet protestantskih Cerkva je sklenil povabiti katoliško hierarhijo v Angliji in v Gallesu, da poslej prisostvuje plenarnim konferencam njihove skupščine.
^jpcu. in	postriči	-	ii	Giuppo
Zlatomašnik p. Bernard Ambrožič daruje svojo jubilejno daritev zahvale Zlata maša p. Bernarda Ambrožiča Na Peci stoji nov križ
Zaslužni izseljenski duhovnik v Avstraliji p. Bernard Ambrožič OFM je opravil svojo zlato mašo (posvečen je bil v duhovnika 21. junija 1915 v Ljubljani) v zgodnjem jutru 22. junija v sestrski kapeli na Point Pipperju. Bila je peta in v latinščini.
Opoldne so ga prišli pozdravit domala vsi redovni sobratje iz Sydneya in okolice v glavno frančiškansko hišo na Waverleyu. P. provincial mu je izročil blagoslov sv. očeta ter čestitke vrhovnega frančiškanskega predstojnika p. Avguština Šepin-skega.
Frančiškanske Marijine misijonarke na Point Pipperju tudi niso hotele zaostajati, pa so svojemu hišnemu duhovniku na večer priredile kratek pa prisrčen sprejem. Celo slovensko pesem so mu zapele in kar je najbolj zanimivo: najlepše je izgovarjala slovenske besede neka redovnica s Kitajskega.
Nedelja 27. junija je bila pa namenjena slovenskim rojakom. Tem je g. jubilant opravil zlato mašo kar dvakrat, obakrat peto in v slovenščini: dopoldne v cerkvi sv. Patricka v mestu, popoldne pa v cerkvi Srca Jezusovega v Villavvoodu. Pridigal si je g. zlatomašnik kar sam. Priporočil je gojitev duhovniških in redovniških poklicev v naših družinah ter izrekel željo, da bi bila pri slovenskih službah božjih vedno lepa udeležba.
Slovenski izseljenci v Avstraliji
V Avstraliji imajo sedaj svoj zimski čas, enako kot naši rojaki v Argentini in Braziliji. Zato praznik sv. Rešnjega Telesa skoro vedno sovpade s prihodom zime na ta najbolj južni kontinent. Pa seveda avstralska zima ne sliči dosti naši. Zelo jc mila, dostikrat še suknje ni treba nadeti.
Praznik sv. Rešnjega Telesa je bil letos, kot znano, 17. junija. Ker državne oblasti tega praznika v Avstraliji ne priznajo, ga je Cerkev prenesla na naslednjo nedeljo. Slovenci iz mesta Sydneya so se zbrali ta dan, 20. junija v prostorih syd-neyskega nadškofijskega semenišča svetega Patricija v kraju Manly in tam nato po vrtu opravili svojo evharistično procesijo. Krasile sta jo dve zastavi: sveto-gorska ter brezjanska in skupina narodnih noš, za petje pa je skrbel moški zbor »Škrjanček« pod vodstvom g. Ludvika Klakočerja.
Dobro je uspela tudi igra Franca Sal. Finžgarja »Razvalina življenja«. Najprej je bila uprizorjena 22. maja v Sydnevu, nato pa so jo igravci ponovili 4. julija v avstralski prestolnici Camberra. Obakrat je večja skupina rojakov napolnila dvorano, po igri pa se je razvila prijetna družabna prireditev.
Višarje so proslavljene
Na gori Peci, ki se dviga nad Podjuno in tvori mejo med Jugoslavijo in Avstrijo, je stal križ že od leta 1948. Postavili so ga v spomin tragične smrti Valentina Kaiserja (Ostermanovega Folteja), ki se je 9. avgusta 1948 smrtno ponesrečil pri nabiranju planik. Ta idealni fant je šel skozi trdo šolo premagovanja, dela in vojske. Želel je postati duhovnik in le smrt mu je te želje prestrigla.
Letos pa je strela udarila v križ in ga popolnoma razbila. Pa Peca, v kateri spi bajeslovni kralj Matjaž s svojo vojsko, ne bi bila več prava Peca, če bi ji manjkal križ. Zato se je Prutejev Boštjan odločil, da postavi novega. Kot vešč ključavničar ga je zgotovil v enem tednu ter ga nato — železnega — na hrbtu prenesel s svojim prijateljem Petrom Rudolfom iz Mohorjeve tiskarne v Celovcu na vrh.
V nedeljo, 25. junija je bil nato blagoslov križa. Opravil ga je g. Vinko Zaletel iz .Vogrč, ki je pred leti blagoslovil že prvega. Nato je bila ob križu sv. maša. G. Zaletel je maševal obrnjen proti ljudem, ti pa so lepo sodelovali z molitvijo in petjem.
Ob koncu pa ^o vsi navzoči skupaj zapeli Marijino pesem »Marija skoz’ življenje«. Gotovo bi bila pesem všeč tudi pokojnemu Folteju, saj je bila njegova zadnja pesem, ki jo je pred smrtjo zapel, tudi Marijina: Mati dobrega sveta...
Umrl je dober Slovenec
V Velikovcu na Koroškem je umrl dr. Franc Petek, eden izmed najbolj krepkih značajev, kar jih je rodila slovenska mati na Koroškem. Dosegel je visoko starost 80 let, a je ostal do smrti ves predan delu za svoj narod in za svojega bližnjega.
Bi! je eden največjih dobrotnikov slovenskih šolskih sester v St. Rupertu pri Velikovcu. Kot zdravnik ni nikdar vprašal, ali boš plačal in kdaj. Nič kolikokrat je zapostavil potrebe svoje družine za svojega bližnjega, tudi takega, ki ga je morda pred nekaj urami na političnem shodu napadel ali celo blatil kot protidržavnega.
Politično sicer dr. Petek ni spadal ravno v katoliški tabor, a kar je storil, je storil na. podlagi svojega iskrenega prepričanja. Eno pa je jasno: po svojih delih je bil bolj krščanski kot mnogi, ki so se s krščanskim nazorom ustili.
Bil je izvrsten zdravnik, dober človek, pa tudi sijajen poznavavec koroške zgodovine, koroških imen, koroške pokrajine ter koroške flore. Ljubil je svoj narod, zato je pomagal vsakomur, ki je bil pomoči potreben, ne da bi se zanimal, kako je kdo politično opredeljen.
Naj bo zato lahka koroška slovenska zemlja temu velikemu slovenskemu rodoljubu !
Razgovor s pisateljem višarske povesti, dr. Metodom Turnškom.
Zelo me veseli vaš obisk s Koroškega. Semkaj, v Baden-Baden, svetovno znani zdraviliški kraj v Schvvarzaldu, so se radi zatekali mnogi sloviti pisatelji, kot Dostojevski, Turgenjev, Gončarov in drugi, ter tukaj ustvarjali. Vi pa ste dospeli sem vsaj na kratek obisk in mi poklonili svojo vi-šarsko povest "Božja planina”, ki sem jo z velikim užitkom prebral. Vaša povest je zelo posrečena, tipično ljudska z vsemi značilnostmi, ki jo tako imenovana ljudska povest mora imeti, namreč zanimivo snov in razgibanost na vse strani. Povest je krajevna, višarska, in vendar vseslovenska, saj ste jo uokvirili z dogodki in dejanji, ki zadevajo ves slovenski narod, tako z oglejskim patriarhom kot z avstrijskim vojvodom Rudolfom IV. Ustanoviteljem, ki se leta 1360 s svojim spremstvom snideta v Ljubljani na tako imenovanem »knežjem kongresu«, na Višar-jah pa je po zgodovinskem sporočilu isto leto najdena sohica Matere božje.
»Zares sem se poslužll tega zgodovinskega dejstva, toda v umetniški zasnovi in obdelavi. Da bi povest ne visela v zraku, ji je bil potreben zgodovinski okvir. Tudi sem tokrat hotel uresničiti program, ki so ga pred desetletji priporočali Fr. Sal. Finžgar in drugi, naj bi naš narod spoznaval svojo zgodovino tudi v povestih.«
Na kaj opirate v povesti nakazano dejstvo, da je Višarska Marijina sohica bila prinesena iz Benečije in po puščavniku oziroma njegovem spremljevalcu bila vtaknjena v grm? Ali ni morda tudi s Koroškega mogla biti prinesena?
»Za Beneško Slovenijo in za Furlanijo je izpričano, da so sredi 14. stoletja zelo napadali ljudi, zlasti popotnike, roparji v službi Pramberških gospodov. Ti so celo ubili opata Gilberta v Možnici (Moggio) leta 1336 in tudi uboj (1358) svetniškega patriarha Bertranda, sedaj blaženega, je več ali manj njihovo delo. če so stegali roke po cerkvenih hierarhih, so mogli tudi po puščavnikih. Le-ti so za res živeli v Benečiji, v Landarski jami, nad njo in še naprej. Na Koroškem so se puščavnikl
tisti čas nahajali le po vzpetinah nad Št. Pavlom v Labodu, puščavniki v Železni Kapli za Marijo v trnju pa so poznejšega datuma.«
Nekje sem bral, da ste napisali tudi sodobno višarsko povest ali celo roman.
»Da, to je medvojna višarska snov z naslovom »Na Višarjah zvoni«. Prvi del je izhajal v ljubljanski »Družini« in je zgodbo bralo vsaj pol milijona ljudi. V delu rešujem ne samo osebno problematiko "junakov in junakinj”, marveč tudi našo narodno problematico. Drugi del mi še zori.«
Zanima me, kakšni bosta vaši »Zvezdi našega neba«, ki ju javnost že željno pričakuje.
»Da povem naravnost. V načrtu sem imel dvodelno hagiografsko povest o sv. bratih Cirilu in Metodu. Na to delo sem se pripravljal več let, pač z zbiranjem gradiva. Toda 1100. letni jubilej sv. bratov, ko sta stopila na slovansko ozemlje, je terjal dramskih prizorov za proslavo. Iz njih mi je zrastel velik tekst, prikaz celotne podobe solunskih bratov in njunih učencev, seve v dramski formi in v klasični dikciji, naši govorici zelo u-streznega blanc verza. Tako je to velika pesnitev dramatizirane povesti, ki jo bo spremljalo tudi temeljito zgodovinsko pojasnilo (na podlagi najstarejših virov in najnovejših dogajanj) ter lepa vrsta več kot 50 ilustracij akad. slikarja Slavka Pengova ter oprema z reliefi akademskega kiparja prof. Fr. Goršeta. Ta elegantno opremljena knjiga bo posvečena duši pokojnega papeža Janeza XXIII. ter sedanjemu sv. očetu Pavlu VI., ki sta oba za 1100. letni jubilej prihoda solunskih bratov k Slovanom izrekla tako tople besede v čast sv. bratoma Cirilu in Metodu.«
Ce je to literarno delo dramatizirana povest ali scenarij, potem more iz njega nastati tudi film.
»Da, tudi za to je mišljeno, vendar bo izvedba možna le v kakšnem svetovnem jeziku. Cim bo delo izšlo, bodo prevajalci poprijeli.«
Vsekakor bo to velikega pomena in častno za slovenskega ustvarjalca. Dr.T. K.
□
zmjMK
Ekumenski sestanek v Buenos Airesu
V Buenos Airesu je prišlo do prvega sestanka predstavnikov katoliške, pravoslavne, anglikanske in protestantske Cerkve, na katerem so proučili možnosti tesnejših stikov med različnimi krščanskimi veroizpovedmi. Sestanek je organizirala argentinska organizacija Svetovnega sveta Cerkva in sta se ga udeležila s katoliške strani pomožna škofa kardinala Caggiana msgr. Segura in Cardenas.
Kapela v spomin poljskih duhovnikov
V cerkvi Naše Gospe v Gdansku so posvetili kapelo v spomin na 2.000 poljskih duhovnikov, ki so umrli med drugo svetovno vojno v nacističnih zaporih in kon- • centracijskih taboriščih. Poleg škofa tega mesta msgr. Nowickega se je udeležilo slovesnosti 150 poljskih duhovnikov, ki so prišli iz vseh delov dežele in nad 20.000 laikov.
Novi predstojnik Kongregacije sv. Frančiška Šaleškega
Pater Hadrijan Duval, po rodu Švicar, je novi glavni predstojnik misijonske kongregacije sv. Frančiška Šaleškega. Do njegove izvolitve je prišlo med zasedanjem glavnega redovnega kapitlja, ki se je vršil v Ženevi. Pater Duval je naslednik patra Edmonga Deage, ki je 15 let vodil red. Sedaj se je prvič zgodilo, da je bil kak Švicar izvoljen za glavnega predstojnika te misijonske kongregacije.
Dva izraelska katoliška duhovnika
Nadškof v Nazaretu je posvetil dva no-vomašnika, ki sta po rodu Izraelca. To je prvi primer domačih duhovnikov v Nazaretu.
Laični asistenti za dežele v razvoju
28 laičnih asistentov iz Belgije je naredilo zaobljubo, da se bodo posvetili narodom, ki so na poti razvoja, v raznih delih sveta. Slovesno zaobljubo so izrekli med pontifikalno sveto mašo, ki jo je daroval v cerkvi sv. Križa v Bruslju nadškof iz Bukavu iz Konga msgr. Van Steene. Mla-
Trinajst let Nasserjeve diktature
Ni še dolgo, kar je v Rimu umrl zadet od kapi bivši egiptovski kralj Faruk Pred trinajstimi leti ga je skupina egi? tovskih častnikov pognala v izgnanstvo, in to čisto upravičeno, .saj je bil eden najbolj razsipnih, samovoljnih, pokvarjfr nih in nedelavnih vladarjev svojega časa-Med častniki, ki so kralja strmoglavili, je bil posebno vodilen in zmožen polkovnih Nasser. Vse je tako zgledalo, da bo EgiP1 po padcu monarhije doživel razvoj pr°c demokraciji; vsaj tako so si nosivci upor* zamišljali nadaljnji razvoj države Toda račun so delali brez Nasserja. Nje gova častiželjna narava ni prenesla, da 1* kdo drugače mislil kot on. Polagoma f odstranil vse tiste sodelavce iz svoje bi* žine, ki so znali misliti s svojo glav* Egiptovska demokracija je umrla, kom3 se je rodila. Nasser je postal diktator ki sebe enači z državo in ljudstvom.
Za diktatorje je značilno, da svoje idej* silno radi izvažajo in da se bolj zanimaj1 za zunanje države kot za svojo. Enako * je zgodilo z Nasserjem. Proglasil se za vodnika arabskega sveta in sedaj hoče da vsi vodniki ostalih arabskih drža' enako mislijo kot on. Kdor gleda na ložaj drugače, ga že označi za razbija® arabske skupnosti in proglasi za izdf javca. Tak naslov je zadnje čase prej^ tunizijski predsednik Burgiba, ker je lagal, da bi se morali Arabci in Izrael sporazumeti in odložiti orožje.
Slabo je šlo Nasserju tudi v Al žirij1 Ben Bella ga je iskreno občudoval in l®11 zvesto sledil. Pa so ga koncem junija vrž* lastni sodelavci in je tako Alžirija dan* vse prej kot Nasserjeva sopotnica.
Tudi s Kongom ni imel sreče. Na vsi način je hotel zrušiti Čombeja, ki se * izkazal trenutno kot edini zmožen drža(' nik, da to državo vsaj nekoliko ure<& Nasser ga je tako ponižal, da ga je celo za dva dni zapreti, ko je prišel 1,1 sestanek nevezanih držav v Kairo. Skup*) z Ben Bello je javno podpiral kongo^ upornike in jim pošiljal orožje. Pa f orožje prišlo mesto kongoškim uporni ko1* v roke zamorskim rodoljubom iz JužneS1 Sudana (kjer je deloval naš misijon*1 dr. Knoblehar), ki se upravičeno bori! za svojo samostojnost, ker jih arab^ gospodarji brezobzirno tlačijo in izžemaJ1
II
deniči bodo v kratkem zapustili Belgijo in pričeli s svojim apostolatom na zdravniškem, socialnem in pedagoškem področju v raznih deželah Latinske Amerike, Azije in Afrike.
Nova predstojnica Družbe sv. Petra Klaverja
Mati Maria Laetitia Malinowska je bila znova izvoljena za glavno predstojnico misijonskih sester sv. Petra Klaverja. To kongregacijo je ustanovila leta 1894 Poljakinja mati Terezija Ledocho\vska. Danes so redovnice te kongregacije razširjene po štirih celinah. Nova vrhovna predstojnica Malinowska je bila rojena 4. marca 1920 v Goluchomi na Poljskem. Na tem mestu bo ostala 12 let.
Zbirka za katoličane v Hirošimi
Že petič v zadnjih letih so v vseh cerkvah zapadnega Berlina zbirali denarne prispevke za škofijo v Hirošimi. Leta 1960 je berlinska škofija prevzela pokroviteljstvo nad to japonsko škofijo, kjer je eksplodirala prva atomska bomba. Berlinski verniki so darovali doslej katoliški skupnosti v Hirošimi nad 170.000 mark, to je okrog 25 milijonov lir.
Novi asistent Marijinih družb
Novi cerkveni asistent svetovne zveze Marijinih kongregacij je postal pomožni škof iz Ottavve, msgr. Rene Audet. Msgr. Audet bo nasledil poljskega nadškofa msgr. Gavlina, ki je umrl lani v Rimu v teku tretjega zasedanja koncila. Novi asistent je star 45 let.
Novomašniki v Avstraliji
Avstralija ima letos 57 novomašnikov. če upoštevamo, da je v Avstraliji le 2 milijona 300 tisoč katoličanov, vidimo, da je število zelo visoko.
Prestop v katoliško Cerkev na dvoru v Ugandi
Dva člana kraljevske družine iz Ugande sta prestopila v katolicizem. Gre za kneza Josipa Kiggala polbrata vladarja Mutesa II. in za princezo Mary Mazzi, ki je vladarjeva teta. Slednja je meseca oktobra lanskega leta prisostvovala v Rimu kanonizaciji ugandskih mučencev.
S, v \ talj, di i
kiju
Sore N fen« Polr Ran in
km< jeze čas: Zors bilo spravi dob a K dni *kej laz jati N brai iašk sobi 8an Po : vizi nači 1. in 1 Sko 2.
like kovi Pod maj N, fet »e i Podi bro srbs kak dorr
bi :
Oset fepi
\i W
Voditelji kongoških upornikov se sedj . brezposelni sprehajajo po Egiptu, kjer u mora Nasser vzdrževati, Čomfoe pa posta) resnični vladar Konga.
Največji neuspeh pa je Nasser doži' v državi Jemen na arabskem polotok Uspelo mu je sicer napraviti revolucijo odstraniti kralja, toda polovico ozemlja f ostala kralju zvesta, če ne bi vzdrže'1 tam 30.000 svojih vojakov, bi njegova lu$ general Salal že davno ne vladal več kralj bi se vrnil na prestol. Jasno je, pomeni ta stalni vojaški napor za N'3* serja neprestano krvavenje v državni N| gajni, ki je itak skoro vedno prazna, zla5* ker silno rad posnema jugoslovanski Tita, da namreč podpira razna »napredi gibanja v inozemstvu, ko bi bil denar ta*1 zelo potreben za domačo obnovo.
In doma je položaj vse preje kot rožfl^ Dolge vrste ljudi pred trgovinami za $ la so nekaj vsakdanjega. Egiptovska neprestano pada na vrednosti. Vlada pred kratkim odobrila povišanje cen življenjsko važne predmete. Nasser sl je moral priznati, da ima Egipt sedaj so Amerikanci nehali pošiljati pšefl^ (končno so se le spametovali, saj sta Nasser kot Tito stalno tekmovala, kdo Amerikance bolj krepko zmerjal), v zal pšenice le še za poldrug mesec. SovK* ki so lani sami nakupili celo vrsto la1 s pšenico za lastne potrebe v Kanadi ’ ^Hiii Severni Ameriki, so morali priskočiti jim prijateljem na pomoč in ukazati 51 jim ladjam z žitom, naj zapeljejo v Črno morje v Aleksandrijo, glavno ^ tovsko trgovsko luko. Seveda bo ni^*i Nasser to žito krepko plačati Zato pa letošnja vojaška parada ob “ 'to; najstletnici uvedbe republike Egipčanov nič kaj preveč navdušila. Videli so si( nova reakcijska letala in rakete, ki 5 žijo na suhem in na morju, a vse to more spremeniti kritičnega položaja, 'r * terega je Nasser zašel prav zaradi s'' svojeglavnosti, ambicioznosti in nespa -ne socializacije kmetijstva in industrijam dejavnosti.	^vc
brar
Polk
korr
W
so , S ht vori Mov Rc ■tnoi
e i 'en< Ifa
‘i c
V Za <lje
'Udi
jJ®0st
j ti1^
, ti *Pra
,Aa
elr
id
Znamke s podobo avguštinskež^ patra
Ministrstvo za pošto na češkoslova
je izdalo spominsko znamko v počas1 avguštinskega patra Jurija Mendela, ustanovitelj modeme genetike. Letos
Ji
slavljajo prvo stoletnico publikacij«- ^ meljnega dela tega znanstvenika o p0'* Ve sih razmnoževanja rastlin.
‘far
*<nj
k
'Ofi
'sti
‘je
'tva
S A
fen
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Avstralski Slovenci pri telovski procesiji 20. junija 1965 v Sydneyu
Njfr
a
a i' bli lav® >mai ator
dej'
naj0
0
e
io&
,rfa<
1	P» ija^3 izdf
reje*
>i*
aeV
lilij* U» v rž* a ne*
Rešitev V zadnjem trenutku Trinajsti slovenski socialni Jjgdip Trst a
dan v Argentini
Spored od 22. do 28. avgusta
VETRINJE
Se isti dan, 12. maja(*) smo prispeli
v Vetrinje in se zasilno utaborili po bataljonih, četah in vodih. Poskrbeli smo tudi za tiste civilne begunce, ki so se pri-Idjučili našim edinicam. Po večini so bili brodniki častnikov.
Naslednji dan se je črno čustvo, povzročeno zaradi predaje orožja, skoraj popolnoma razpršilo. Angleži so ravnali z Parni zares kot s prijatelji; straž ni bilo 'n vojaki so svobodno odšli na bližje kmetije,. v bližnje gozdove in v bližnja jezera na kopanje. Le kak tank je od časa do časa vozil med šotori; neko nad-torstvo nad tako veliko množico ljudi je Pilo potrebno. Tudi častniki britanske vojske so bili do nas vljudni. Prav istega savnanja so bili deležni srbski četniki in Dobrovoljci, ki so taborili ob naši strani, P Nemci, ki so jih britanske čete za nekaj dni zadržale na vzhodni strani Vetrinjskega polja, so ostali pod stražo; vsaj jaz jih nisem videl svobodno se spreha-lati izven taborišča.
Nekaj dni po našem prihodu je domobranski generalni štab preuredil našo vojaško formacijo. Iz manjših edinic, sposobnih za partizansko borbo, je hotel organizirati redno divizijo, če se ne motim Po starem jugoslovanskem vzorcu. Ta di-'dzija je bila sestavljena na naslednji
Pačin:
1. Policijska četa, to je vojaška policija P> tehnični bataljon. Oba pod majorjem kkofom.
2. štirje polki: Prvi polk pod polkovnikom Cofom; drugi polk pod podpol-
vsi RVnikom Vukom Rupnikom; tretji polk P°d majorjem Kunstljem; četrti polk pod P>ajorjem Mehletom.
Ne spominjam se več, koliko bataljonov, čet ter vodov je imel vsak polk in zato Pe morem podati števila domobrancev na upj| Podlagi gornjih podatkov. Vendar se do-iošIH
Ion s1 orif
jbs*.
bro spomnim, da sem takrat skupno s srbskimi četniki in dobrovoljci računal bakih 18.000 vojakov. Od teh je bilo negl domobrancev več kot dobra večina, zato bi jaz postavil številko na kakih 12.000 °seb. Vendar za število ne morem jamčiti, čeprav se mi zdi, da je bilo število prej-1 Vic
naj" gpe večje.
^ to reorganizacijo so se izpopolnile
' i:
'bte edinic, ki so zaradi umika in borb ^kobile polnoštevilnost. Gorenjski domobranci so bili vključeni kot del četrtega b°ika. Razen je ta preureditev dala vojakom občutek in zavest reda in discipline, ^r je gotovo ugajalo tudi Angležem, ki 80 nas po nekaj dnevih začeli oskrbovati s hrano, čeprav je bil prevoz težaven. Golti v0rilo se je, da vozijo vse samo z zrako-Plovi.
_ Reorganizacija vojske je zahtevala nova bpenovanja in povišanja častnikov. To se R izvršilo z vso resnostjo v imenu Sionskega narodnega odbora in kralja Pe-lra II. ter generala Draže Mihajloviča. Čdaj
se mi vse to zdi sicer smešno, a če ^ domobranci ostali kot vojska, bi bilo *e to nekaj čisto naravnega.
Začelo se je tudi redno vojaško vežba-Pje po danem redu; reda smo se držali -bdi glede hrane, spanja in svobodnega ^sa. Vojsko je zares preveval duh skup-t "°sti in borbenosti. O kakem razsulu ali $ ^gotovosti ni bilo ne duha ne sluha. V ozračju smo pripravili parado v znak ,crli(* Jaše predanosti kralju Petru II. in Mi-J1 pjloviču, vendar se ne spominjam, ali je P ^fašanje prisege tudi prišlo na dan. No-zald da je prišlo med Zavezniki in Titom
]3<l Plamen našega upanja in zaupanja. Zares
r J1 stai*
>ži'"
tok"
jo
ja
že''
lui
2.
Na*
i bb -zla5* ike«1 .da" taf
žna1 0 i 1>"
ia
:n
smo bili prepričani, da nam bodo dali orožje in priliko, da ga rabimo, če bi bilo treba.
PREDAJA
Nato se je raznesla novica, da nas nameravajo Angleži prepeljati v Italijo. Razlogi za to naj bi bili naslednji:
Prvič, da bomo združeni z ostalimi našimi četami; drugič, ker je zaradi bombardiranih cest in železnic naše oskrbovanje v Avstriji pretežko; tretjič, ker bomo tako dalje od naše meje in proč od komunistov.
Vse to je odgovarjalo našim željam in novica se je zdela toliko bolj resnična, ker je bilo nekaj skupin naših civilnih beguncev takoj po prihodu v Avstrijo prepeljanih v Italijo. Ta govorica je vojake silno navdušila in jih povezala še bolj s čustvom edinstva in zaupanja v naše vodstvo in zaveznike.
Tako se dobro spominjam sledečega primera: Neki akademik, verjetno Glavačeve skupine, se je med kratkim odmorom pri vežbanju približal vojakom in začel govoriti o naših političnih perspektivah. Ko se je dotaknil vprašanja domobrancev na Koroškem, je bil mnenja, da bi bilo boljše odložiti uniforme, se ne preveč kazati in se manj vežbati, ker je nevarnost, da nas bodo komunisti skušali dobiti iz zavezniških rok. Vojaki so ga imeli za komunističnega propagandista, ki skuša zanesti seme needinosti in nezaupanja, da bi se vojaki počasi razšli po svojih poteh. Moral je zato pobrati šila in kopita ter rešiti Zdravo kožo še ob pravem času.
Govorica o Italiji se je v nekaj dneh spremenila v resničnost; dobili smo nalog, da se pripravimo na prevoz in naš štab bi moral odločiti, po kakšnem redu se bo ta prevoz vršil.
Ko sem se nekega dne vračal na motorju s poveljnikom našega bataljona iz Celovca v taborišče, naju je srečal konvoj avtomobilov s srbskimi četniki in dobrovoljci, ki so naju veselo pozdravljali. Konvoj je vozil v smeri Celovca, torej vstran od Jugoslavije, vendar gotovo tudi ne v smeri Italije, kar se mi je zdelo čudno. Misel, da so ceste razrušene in je treba zato voziti po ovinkih, me je popolnoma zadovoljila. Torej po nekaj dneh bomo
odšli tudi mi!
Naši vojaki so večinoma želeli priti čimprej v Italijo in so zato hoteli odpotovati še s prvim konvojem. Ker je bil dan odhoda za naš bataljon določen za 30. maj, to je šele na četrtem mestu, so mnogi godrnjali. Prevozi so se izvršili v naslednjem redu:
27. maja policijska četa in tehnični bataljon.
28. maja 4. polk.
29. maja 3. polk.
30. maja 2. polk.
31. maja del 1. polka, a o tem sem zvedel pozneje.
V kolikor se spominjam sta bila vsak dan dva prevoza in približno število enega prevoza je bilo okoli tisoč ljudi. Ce računamo, da je iz zadnjega polka tudi odšlo okoli tisoč ljudi, tedaj bi bilo skupno število vseh predanih domobrancev nekaj nad 10.000 oseb. Vendar bi me tudi tu pomota ne presenetila, rajši je bilo število večje kot manjše.
Slovenski izseljenci v Argentini prirejajo že dolgo vrsto let v Buenos Airesu svoje socialne dneve. Skrb zanje ima poseben stalni odbor, ki mu predseduje g. Avgust Horvat.
Letos se je socialni dan vršil v nedeljo, 8. avgusta in je bil že trinajsti po vrsti. Posvečen je bil razpravi o slovenskem izobražencu, istočasno pa povezan z dvema obletnicama: s stoletnico rojstva dr. Janeza Ev. Kreka ter 25-letnico smrti dr. Antona Korošca.
Govorniki so bili trije.
G. Ruda Jurčec je imel prvo predavanje pod naslovom »Skrb dr. Janeza Ev. Kreka ter dr. Korošca za slovensko izobražen-stvo in kulturni napredek naroda«. Predavatelj je svoja izvajanja razširil tudi na sodobno problematiko slovenstva.
G. prof. Alojzij Geržinič je bil drugi predavatelj. Govoril je o temi: »Izobraženec v družbi«. Razložil je poj m izobraženca ter njegov odnos do družbe in naroda. Posredovati mu mora vse dobrine: verske, kulturne in narodne. Zato mora biti sam notranje dograjen ter imeti trdne verske in moralne osnove. Zlasti mora imeti jasen odnos do komunizma, ki je zasužnjil naš narod s svojim marksističnim materializmom. Obsodil je prizadevanje vseh tistih »levih« katoličanov, ki bi radi rehabilitirali Edvarda Kocbeka. Citiral je Kocbekove besede, ki jih je pod naslovom »Kdo sem« prinesel tržaški »Novi list« in kjer Kocbek pravi: »Intenzivno se soočam z marksizmom kot nosilcem nastopajočega socializma. Pri tem mi ne ostaja sporen socializem kot neizogibna družbena oblika prihodnosti.«
Zadnji predavatelj je bil g. Tine Debeljak mlajši. On je govoril o slovenskem izobražencu v Argentini. Zanimivi so bili statistični podatki, ki jih je navedel o novem slovenskem izobraženstvu, ki v Argentini nastaja. Trenutno študira na ar-
gentinskih univerzah 83 slovenskih študentov. Treba je vse storiti, da bo čim več slovenske mladine ne samo končalo srednjo šolo, ampak tudi študiralo na univerzah.
Ob zaključku XIII. socialnega dneva je bilo nato sprejetih 6 resolucij. V njih je rečeno, da sta nam dala dr. Janez Evangelist Krek ter dr. Anton Korošec, katerih obletnic se letos spominjamo, velik zgled izobraženca v službi svojega naroda. Naloge izobraženca so posredovanje in uresničevanje kulturnih vrednot, vnašanje dinamike v njen razvoj ter kritično presojanje razmer in dela. Izobraženec bo tej nalogi kos le, če bo dorasel svoji stroki ter predan duhovnim vrednotam. Potrebuje pa tudi odmeva v občinstvu ter svobodo ustvarjanja, da bodo njegova prizadevanja rodila sadove. V zamejstvu in izseljenstvu naj se izobraženec še posebej posveti razmahu duhovnosti, boju za slovenstvo in sodelovanju z mladim inteligenčnim naraščajem. Treba je delati na to, da bo čim več naše mladine doseglo najvišjo stopnjo izobrazbe.
-j k
Posvet dominikanskega reda
Konec julija se je zaključil v Kolumbiji v mestu Bogota posvet (kapitel) dominikanskega reda. Ti posveti se vršijo vsaka tri leta. Dominikanci se posvečajo predvsem pridiganju, zato se v latinskem jeziku kar imenujejo red pridigarjev. Sveti oče je zbranim zastopnikom dominikanskega reda poslal posebno pismo, v katerem priporoča, naj se red skrbno posveča svoji visoki nalogi. Med drugim je zapisal: »Ne zadošča, da bi se posvečali dejavnosti v senci svojih hiš. Zivljensko važno je, da se red zanima za potrebe sveta in da jih skuša reševati.«
Resnica o števerjanskem vodovodu
, d
nK>f »h
Sa šele osvoboditvi. Krivdo za to
10' »tiščala, namesto da bi naju že v mla-Soo.
:i s’ to1
H
ije
(*) Ne vem, ali so vsi domobranci že 12. maja prišli v Vetrinje. Tudi se ne bi čudil, če sem se zmotil glede našega bataljona. Morda smo prišli tja šele 13. maja.
(Se nadaljuje)
(Odgovor na natolcevanje nedeljskega
»Primorskega dnevnika«)
Števerjanci smo zelo zadovoljni z vodovodom. V kratkem bodo začela dela za napeljavo vode še do tistih par oddaljenih hiš in s tem ne bo niti ene domačije brez vode. Mislimo, da to ni zapravljen denar. Natolcevanje nekaterih neodgovornih ljudi na račun delovanja pa je popolnoma brez podlage in je gola škodoželjnost.
Res je, da je v poletnih mesecih zmanjkalo za par dni vode v nekaterih zaselkih. Toda po sporazumu z goriško upravo se je ta nedostatek takoj odpravil. Sedaj, kot so že poročali časopisi, bo pa z nekaterimi deli ta problem popolnoma rešen. Prejšnja uprava, kateri gre čast, da je izvršila tako pomembno delo, je dobro vedela, koliko vode lahko dobavlja goriška občina in si ni delala utvar. Da bi si pa sami iskali izvirke v števerjanu, so pa le sanje nekaterih »samozvanih števerjanskih tehnikov« .
Denar za vodovod je vlada nakazala in samo tepci bi ga vrnili in čakali na boljšo uporabo. Tudi za pojačanje dovoda iz Oslavja v števerjanske rezervoarje bo stroške krila država in ne števerjanski Občinarji; to dobro ve celo sam pisec v Primorskem dnevniku, pa resnico popolnoma
Saj je stal vodovod čez 60 milijonov lir, davčni dohodki pa znašajo letno le en milijon. Števerjanci bi morali torej skozi šestdeset let spravljati denar, da bi si ga lahko sami zgradili! Lepa modrost, kaj?
Tudi glede otvoritve mislimo, da je tako pisanje samo prazno mlatenje slame. Ce še koga peče, da je za volitve bil kot »oblita kura«, naj to pove na drug način in naj se ne znaša nad prejšnjo občinsko upravo, da je vodovod odprla neposredno pred volitvami. Mislimo, da je ta uprava, ki ima vso zaslugo, da se je to nad vse važno delo izvršilo, imela vso pravico, da ga otvori prej kot ji zapade mandat. Sama »ljudska volja« je ob volitvah to tudi jasno potrdila. Ravno tej upravi moramo čestitati, da ima ali da bo v nekaj mesecih imela vsaka naša hiša, naj bo še tako na samem, vodo v hiši, ne da bi kdo niti za minuto šel na »prostovoljno udarniško delo«, kot ga v soseščini tako dobro poznajo.
Živina v hlevih ima tudi pitno vodo in ne muka več žejna. »Buli« — kakor pravimo v Števerjanu, — samo pisec v Primorskem dnevniku, ki ne ve, kako in kje bi našel vzrok, da bi našo nekomunistično upravo kritiziral, samo zato, ker se v števerjanu na občini že ves čas ne dela pod rdeče-titovsko taktirko.
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Poletno popoldne«. Mladinska radijska igra.
— 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 14.30 Sedem dni v svetu. —
15.30 »Naši ljubi otroci«. Veseloigra v treh dejanjih. — 17.30 Popoldanski ples. — 20.30 Folklorni ansambel »Tamburica« iz Pitts-burga. Koncert je bil registriran v Kulturnem domu v Trstu dne 31. julija 1965.
Ponedeljek: 11.45 Italijanski akvarel. — 12.15 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Spletvaj dekle pušeljc«. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.55 Slovenski solisti: Pianist Jakob Jež. — 19.15 Kulturni zakladi naše dežele: Giovanni Comelli: (8) »Tržaške umetniške galerije«. — 21.00 Ivan Zajc: »Nikola Šubic Zrinjski«, opera v treh dejanjih in osmih slikah. V odmoru (približno ob 21.55) Opera, avtor in njegova doba, pripravil Gojmir Demšar.
Torek: 11.45 Veseli motivi. — 12.15 Naš vrt - pripravila Bogdana Černigoj. — 18.30 Skladatelji naše dežele. — 19.15 Današnje otroške igre, razvedrila in zabave naših otrok. — 21.30 Humoreske preteklega stoletja: Gandolin: »De Tappettijevi na letovišču«. — 21.40 Slavni izvajavci: Bela Bartok (pred. Zoltan Szekely): Romunski plesi op. 8; Sergej Prokofjev: Koračnica iz opere »Zaljubljen v tri oranže«.
Sreda: 11.45 Ansambla Umberto Tucci in Lou Bennett. — 12.00 Alessandro Man-zoni: Zaročenca: (12) »Neimenovanec se spreobrne«. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. — 18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 19.15 Antologija Ivana Trinka: Rado Bednarik: (2) »Hiša, ki ga je vzgojila«. — 21.00 Simfonični koncert italijanske radiotelevizije iz Milana. V odmoru (približno ob 21.40) Obletnica meseca: Tone Penko: »Ob stoletnici smrti naravoslovca Rajka Justina«.
Četrtek: 11.45 Italijanski pevci in ansambli. — 12.15 Spoznavajmo Italijo: Bruno Nice: (8) »Poljedelstvo«. — 18.30 Komorne opere: Domenico Cimarosa: »II maestro di cappella«, medigra. — 19.15 Zlata Žlica. Pripravlja Tone Penko. —
21.00 »Trop brez zvoncev«. Povest, ki jo je napisal Janez Jalen, dramatizacija in režija Jože Peterlin.
Petek: 11.45 Revija solistov. — 12.15 Ženski tednik, pripravila Jadviga Komac. —
18.00 Ne vse, toda o vsem - radijska poljudna enciklopedija. — 18.30 Moderna simfonična glasba. — 19.15 Od Julijcev do Jadrana: pravljice, pripovedke in legende. —
20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. Igra simfonični orkester italijanske radiotelevizije iz Milana.
— 22.00 Zgodovina evropskih ustav: Carlo Ghisalberti: (5) »Francoski razvoj od absolutistične monarhije do konstitucionalne države«.
Sobota: 11.45 Pihalne godbe. — 12.15 Največ, najviše, najdlje - mozaik prvenstev in rekordov. Pripravil Dušan Pertot.
— 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste.
— 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne: France Bevk: »Klic žene«. — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine. Goriški polifon-ski zbor, ki ga vodi Cecilia Seghizzi. —
18.30 Stjepan Šulek: Klasični koncert. Izvaja orkester gledališča »La Fenice« v Benetkah. — 19.15 Poletna srečanja - pripravil Saša Martelanc. — 20.30 Teden v Italiji. — 20.40 Mešani vokalni kvartet, ki ga vodi Ubald Vrabec. — 21.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: (13) »Lucija rešena«.
Nepismen torej? Tega se ti ni treba ‘arnovati. Tudi jaz sem se naučil pi-
ta1 do
4
jVjd 0 Prvih sporov glede Trsta, je še poživila
zvije.
idi ^  ................................................................................    i...........................	      i.....................m...i..itn..
;	tj	p	ta	  '	2	izkoriščati.	Ako	se	boš	potrudil,	boš	tudi	komu	je	prepovedano, določa stranka.
i '	ITI	IJ - V	c	mnioi	cnnHsi;	v.	tr>	ctiint,n<-> iTkraiv™ Namen naše borbe je osrečiti narod
na zemlji. Mi smo za srečo na zemlji.
Nebesa pripuščamo vrabcem, molitev starim ženicam, ki hodijo v cerkev, ker zjutraj ne morejo spati. Ko bomo dokončno zmagali po vsem svetu, ne bo več ne denarja, ne meja, ne carine, ne davkov.
Denarja nam že sedaj včasih primanjkuje.
Narod, ki ga hočemo osrečiti, je samo komunistična stranka. Kdor ni v stranki ni vreden tega imena. Narod in stranka je eno in isto. Zato moremo reči, da se borimo za narod, ko se borimo zase. In o istem, ki je proti stranki, moremo reči da je narodni izdajalec.
Po tej razlagi marksizma, je bilo treba Ljubom! ra le še prepričati, da bo narod gotovo zmagal:
— Zmaga nam je zagotovljena, ker delamo noč in dan. Da boš to nazorneje doumel, te vprašam: Koliko je ura?
Ljubomir ni vedel, ali gre na polnoč ali proti jutru.
— Ti jaz povem. Tri ponoči! Povej mi kaj dela sedajle škof!
— Spi, je odgovoril Ljubomir v upanju, Gospodu Simonu ni prišlo nič več na	(se	nadaljuje)
, °si kapitalistična družba, ki naju je iz-3V ''»tiščala
s-Jost i izobrazila. Stan?
Samski.
Samski stan pri nas ni v časti. Zato v i bomo oženili. Prej pa te moram še s\^čiu o osnovnih pojmih marksizma. ’‘’.jt°voril bom kratko in jasno. Tovariš Lju-tpir, vedeti moraš, da je pri nas po ^'oboditvi oblasti ljudstvo ali komu-^tična stranka in ne več kapitalistični tedalci naroda. Da boš pomen tega dej-a bolje razumel, moraš vedeti sledeče:
ItVi
unistična stranka je skupina ljudi,
J ,;ifse po vsem svetu z vsemi sredstvi, as" V), ki
'"t za popolno in trajno oblast z na-phojn, da osreči narod na zemlji. Sedaj 'bm to definicijo po vrsti razčlenil:
.at,komunistična stranka je skupina ljudi, ne vsi ljudje, kajti sicer bi stranka tnogla nikomur ukazovati in nikogar
izkoriščati. Ako se boš potrudil, boš tudi ti mogel spadati v to skupino izbrancev.
Ta skupina se bori za oblast. Oblast je začetek in konec, smisel in pomen vse naše borbe.
Borimo se za popolno oblast. Ne zadovoljimo se le z delno oblastjo. Hočemo oblast nad vsem in vsakim, nad življenjem in smrtjo, nad mišljenjem in hotenjem, nad govorjenjem in delom vsakega posameznika. Zato preganjamo in uničimo vsako drugo oblast, pa naj bo božja ali človeška, cerkvena ali svetna.
Zavedamo se, da nam preti nevarnost, dokler obstoji ena sama kapitalistična država. Zato pomagamo strankam po vsem svetu, da tudi one pridejo na oblast.
Nadalje se borimo za trajno oblast. Stranka oblasti nikdar več ne bo izpustila iz rok. Ker se pomlaja vedno z novimi člani, se stranka nikdar ne postara, nikoli ne umre in zato more večno vladati.
Za oblast se borimo z vsemi sredstvi. Nič nam ni prepovedano, ker ne priznamo nad seboj in izven sebe nobenega oblastnika. Kaj je dovoljeno in kaj ni
da bo tudi on mogel iti kmalu počivat.
— In kanoniki?
— Spijo, se je zehnilo Ljubomiru.
— Vidiš, tovariš Ljubomir. Oni spijo, mi pa delamo. Zato bo zmaga naša. Pridruži se nam in boč zmagovalec!
S tem je bila lekcija končana. Gospod Simon se je veliko lepega naučil. Le tega mu zasliševalec ni povedal, da tudi škof marsikatero noč ni spal, ker so ga oblastniki odgnali neznanokam in ondi vso noč zasliševali.
Treba je bilo le še nekaj malega podpisati. Zasliševalec je vzel v roke nov papir in Ljubomiru pojasnjeval:
— Predno se poročiš, moraš izjaviti, zakaj si nezakonito odšel iz domovine. To nam je pravzaprav že vse znano. Zanima nas le, kaj si storil, da bi popravil svojo izdajo nad narodom.
— Postavil sem razmejitveni napis, se je pohvalil Ljubomir.
— Kaj še?
— Ljudstvo sem pripravljal na Titov prihod.
— Vse to ti bomo šteli v dobro. Kaj še?
Gospodu Simonu ni prišlo nič več na
misel. Zato je zasliševalec kar sam sestavil in prebral njegovo izjavo:
— Podpisani Ljubomir, cestni pometač in ženin, prostovoljno izjavljam, da sem v letih revolucije pobijal nedolžne žrtve, se zoperstavljal osvoboditvi domovine, sodeloval z okupatorjem in leta 1945 iz strahu pred zasluženo kaznijo s krvavimi rokami odšel v tujino in ondi v zvezi z reakcijo z denarno podporo kapitalističnih držav rovaril proti zakoniti ljudski oblasti v domovini. Ko sem zvedel, da bo šla meja čez Slemenico, sem vse storil, da bi ostalp cerkev in župnišče v Avstriji. Ves ta čas sem živel v prisilnem taborišču, kjer sem stradal in težko delal. Zato sem zaprosil ljudsko oblast za dovoljenje, da se smem vrniti v domovino in v njej po prestani zasluženi kazni po svojih močeh prispevati k narodovi blaginji. Ljudska oblast je moji prošnji velikodušno ugodila in mi dala možnost, da svoje dosedanje življenje spravim na pravo pot in postanem koristen član družbe, za kar se ji najlepše zahvaljujem. Podpišeš?
m
□ RIŠKE
NOVICE
Srebrna sv. maša p. Fidelisa
Priljubljeni kapucinski pater Fidelis Kraner je pretekli četrtek odpotoval v svoj rojstni kraj na Štajerskem, da tam v krogu svojih domačih opravi svojo srebrno mašo. Imel jo je preteklo nedeljo, na Veliki Šmaren. Nimamo še poročil kakega očividca, kako je vsa slavnost potekla, le to nam je znano, da so domači verniki že več mesecev g. patra z ljubeznijo pričakovali i.n se skupaj s sorodniki g. patra veselili tega velikega dne, zlasti ker je bilo p. Fidelisu šele po 25 letih dano, da svojim rojakom nudi slovesnost nove maše. Ko je bil posvečen, (bilo je to v decembru 1940), so bile razmere zaradi vojne vihre, ki se je bližala tudi že Jugoslaviji, take da se je moral g. pater odpovedati slovesni novi maši in jo opraviti daleč proč od svojih domačih. Zato smo pa gotovi, da je bila slovesnost pretekle nedelje tem bolj doživeta in za vse res »dan, ki ga je naredil Gospod«.
Ko se mi goriški Slovenci veselimo z g. patrom njegovega duhovniškega jubileja, mu želimo, da se čez nekaj tednov telesno osvežen in duhovno prerojen vrne med nas, ki ga vsi tako cenimo, in nadaljuje med nami svoje apostolsko poslanstvo v duhu sv. očeta Frančiška.
P. Fidelis, še na mnoga leta, do zlate in diamantne sv. maše, pa še čez, če bo Bog hotel tako!
Še vedno prihaja na goriški kolodvor do štirideset vagonov živine, največ iz Bolgarske in Jugoslavije. Železniška uprava se je sedaj že znašla in je postala kos nenavadnemu prometu, ki se sedaj razvija čisto normalno. Za ogroženo živino se zanima tudi svetovno združenje za obrambo
Desetletnica koče sv. Jožefa v Žabnicah
Zavod »Santa Gorizia« ne bo več obstajal
Dekliški zavod »Santa Gorizia«, ki so ga upravljali laiki, je zašel v velike finančne težave in v jeseni ne bo več otvor-jen. To je vzbudilo med Goričani veliko ogorčenja in protestov. »II Piccolo« prinaša dnevno pisma uglednih goriških o-sebnosti, ki s protesti in nasveti skušajo obdržati pri življenju ta dekliški zavod. Svetujejo naj bi uprava »Picoola« začela z nabiralno akcijo v sklad »Santa Gorizia«.
Tudi naši slovenski zavodi so se že večkrat znašli v podobnih težavah, a se zanje od javnosti ni nihče zmenil. Sami so se morali rešiti iz zagate.
Goriška postaja
polna živine in drobnice
Železniška uprava za blagovni promet na goriški postaji se je znašla v zadnjih dneh v nemali zadregi. Vse tovorne vagone z živino, ki so doslej urejevali na železniški postaji na Opčinah, so zaradi bolezni na živini usmerili na goriški kolodvor. Živina in drobnica je bila v zaprtih vagonih že dneve in dneve, predno je dospela na goriški kolodvor. Ni čuda, če je precej glav živine pomrlo od žeje. V Gorici so izmučeni živini nudili pomoč, kolikor so pač mogli. Poklicali so na pomoč ognjegasce, ki so s svojimi črpalkami komaj bili kos žejni živini. Pred dnevi se je v nekem vozu, natovorjenem s prašiči, pojavila rdečica. Goriški živinozdrav-niki so se na moč trudili, da bi to nevarno bolezen zajezili.
Letos poteka deset let, odkar je bila zgrajena koča sv. Jožefa v Žabnicah, namenjena verni mladini iz Goriškega za letovanje in zimsko veselje na snegu. Lepo število mladih ljudi je v tem prvem desetletju našlo pod njeno streho svoje zavetje, da se je poleti naužilo svežega gorskega zraku, pozimi pa lepote zasneženih travnikov in gozdov. Saj je bila prav v ta namen zgrajena, da si mladi ljudje utrdijo zdravje, okrepijo živce, se iz raznih župnij med seboj spoznajo ter vršijo poleg drugega zlasti apostolat lepega zgleda med domačini in letoviščarji.
Hvala Bogu, po desetih letih lahko z veseljem ugotovimo, da je koča bila do-zdaj zvesta svojemu namenu. Poleg tega so fantje kot dekleta radi pomagali pri župnijski cerkvi, če je bilo treba in dekleta so Za praznik Marijinega Vnebovzetja vedno poskrbela, da je bila božje-potna cerkev na Sv. Višarjah vsa snažna in lepo okrašena.
Desetletnico koče je vsaka skupina proslavila zase. škoda, da so fantje imeli za to priliko dež. Dekleta so pa proslavile ta praznik brez nevšečnosti, zlasti ker so dobre pevke.
Pretekli četrtek je bila v žabniški župni cerkvi zahvalna sv. maša v slovenskem jeziku, nato pa zunanje slavje pod stoletno smreko ob koči. Pri sv. maši je g. cele-brant v jedrnatih besedah orisal zamisel in gradnjo koče ter kroniko njenega živahnega življenja v prvem desetletju. Ob koncu pa smo se s pesmijo zahvalili Bogu za vso pomoč in vse dobrote in se spomnili vseh, ki so z nasveti pomagali pri uresničenju zamisli, vseh graditeljev, številnih dobrotnikov, zlasti šolskih sester, ki vsa leta v koči skrbno gospodinijo ter vseh, ki so že v koči bivali.
Naj ljubi Bog, po priprošnji sv. Jožefa, kateremu je koča posvečena, še naprej varje ta dom in vse, ki bodo v njem prebivali!	j.
Vpisovanje v Marijanišče
Vzgojni zavod Marijanišče na Opčinah sprejema nove dijake Za 5. razred osnovne šole in za nižjo gimnazijo na Opčinah. Ker je zavod majhen, zato je- prostih samo nekaj mest. Vsi, ki poznate Marijanišče in veste, kakšna je prehrana in celotna skrb v zavodu za fante, dajte dober nasvet družinam, ki imajo sinove-dijake za 1. razred nižje gimnazije. Zavod vodijo salezijanci, za gospodinjstvo pa skrbijo slovenske' šolske sestre. Čas za vpisovanje je do 15. septembra.
Ravnateljstvo
Praznovanje Marije Snežnice v Doberdobu
Praznik Marije Snežnice je tudi letos potekal lepo in v verski zbranosti. Č. g. Mazora je z mojstrskimi govori in spovedovanjem v tridnevnici pripravil bistveni del praznovanja. Fantje pa so vse tri večere s prijetnim pritrkavanjem razgibali javnost; drugi pa so okrasili ceste ali ponesli še v druge vasi lepake na cerkvena vrata.
Večje število sv. obhajil in slovesna sv. maša z ubranim petje je tvorilo bistvo dopoldanske slovesnosti na dan praznika.
Zvečer, ko so prišli čč. gg. duhovniki in lepo število vernikov z avtobusom, ki ga je organiziral g. Kleindienst, se je razvila Marijina procesija s svečami ter petjem med razsvetljenimi hišami in cestami. Upamo, da bodo drugo leto tudi gostje iz gostiln pokukali ven in vsaj na kratko počastili Kristusovo Mater.
Po procesiji je spregovoril najprej v italijanščini msgr. Diodato in v njemu svojski mili besedi navduševal za Marijino češčenje. Za njim je spregovoril v naši besedi priljubljeni govornik g. Mirko Mazora; sam vnet Marijin častilec je izrazil ob koncu veliko željo vseh, naj bi Marijin klic prišel do srca vsem ovčicam in jih pripeljal k Pastirju — Kristusu.
PISMO	Z
Radijski aparati v deželah za železno zaveso
Po blagoslovu smo pa lahko prisostvovali na dvorišču za cerkvijo zaključnemu prizoru. »Rešen iz pekla«. Mladi možje in fantje so nam doživeto prikazali resnične dogodke francoskega deportiranca Humberta Claude v nacističnih taboriščih Neugamme in Dahavu: trpljenje, delo, o-samelost in zlasti edino tolažbo, ki so jo ujetniki imeli: rožni venec. In prav ta rožni venec je nacistični oficir brutalno raztrgal, a Humbert si je naredil brž drugega iz vrvice; za križ je uporabil dve vžigalici in nato rožni venec podaril sotrpinu Cirilu. To je bilo najmočnejše orožje proti obupu in malodušnosti, a oficir je smatral, da gre za pravo orožje in ga je ubil. Humbert se je zaobljubil, da bo poromal bos na božjo pot v Four-vičre, če bo rešen, kar je tudi storil. Pred Marijino cerkvijo je še poučil od vojske pokvarjeno mladino, ki so se mu pri tem posmehovala.
Z mogočno pesmijo: Marija skoz’ življenje se je zaključil prizor in obenem praznovanje Marije Snežnice. Vsem igralcem lepe čestitke in pohvala za resnično ganljiv spomin »dvajsetletnice vojnih grozot in Marijine pomoči«. Pa na svidenje drugo leto: še v večjem številu in vedno lepše!
V nedeljo, 8. avgusta smo na Vrhu obhajali praznik sv. Lavrencija, patrona naše vasi. To priliko je izrabil naš g. župnik, da je blagoslovil na križišču sredi vasi božjo martro in nato povedal nekaj izbranih misli.
Najprej se je zahvalil g. županu in prejšnjemu občinskemu odboru, ki sta mu odstopila prostor sredi vasi in tako omogočila, da se je znamenje lahko postavilo.
Potem pa je utemeljil, zakaj je želel ta križ postaviti.
Križ naj bi spominjal na obe svetovni vojni, v katerih je slovenski narod pretrpel toliko grozot. Spominjal naj bi zanamce na hudo bolezen, ki so ji ljudje nadeli ime »španska« in je ob koncu vojne razsajala zlasti po vipavski dolini ter pobrala veliko število ljudi, posebno v Renčah (sedaj onstran meje).
Križ naj bi govoril o žrtvi življenja, ki so jo doprinesli domačini in tuji vojaki v teh krajih, pa tudi drugod po različnih frontah, od leta 1914 pa do leta 1945.
6. avgusta je minulo tudi dvajset let, kar je prva atomska bomba sejala smrt nad mestom Hirošimo in na desettisoče brezbrambnih ljudi v trenutku umorila.
O vsem tem bo križ pričal podnevi in ponoči ter vabil, da se ga zaupno oklenemo.
škoda, da ni več procesije s 4 oltarji na prostem. Do tega je prišlo, ker se je zbor skrčil na majhno število oseb, ni pevovodja, pa tudi pravega cerkovnika ne.
Res je zbor manjši kot je bil, ker so se mnogi od mladih poročili in odšli drugam, a tudi tak zbor je še zmožen peti, saj je že večkrat nastopil o velikih praznikih v župni cerkvi v Gabrijah. Vrh je namreč le podružnica Gabrij. Z malo požrtvovalnosti, menimo, se bo dalo tudi te težave, ki trenutno tarejo pevski zbor, uspešno obvladati.
* * *
G. župnik je tudi omenil, da je velika
še to bi radi povedali, da so se občinski možje v Sovodnjah nekam zganili. Spoznali so, da naše poti res že bolj sličijo hudournikovi strugi kot pravi cesti, pa so zato odobrili kredite za asfaltiranje poti od pokrajinske ceste pri Devetakih do naše vasi. Seveda, sklep še ne pomeni že tudi izvršitve. Malo se bojimo, da bodo pretekli še meseci, morda celo leta, da bo iz te moke kaj kruha. Saj se zadeva s telefonom že tudi vleče več let.
Tudi to bi si želeli, da bi ob vhodu v našo vas stala cestna znamenja, ki določajo manjšo brzino. Mnogi namreč tako brezobzirno drvijo, pa naj bo z avtom, tovornjakom ali motorjem, da vsak dan v trepetu čakamo, kdaj bomo imeli zaradi divjanja skozi vas med seboj kakega mrliča, kar nas seveda Bog obvaruj!
Po statistikah, ki jih je objavila OZN, je bilo konec leta 1964 v komunistični deželah število radijskih aparatov sledeče: V Albaniji 60.000 to je 33 aparatov na 1000 prebivalcev, v Bolgariji 1,300.000, t. j 158 na tisoč oseb, v ČSR 3,200.000 ( 232), v Vzhodni Nemčiji 6,000.000 (353), na Madžarskem 2,500.000	( 248), na Poljske®
4,500.000 (147), v Romuniji 1,900.000 ( 99), v Sovjetski zvezi 35,000.000 (154) ter Jugoslaviji 2,500.000 (134).
Tako pridemo do zaključka, da je deželah onstran železne zavese 164 radijskih aparatov na vsakih 1000 prebivalcev Po mnenju strokovnjakov OZN je treba najmanj 50 radijskih aparatov na vsak® 1000 prebivalcev, da to sredstvo družabnega obveščanja primerno deluje. Samo A| banija še hi dosegla te ravni.
Če pa primerjamo položaj v komunističnih deželah s položajem v Zapadni Evropi, ta položaj v komunističnih dež6 lah ni nič kaj zadovoljiv. V Zapadnd Evropi je namreč 344 radijskih aparatov n* vsakih 1000 prebivalcev, v USA pa je šte vilo radijskih aparatov višje od števil* prebivalcev. Severna Amerika je edin* dežela te vrste.
Latinska Amerika ima radijskih aparatov približno enako kot dežele onstran železne zavese. Na Daljnem Vzhodu P8 pride samo 53 aparatov na vsakih 10$ prebivalcev, v Afriki pa celo samo 38, i® na azijskem Jugovzhodu komaj 25 radi; skih aparatov. Neenako porazdelitev ra dijskih aparatov pojasnjuje dejstvo, č* ima Avstralija z 11 milijoni prebivalce' več radijskih aparatov kot komunističn* Kitajska, ki ima- 700 milijonov prebival
RZASKE
NOVICE
Novi monsinjorji na Tržaškem
Naslednji tržaški duhovniki so bili imenovani za monsinjorje: dr. Jože Prešeren, dušni pastir za slovenske vernike v župniji Novega Sv. Antona; Franc Šibenik, župnik na Proseku; Marino Cosulich, župnik in dekan pri Sv. Jakobu; Stefano Sis-sot, župnik v Rojanu in Guido Bortuzzo, župnik pri Sveti Družini.
Vsem gg. duhovnikom k visokemu odlikovanju iskreno čestitamo!
V
Četrta obletnica zidu sramote
Razpisane župnije
V tržaški škofiji je 14 župnij, ki nimajo stalnega župnika, ampak samo začasnega župnega upravitelja. G. škof je zato te župnije razpisal, da bi tako dobile pravega župnika. Med temi župnijami so na primer: Sv. Vincencij v Trstu, Sveti Križ, Katinara, Repentabor, Boršt, Boljunec in Mačkovlje.
Sv. Ivan
Ta teden bo minulo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila pokojna učiteljica Pavla Zazula, ki je proti koncu poučevala na slovenski osnovni šoli v Sv. Križu, prej pa skoro ves povojni čas na slovenski osnovni šoli pri Sv. Ivanu. Bila je vzorna in verna učiteljica. Veliko naše mladine je šlo skozi njene roke.
V petek dne 27. t. m, bo za pokojnico v naši župni cerkvi ob poldeveti uri sveta maša obletnica v slovenščini. Vabimo k udeležbi vse njene prijatelje, zlasti bivše učenke in učence.
V petek, 13. avgusta so minila štiri let* odkar je bil postavljen berlinski zid, % naj bi preprečil pobege iz Vzhodne Nem# je v svobodo. Vendar se ti kljub v sef oviram, miniranim poljem, električnim # cam in strelom iz brzostrelk dan na dogajajo. Na tisoče oseb je že tvegal* življenje za pot v svobodo. Nekateri s< jo tudi dosegli, a mnogi so svoj drz® podvig plačali z življenjem. Berlinski sramote šteje že 61 žrtev, ki jasno pri it! civiliziranemu svetu, da v komunistični’ državah ni mesta za človeško dostojansh' in neoviran razvoj človekove osebnost1
S
z
oh
sn
br
t
Letošnji Veliki šmaren na Tržaškem in Goriškem ni zahteval žrtev
Tržaške skavtinje so nastopile v Selah na Koroškem
Letos so taborile slovenske skavtinje iz Trsta pod vodstvom svoje voditeljice gdč. Vere Lozej v Selah na- Koroškem. Svoj tabor so si postavile v bližini Kališnikove žage.
Da bi domačine seznanile s ciljem in delom te mednarodne vzgojne organizacije, so priredile v nedeljo, 25. julija v dvorani farnega doma v Selah nastop, ki naj bi prikazal, kako skavtinje gojijo družabnost ob tabornem ognju.
Prav mično je bilo videti ta mlada dekleta v svojih ličnih krojih in širokih klobukih, sedeče v polkrogu okoli namišljenega ognja. Po skavtskem pozdravu je zadonela pesem, ena skavtinj je razložila namene organizacije, nato pa so sledili razni prizori, solospevi, dvospevi, zborno petje, poskočne s harmoniko. Zbrano občinstvo je z veseljem, sledilo tej zdravi ter vedri mladini in jo nagradilo z bučnim ploskanjem.
«ZONDA 3»
je slikala luno
Sovjetska vesoljska ladja »Zonda 3«, ki so jo izstrelili dne 18. julija, je dne 29. julija začela oddajati na zemljo posnetke, ki kažejo skrito stran lune, katere ni še do sedaj nihče slikal. To so po letu 1959, ko je luno prvič posnel »Lunik 3« iz razdalje 64.000 km, prve slike lunine površine. »Zonda 3« je poslala na zemljo že nad 36 fotografij. Zadnje, ki jih je posnela iz razdalje 11.600 km, so dovolj jasne in imajo veliko vrednost, ker kažejo lunino površino, kot še ni bila posneta. Slike so sovjetske oblasti proti vsemu pričakovanju objavile že 16. avgusta in kažejo številna brezna in »Vzhodno morje«. Ogromna žrela so do 200 km široka in slikano področje je na splošno zelo gorato in čisto drugega značaja kakor že objavljene slike t lune.
Sedaj, ko so glavni dnevi slavnega »fer-ragosta« že za nami, smo lahko veseli, da so ti kar v miru in brez večjih nesreč potekli. Še vreme je bilo letos bolj »dostojno« kot lani. Če je- na predvečer praznika dež malo orosil ceste, se je pa nebo na sam praznik in tudi sledeče dni kar dobro držalo. Vročina je bila znosna, nebo pa nekoliko prekrito, tako da se je dalo zložno potovati.
Tržačani so se usmerili od morja- proč — to vidijo vsak dan — proti Furlaniji, karnijskim goram', pa tudi v sosednjo Jugoslavijo. Samo v soboto so zabeležili na treh mejnih prehodih v Jugoslavijo (Fernetiči, Pesek, Škofije) nad 100.000 prehodov. Vrste avtomobilov, ki so stale pred zapornicami na blokih, so bile dolge po več sto metrov, dasi so mejni stražniki svoj posel opravljali s kar največjo brzino.
Od domačih tržaških izletniških točk sta bila deležna veliko obiska zlasti Repentabor (tam nikdar ne zmanjka terana, pristnega ali manj pristnega ter pršuta) in cerkvica v Starih Miljah.
Krona praznikov pa je bila že tradicionalna prireditev umetnih ognjev na tržaškem obrežju, ki jo -je letos pripravilo neko švicarsko podjetje. Velika množica ljudi je z zanimanjem sledila tej izredni umetnosti, kjer postane ogenj glavni no-sivec najbolj drzno izvedenih prizorov.
Na Goriškem sta bili polni zlasti cesti, ki vodita iz Trsta proti Vidmu in Benetkam. Zelo veliko pa je bilo prometa tudi v smeri proti bloku pri Rdeči hiši. Tam so bile zapornice praktično dvignjene kar tri dni-: od sobote do ponedeljka. Samo v nedeljo je prešlo ta blok okrog 17.000 oseb, od njih s potnimi listi 6.400 oseb, ki so izstopile in 3.703 osebe, ki so vstopile.
Kar se tiče ostale Italije, statistika glede prometnih nesreč tudi letos ne kaže preveč prijaznega lica: 13. in 14. avgusta se je smrtno ponesrečilo 29 oseb; na sam praznik je število padlo na 15, a naslednji dan, 16. avgusta, ko so se ljudje začeli
vračati,	je	število žrtev	spet zrastlo	J*
trideset, da	o raznih ponesrečencih, ki	t®
do sedaj zdravili svoj »ferragosto« d on1* ali po bolnišnicah, sploh ne govorili® Vzroki nesreč so v glavnem vedno is®1 zaspanost, raztresenost, prehitevanje in ® spoštovanje označke »stop«. Včasih pa t® stopijo	tudi	nepredvideni	slučaji, kjer
zdi, da	je	bilo res tako	usojeno, da	f
življenje zaključi sredi ceste. Je pač tat0 da je moderna mehanizacija človeku h® tvaško posteljo prenesla iz tople sobe r trdi asfalt.
OBVESTILA
V nedeljo, 12. septembra bo na Opri nah 17. marijanski shod. Shod je nai>® njen vsem rojakom na Tržaškem Goriškem. Druga nedelja v septembru ‘f
že 17 let posvečena našemu velikel®v n
skupnemu shodu. Tako naj bo tudi leto*
flo
«l<
t«!
to
raa
UČ<
br<
I
boi
ttu
»b:
t>e\
loj
Šlo
le
i
tu
bo(
ta
tak
bat
for
•trj
*an
Mb
DAROVI :
Za Marijanišče: M. M. iz Trsta d'* mesečna prispevka po 1.000 lir; Z. J. \ *br Rojana 1.000 lir; v zahvalo za prejeto 1®
lost hvaležni dobrotnik 5.000 lir; druŽif •!*;
Sosič Karla v spomin pok. Julije Vi#0,
2.000 lir; dobrotnica Lukežič iz Par'*1
3.000 lir; družina Martelanc 2.000 lir; v dobrotniki ob skupnem romanju v Oro? in ob obisku na Veliki šmaren skup®1
22.000 lir. — Vsem iskrena zahvala 1 Mariji! Ravnateljstvo zavoda.
Za zavod sv. Družine: Kmečka barf 20.000; M. Z. 3.000 lir Blagim dobrotnikom najtoplejša zahvd^ ______________________________________  -'Si
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolP^j
trgovski L 30, osmrtnice L 50, več davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. M< Tiska tiskarna Budin v Gorici
V
>rc
•lil
ven
T
bo
bi
cUc
Z
0(11,
o
•hii
bu
"ac
Obl
bo
'iti
*tei
l)b<