LITIJA PRVA POROKA V PRENOVLJENI GRAJSKI KAPELI V soboto, 28. septembra je bilo vreme zelo spremenljivo, vendar ni odvrnilo nekaj sto ljudi, da ne bi prišli na grad Bogen-šperk, kjer je bila pomembna slovesnost. Sam dr. Alojzij Šuštar, slovenski metropolit in ljubljanski nadškof, naj bi blagoslovil obnovljeno grajsko kapelo, kjer se bodo v prihodnje lahko sklepale tudi cerkvene poroke. Prihod visokega gosta so naznanili s fanfarami Zasavski rogisti, pozdravil ga je župan Mirko Kaplja, po stari slovanski navadi pa mu je ponudila kruh, sol in medico članica folklorne skupine Javorje. Gospod nadškof je ob 14. uri začel slovesno bogoslužje; z njim so somaševali stolni kanonik dr. Ivan Merlak, stiski opat dr. Anton Nadrah, novomeški prost Jože Lap, duhovniki litijske dekanije in duhovniki -domačini. Dr. Šuštar je v pridigi poudaril zasluge Valvasorja in njegove Slave vojvo- dine Kranjske za slovenski narod in dejal, da moramo nekatere korenine našega naroda, ki so se v preteklosti posušile, znova oživiti tako, da bomo spet rastli v povezanosti s svojimi predniki. Z blagoslovitvijo prenovljene kapele pa dokazujemo, da se zavedamo kulturne in verske dediščine naših prednikov. Slovesno mašo so s petjem in glasbo obodrili cerkveni mešani pevski zbor iz martna, oktet Valvasor in Zasavski rogisti. Nato je nadškof blagoslovil kapelo in v njej opravil prvo cerkveno poroko. Na skupno življenjsko pot sta stopila Rozi Ber-čon iz Javorja ter Simon Povše iz Šmartna. Po cerkveni slovesnosti so pevci, plesalci in glasbeniki izvedli še kratek kulturni program, nato pa so se obiskovalci preselili v grajski drevored, kjer so jih čakale domače dobrote aktiva kmečkih žena, litijskih čebelarjev in Gostinskega podjetja Litija. Goste, med katerimi je bil tudi predstavnik slo- venske vlade, minister Izidor Rejc, pa je župan povabil v restavracijo, kjer je po kosilu izročil nadškofu Šuštarju sliko akademskega slikarja Jožeta Meglica, za prijetno razpoloženje pa je poskrbel oktet Valvasor. Nato so si gostje ogledali še grad, ki vse bolj dobiva dokončno podobo. Čez dve leti, ko se bomo spominjali 300-letnice Valvasorjeve smrti, naj bi uredili še bližnjo okolico in na dvorišču postavili kip. Omenjeno slovesnost je organiziralo predsedstvo litijske občine ob pomoči sponzorjev. Stiski opat je ob slovesu dejal, da grad zasluži več pozornosti v kulturnozgodovinskem pomenu in mu bližina sti-škega samostana, ki ga vsako leto obišče več tisoč ljudi, lahko samo koristi, če bo med njima prišlo do sodelovanja. To pa je ena od možnosti, ki so se porodile gostom ob ogledu doslej urejenih zbirk. Boris Žužek Ob prihodu na grad je slovenskega metropolita in ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja pozdravil g. Mirko Kaplja, litijski župan (Foto: Zofka). 1— ■ ■■BOH ■i ■1 9 532353535323532353 skupščinska kronika DVA ZBORA ZAVRNILA ODLOK Na skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine, ki je bilo konec septembra, je bil na dnevnem redu tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Litija. Sprejemanje spremembe tega odloka ima že daljšo »zgodovino«, saj so delegati vseh treh zborov na aprilskem zasedanju osnutek najprej zavrnili. Že mesec dni kasneje, pa so ga na majskem zasedanju le sprejeli in ga posredovali v javno razpravo. V zvezi z vsebino odloka velja poudariti le, da gre za razširitev plačevanja prispevka na območje celotne občine, zbrana sredstva pa bi namenili za investicije v gospodarsko infrastrukturo. Na tokratnem zasedanju je predlog odloka sprejel le družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa ne. Komisija za usklajevanje stališč med posameznimi zbori je pripravila predjog glede spornih vprašanj, vendar so delegati zbora krajevnih skupnosti z glasovanjem tudi ta predlog zavrnili. Predlog odloka je bil tako odložen z dnevnega reda, njegova nadaljnja usoda pa je še nejasna. Izvršni svet ima možnost, da ga ponovno predlaga zborom občinske skupščine v i sprejem. OSNUTEK ODLOKA O ODPADKIH Vsi zbori občinske skupščine so sprejeli osnutek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in ga posredovali v javno razpravo. Nedvomno gre za pomemben predpis, ki med drugim predvideva postopno vključitev območja celotne občine v organiziran odvoz odpadkov. S tem bi prišlo do opustitve divjih odlagališč in njihove sanacije, odpadki pa bi se odlagali na nadzorovanem in vzdrževanem odla-galiscu. PRIPRAVLJA SE SPREMEMBA PRORAČUNA Ob obravnavanju Informacije o realizaciji proračunskih pri- hodkov in odhodkov občine Litija od 1. l.do 30. 6. 1991 so delegati vseh treh zborov sprejeli tudi sklep, da mora Izvršni svet do naslednjega zasedanja občinske skupščine pripraviti rebalans proračuna občine Litija za leto 1991. NIČ VEČ ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO Delegati občinske skupščine so sprejeli spremembo Odloka o organizaciji občinskih upravnih organov. Tako se je Oddelek za ljudsko obrambo preimenoval v Oddelek za obrambne zadeve, kar je posledica nove zakonodaje na tem področju. Marko Godec Ob 50-letnici bitke na Tisju Proslava na zgodovinskem kraju V nedeljo, 6. oktobra, je majhna vasica na Tisju znova gostila nekdanje borce II. štajerskega bataljona in druge udeležence proslave ob 50-letnici bitke na Tisju, po kateri Litijani praznujejo svoj občinski praznik. Čudovito lepa je bila oktobrska nedelja. Obsijana s soncem, s sinjim nebom nad seboj, s pokrajino, kakor umito v jutranji rosi. Z vseh koncev so se v ta idilični kraj stekale poti mnogih popotnikov. Asfaltna cesta je mnoge pripeljala v avtomobilih. Vsem pa je bila skupna misel v srcu, skupni bregovi in njive, številne hišice in zaselki nad kostrevniško dolino. Vse je Akademik, član predsedstva RS Ciril Zlobec govori zbrani množici na Tisju (Foto: Dane Namestnik). tako nezaustavljivo vabilo! In bila je želja, obuditi spomine na tisti zgodovinski čas, pa bitko, lci je blizu in daleč oznanjala, da tod živijo skromni, a ponosni ljudje, ki svojih rodnih hiš ne zamenjajo za nič na svetu. Na prireditvenem prostoru pred spominskim obeležjem, ki so ga v noči pred proslavo oskrunile hudobne roke, so udeležence čakale klopi liberških gasilcev, sprejela jih je pesem polšni-škega zbora, navdale s ponosom partizanske koračnice, prebudili uvodni akordi ro-gistov in polepšale pražnje besede recitatorjev. Z vso pozornostjo in zbranostjo so prisluhnili nagovoru Gojka Vidoviča in vedno znova in znova pritrjevali prijazni in pretehtani misli pesnika in državnika Cirila Zlobca. Še dolgo bo odzvanjala v njih, jim govorila, daje bilo obdobje NOB eno najsvetlejših obdobij, odločilnih za usodo majhnega slovenskega naroda, ki ga ni moč prenarejati. Današnji in jutrišnji dan, ki rasteta iz teh korenin, naj bosta zato prijazna vsem ljudem, ki imajo v srcih dobro misel in v glavi pametno idejo! V zahvalo za njihov človeški in borbeni prispevek v tej, danes že legendarni bitki je litijski župan Mirko Kaplja izročil štirinajstim preživelim borcem knjigo Partizanski koridor in jim krepko stisnil roko. Da bi jim zdravje še dolgo služilo in drža bila še naprej tako ponosna! Po tisenških strminah, vse tja do Liberge in Jelše, je potem skoraj do večera odmevala razposajena pesem. J. S. Ob 1. novembru Na dan, ko umiramo, pride veter, da bi nas pometel s sveta in zbrisal sledove naših korakov Marko Pavček V nebu nad vrhovi je mir in med lesovi že nikjer diha več ni; zgolenje ptic je zaspalo. Čakaj le, kmalo spal boš še ti. (J. W. Goethe) Komemoracije ob dnevu mrtvih Vse občane obveščamo, da bodo žalne komemoracije ob dnevu mrtvih pred spominskimi obeležji padlih v NOV po naslednjem časovnem razporedu: Litija Šmartno pri Litiji Velika Štanga Velika Kostrevnica Javorski pil Sava pri Litiji Kresnice Vače Polšnik 31. oktobra ob 17. uri 31. oktobra ob 16. uri 31. oktobra ob 15.30 31. oktobra ob 17. uri 31. oktobra ob 14. uri 31. oktobra ob 18. uri 31. oktobra ob 18. uri 1. novembra ob 11. uri 1. novembra obli. uri Vab imo vse občane, da se žalnih komemoracij udeležite, posebej vabimo še vse svojce padlih, ki so napisani na obeležjih. Verski obredi se bodo na praznični dan začeli ob 14. uri na vseh farnih pokopališčih litijske dekanije, le na pokopališču v Zgornji Ja-blanici in na Libergi bosta obreda v soboto 2. 11. 1991 ob 16. uri. •.• • v. • '.»»V. • v-. Ob 40-letniči smrti skladatelja Petra Jereba je bila na litijskem pokopališču spominska slovesnost. Delegacija litijske Lipe je na grob polotila cvetje in zapela nekaj njegovih pesmi, o skladatelju pa je spregovoril župan Mirko Kaplja (Foto: K. Šušteršič) » Otroci jutranje zarje v Litiji (bž) V drugi polovici septembra je potekal v Sloveniji Vseslovenski misijonski kongres, ki je privabil v domovino več slovenskih misijonarjev, predvsem iz Afrike in Azije. Med njimi je bil tudi pater Miha Drevenšek, ki se že več let nahaja v misijonu sv. Jožefa v Zambiji. Pa ni prišel sam. S seboj je pripeljal glasbeno skupino devetih otrok z redovnico - sestro Petronello. Skupina ABANA BA ŠTELA (OTROCI JUTRANJE ZARJE) je nastopala ves september po cerkvah sirom Slovenije, 26. septembra smo jo lahko poslušali tudi v Litiji. Najprej je sodelovala pri slovesni maši, ki sojo darovali duhovniki litijske dekanije, nato pa seje predstavila še s koncertom zambijskih duhovnih pesmi, in sicer v domačem jeziku in v angleščini, pater Miha pa je pripovedoval o razmerah, v katerih opravlja svoje humano poslanstvo. Polno cerkev, kjer so prevladovali otroci in mladina, je skupina najbolj navdušila, koje zapela dve pesmi v slovenščini (Zlati časi, Mi se imamo radi), saj soji pomagali tudi poslušalci, le-ti pa so se naučili tudi zambijsko pesem ob pomoči malega Bernarda. Skoraj dveurno srečanje se je končalo z obdaritvijo gostujočih otrok, saj so jim mladi Litijani podarili predvsem šolske potrebščine, nato pa so si izmenjali še naslove, da si bodo lahko dopisovali. Hvala vam, mladi Zambijci, za prijeten večer, ki se ga bomo vsi poslušalci še dolgo spominjali. ~~ RAZGRNTIEV PROSTORSKIH DOKUMBVIOV Izvršni svet občine Litija je v mesecu septembru obravnaval med drugim tudi zadeve, ki so neposredno vezane na urejanje prostora v občini Litija. Na dnevnem redu je bila najprej obravnava osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih (PUP) za območji naselij Litija in Šmarno. Prostorske ureditvene pogoje (PUP), ki omogočajo prostorske posege do sprejetja zazidalnih oz. ureditvenih načrtov v urbanem območju Litije in Šmartna, je Skupščina občine Litija obravnavala in sprejela v letu 1988. Leto kasneje, tj. 1989, je bil dopolnjen in spremenjen dolgoročni plan občine Litija za obdobje 1986-2000. Sestavni del dolgoročnega plana so tudi urbanistične zasnove za Litijo in Šmartno, ki so bile prav tako dopolnjene in spremenjene. Ker pa so bili prostorsko ureditveni pogoji (PUP) sprejeti leto dni prej, jih je bilo potrebno uskladiti s spremenjenimi in dopolnjenimi planskimi dokumenti. Izvršni svet je po obravnavi sprejel sklep, da osnutek odloka posreduje skupščini v obravnavo in sprejem. Skupščina ga je obravnavala na skupnem zasedanju vseh treh zborov 26. 9. 1991 in ga dala v 15-dnevno javno razpravo. Nadalje je Izvršni svet obravnaval kar tri sklepe o javnih razgrnitvah. Najprej predlog sklepa o javni razgrnitvi osnutka načrta ureditvenega območja Litije levi in desni breg. Strokovne podlage za ureditev mestnega središča na obeh bregovih reke Save so že bile javno razgrnjene. Pripombe iz javne razprave in organiziranih javnih obravnav so bile upoštevane pri izdelavi osnutka. Zato je izvršni svet sprejel sklep, da se osnutek urejanja mestnega središča Litije javno razgrne v avli občinske skupščine skupaj z osnutkom odloka, in sicer traja javna razgrnitev do konca meseca oktobra. Nato je bil obravnavan sklep o javni razgrnitvi osnutka dopolnitev in sprememb dolgoročnega in družbenega plana za občino Litija 1986-1990-2000. V tem osnutku je upoštevana spremenjena in dopolnjena kategorizacija in razvrstitev kmetijskih zemljišč v planskih dokumentih občine Litija, ki jih je pregledala in dala nanje pozitivno mnenje posebna recensij- ska komisija Republiškega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nadalje so v planske dokumente občine vnesena ureditvena območja naselij, ki se skušajo približati kar najbolj realnemu stanju na terenu in omogočiti razvoj posameznih naselij ob upoštevanju ostalih interesov in vrednot v prostoru (zaščita vodnih virov, krajinske vrednote, naravna in kulturna dediščina, izkoriščanje vodnega bogastva, razvoj proizvodnih dejavnosti in turizma, rekreacija, domače obrti ipd.). Ti dokumenti opredeljujejo tudi predvideno lokacijo za ureditev sanitarne deponije komunalnih odpadkov. Dokumenti so do konca meseca oktobra na osnovi sklepa IS javno razgrnjeni v avli občinske skupščine. Nato je Izvršni svet obravnaval osnutek lokacijskega načrta za ureditev sanitarne deponije odpadkov Resenik-Ljubež, skupaj z osnutkom odloka. Načrt je izdelan na osnovi planske opredelitve lokacije. Strokovne podlage za določitev lokacije je izdelal SMELT Ljubljana in to na osnovi poprejšnjih geoloških in drugih raziskav. Po daljši razpravi je Izvršni svet sprejel sklep, da se osnutek lokacijskega načrta skupaj z odlokom javno razgrneta za čas 30 dni. Lokacijski načrt je razgrnjen v avli občinske skupščine in v prostorih krajevne skupnosti Dole. Vsi občani in drugi lahko v teku javne razgrnitve podajo pisne predloge in pripombe na osnutke prostorskih dokumentov v krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo Oddelku za urejanje prostora občine Litija, Jerebova 14, Litija. Ta oddelek je tudi zadolžen, da posreduje pojasnila in dodatne obrazložitve vsem, ki bi jih želeli. Javna obravnava o razgrnjenih dokumentih bo organizirana v sredo, 30. 10. 1991, ob 16. uri v prostorih občinske skupščine Litija,-Jerebova 14, Litija. Dodatno pa bo javna obravnava o lokacijskem načrtu za ureditev sanitarne deponije še v torek, 29. 10. 1991 ob 17. uri na Dolah pri Litiji v prostorih krajevne skupnosti in isti dan ob 19. uri v Reki - Pustovem mlinu. v. Š. Begunci v naši občini Osmega oktobra letos je bilo v naši občini uradno prijavljenih 81 beguncev oziroma pribežnikov, če uporabimo primernejši izraz. Njihovo število pa iz dneva v dan narašča. Poleg tega naj bi bilo po nekaterih ocenah še najmanj toliko takšnih, ki se iz različnih vzrokov niso prijavili. O njihovem položaju, počutju in celotni organizaciji njihovega bivanja smo se pogovarjali s predsednikom Občinske organizacije RK Litija, Karlom Lemutom in sekretarko Majdo Bizjak. Gospod Lemut, kdo lahko dobi status begunca in kaj to praktično pomeni? Status begunca dobijo vsi tisti, ki se prijavijo na občinskih organizacijah RK in ki izpolnijo določene pogoje. Dobijo ga le tisti, ki prihajajo s kriznih področij na Hrvatskem - ženske, starejše nad 60 let, moški nad 65 let, matere z otroki, starimi do 10 let, otroci do 14. leta starosti in otroci brez staršev do starosti 18 let. Za določen čas lahko dobijo status begunca tudi ljudje izven omenjenih starostnih skupin, če so fizično ali psihično prizadeti. Ti ljudje imajo pravico do osnovnega zdravstvenega varstva in pomoči v prehrambenih dobrinah ter hrani in obutvi. Tako so tisti, ki so izrazili željo v začetku, dobili bone za prehrano, v zadnjem času pa jim pomagamo s prehrambenimi paketi. V mnogih primerih tudi to ni bilo potrebno, saj so te stroške krili njihovi sorodniki oziroma znanci. Vendar pa vsaj v naši občini niso dobivali nobene denarne pomoči. Kako ste v zvezi s tem problemom organizirali delo vaše organizacije v občini? Poleg že obstoječe organizacije smo na ravni občine ustanovili koordinacijsko telo, ki ga sestavljajo predstavnik civilne zaščite, zdravstvenega doma, centra za socialno delo, milice in izvršnega sveta. Taka sestava nam omogoča, da lahko probleme beguncev učinkovito in hitro rešujemo. Do zdaj so vsi pribežniki nastanjeni pri svojih sorodnikih in znancih. Če pa bi prišlo do večjega navala, imamo pripravljen tudi prostor, v katerega bi lahko namestili 50 ljudi. Ali obstaja tudi sodelovanje z drugimi humanitarnimi organizacijami? Za sodelovanje s Karitasom smo zainteresirani, čeprav le-tega še nismo vzpostavili. Obstajajo pa tudi druge oblike pomoči. Tako nas je skupina občanov obvestila, da koordinira akcijo za pomoč prebivalcem Dalmacije in otokov v obutvi in obleki. Gre za ljudi, ki so leta in leta leto- vali na morju in imajo s prebivalci Dalmacije dolgoletne stike. Vsako sodelovanje in tudi organizacija sta nam dobrodošla, saj gre za iste cilje, istega človeka. Humanost pa je, vsaj po mojem, ena največjih človekovih kvalitet. Gospa Bizjakova, kako doživljate neposredne stike z begunci? Vsak od beguncev me preseneti s svojo zgodbo, za vse te različne življenjske zgodbe pa velja, da pretresejo človeka. To je težko uskladiti z zakonskimi predpisi in omejenimi sredstvi. Izkušnje nam pokažejo, da je pri takšnem delu pomemben le človek in njegova usoda. Te zgodbe se vtisnejo vate in te spremljajo tudi potem, ko se delovni dan že zdavnaj konča. Kako se begunci počutijo v novem okolju in kako se v teh okoliščinah izkažemo mi, navadni občani? Ti ljudje so vidno pretreseni in šokirani. Večina se jih želi čimprej vrniti na svoje domove, če jih sploh še imajo. Zato je za njih gotovo najbolje, da bivajo pri sorodnikih in znancih, ki jih poznajo. Problem je v tem, da se ponekod stiska v premajhnih stanovanjih preveč ljudi. V vseh teh primerih se pokaže, kaj je prava solidarnost. In kot se je izkazala že pri poplavah, so pripravljeni največ pomagati tisti, ki so manj premožni in ki imajo tudi sami probleme. Tako je težko dobiti prosto sobo oziroma stanovanje v Litiji, medtem ko ljudje iz okoliških krajev prihajajo na Rdeči križ sami in so pripravljeni sprejeti begunce na svoj dom. Za razgovor se obema najlepše zahvaljujem! Vida Kramžar Na podlagi sklepa 32. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Litija z dne 12. 9.1991 Oddelek za proračun in družbene dejavnosti objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA OPRAVLJANJE ŠOLSKIH PREVOZOV V OBČINI LITIJA Prevozi se opravljajo za potrebe osnovnih šol v občini Litija vse šolske dni, razen v času šolskih počitnic na naslednjih progah L ZA OSNOVNO ŠOLO LITIJA 1. Cerovica- Velika Preska-Polšnik-Tepe-Sp. Log-Litija 2. Zg. Ribče-Hotič-Litija 3. Ponoviče-Litija 4. Podšentjur-Litija 5. Goliše-Jevnica 6. Podbukovje-Vače II. ZA OSNOVNO ŠOLO ŠMARTNO 1. Primskovo-Kostrevnica-Šmartno 2. Velika Štanga-Reka gozd-Zavrstnik-Šmartno 3. Bukovica-Cerovica-Jablanica-Šmartno 4. Vintarjevec-Šmartno III. ZA OSNOVNO ŠOLO GABROVKA 1. Javorski pil-Gabrovka 2. Pečice-Gabrovka 3. Vodice-Gabrovka IV. ZA PODRUŽNIČNO OSNOVNO ŠOLO DOLE 1. Ježevec-Gradišče-Radgonica-Dobovica-Zagozd-Zavrh-Kraje-Sp. Jelenjc-Dole Vse informacije, kakor tudi pisne pogoje za sklenitev prevoznih pogodb, lahko interesenti dobijo na Oddelku za proračun in družbene dejavnosti Občine Litija, ali po telefonu št. 061/881-211 int. 49. Interesentom bomo pisne pogoje poslali tudi po pošti. Pisne ponudbe pošljite v zaprtih kuvertah z oznako »Šolski prevozi« na naslov: . Občina Litija, Oddelek za proračun in družbene dejavnosti, Jerebova ul. 14, Litija, najpozneje do 5. novembra 1991. Z najugodnejšimi ponudniki, ki bodo izpolnjevali pogoje in ki bodo ponudili najugodnejšo ceno, bodo sklenjene prevozne pogodbe za čas od 1.1. 1992 do konca šolskega leta 1991/92 in se bodo prolongirale, v kolikor do konca šolskega leta ne bodo odpovedane za naslednje šolsko leto. ODDELEK ZA PRORAČUN IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. 1. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90) in 250. člena Statuta občine Litija (Ur. L SRS, št. 28/83, 16/87) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na 34. redni seji dne 10. 10. 91 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA PROSTORSKO UREDITVENIH POGOJEV ZA OBMOČJE UREJANJA GS 4 IN GS 4/1 GRAŠKA DOBRAVA V LITIJI l. Javno se razgrne osnutek prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za območje urejanja GS4 in GS4/1 Graška Dobrava v Litiji, vključno z odlokom, ki ga je izdelal Beton projekt, d.o.o. Zagorje ob Savi pod št. proj. 75/91. 2. Osnutek bo javno razgrnjen v avli občinske skupščine Litija, Jerebova 14, Litija in prostorih Krajevne skupnosti Litija levi in desni breg, in sicer 30 dni od objave v Uradnem listu Republike Slovenije. 3. V času javne razgrnitve se mora osnutek javno obravnavati. Oddelek za urejanje prostora občine Litija organizira v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Litija levi in desni breg javno obravnavo. O času in kraju se obvestijo občani in ostali na krajevno običajen način. 4. Občani in drugi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge na osnutek v krajih razgrnitve ali pa jih pošljejo Oddelku za urejanje prostora občine Litija, Jerebova 14, Litija. 5. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: 360/91-VŠ Litija, 27. 9. 1991 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE LITIJA Slavko ROKAVEC Na podlagi sklepa 31. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Litija z dne 5. septembra 1991 objavlja oddelek za proračun in družbene dejavnosti RAZPIS 9 za subvencioniranje dela obresti za najete bančne kredite obrtnikom in malim podjetjem s sedežem v občini LITIJA Iz sredstev občinskega proračuna za leto 1991 bo Izvršni svet Skupščine občine Litija v okviru postavke intervencije v gospodarstvo subvencioniral obrtnikom in malim podjetjem s sedežem v občini Litija od 10 % do 50 % obresti za najete kredite, in sicer za naslednje namene: - nakup- urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev in adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove opreme in - ekološko sanacijo tehnoloških procesov. Vloge za subvencioniranje dela obresti bo sprejemal Oddelek za proračun in družbene dejavnosti do 15. novembra 1991. Vsi zainteresirani lahko dobijo podrobnejše podatke o pogojih za pridobitev subvencij ter o potrebni dokumentaciji na Oddelku za proračun in družbene dejavnosti Skupščine občine Litija, Jerebova ul. 14, (Milena Rappl). ODDELEK ZA PRORAČUN IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI stranke sporočajo Neodvisnost KNSS v litijski občini Srečanje kmečke mladine iz vse Slovenije V sredo dne 25. 9. 1991 je bila v prostorih Neodvisnosti - KNSS (Tomšičevi sindikati) na Linhartovi 13 v Ljubljani razširjena seja republiškega sveta KNSS. Seji sva prisostvovala dva poverjenika iz naše občine, in sicer eden iz Šmartna in eden iz Litije. Seja je vsebovala naslednji dnevni red: « 1. Slovenija pred velikimi spremembami: - kakšen vpliv bo imela denacionalizacija in lastninjenje na me-nedžersko strukturo in gospodarjenje v podjetjih - samoupravljanje je mrtvo, kaj sedaj? 2. Stališča Neodvisnosti - KNSS do: - Zakona o reprezentativnosti sindikatov - do vojne na Hrvaškem in Haaške mirovne konference 3. Organizacijska problematika: - prodiranje sindikalne demokracije v podjetja - članske izkaznice - izobraževalni seminarji za sindikalne zaupnike 4. Tekoča problematika 5. Razno Na razširjeni seji ob prisotnosti 150 delegatov iz cele Slovenije je bilo ugotovljeno, da naši sindikati premorejo 160.000 delavcev in delavk, da pa članstvo stalno kontinuirano narašča. Delavci in delavke litijske občine, pozivamo vas, da se nam pridružite. Našli nas boste na naslovu: NEODVISNOST, konfederacija novih sindikatov Slovenije, 61000 Ljubljana, Linhartova 13, telefon (061) 329-041, št. žiro računa: 50101-678-66573. Sporočamo tudi, da imamo organizirano pravno službo, ki daje brezplačne pravne nasvete o invalidskem, pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju in nasvete s področja delovno-pravne zakonodaje v času ob delavnikih med 9. in 12. uro in ob torkih od 14. do 19. ure, v sobi 216 na Linhartovi 13 v Ljubljani. Drugače se je pa pod točko 5 dnevnega reda proti koncu seje, med drugim, lahko slišalo še tole: Gospa Breda je predstavila ZVEZO POTROŠNIKOV SLOVENIJE in revijo (mesečnik) z naslovom VIP, revijo za vzgojo in informiranje potrošnikov, ki je na zahodu zelo vplivna institucija. To je zveza za zaščito ne samo potrošnika, ampak tudi vseh pravic človeka - občana. Ta zveza se bori tudi proti korupciji in je neprofitna organizacija. Bori se za vzpostavitev fer-pleja. V Ameriki imajo takšne organizacije po milijon članov. Posegajo tudi v ekologijo in os-veščanje ljudi. Sedež imajo na naslovu Ljubljana, Groharjeva 18. Stranke sprejemajo vsako sredo od 3.-5. ure popoldan. Deževala so tudi vprašanja delegatov, bilo je tudi kritike, skratka točka razno je bila kot po navadi najbolj zanimiva. Povzetki vprašanj: 1. Pravno nasledstvo bivše zveze sindikatov Slovenije, 2. Strah zaposlenih pred izgubo delovnega" mesta, 3. Sindikalni zaupnik ima imuniteto, 4. Kakšna naj bi bila članska izkaznica in kaj naj piše na njej, 5. Kakšna je današnja vloga sekretarjev v firmah, 6. Kako je z direktorji v firmah, 7. Kaj je z enakopravnostjo oziroma neenakopravnostjo v podjetjih. Pred zaključkom seje so delegati izbrali 5-člansko delegacijo KNSS, ki se naj bi pogovarjala z v Ljubljano prispelo KARAVANO MIRU iz Trsta. Adolf Berložnik V soboto, 28. 9. 1991, je v Kočni pri Zg. Polskavi potekalo 5. srečanje Zveze slovenske kmečke mladine. Srečanje je imelo tri teme. Po prihodu v Kočno smo se udeleženci najprej lotili problematike razvoja slovenskega podeželja. Ugotovili smo premajhno razumevanje družbe za obstoj in enakopraven razvoj podeželja, predvsem odročnih krajev. Tako je Marjan Podobnik, predsednik ZSKM, poudaril nedaven uspeh Slovenske kmečke zveze - ljudske stranke, saj so le po njeni zaslugi sredstva za demografsko ogrožena področja po zadnjem rebalansu republiškega proračuna ostala skoraj neokrnjena. Po okrogli mizi je sledilo kosilo, nakar so se pričele »Kmečke igre«. V njih so se mladi pomerili v ročni košnji, grabljenju sena, lickanju koruze, »pajsanju« hloda, žaganju drv in glasbenih veščinah. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa Litijskega odbora ZSKM v sestavi: Metka Godec, Joži Smrkolj, Benb Hostnik mL, Jože Ostrež, Tone Grom, Jure Godec in Beno Godec, ki je v skupnem seštevku zasedla 9. mesto. Nadvse se jć izkazal Beno Hostnik mL, ki je postal najboljši kosec »Kmečkih iger 91«. Sicer je srečanje potekalo bolj po starem načelu: važno je sodelovati, ne zmagati. Na koncu smo uspešno srečanje zaključili v Kulturnem domu Zg. Polskava z družabnim pomenkom ob prijetnih zvokih ansambla »Metulj«. Franci Rokavec Tudi upokojenci si znajo popestriti jesen življenja V ponedeljek, 23. septembra, so se upokojenci, kljub deževnemu vremenu, zbrali pred lovsko kočo na Do-lah, da se pomerijo v žaganju in sekanju drv. Prijavilo se je sedem ekip: po dve iz Litije in Jevnice ter po ena iz Šmartna, Gabrovke in z Dol. Najprej so tekmovali v žaganju. 1,5 m dolgo poleno je bilo potrebno nažagati na 6 enakih polen. Zmagali so Jevničani pred Litijani in domačini. Nato je bilo treba vsako poleno razklati na 12 delov. Tokrat so bili najuspešnejši Litijani, Jevničani drugi, domačini pa tretji. Po napornem tekmovanju in bodre* nju je sledila zaslužena malica, nato pa je vseh 30 upokojencev prepevalo slovenske narodne pesmi in odložilo skrbi za naslednji dan. O njihovih težavah je spregovoril g. Stane Upelj, ki je dejal, da upokojenci niso nikjer politično zastopani in da si prizadevajo ustanoviti svojo stranko. Pa recite, da jesen življenja ni lahko pestra? JOŽICA VERTAČNIK Javna tribuna o osnutku pokojninskega zakona V začetku tega meseca je SDP Litija organizirala javno tribuno o . novi socialni zakonodaji s posebnim poudarkom na osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Gosta tribune sta bila Sonja Lokar, poslanka SDP v republiški skupščini in hkrati predsednica zelo aktivnega skupščinskega odbora za delo, zaposlovanje Marko strice za delo. Sonja Lokar je menila, da smo se znašli na pragu velike revščine in hudih socialnih stisk: brezposelnih je že 80.000 delavcev; priča smo popolni blokadi mlade generacije, ki ne more dobiti zaposlitve, obenem pa so na Univerzi zavrnili 5.000 kandidatov, ker zanje preprosto ni prostora. Kljub temu, da so se kriteriji zaostrili, se drastično povečuje število ljudi, ki jim je dodeljena kakršnakoli oblika socialne pomoči, takšnih je sedaj že 300.000. V prvih devetih mesecih smo dobili 30.000 novih upokojencev, kar je trikrat več kot v normalnih letih. Najhujši očitek Demosovi oblasti je, da je zelo malo skrbela za to, kako povečati narodni dohodek, ampak seje raje ukvarjala predvsem z velikimi temami osamosvajanja, s tem, kako zgrabiti oblast in obračunati z mediji, povrniti krivice itd. Po mnenju Sonje Lokar lahko govorimo o treh ravneh socialne politike DEMOS-a: načelni, zakonodajni in praktični. Načelna raven temelji na stiskaštvu, centralizaciji državnih služb, privatizaciji in konceptu socialne varnosti družine. Na zakonodajnem področju se ta politika kaže kot podržavljanje, podreditev znanosti politiki, nižanje državnega minimuma ter uvajanje možnosti izbire storitve in izvajalca. Praksa pa se kaže kot uvajanje nezakonitosti in pragmatičnosti. Cela vrsta zakonov velja, vendar se z blagoslovom države in po njeni volji ne izvaja. Nadomestila za nezaposlene niso bila valorizirana od decembra lani do avgusta, čeprav zakon določa drugače. Prav tako se več ne izvaja sicer dobra rešitev, da je zajamčeni osebni dohodek vezan na košarico življenjskih stroškov. Kaplja čez rob pa je prav gotovo renominacija proračuna, ki je tipičen primer, ko se vsebinska operacija spreminja v računsko. Sonja Lokar je menila, da sicer nobena stranka, ki bi v takšnih razmerah prevzela oblast, ne bi mogla postlati z rožicami, da pa obenem ni nujno, da se je socialna varnost zmanjšala do te meje, kot seje. Predstavila je tudi najpomembnejše rešitve nove zakonodaje. Še posebej je opozorila na tendenco, da bi z novo družinsko zakonodajo, ki še ni pripravljena, socialno varnost ljudi vezali na družino. To pa bi pomenilo, da bi ljudje, namesto z vezmi ljubezni, na družino bili priklenjeni zaradi ekonomske nujnosti. Vsebinsko novega pokojninskega zakona je zelo podrobno pa tudi strokovno predstavil Marko Štrovs. Poudaril je, da novi zakon za tiste, ki so že upokojeni, ne prinaša nobenih poslabšanj, kvečjemu nasprotno. Sedaj bo z zakonom določena obveznost mesečnega uskaljevanja pokojnin, država bo razmerje med pokojnino in plačo povečevala, ne sme pa ga zmanjšati. Precej novosti je v zvezi z dokupom let. Tako bo vsakdo, ki že ima pogoje za starostno upokojitev, nima pa še 40 let delovne dobe, lahko dokupil največ 5 let in si s tem popravil pokojnino. Dokup po najnižji ceni (plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) bo možen tudi za čas šolanja na višji in visoki stopnji ter za čas služenja vojaškega roka. Od prihodnjega leta ne bo več predčasnih upokojitev, razen za presežne delavce, invalide in brezposelne. Starostne meje za pridobitev starostne pokojnine se bodo v naslednjih šestih letih postopoma dvignile za tri leta. Polna mala dvorana občinske skupščine je dokazovala, da smo za javno tribuno izbrali pravo tematiko. V razpravi so sodelovali tudi poslušalci. Strinjanje s stališči predsednika Zveze društev upokojencev Litija Staneta Uplja pa so prisotni izrazili z aplavzom. B. V. Gosta na javni tribuni sta bila Sonja Lokar in Marko Štrovs (Foto: K. Šušteršič). Zadružna šola SKZ-LS Litija obvešča, da bo v zimskem času v sodelovanju z obema kmetijskima zadrugama organizirala izobraževanje o zadružništvu na območju naše občine. Prvo tako predavanje bo 3. 11. 1991 ob 11. uri v Osnovni šoli Dole. Gosta predavanja bosta g. Franci Avsec, tajnik Zadružne zveze Slovenije in g. Štefan Domej, predstavnik Zveze slovenskih kmečkih zadrug z Avstrijske Koroške. Vabimo tudi ostale interesente z drugih področij zadružništva, kot so potrošniške, stanovanjske in druge zadruge, da se tudi udeležijo tega našega izobraževanja o klasičnem zadružništvu, ki ima velik pomen za socialno ravnovesje vsake družbe, da bomo potem laže izkoristili možnosti, ki nam jih bo nudila nova zadružna zakonodaja. SKZ-LS Podružnica Litiia OBVESTILO SKZ-LS Litija v sodelovanju z ZSKM Litija, aktivom kmečkih žena Litija ter KUD Jevnica prireja v soboto, 26. 10. 1991, v Jevnici veselo prireditev »V HVALEŽNOST JESENI« z naslednjim programom: ob 9.30 otvoritev prireditve, ob 10. uri okrogla miza z naslovom »PODEŽELJE«, ki jo bo vodil Pavel Smolej, ob 13. uri otvoritev kulinarične razstave Aktiva kmečkih žena Litija, ob 15. uri povorka domačih običajev in opravil. Gost prireditve bo Marjan Podobnik. Po povorki bo družabno srečanje z ansamblom Slavka Pluta in bogatim srečelovom z dobitki razstavljenih artiklov. Vabljeni! Ljudsko slavje ob jubileju katedrale Poročali smo že, daje 15. septembra minilo 9>0 let od posvetitve šmarske cerkve. Župljani so se na obletnico dalj časa pripravljali. Osrednja svečanost je potekala na omenjeni datum dopoldne, ko je vodil slovesno somaševanje novomeški prost Jože Lap. Bogoslužje sta polepšala tudi lepo okrašena cerkev in mogočno petje mešanega in mladinskega zbora. . Čeprav je bila prostorna cerkev polna, pa je vsaj toliko ljudi čakalo še na trgu, da bi bila priča izjemnemu dogodku, posvetitvi novega, 1150 kg težkega zvona, ki so ga Šmarčani kupili ob jubileju svoje župnijske cerkve. Novi zvon sta dva konja v spremstvu narodnih noš in litijskega pihalnega orkestra na vozu pripeljala na trg pred cerkev; obred posvetitve je opravil g. Jože Lap, ko pa so pevci zapeli pesem »Prelepa je ta šmarska fara«, jim je pomagala vsa zbrana množica. Novi zvon ima glas es, posvečen je sv. Martinu, župnijskemu zavetniku, na njem pa je simboličen napis: »Sveti Duh, daj nam stanoviten mir!« S pomočjo dvigala so zvon dvignili v zvonik ob igranju slovenske himne, in čez nekaj minut so šmarski pritrkovalci že izvabljali melodije iz vseh štirih zvonov. Vendar pa slavje še ni bilo končano. Med slovesnim pritrkavanjem so dekleta in fantje postregli zbrani množici z domačim pecivom, ko so ga spekle šmarske gospodinje ter s pijačo. Že ko so se ljudje razhajali, jih je še spremljala pesem zvonov, ki so nazdravljali ljudskemu slavju in popestrili praznovanje. Boris Žužek Praznično na Velikem Vrhu Litijski župnik in dekan g. Anton Masnik, blagoslavlja kapelico na Velikem Vrhu (Foto: Zofka). Drugo septembrsko nedeljo je bilo na Velikem Vrhu svečano vzdušje in veliko obiskovalcev. Vaščani so praznovali več krajevnih pridobitev: odprtje asfaltirane ceste, nov vodovod, položitev temeljnega kamna za gasilski dom in ustanovitev gasilske desetine ter posvetitev na novo zgrajene kapelice. Sodelovali so tudi litijski godbeniki in člani folklorne skupine Javorje. Slika prikazuje polaganje temeljnega kamna. (Foto: K. Šušteršič) S posebnim avtodvigalom so v nekaj minutah dvignili zvon v zvonik (Foto: T. Medvešek). Skozi Mačkovec asfaltna cesta Krajani naselja Mačkovec v KS Vače smo skupaj z vikendaši in občino obnovili, razširili in asfaltirali krajevno pot, ki vodi vse do priključka na regionalno cesto Kla-nec-Kandrše. V soboto, 14. septembra, smo obnovljeno cesto tudi svečano odprli. Domačine, goste in soinvestitorje je najprej pozdravil član organizacijskega odbora, g. Silvo Klopčič, ki je dejal, da je bilo opravljenih nad 400 delovnih ur, 46 strojnih ur, poleg denarja pa so vaščani prispevali i udi druge dobrine, ki take akcije spremljajo; iskreno se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri modernizaciji ceste in vsem uporabnikom zaželel srečno vožnjo. Vrvico je prerezal g. Mirko Kaplja, litijski župan in v nagovoru poudaril, da si bo občina tudi vnaprej prizadevala za nadaljnjo modernizacijo cest in drugih komunalnih objektov v občini. Povsod tam, kjer so krajani enotni, so vidni uspehi in z vsako novo pridobitvijo se bogati občina. Krajanom ter izvajalcem del je izrekel priznanje ter se jim zahvalil za opravljeno delo. Nato smo opravili še »krst« pod mlado vaško lipo, na kateri je plapolala naša slovenska zastava, nazdravili z domačim žganjem ob večstoletni mizi ter obujali čase iz davne zgodovine. S. Čičerov OBČINE LITIJA Modernizacija ceste Dnevi glasbe, športa m ~^6c * - ! m i V KS Primskovo nadaljujejo z modernizacijo ceste sproti Litiji. Tako so zadnje dni avgusta asfaltirali cesto od Potoka do Mišjega Dola. Za izvajalca del tega odseka, ki meri v dolžino en kilometer, je bilo izbrano cestno podjetje Novo mesto. Del finančnih sredstev je prispevala občina Litija, porabili pa so tudi ostanek denarja od krajevnega samoprispevka. In kako kaže z nadaljevanjem del? Odgovor smo poiskali pri predsedniku sveta KS Primskovo Branetu Zadražniku. »Ravno sedaj potekajo pogovori med občino Litija, KS Primskovo ter cestnim podjetjem Novo mesto o možnostih nadaljnjega asfaltiranja ceste proti Litiji. So možnosti, da najprej asfaltiramo cesto od Mišjega Dola do Sv. Antona, od koder je že poširana, nato pa še poširamo in tudi asfaltiramo cesto naprej do TP v Ješčah. Dela bi se lahko opravila še letos, seveda pa glavni problem predstavljajo finančna sredstva. Občina je pripravljena prispevati del denarja, ostali del pa bi morali zbrati krajani sami.« Skratka možnosti, da bi se Primskovljani še letos vozili po asfaltu, (do Ješč), so. Veliko je odvisno od njih samih, če bodo sposobni zbrati določeni del finančnih sredstev. Rezultati pogovorov v času pisanja tega članka še niso znani, upamo le, da bodo us- Pešni. Miha Ovnik Z zapravljivčkom po modernizirani cesti Za krajevno skupnost Vintarjevec je bila zadnja septembrska nedelja pomemben dan. Tokrat so krajani predali v uporabo 3600 km moderniziranih in asfaltiranih cest, ki vodijo od Simončiča v Kot, po dolini in do cerkve. Trak je prerezal litijski župan Mirko Kaplja, ceste pa je blagoslovil šmarski župnik Franci Ka-dunc. Sedanji svet krajevne skupnosti, ki mu prihodnjo pomlad poteče mandat, je skoraj v celoti uresničil sprejeto geslo »V VSAKO VAS ASFALT«. Te dobrine ni deležen le še Riharjevec, vendar pride kmalu na vrsto. Da so Vintarjevčani posodobili svoje ceste, gre zasluga predvsem njihovi složnosti ter sodelovanju z denarnimi in drugimi prispevki ter s pro- stovoljnim delom. Domačini so ob tem dogodku poskrbeli še za zanimivost, ki jo danes še redko kje vidimo; v tri okrašene vozove - za-pravljivčke so vpregli šest konj, ki so, goste in narodne noše, popeljali po na novo asfaltiranih cestah. Ko so zapravljivčki pripeljali v posamezne zaselke, so jih tu pričakali ljudje pred hišami, poleg ceste pa so postavili mize z belo pogrnjenimi prti, kjer ni manjkalo domačih dobrot. Gostje so morali izstopiti in nazdraviti z domačini, šele nato so se lahko odpeljali dalje. Ko pa se je kolona vzpenjala po klancu proti cerkvi, seje iz zvonika oglasilo pritrkavanje. Slavje so domačini in gostje sklenili z družabnim srečanjem v gasilskem domu. Boris Žužek Na prvem zapravljive k u sta se poleg narodnih noš in mladega muzikanta peljala župan Mirko Kaplja in predsednik občinske vlade Slavko Rokavec (Foto: T. Medvešek) in zabave v Jevnici Na igrišču športno-rekrea-cijskega centra v Jevnici je od 20. do 22. septembra potekal veliki nogometni turnir, ki ga je spremljalo več zanimivih prireditev, prav tako je bilo poskrbljeno za glasbo, bogat sreče-lov in seveda gostinsko ponudbo^ Že v petek so se na nogometnem igrišču ŠRC Jevnica zvrstile spektakularne tekme med znanimi glasbeniki in nogometnimi teami, kot so Šank Ročk, ki se je pomeril s ŠD Enotnost in Diskoteko Slovenija, predstavniki revije Grom so igrali s sponzorji (ŠD Enotnost), veterani (ŠD Enotnost) pa so se za zaključek revialnega turnirja v malem nogometu pomerili z Whisky Teamom. Zabavni večer se je potem nadaljeval v Diskoteki Slovenija, kjer je bil organiziran ročk koncert Za mir z ansamblom Šank Ročk. Sobotni program je bil še pestrejši kot program prejšnjega dne, saj se je ves dan odvijal odprti turnir v malem nogometu, ki se ga je udeležilo 19 ekip iz različnih krajev, najuspešnejše tri ekipe pa so bile: KMN Vuko Ljubljana, HB Metulj Ljubljana in Gostišče Pirnat Trbovlje. Družabno srečanje se je pozno v noč nadaljevalo na »Jevniški noči«, kjer je nastopil pevec Jože Skubic z ansamblom Slapovi, plesalke skupine Rondo so se predstavile s tremi plesnimi točkami, večerni program pa je povezoval Sašo Hribar z Radia GA-GA in Titanic. Vrhunec večera pa je bil nedvomno nastop Peter's erotic show iz ČSFR, ki so se po predstavi odpeljale še v Diskoteko Slovenija. Tudi v nedeljo se je nadaljeval revialni turnir v malem no-gometu, zanimiva tekma je bila med domačimi dekleti in sponzorji v malem nogometu, najboljši strelci so se izkazovali v streljanju s 7 metrov, nedeljski popoldanski program pa so popestrile ljubljanske mažoretke in skupina Rondo. Čeprav je bil naslednji dan delovni, se je zabava nadaljevala v pozne nočne ure, saj je bilo ob zaključku prireditve še družabno srečanje z glasbeno skupino Victorv. Tridnevno prireditev Dnevi glasbe, športa in zabave v Jevnici je organiziral Jani Jerant s Prireditveno agencijo »19« in Salomonov oglasnik v sodelovanju s ŠD Enotnost Jevnica. Sponzorjev te prireditve je bilo precej, glavni pa so bili Pivovarna Laško, Presad Gabrovka, JUB Dol pri Ljubljani, Predilnica Litija, IUV Šmartno, Založba Mladinska knjiga, Diskoteka Slovenija, Pivnica Jama, Šarbek Inženiring in drugi. V teh dneh se je jevniške prireditve udeležilo skoraj 1500 obiskovalcev in tekmovalcev, kljub napornemu delu in pripravah pa so organizatorji prepričani, da je prireditev uspela. Karmen Benčič Jevniška noč je zabavala vse, ki so prišli. Takole so se zabavali najmlajši (Foto: V. Udovič). a nke ta Kam, kako, s čim po ozimnico? Zima je pred našimi vrati in kot vsako jesen se tudi letos pripravljamo nanjo. Ne glede na vremensko napoved bo najbrž dolga in huda, saj živimo v težkih časih. Nekatere izmed nas čaka pred zimo še posebna naloga, kako pripraviti ozimnico. Nekatere občane smo vprašali, kakšne skrbi imajo v zvezi s tem. Joža Doblekar iz Šmartna: Kar se da, pridelamo sami, krompir dobimo pri sorodnikih, sadje imamo doma. Če ga ni dovolj, ga dokupimo. Poleg tega vlagamo papriko, kumare in ostalo zelenjavo. Vsem anketirancem se zahvaljujem za sodelovanje, oziroma odgovore. Vida Kramžar Trivo Marin iz Litije: Ozimnico nabavljam na litijski tržnici. Ker nisem zaposlen, si ne morem vsega privoščiti. Krista Belec iz Litije: Krompir kupim vsako leto pri kmetih, ker vem, kakšen je. Sadje nabavim na tržnici, ostalo pa pridelam na svojem vrtu. Samo cene so vsako leto višje. Mili Zagore in Hermina Voje iz Polšnika: Večino ozimnice pridelamo doma, ker je bila letos letina dobra, zato z njo nimamo problemov. Ana Mrhar z Riharjevca: Krompir pridelamo doma, jabolka dobimo pri starših, doma pa pridelamo tudi večino zelenjave. Paprike kupimo na tržnici in jih potem doma vložimo. Marija Ambrož z Riharjevca: Nekaj pridelam doma, ostalo pa kupim na tržnici. Poleg tega si pomagam tudi sama. Letos sem kuhala marmelado in pomagala na kmetih ter si tako prislužila krompir. m iti i {i Trivo Marin • • • • • V. . .'.V. :<:.::----* Krista Belec Mili Zagore in Hermina Voje #35 Š " T y: V Ana Mrhar Marija Ambrož L* •• • • • • • m v.... •.• ••••• •• ••>:<•: Joža Doblekar Levstikov pohod bo v soboto, 9. novembra (rb) Letošnji množični pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža praznuje jubilej. Petič bo že organiziran. In če so nekateri lani zagotavljali, da je bilo okrog 6000 udeležencev, jih bo tudi letos precej. Pohod se bo začel med 7. in 9. uro v soboto, 9. novembra letos pri železniški postaji v Litiji, pot pa bo, tako kot minula leta, po-hodnike peljala skozi Šmartno, Libergo in Moravče do Čateža, kjer bo ob 13. uri pred podjetjem TEM d.d. osrednja prireditev. Spomladi smo zapisali, da bo letošnje leto pohod organiziran v dveh delih. Vendar je tudi vojna naredila svoje in tako bo letos še vse po starem. Vsi, ki ste že bili na tem pohodu, ne smete pozabiti na dnevnike poti, tisti pa, ki se boste prvič podali na pot, boste dnevnike za kontrolne žige prejeli ob prijavi na štartnem mestu v Litiji. Ne pozabite se v Litiji prijaviti. Prijavnina znaša 40,00 SLT, za organizirane skupine osnovnošolcev pa 20,00 SLT. Vsak udeleženec pohoda ima med potjo brezplačen čaj, na cilju pa bo prejel tudi posebno spominsko priponko pohoda. Pa še na nekaj bi vas radi opozorili. Tudi zaradi nediscipliniranosti pohodnikov je lani prišlo do težav z avtobusnimi prevozi s cilja. To se letos ne bo ponovilo, zato bodite pozorni na to ob- vestilo. Cena avtobusne vozovnice za povratek bo 60,00 SLT in jo boste lahko kupili izključno skupaj s prijavnino na startu v Litiji. Ob prijavi boste lahko izbirali, kdaj želite s Čateža, saj bodo avtobusi vozili po vnaprej določenem voznem redu. S Čateža bodo odpeljali točno ob 13. 15. in 17. uri in še kasneje, če bo potrebno. Vsaka vozovnica bo ob nakupu v Litiji posebej označena z zaporedno številko avtobusa in točno uro odhoda in ne bo veljala za noben drug avtobus. Če jo boste morda izgubili ali poškodovali, boste morali na Čatežu kupiti novo, vendar za avtobuse, ki bodo s Čateža odpeljali okrog 19. ure. Osrednja prireditev na Čatežu bo ob 13. uri. Na njej bodo podelili tudi posebne diplome za velike prispevke pri uveljavljanju Levstikove poti. Diplome bodo prejeli TEM d.d. Čatež, dr. Matjaž Kmecl iz Ljubljane, Niko Borštnar iz Mirne, Mirko Kaplja iz Litije, Rudi Bregar iz Litije, Zveza kulturnih organizacij Litija in drugi. Podelili bodo tudi posebna priznanja posameznikom in organizacijam. Pohod je resnično prerasel v najmnožičnejšo pohodniško manifestacijo v Sloveniji, zato se ji pridružite v čimvečjem številu. Za podrobnejše informacije pa lahko pokličete na telefonski številki 881-269 ali 882-916. pla ninski ko ti ček Pohod GEOSS - Triglav v celoti uspel Ideja, da bi v letu osamosvojitve Slovenije s planinskim pohodom povezali dva njena simbola - GEOSS in Triglav, je bila Binetova. Bila je še zima, ko se je z njo oglasil pri meni. In potem smo načrtovali, iskali možne poti in se tudi spraševali ali bomo takšnemu pohodu kos. Bili pa smo trdno odločeni, da velja poskusiti in tako smo že v junijski številki Glasila občanov objavili vabilo vsem, ki bi se nam želeli priključiti. Načrti so se potem po zaslugi Francija vedno bolj bistrili in dva tedna pred pohodom je Franci že izdelal natančen načrt s časovno opremljenimi etapami. To skrbno načrtovanje je kasneje bistveno pripomoglo k uspehu poti. Že od začetka si nismo želeli preštevilne ekipe, zato nam je kar ustrezalo, ko nas je na koncu ostalo sedem planincev, trdno odločenih, da bomo vztrajali do konca poti. V šali smo se kr- Na vrhu Triglava: stojijo od leve proti desni Bine Rozman, Franci Štrus, Borut Vukovič, Andrej Grošelj in Gregor Poglajen, sedita Lojze Hauptman in Viktor Nemeček. stili za sedem palčkov brez Sne-guljčice, ter v nedeljo 25. 8. 1991 natančno ob 7. uri zjutraj odrinili na pot. Bili smo zelo različnih starosti in poklicev od upokojenca do dijaka, vsem pa je skupna velika ljubezen do naših gora. Kot skupina smo se tudi kar dobro ujeli saj kljub naporom štiridnevne hoje ni prišlo do nobenega omembe vrednega konflikta. Kot najbolj naporen je vsem v spominu ostal prvi dan. Kako tudi ne, saj je bilo čiste hoje brez počitkov skoraj dvanajst ur. Več kot polovica poti tistega dne je vodila po cestah, ki so dodobra izmučile naše noge. Za nameček seje nekje v bližini Sore Viktorju naredil žulj na podplatu, toda kljub temu je vztrajal z nami do konca. Bila je že trda tema, ko smo prišli do planinskega doma na Govejku, kjer smo bili čez noč edini gostje prijazne oskrbnice. Drugi dan nas je pot vodila po prijaznem polhograjskem in škofjeloškem hribovju. Tošč, Črni vrh, Pasja Ravan, Bukov vrh, Poljane, Malenski vrh, vsaj mimogrede je za ta imena slišal vsak planinec, saj tod vodijo i LEGENDA JESENICE i. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 9. 10. 11 12. 13. Zg.Slivna 826m * Vrh Sv.Miklavža 741 Križevska vas 520m Trojica 530m Dob 308m Domžale 301m Trzin 299m Pl.dom Rašica. 641m Pirniče 335m Medvode 326m Sora 342m Tošč 1021m črni vrh 861m m 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. Bukov vrh 832m Poljane 375m Gora 985m Blegoš 1562m Zali log 534m Zg.Sorica 880m Koča na Soriški pl. 1307m Nemški rovt 693m Bohinjska Bistrica 512m Srednja vas 590m Vodnikova koča 1803m Dom Planika 2404m Mojstrana 641m i. številne planinske poti. V prvem mraku smo se spustili do koče na Blegošu, kjer smo spet kot edini gostje prenočili. Tudi tretjega dne nas je spremljalo lepo vreme. Z Blegoša smo se spustili v dolino Davče do Zalega loga od tam pa spet navzgor čez Groharjevo Zg. So-rico do Soriške planine in spet navzdol do Bohinjske Bistrice, kjer nas je čakal Marjan Brežan, ki nam je od doma pripeljal sveže perilo in pozdrave domačih. Zamenjali smo preznojena oblačila, domov pa smo poslali tudi odvečno prtljago, saj se je pri marsikomu pokazalo, da tovori več, kot je potrebno. Po počitku in klepetu o litijskih novicah pa spet pot pod noge in še za dneva smo bili pri koči na Uskovnici, ki je bila naš zadnji cilHistega dne. Četrtega dne smo preko planine Konjščice prispeli na »klasično« planinsko pot Rudno polje - Vodnikova koča - Planika - Triglav. Če smo prejšnje dneve hodili po poteh, ki so samevale, saj razen na Soriški planini nismo srečevali drugih planincev, smo tokrat naleteli na prave procesije, ki so se vile proti Triglavu. Kakorkoli že, ob 13.20 smo vsi stali na vrhu ob Aljaževem stolpu. Vzpon na Triglav je že itak praznik, za nas pa je bil to še posebej. Na vrhu pa smo se ločili. Najmlajša - Gregor in Andrej - sta se takoj spustila v dolino in bila s pomočjo avtoštopa še isti dan doma, ostali pa smo domov prispeli naslednjega dne. Takrat smo se tudi vsi še enkrat zbrali v središču Slovenije* ter pod prijazno streho kmečkega turizma Kimovec še enkrat obudili spomine na prehojeno pot, proslavili skupni uspeh in si obljubili, da bomo prihodnje leto podvig ponovili. In za konec še nekaj statistike: prehodili smo okrog 144 km in opravili za 6.220 m višinske razlike vzponov in za 4.000 m višinske razlike spustov. V štirih dneh pohoda pa smo bili na poti 46 ur in 20 minut, od tega je bilo 36 ur efektivne hoje. Borut Vukovič skica: Franci Štrus T - V četrtek, 26. 9^1991, so se zbrali na Slikarski koloniji talentirani učenci osnovnih šol iz Gabrovke, Šmartna, Litije -tudi iz enote s prilagojenim programom, Vač, Kresnic in seveda domači iz Polšni-ka. Skupaj jih je bilo 46. Mentorji so jih razporedili po vasi in okolici do Sušja in Tep. Da je bilo srečanje uspešno izvedeno, je Zvezi kulturnih organizacij veliko pomagala Darinka Ribič iz osnovne šole na Polšniku. V okviru te organizacije je poskrbljeno^ da bodo dela primerno predstavljena. Drugo organizacijsko bolj zahtevno pa je bilo že prej napovedano delovno srečanje slikarjev v Jevnici od 27. 9. do 29. 9. 1991. K običajnim propozicijam takih srečanj, kot so okvirna tema in svobodna tehnika, smo v tem primeru dodali željo organizatorja za uporabljanje konkretnih motivov s področja ruralne (kmečke) arhitekture. Za izpolnitev tega namena smo zato udeležence osebno vabili. Tako je 17 slikarjev doma iz Bleda, Jesenic, Ljubljane. Brezovice, Trbovelj, Ljutomera, Vač, Kresnic in Jcvnice ustvarilo 46 del, kar je zelo lepa bera. V pogojih je bilo določeno, da vsak udeleženec pusti Krajevni skupnosti eno delo. No, pustili so jih celo 23. Strokovni izbor del za Krajevno skupnost je opravil akademski slikar Jože Meglic. Vsem je razložil, da bo upošteval poleg narodopisnega zlasti slikarski kriterij, kar je seveda zahtevno opravilo. Organizacijo je prizadevno urejal v okviru KUD-a Jože Gorenc. Veliko so pomagali domačini, ki so udeležencem nudili prenošišče in hrano, kot so: Par-kelj Janez-Pol icov, Rokavec Alojz-Mahkovčev, Godec Ana-Matjanova, Eva Kovic in Marinka Ostrež. Slikarji so s hribov prinesli zanimivo sporočilo, ko so videli, kako se na teh domačijah dela. Menijo, da se ne bi bilo treba bati za slovenstvo, če bi vsi tako delali in otroci ubogali na prvo besedo. Veliko o kraju nam je povedala Eva Kovic, ko smo imeli pri Mahkovcu pod kozolcem na soboto zvečer srečanje. Svet Krajevne skupnosti, ki je bil pokrovitelj delovnega srečanja, je poskrbel še za celo v rsto sponzorjev, da je delo uspelo. To so: Kisovec Ivan »VIVO«, Polu-tnik Marjan, Čebin Samo, Prašnikar Milan, Utenkar Branka-Bruno, Virant Lidija, »PRESAD« Gabrovka, Sedevčič Jože, Dornik Marija, Gospeti Peter, Kovač Marko, MESARIJA Šmartno, Maček Borut, Hostnik Marko, Kimovec Ljudmila, Ostrež Marinka in Marija Smolej. Delo še ni končano. Slike je treba še primerno opremiti in slikarje z njihovimi Orgelski koncert (bž) 21. septembra je imela Marija Fojkar, študentka IV. letnika Akademije za glasbo v Ljubljani, v litijski cerkvi orgelski koncert. Izvajala je le dela tujih skladateljev. Naša mlada glasbenica pa je v pni polovici oktobra sodelovala na 1. slovenskem tekmovanju mladih organistov, kije potekalo v ljubljanskem Cankarjevem domu. Ljubitelji zborovskega petja Pevsko društvo ZVON iz Šmartna vabi pevke in pevce, da se vključite v mešani zbor. Vaje imamo vsako sredo ob 19.30 v šmarski osnovni šoli. Pridite, pričakujemo vas, da bomo skupaj nadaljevali stoletno pevsko tradicijo omenjenega društva. Spet naloge! Zopet je prišel čas, ko bomo skupaj z našimi otroki sedeli pri domači nalogi. Pomagali jim bomo, da bo naloga čimboljša in čimhitre-je opravljena. Veliko otrok nima težav pri izpolnjevanju te dolžnosti. Dosti posameznikov pa se ne more zbrati, so raztreseni, nemirni in ne morejo usmeriti svoje pozornosti v delo. Za te pa je nujno, da se skupaj dogovorimo za najprimernejši čas, ko bo otrok najbolj zadovoljen in voljan delati (spočit, sit, ko ne bo na TV zanj najbolj zanimivega programa) in ko bomo lahko ob njem. Otroku zelo pomagamo, če izpraznimo mizo tako. da ima na njej le tiste stvari, kijih potrebuje za določeno nalogo. Tako ne bo preusmerjal pozornosti na predmete okrog sebe. Pomembno je tudi, da dela v miru in da ga ne motijo razni slušni dražljaji v okolju (televizija, pogovori, sesalec ...). Vse to ga moti, čeprav se tega sam ne zaveda. Naloge pa ni in ni konec. Dobro in hitro opravljena naloga bo prinesla zadovoljstvo otroku, ki bo imel več prostega časa zase in seveda tudi staršem. Potrudimo se in uspeh bo viden! spec. ped. Marjeta Mlakar-Agrež deli predstaviti javnosti. K temu je treba še dodati 60 fotoposnetkov in diapozitivov o obravnavanih objektih, ki jih je naredil arhitekt Milan Ropret. Ves ta fond je lahko strokovna osnova za uveljavljanje lokalne arhitekturne tipike pri novogradnjah. Pavel Smolej Akvarel - Pavel Smolej: Hiša »Ostrež« Rojstva, poroke, smrti JULIJ V mesecu juliju se je na območju občine Litija rodilo 7 dečkov in 5 deklic. Na Gradu Bogenšperk se je poročilo 24 parov, med njimi: Marjan Žust, pečar iz Litije in Darinka Zidar, zobna asistentka iz Pod roj. Umrli v mesecu juliju: Vincenc Kotar, 79, Konjšica; Franc Boštjančič, 48, Litija; Anton Razoršek, 55, Potok pri Vačah; Stanislav Grabnar, 58, Preveg; Ge-novefa Markovič, 64, Kresnice; Rastislava Brkič, 80, Litija; Cecilija Jerebic, 86, Jevnica; Ana Marolt, 92 let, Velika Štanga; Pavel Medved, 86, Zgornja Jablanica; Ignacij Zorko, 81, Ponoviče; Ksenija Pi-hler, 89, Litija; Ignacij Repovš, 81, Konjšica; Gertruda Berlič, 83, Šmartno; Leon Cestnik, 59, Litija. AVGUST V mesecu avgustu se je na območju občine Litija rodilo 9 otrok: 4 dečki in 5 deklic. Na gradu Bogenšperku se je poročilo 42 parov, med njimi: Marjan Verbajs, mesar iz Vintarjevca in Martina Jurič, delavka iz Male Kostrevnice; Miran Hančič, tehnik iz Zagorja ob Savi in Simona Indof, živilski tehnik z Vač; Tomaž Prelovšek, gradbeni tehnik iz Mengša in Vanja Ravnikar, tajnica iz Litije; Jože Fele, elektrikar iz Konjšice in Zorica Zupan, bančna delavka iz Konjšice. Umrli v mesecu avgustu: Ivana Celestina, 88, Suhadole; Stanislav Gorišek, 72, Litija: £egi-na Koren, 77, Vače; Lado Zajec, 20, Šmartno; Marija Žnidarič, 58, Kresniške Poljane; Vinko Pivk, 61, Črni Potok; Frančiška Zagore, 87, Velika Kostrevnica; Marija Bolte, 80, Polšnik. 1 naše okolje POSEBNI ODPADKI Posebni odpadki so tisti odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi in imajo med vsemi najbolj škodljive vplive na okolje in na človeka. Ob dejstvu, da pri nas (v občini in celi republiki) niti s komunalnimi odpadki nismo povsod organizirani za varno ravnanje z njimi (v občini Litija smo pri tem še čisto na dnu!), predstavljajo posebni odpadki še toliko večji problem oziroma nevarnost. Kar poglejmo! Komunalne odpadke odlagamo na nekaj sto divjih odlagališčih, nad katerimi nimamo popolnoma nobenega nadzora. Vsa po vrsti, vključno s tistim v Po-novičah - imajo neposreden vpliv na okolje, predvsem na vode. Na teh divjih odlagališčih pa se pojavljajo tudi posebni odpadki, saj posebnega odlagališča ali načina ravnanja z njimi nimamo. To ni problem samo v naši občini, ampak v celi Sloveniji. Posebni odpadki iz industrije v glavnem čakajo na usodo na tovarniških dvoriščih ali pa jih odlagajo na komunalna odlagališča, divja odlagališča ali preprosto v naravno okolje (reke, potoki, grape, gozdovi itd), kjer nad njimi ni nobenega nadzora. Posledice se navadno pokažejo čez par let in jih je izredno težko ali sploh nemogoče sanirati. Posebne odpadke se ne sme odlagati na odlagališča, ki so namenjena komunalnim odpadkom! POSEBNI ODPADKI Med posebne odpadke spadajo predvsem: odpadne gošče iz galvan, usedline barv, kisline, lugi, topila, emulzija, usedline iz lovilcev olj in maščob, elektrofilterski pepel, radioaktivni odpadki iz bolnišnic itd. V Sloveniji ureja ravnanje s temi odpadki poseben pravilnik, ki vsebuje tudi katalog teh odpadkov. Vendar vse skupaj ne pomaga kaj dosti, saj nimamo rešenega niti enotnega sistema zbiranja podatkov o teh odpadkih niti koncepta ravnanja z njimi. Tudi v naši občini smo kar veliki proizvajalci posebnih odpadkov. Nekaj jih navajam: 1. Klavniški odpadki: največji proizvajalec je Mesarija Šmartno ki ravnanja s temi odpadki nima urejenega. Sem spadajo tudi kri, vsebina želodca in črev, ostanki mesa in kož. Temu je treba dodati še zasebnike, usoda teh odpadkov pa je več ali manj neznana - največ jih gre v naravno okolje! 2. Svinjska gnojevka, goveja gnojnica, gnoj (lahko tudi okuženo!); nekaj teh odpadkov gre za gnojilo, višek pa predstavlja izredno resno nevarnost za vode, saj slej ko prej pronica v površinske vodotoke in podtalnico. 3. Odpadki iz kož in usnja ter krzna, mezdra, gošče, ostružki usnja itd.: TEH ODPADKOV JE V OBČINI NAJVEČ, v glavnem nastajajo v Usnjarni in se odlagajo na odlagališču v Rakovniku, ki pa v nobenem primeru ne predstavlja varen in strokoven koncept ravnanja s temi odpadki. 4. Lesni odpadki 5. Gradbeni odpadki 6. Odpadki škropiv itd. Poleg tega nastaja pri ljudeh še kup drugih posebnih odpadkov kot zdravila s pretečenim rokom uporabe, ostanki barv, lakov, kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev, baterije, akumulatorji... Poseben problem predstavljajo odpadna olja. Mnogi lastniki avtomobilov sami menjajo olje, staro olje pa potem zlivajo v kanalizacijo, reke, potoke ali gozdove! Pri ravnanju z odpadnimi olji smo na splošno še zelo slabo organizirani, kot da se ne bi zavedali, da lahko že en liter odpadnega olja uniči en milijon litrov podtalnice, oz. pitne vode! NOV ODLOK O RAVNANJU Z ODPADKI Izvršni svet SO Litija je zborom Občinske skupščine predložil Osnutek novega odloka o ravnanju z odpadki v občini Litija. S tem odlokom naj bi se v občini resno spopadli s problemom odpadkov in prešli na . moderen, evropski način ravnanja z njimi. Glavni poudarki v odloku so v tem, da bo obvezna oddaja vseh odpadkov za vse občane, kar naj bi bilo uresničeno postopno. Sedaj v občini le 43 % prebivalcev zbira odpadke v posebne kante, ki jih odvaža Komu-.« nalno stanovanjsko podjetje. Sortiranje odpadkov po vrstah je nadaljnji namen odloka. S tem naj bi prišli do koristnih in še uporabnih surovin, količino odpadkov za deponiranje pa bistveno zmanjšali. 2 uveljavljanjem odloka bodo postopno sanirana sedanja divja odlagališča odpadkov, ki predstavljajo nevarnost za okolje in ljudi, nenazadnje pa so v odloku predvidene tudi ostrejše kazni za kršilce. Odlok o ravnanju z odpadki nas bo - ko bo sprejet - močno približal Evropi na tem področju. Ravno pri odpadkih in okolju na splošno smo za Evropo zaostali vsaj za 20 do 30 let. Zato je že skrajni čas, da sprejmemo sodoben način ravnanja z njimi. - Nov odlok v varianti predvideva, da bi odvoz in nadaljnje ravnanje z odpadki plačevali na osnovi števila občanov posameznega gospodinjstva (sedaj je merilo velikost stanovanjskih površin). r Martin BRILEJ . . . . • • • • • • • • • • • • i • • • • • • • ••••• ..... • ••••• >••••• • • « • • • • • • • • • • NOSI KRESNIČKO Cepljenje lisic proti steklini v občini Litija Steklina je naglo potekajoča virusna bolezen ljudi in živali, ki se prenaša z ugrizom in se vedno konča s smrtjo okuženega človeka ali živali. Razširjena je po vsem svetu. Okužba se vzdržuje pri lisicah, ki lahko okužijo z ugrizom domače živali. Človeka lahko okužijo stekle domače živali (npr. psi), lahko pa tudi zveri (npr. lisice). Občani morajo imeti privezane pse oziroma jih ne smejo prosto spuščati. Lovci so dolžni pse, ki se prosto gibljejo brez nagobčnika, tudi ustreliti. Ta prepoved je zaradi prisotnosti stekline med živalmi predpisana že dalj časa, vendar bo v času cepljenja lisic proti steklini poostrena. Cepljenje lisic proti steklini bomo izvedli v soboto, 26. X. 1991 z vabami, kijih bodo položili lovci na določena mesta v gozdovih in na polju. Vabe so rjavo sive barve, vonja po ribji moki in so podobne piškotom. Ko lisica vabo pregrizne in prežveči, pride cepivo v usta, kjer prične razvijati zaščito proti steklini. Cepivo je neškodljivo za domače živali. To velja tudi za ljudi s pripombo, da ne sme priti do dotikanja vabe in nato do prenosa z rok do oči. Če pa slučajno pride do direktnega stika z rano, očmi ali usti, je potrebno kontaktno mesto umiti z milnico in splakniti z vodo. Takoj je treba poiskati zdravniško pomoč. Na cepnih območjih bomo namestili lepake z napisom: POZOR, OBMOČJE CEPLJENJA PROTI STEKLINI! PSE VODITE NA VRVICI! Vodja štaba za izvebo peroralne vakcinacije lisic spec. akad. st. Uroš Andrenšek, dipl. vet. ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, starega očeta in brata AVGUSTA JOLIČA iz Litije, Brodarska 10 se zahvaljujemo Lesni industriji Litija za vsestransko pomoč, Pletilji Litija za darovano cvetje in izrečeno sožalje, osebju Zdravstvenega doma v Litiji za obiske med boleznijo in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Hvala tudi stanovalcem z Brodarske 10 za cvetje in izrečeno sožalje, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pa hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ne mine ura, dan in noč, da ti med nami ne bi bil navzoč. Kako boli, ko tebe, dragi sinko, več v našem domu ni. v SPOMIN Našemu dragemu sinku, bratcu, vnučku in nečaku FRANCIJU HRIBARJU iz Potoka pri Vačah 2. oktobra je minilo drugo leto žalosti, bolečine in praznine, ko te je težka bolezen iztrgala iz naše sredine. Dragi sinko, v naših srcih in mislih boš vedno živel. Hvala vsem, ki se ga. spominjate, prižigate svečke ter postojite ob njegovem preranem grobu. Mami Tatjana, oče Franc, bratje Beno, Marko in Miha, stari mami, strici in tete Trud in trpljenje bilo je tvoje življenje, veliko si prestala sedaj boš mirno spala. ■V Sta mar*. sss ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, hčerke, sestre in tete ANI NOVAK iz Velike Kostrevnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju doma Tišje za izredno skrb In nego, zdravstvenemu domu za zdravniško pomoč, g. župniku za lepo oprav-'jen obred in tolažilne besede, pevcem za zapete žalostinke in vsem pogrebcem. Iskrena hvala Predilnici Litija za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage žene, mame, tašče, babice in prababice MARIJE BOLTE _ iz Polšnika se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče. Hvala pevcem MPZ Polšnik za zapete žalostinke, govorniku Francu Repovžu za poslovilne besede, zastavonoši KS in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Franc, sinovi Janez, Franci, Vinko, Tine, hčerki Mojca in Greta, snaha Zora, zet Jože z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija in ata VINKA PIVKA iz Črnega Potoka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekali sožalje, prinesli cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku iz Šmartna za poslovilni obred. Žalujoči: Vsi njegovi Neizprosna, kruta si usoda, ki skrivaš sonce nam v temini groba. v SPOMIN Minilo bo leto žalosti, odkar te ni več med nami, naša mama Lojzka ALOJZIJA MLAKAR iz Litije Vsem, ki se spominjate nje, njenega dobrega srca in postojite ob njenem grobu, se najlepše zahvaljujemo. Vsi njeni bb mm ■ 5 - ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ANGELE KRHLIKAR iz Potoka pri Vačah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti • in ji darovali toliko prelepega cvetja. Zahvaljujemo se g. župnikom za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Hvala sosedom, pevskemu zboru in govorniku krajevne skupnosti Vače za lepe in ganljive besede slovesa. Vsi njeni % VAŠE ZAUPANJE + NAŠA KVALITETA SKUPNO ZADOVOLJSTVO FRIZERSKI SALON »SILVA« tel. (061)882-015 Jerebova 2, LITIJA ODPRTO: NON-STOP od 7.30 do 18. ure sreda in sobota od 7.30 do 14. ure VAM NUDI PRI SVOJIH STORITVAH V DNEVIH DO NOVEGA LETA POSEBNO UGODNOST DRUŽINSKO FRIZIRANJE PRI KATEREM IMA OTROK DO 10. LETA BREZPLAČNO STRIŽENJE. PRILOŽNOST, KI JO KRATKOMALO MORATE IZKORISTITI I : ■£ LINGUA Jezikovno izobraževanje CILKA CARMAN CZB 27 61270 Lilija tel 061 882 137 ODSLEJ REDNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE TUDI V LITIJI! Vpišite se v začetni tečaj' nemščine, ki bo trajal 90 ur, potekal pa bo v večernih urah (2-krat tedensko). Pričetek tečaja je predviden za 30.10.1991. Za delovne organizacije organiziramo tudi 30-urni tečaj nemščine ali angleščine za osnovno sporazumevanje s tujci. Premislite in se odločite! Naložba v znanje je najboljša naložba. Vabljeni k vpisu! Zavod za izobraževanje in kulturo Litija Delavska univerza obvešča občane, da se v septembru lahko takoj vključijo v tele izobraževalne oblike: - v 3. letnik trgovske usmeritve, smer prodajalec, - v 3. letnik kovinarske smeri, smer oblikovalec kovin, - v 4. letnik komercialne tehniške šole, - v 4. letnik šole za obratne strojne tehnike. Obenem bomo pričeli vpisovati v naslednje smeri (začetni študij): - prodajalec, 1. letnik, - oblikovalec kovin, 1. letnik - voznik - avtomehanik, 3. letnik - ekonomsko-komercialni tehnik, 3. letnik, - strojni tehnik, 3. letnik, - prekvalifikacijo v trgovinsko dejavnost iz drugih poklicnih strok. Z navedenimi oblikami izobraževanja bomo pričeli takoj, ko bomo zbrali dovolj prijav. Vabimo vas tudi v tečaje, ki potekajo skozi vse šolsko leto. Informacije dobite na Delavski univerzi Litija, Parmova 4, tel.: 061/881-182, od 8. do 12. in od 15. do 16. ure, in sicer od 20. 8. 1991 dalje. HIGIENSKI MINIMUM ZA ZAMUDNIKE Delavska univerza Litija bo v dneh od 11. do 16. novembra 1991 organizirala tečaj higienskega minimuma za zamudnike. Vse, ki morate tečaj opraviti, vabimo, da se čimprej prijavite na delavski univerzi, tel.: 061/881-182. \ SERVIS za INSTRUKCIJE tel. 061/881-286 in 881-766 Pokličite nas takoj, ko vam začnejo delati težave: - matematika - fizika - računalništvo - elektroteh. predmeti - kemija - slovenski jezik - tuji jeziki Nudimo vam: - kvalitetne instrukcije po ugodni ceni - pomoč pri izdelavi različnih nalog Z ZNANJEM do USPEHA V četrtek, 3. oktobra 1991 zvečer, sem na poti od Graške ceste do Rozmanovega trga izgubila zlato zapestnico. Poštenega najditelja prosim, naj mi jo proti nagradi vrne na naslov: Judita Juvančič, Graška cesta 17, Litija, tel. 881-086. Jesen - sezona teniških tekmovanj V tenis parku AS smo prire- tija-Dobrava in Gabrovka, z dili v letošnji jesenski sezoni že ostalih šol pa so manjkale pred-nekaj zanimivih tekmovanj, ne- vsem deklice. kaj pa jih še poteka. Tako smo _. ..... . . spravili pod streho prvenstvo . Tekmovanje je bilo zanimivo Litije.ko smo ga prestavili zara- !n. nastopajoči so pokazali raz- di vojne. Na tem tekmovanju so lcno /nanJe teniskih vescin, prednjačili aktivni igralci tenisa ta*° da . moramo v prihodnje iz Zasavja in tudi osvojili štiri P "praviti se vec tečajev m sol najboljša mesta. \e?}^ » mladina Zmagala je V teku so zaključni boji za Litija-Dobrava, druga je bna občinsko prvenstvo in zadnje Gabrovka, tretje pa Šmartno, tekme občinske lige, ki se bo za- ,P.° najbolje uvrščen, v vsa-ključila z masters turnirjem v kl.skupim so prejeli priznanja, tem mesecu. VS1 sodeIujoci pa skromne na- Organizirali pa smo tudi tek- grade, ki sojih pnspevali spon- movanje za osnovnošolce, kjer (trgovini PIKAPOLONI- so sodelovale vse osemletke iz C?..IZ Smart.na m MIS-MAS iz naše občine. Potekalo je v štirih LltlJe ter,tenis Park AS). Skupni starostnih kategorijah, vsaka pa zmagovalec - OS Litija-Do- je imela tri discipline (dečki in braya - Pa si je prislužil se brez- deklice, posamezno ter dvojice). Pla