ŽivaŽerjav1,MajaDrobničRadobuljac2 Sa mo poško do val no ve de nje brez sa mo mo ril ne ga na me na in sa mo mo ril no ve de nje na od del ku splošne mla dost niške psi hia tri je Non-suicidalSelf-injuriousBehaviorandSuicidalBehavior ina GeneralAdolescentPsychiatricUnit IZvLEČEK KLJUČNEBESEDE:samopoškodovalnovedenjebrezsamomorilneganamena,samomorilnovedenje, poskussamomora,mladostniki,hospitaliziranimladostniki IZHODIŠČA. Sa mo poško do val no ve de nje brez sa mo mo ril ne ga na me na in sa mo mo ril no ve de nje sta ve li ki jav noz dravs tve ni težavi med mla dost ni ki, še po se bej pri ti stih, ki so v psi hia trični obrav navi. Z ra zi ska vo smo žele li ugo to vi ti po jav nost sa mo poško do val ne - ga ve de nja brez sa mo mo ril ne ga na me na in sa mo mo ril ne ga ve de nja pri mla dost ni kih, spre - je tih v bol nišnično os kr bo, ter ugo to vi ti, kakšne so značil no sti bolnišnično zdravljenih mla dost ni kov s tema oblikama ve de nja. METODE. V ra zi ska vo je bilo vključenih 87 mla - dost ni kov, ki so bili spre je ti v Eno to za ado les cent no psi hia tri jo Uni ver zi tet ne psi hia trične kli ni ke v Ljub lja ni v ob dob ju od de cem bra 2015 do de cem bra 2016. Vsi so de lu joči so ob spreje mu iz pol ni li Vprašal nik pred no sti in težav, lečeči zdrav ni ki pa so po da li oce no CGAS (Chil dren’s Glo bal As ses sment Sca le). Po dat ki o ak tual nem in pre te klem sa mo poško do - val nem ve de nju brez sa mo mo ril ne ga na me na, pri sot no sti sa mo mo ril nih mi sli ter pre - teklih po sku sih sa mo mo ra so bili pri dob lje ni iz spre jem ne do ku men ta ci je s po močjo re tro grad ne ga pre gle da bol nišničnih po pi sov. Za sta ti stično ana li zo smo prei sko van ce raz - de li li v dve sku pi ni (sku pi no, ki se je ka dar ko li sa mo poško do va la brez na me na umre ti, in ti ste, ki tega niso ni ko li sto ri li). REZULTATI. Sa mo poško do val no ve de nje brez sa mo - mo ril ne ga na me na vsaj en krat v živ lje nju je bilo pri sot no pri 43,7 % spre je tih mla dost - ni kov, ob spre je mu pri sot no sa mo poško do val no ve de nje brez sa mo mo ril ne ga na me na pa pri 25,3 %. Sa mo mo ril ne mi sli je na va ja lo 58,6 %, anam ne zo po sku sa sa mo mo ra pa 20,7 % po sa mez ni kov. Sa mo poško do val no ve de nje brez sa mo mo ril ne ga na me na je bilo po go stejše pri mlajših in de kle tih. Pri po sa mez ni kih z anam ne zo sa mo poško do val ne ga ve de nja brez samomoril ne ga na me na so bile po go stejše sa mo mo ril ne mi sli in pre te kli po sku si sa mo - mo ra. Po leg tega so v pov prečju do se ga li višje vred no sti na les tvi cah čus tve nih težav in ce lo kup ne ga stre sa ter izražali manj pro so cial ne ga ve de nja. Sa mo poško do val no ve de nje brez sa mo mo ril ne ga na me na je bilo red kejše pri bol ni kih s psi ho tičnimi mot nja mi in ne - vrot ski mi, stresnimi ter so ma to form ni mi mot nja mi, po go stejše pa pri bol ni kih z mot njami 1 ŽivaŽerjav,štud.med.,Medicinskafakulteta,Univerzav Ljubljani,Vrazovtrg2,1000Ljubljana;zerjav.ziva@gmail.com 2 Doc.dr.MajaDrobničRadobuljac,dr.med.,Centerzamentalnozdravje,UniverzitetnapsihiatričnaklinikaLjubljana, Grablovičevaulica44a,1000Ljubljana;Katedrazapsihiatrijo,Medicinskafakulteta,Univerzav Ljubljani,Studenec48, 1260Ljubljana 417MedRazgl.2019;58(4):417–27 • Raziskovalni članek oseb no sti in mot nja mi ve de nja. Bol ni ki z ak tual nim sa mo poško do val nim ve de njem brez sa mo mo ril ne ga na me na so po go ste je na va ja li sa mo mo ril ne mi sli kot ti sti, ki so s sa mo - poško do va njem prene ha li že pred spre je mom. ZAKLJUČKI. Za ra di vi so ke pre va len ce sa - mo poško do val ne ga ve de nja brez sa mo mo ril ne ga na me na pri mla dost ni kih, ki so v psi hia trični obrav na vi, in po ve za no sti tega ve de nja s sa mo mo ril nim ve de njem bi zgod - nejše pre poz na va nje ome nje nega ve de nja in boljše sle de nje bol ni kov igra lo po memb no vlo go pri pre prečeva nju sa mo mo ra pri tej po pu la ci ji. aBSTRaCT KEYWORDS:non-suicidalself-injury,suicidalbehavior,suicideattempt,adolescents,inpatients BACKGROUNDS. Non-sui ci dal self-in jury and sui ci dal be ha vior are ma jor pub lic health con cerns among ado les cents, es pe cially among tho se who are in psychia tric treat ment. The aim of our study was to de ter mi ne the oc cur ren ce of non-sui ci dal self-in jury and sui - ci dal be ha vior wit hin the ado les cent psychia tric in pa tient po pu la tion and as sess the cha - rac te ri stics of the pa tients with such be ha viors. METHODS. The study inc lu ded 87 ado les cents who were ad mit ted to the Ado les cent Psychia tric Unit of the Uni ver sity Psychia - tric Hos pi tal in Ljub lja na in the period De cem ber 2015–De cem ber 2016. The Strengths and Dif fi cul ties Que stion nai re was ad mi ni ste red to all of the par ti ci pants, in ad di tion to that, they were as sig ned CGAS (Chil dren’s Glo bal As ses sment Sca le) sco res by their doc - tors. Data on pre sent and past non-sui ci dal self-in jury, sui ci dal thoughts and at temp ted sui ci de were ac qui red through a re tro gra de analy sis of hos pi tal charts. For sta ti sti cal analy - sis, we di vi ded the sub jects into two groups, one with a hi story of past or pre sent non- sui ci dal self-injury and the ot her wit hout it. RESULTS. A to tal of 43.7% ado les cents re por ted ha ving en ga ged in non-sui ci dal self-in jury at least once in their li fe ti me and 25.3% re - por ted pre sent non-sui ci dal self-in jury. Furt her mo re, a to tal of 58.6% of the par ti ci pants re por ted sui ci dal thoughts and 20.7% had a hi story of past sui ci de at tempts. Ado les cent fe ma les and on ave ra ge youn ger pa tients were more li kely to en ga ge in non-sui ci dal self- in jury. Furt her mo re, tho se who en ga ged in non-sui ci dal self-in jury sco red higher on emo - tio nal prob lems and ove rall stress sca les and re por ted less pro-so cial be ha vior. It was less com mon for non-sui ci dal self-in jury to oc cur in pa tients with psycho tic di sor ders as well as neu ro tic, stress-re la ted or so ma to form di sor ders, and more common in pa tients with di sor ders of per so na lity and be ha vior. Pa tients that re por ted pre sent and on going non-sui ci dal self-in jury were more li kely to re port sui ci dal thoughts and had hig her ra - tes of pre vi ous at temp ted sui ci de. CONCLUSIONS. Due to the high pre va len ce of non- sui ci dal self-in jury in psychia tri cally trea ted ado les cents and its as so cia tion with sui ci dal be ha vior, early re cog ni tion and bet ter trac king of pa tients that en ga ge in non-sui ci dal self-in jury could play an im por tant role in sui ci de pre vention in this po pu la tion. 418 ŽivaŽerjav,MajaDrobničRadobuljac Sa mo poško do val no ve de nje brez sa mo mo ril ne ga na me na … IZHODIšČa Sa mo poško do val no ve de nje brez sa mo mo - ril ne ga na me na (angl. non-suicidalself-in- jury, NSSI) je na mer na poškod ba last ne ga tki va brez sa mo mo ril ne ga na me na, naj po - go ste je v ob li ki re za nja ali udar ja nja sa mega sebe (1,2). Sa mo mo ril no ve de nje je spekter ve denj skih vzor cev, ki se stop nju je pre ko sa - mo mo ril nih idej, načrtov, po sku sov sa mo - mo ra do sa mo mo ra (3). NSSI in sa mo mo - ril no ve de nje pred stav lja ta med mla dost ni ki ve lik jav noz dravs tve ni prob lem, saj je samo - mor v sta rost ni sku pi ni 15–19 let med pr - vi mi tremi vzro ki umr lji vo sti (4,5). O občas - nem NSSI je v Slo ve ni ji po ročalo kar 24 % sred nješolk in 11,6 % sred nješol cev, o sa - momo ru je raz mišlja lo 44 %, po skušalo pa že kar 10 % slo ven skih di ja kinj in di ja kov (6, 7). V letu 2016 je v Slo ve ni ji ko ličnik samo mo ra v sta rost ni sku pi ni 10–19 let zna - šal 5,91 (8). V raz vi tem sve tu se vsaj en krat v živ lje nju sa mo poško du je brez na me na umre ti 17 % mla dost ni kov, med mla dost ni - ki, ki so v psi hia trični obrav na vi, pa so pre - va len ce še višje, saj se brez na me na umreti sa mo poško du je 22 % am bu lant no zdrav - ljenih in 35–60 % bolnišnično zdravljenih mla dost ni kov (9–12). NSSI pred stav lja de - jav nik tve ga nja za sa mo mo ril no ve de nje, saj kar 70 % mla dost ni kov, ki se na tak način sa mo po ško du je, kdaj v živ lje nju tudi skuša sto ri ti sa mo mor (13,14). Pri ose bah, ki ima jo diag no sti ci ra no eno iz med mo tenj raz po loženja, oseb nost no mot njo, ank sioz no mot njo ali mot njo za ra - di uživa nja psi hoak tiv nih sno vi je NSSI najpo go ste je pri sot no (15). Kar dve tret ji ni mla dost nic, ki so bolnišnično zdravljene in se samo poško du je jo, iz pol nju je ta kri te ri je za oseb nost no mot njo, ven dar so to diagno - zo za ra di do se da njih pri po ročil red ko po - stav lja li pred 18. le tom (4,14). Kar 98 % oseb, ki so umr le za po sle di - ca mi sa mo mo ra, in 90 % oseb, ki izražajo sa mo mo ril no ve de nje, ima diag no sti ci ra no vsaj eno iz med dušev nih mo tenj, naj po - goste je gre za mot njo raz po loženja, oseb - nost no mot njo, mot njo za ra di uživa nja psi - hoak tiv nih sno vi ali shi zo fre ni jo (16,17). Pre va len ca NSSI je naj višja v mla dost - ništvu, s pre ho dom v odra slo dobo pa se po - jav nost NSSI zelo zmanjša, saj pri večini po sa mez ni kov po pol no ma iz zve ni (18). Kljub temu se NSSI lah ko na da lju je v odra - slost, naj po go ste je pri ti stih, ki ima jo anam - ne zo sa mo mo ril ne ga ve de nja ali pri druženo duševno mot njo, še po se bej če so v puberte - ti tr pe li za de pre si jo ali ank sioz nost jo (18, 19). Po sku si sa mo mo ra ka sne je v živ lje nju so po go stejši pri ti stih, ki z NSSI na da lju - je jo še v odra sli dobi (19). Na men ra zi ska ve je bil ugo to vi ti po jav - nost NSSI in sa mo mo ril ne ga ve de nja pri bol ni kih, spre je tih v bol nišnično os kr bo na od del ku za splošno mla dost niško psi hia tri - jo v Slo ve ni ji, in ugo to vi ti, kakšne so značil - no sti po sa mez ni kov, pri ka te rih je pri sot no takšno ve de nje. Žele li smo tudi ugo to vi ti, kakšne so raz li ke v po jav lja nju teh ve denj pri bol ni kih, ki se zdra vi jo za ra di raz ličnih dušev nih mo tenj. METODE Na Eno to za ado les cent no psi hia tri jo Uni - ver zi tet ne psi hia trične kli ni ke v Ljub lja ni je bilo v ob dob ju od de cem bra 2015 do de - cem bra 2016 spre je tih 100 raz ličnih bol ni - kov, 13 od teh ni žele lo iz pol ni ti vpra šal ni - ka, ki smo ga upo rab lja li pri ra zi ska vi. Vzo rec je tako za jel 87 po sa mez ni kov, ki so bili spre je ti na od de lek v enem letu. Razi - ska va je bila del ra zi ska ve, odo bre ne s stra - ni etične ko mi si je Uni ver zi tet ne psi hia - trične klinike v Ljub lja ni dne 16. 5. 2017. De mo graf ske po dat ke, anam ne stične po dat ke, po dat ke o tra ja nju bol nišničnega zdrav lje nja v dne vih, po dat ke o tre nut nem ali pre te klem NSSI, po dat ke o pri sot no sti sa mo mo ril nih mi sli in anam ne zi po sku sov sa mo mo ra smo pridobi li s po močjo re tro - spek tiv ne ga pre gle da bol nišničnih po pi sov. Kot NSSI je bila opre de lje na ka kršna ko li obli ka ve de nja, ki jo je po sa mez nik iz va jal z name nom, da se poško du je, obe nem pa ni 419MedRazgl.2019;58(4): želel, da bi bila po sle di ca tega ve de nja smrt (npr. re za nje kože, za ba da nje, žga nje po koži, pra ska nje do krvi, udar ja nje ob ste no, za dr - go va nje okrog vra tu in po dob no). Kot sa mo - mo ril no ve de nje so bile opre de lje ne sa mo - mo ril ne mi sli, načrti in po sku si sa mo mo ra. Na da lje je bil po skus sa mo mo ra opre de ljen kot ka kršno ko li vede nje, pri ka te rem je po - sa mez nik od go vo ril, da si je skušal ško do - va ti z na me nom umre ti. Pri ra zi ska vi smo upo ra bi li Vprašal - nik pred no sti in težav (angl. strengthsand difficultiesquestionaire, SDQ) za sta rost no sku pi no 11–17 let v slo ven skem je zi ku, ki ga mla dost ni ki iz pol nju je jo kot del spre jem - ne do ku men ta ci je ob pri ho du na od de lek. Vprašal nik je se stav ljen iz 25 vprašanj, ki oce nju je jo močna in šibka po dročja mla - dost ni ko ve ga delovanja. Za je ma po pet vprašanj s po dročij čus tve nih težav, mo tenj vede nja, hi pe rak tiv no sti in mo tenj kon cen - tra ci je ter s po dročja ra zu me va nja z vrst - ni ki. Pet vprašanj je na me nje nih oce nje va - nju pete ka te go ri je – pro so cial ne ga ve de nja. Možni od go vo ri na po sa mez na vprašanja so: ne drži, del no drži in go to vo drži, ki se ocenju je jo z od nič do dveh točk. V vsa ki ka te go ri ji je mo goče do seči od nič do de - set točk. Z iz je mo pro so cial ne ga ve de nja naka zu je več zbra nih točk v po sa mez ni ka - tego ri ji na več težav (20). Sešte vek točk pr - vih šti rih ka te go rij je združen v les tvi ci celo kup nih težav ter lah ko zav za me vred - no sti 0–40. Oce no CGAS (Chil dren’s Glo bal As ses - sment Sca le), ki oce nju je ra ven otro ko ve - ga oz. mla dost ni ko ve ga splošnega delovanja s šte vilčnimi vred nost mi 1–100, pri čemer višja vred nost po me ni boljše delovanje, so ob spre je mu ter od pu stu po da li lečeči zdrav ni ki (21). Za sta ti stično ob de la vo po dat kov smo upo ra bi li pro gram IBM SPSS Sta ti stics 22 (IBM Cor po ra tion, Ar monk, New York, ZDA). Za opis de mo graf skih po dat kov smo upo - ra bi li opi sno sta tisti ko (pov prečna vred nost, stan dard ni od klon in frek ven ca). Za nadalj - njo ana li zo smo ose be raz de li li v dve sku - pi ni, in si cer sku pi no, ki se je ka dar ko li v živ - lje nju sa mo poško do va la brez na me na umre ti (NSSI), in sku pi no z od sot no NSSI (NE-NSSI). Za primerja vo sku pin smo upo - ra bi li t-test za neod vi sne spre men ljiv ke ter test χ2. Zno traj sku pi ne NSSI smo po - se bej pri mer ja li tudi bol ni ke z ak tual nim NSSI ob spre je mu in ti ste, ki so ime li NSSI samo v anam ne zi, tre nut no pa to ve de nje pri njih ni bilo več pri sotno. REZULTaTI V ra zi ska vi je so de lo va lo 100 bol ni kov, ki so bili spre je ti na od de lek mla dost niške psi - hia tri je v roku ene ga leta. Ker je bilo 13 po - sa mez ni kov iz ločenih, je bilo v sta ti stično ana li zo vključenih 87 po sa mez ni kov, 58 de - klet (66,7 %) in 29 fan tov (33,3 %). Nji ho va pov prečna sta rost je bila 16,9 let (14–20 let). Sa mo mo ril ne mi sli so bile pri sot ne pri 51 bol ni kih (58,6 %), ene ga ali več po sku - sov sa mo mo ra je ime lo v anam ne zi 18 bol - ni kov (20,7 %). Vsaj en krat v živ lje nju se je sa mo poško do valo brez sa mo mo ril ne ga na - me na 38 (43,7 %) od vključenih 87 bol niš - nično zdrav lje nih mla dost ni kov in si cer 33 (56,9 %) de klet in 5 (17,2 %) fan tov. Ob spre je mu je bilo NSSI tre nut no pri sot no pri 22 bol ni kih (25,3%). Med bol ni ki, ki so ime - li v anam ne zi NSSI, je 28 (73,7 %) na ved - lo tudi tre nut no pri sot nost sa mo mo ril nih mi sli, 13 (34,2%) pa je že kdaj po sku si lo sto - ri ti sa mo mor. Naj po go stejša od pust na diag no za v sku - pi ni z NSSI je bila iz sku pi ne ve denj skih in čus tve nih mo tenj, ki se na vad no začnejo v otroštvu ali ado les cen ci (36,8 %), v 26,3 % iz sku pi ne oseb nost nih mo tenj in v 18,4 % iz sku pi ne mo tenj raz po loženja. Re zul ta ti pri mer ja ve med sku pi no z NSSI in sku - pino NE-NSSI so pri ka za ni v ta be li 1. Bol - niki iz sku pi ne NSSI so bili v pov prečju mlajši (p=0,045), po go ste je je šlo za de kleta (p < 0,001), ki po go ste je na va ja jo pri sotnost ak tual nih sa mo mo ril nih mi sli (p = 0,012) in pre te kle po sku se sa mo mo ra (p = 0,006), 420 ŽivaŽerjav,MajaDrobničRadobuljac Sa mo poško do val no ve de nje brez sa mo mo ril ne ga na me na … 421MedRazgl.2019;58(4): Ta be la 1. R ez ul ta ti t- te st a za n eo dv is ne s pr em en lji vk e pr is ku pi na h s  pr is ot ni m s am op oš ko do va ln im v ed en je m b re z sa m om or iln eg a na m en a in o ds ot ni m s am op oš ko do va ln im ve de nj em b re z sa m om or iln eg a na m en a. S ta ti st ič no p om em bn e p- vr ed no st is o v  od eb el je ne m ti sk u. C G A S  – Ch ild re n’ s G lo ba lA ss es sm en tS ca le ,S D Q  – v pr aš al ni k pr ed no st ii n te ža v (a ng l. st re ng th s an d di f f i c ul ti es q ue st io na i re ), N SS I – s am op oš ko do va ln o ve de nj e br ez s am om or iln eg a na m en a (a ng l. no n- su i c i d al s el f- in ju ry ), N E- N SS I – o ds ot no s am o- po šk od ov al no v ed en je b re z sa m om or iln eg a na m en a. N E- N SS I ( n = 49 ) N SS I ( n = 38 ) Sk u p aj (n = 8 7) Po vp re čn a Po vp re čn a Po vp re čn a F- vr ed no st Pr os to st ne  p- vr ed no st vr ed no st vr ed no st vr ed no st st op nj e (s ta nd ar dn i (s ta nd ar dn i (s ta nd ar dn i od kl on ) od kl on ) od kl on ) St ar os t 17 ,2 0 (1 ,9 2) 16 ,5 2 (1 ,1 5) 16 ,9 0 (1 ,6 6) 8, 60 3 80 ,4 53 0, 04 5 Tr aj an je h os pi ta liz ac ije 39 ,9 8 (4 6, 70 ) 36 ,5 2 (3 1, 40 ) 36 ,1 5 (1 0, 88 ) 1, 53 8 85 0, 69 6 CG A S ob s pr ej em u 35 ,2 6 (1 1, 68 ) 37 ,2 1 (9 ,8 0) 51 ,5 7 (1 5, 14 ) 0, 08 3 85 0, 41 2 CG A S ob o dp us tu 50 ,7 7 (1 6, 13 ) 52 ,6 0 (1 3, 90 ) 38 ,4 7 (4 0, 55 ) 0, 49 8 85 0, 57 9 Sp re je m ni S D Q s ku pe n st re s 15 ,3 8 (6 ,2 8) 18 ,1 3 (4 ,9 9) 16 ,5 8 (5 ,8 8) 3, 13 8 84 ,9 33 0, 02 6 Sp re je m ni S D Q č us tv en e te ža ve 5, 20 (2 ,6 2) 6, 39 (2 ,3 6) 5, 72 (2 ,5 7) 1, 16 2 85 0, 03 1 Sp re je m ni S D Q v ed en js ke t ež av e 1, 71 (1 ,4 2) 2, 18 (1 ,3 1) 1, 92 (1 ,3 9) 0, 04 9 85 0, 11 9 Sp re je m ni S D Q h ip er ak ti vn os t in m ot nj e po zo rn os ti 4, 89 (2 ,4 8) 5, 50 (1 ,7 9) 5, 16 (2 ,2 1) 3, 27 5 84 ,6 34 0, 19 4 Sp re je m ni S D Q ra zu m ev an je z  v rs tn ik i 3, 51 (2 ,3 0) 4, 05 (1 ,9 4) 3, 74 (2 ,1 5) 1, 55 7 85 0, 24 7 Sp re je m ni S D Q p ro so ci al no v ed en je 8, 02 (1 ,4 3) 7, 05 (1 ,9 8) 7, 59 (1 ,7 5) 4, 24 9 64 ,8 72 0, 01 4 dose ga jo sta ti stično značilno višje vred no - sti vprašal ni ka SDQ pri les tvi cah čus tve nih težav (p=0,031) in skup ne ga stre sa (p=0,026) ter nižje vred no sti na les tvi ci pro so cial nega ve de nja (p = 0,014). Bol ni ki v sku pi ni NSSI do se ga jo višje vred no sti tudi pri os ta lih ka - te go ri jah vprašal ni ka SDQ, ven dar te raz - li ke niso sta ti stično značilne. Statis tično značilno je manj NSSI v sku - pi ni bol ni kov, ki ima jo ob od pu stu diag no - ze iz sku pi ne psi ho tičnih mo tenj (p = 0,002) ali ne vrot ske, stre sne in so ma to form ne mot - nje (p=0,042), sta ti stično značilno več NSSI pa je pri ti stih, ki ima jo od pust no diag no - zo iz sku pi ne mo tenj oseb no sti in ve denja (p = 0,048). Re zul ta ti pri mer ja ve pri sot no - sti NSSI in od sot no sti NSSI pri po sa mez - nih sku pi nah diag noz se na ha ja jo v ta be li 2. Med sku pi na ma z ak tual nim in iz ključ - no pre te klim NSSI je bila edi na sta ti stično značilna raz li ka v po go sto sti pre te klih po - sku sov sa mo mo ra (p = 0,016), re zul ta ti pri - mer ja ve med sku pi na ma so na ve de ni v ta - be li 3. ZaKLJUČKI Z ra zi ska vo smo žele li ugo to vi ti v ko likšni meri sta pri moški in žen ski po pu la ci ji mla - dost ni kov, spre je tih v os kr bo na od delku za splošno mla dost niško psi hia tri jo, pri sot na NSSI ter sa mo mo ril no ve de nje, in kakšne so raz li ke v po javlja nju teh ve denj pri bol - ni kih, ki se zdra vi jo za ra di raz ličnih sku pin mo tenj. Po leg tega smo žele li ugo to vi ti razli ke med značil nost mi bol ni kov brez in z NSSI. Pre ve ri li smo tudi, ali ob sta ja jo raz - li ke med bol ni ki, pri ka te rih je NSSI tre - nutno pri sot no, in ti sti mi, pri ka te rih je bilo NSSI pri sot no le v pre te klo sti. V pre gle da nem vzor cu mla dost ni kov, spre je tih na psi hia trični od de lek, je bilo NSSI ka dar ko li pri sot no pri 43 %, kar je manj kot v pri mer lji vih ra zi ska vah, v ka te - rih so ugo tav lja li NSSI pri kar okrog 60 % 422 ŽivaŽerjav,MajaDrobničRadobuljac Sa mo poško do val no ve de nje brez sa mo mo ril ne ga na me na … Ta be la 2.Prisotnostsamopoškodovalnegavedenjabrezsamomorilneganamenainodsotnostsamopoško- dovalnegavedenjabrezsamomorilneganamenav skupinahdiagnoz.Statističnopomembnep-vrednosti sov odebeljenemtisku.NSSI –samopoškodovalnovedenjebrezsamomorilneganamena(angl.non-suicidal self-in jury),NE-NSSI –odsotnostsamopoškodovalnegavedenjabrezsamomorilneganamena,MKB –medna- rodnaklasifikacijabolezni. Sku pi na diag noz NSSI NE-NSSI (šte vi lo bol ni kov/ (šte vi lo bol ni kov/ χ2 de lež [%]) de lež [%]) Psihotičnemotnje 0/0 11/100 0,002 (MKBF20–F29) Razpoloženjske(afektivne)motnje 7/41,1 10/58,9 0,817 (MKBF30–F39) Nevrotske,stresneinsomatoformnemotnje 3/20 12/80 0,042 (MKBF40–F48) Vedenjskisindromi,povezanis fiziološkimi 3/100 0/0 0,080 motnjamiintelesnimidejavniki (MKBF50–F59) Motnjeosebnostiinvedenjav odraslidobi 10/66,7 5/33,3 0,048 (MKBF60–F69) Motnjeduševnega(psihološkega)razvoja 1/100 0/0 0,437 (MKBF80–F89) Vedenjskeinčustvenemotnje,kisezačnejo 14/56 11/44 0,320 navadnov otroštvualiadolescenci (MKBF90–F98) 423MedRazgl.2019;58(4): Ta be la 3 .R ez ul ta ti t- te st a za n eo dv is ne s pr em en lji vk e pr is ku pi na h s  tr en ut no p ris ot ni m s am op oš ko do va ln im v ed en je m b re z sa m om or iln eg a na m en a. C G A S  – Ch ild re n’ s G lo ba l A ss es sm en t Sc al e, S D Q  – v pr aš al ni k pr ed no st ii n te ža v (a ng l. st re ng th s an d di f f i c ul ti es q ue st io na i re ), N SS I – s am op oš ko do va ln o ve de nj e br ez s am om or iln eg a na m en a (a ng l. no n- su i c i d al s el f- in ju ry ). P re te kl o N SS I a k t ua l n o N SS I (n = 16 ) (n = 2 2) Sk u p aj (n = 3 8) Po vp re čn a Po vp re čn a Po vp re čn a F- vr ed no st Pr os to st ne  p- vr ed no st vr ed no st vr ed no st vr ed no st st op nj e (s ta nd ar dn i (s ta nd ar dn i (s ta nd ar dn i od kl on ) od kl on ) od kl on ) St ar os t 16 ,5 6 (1 ,2 1) 16 ,5 0 (1 ,1 4) 16 ,5 2 (1 ,1 5) 0, 00 3 36 0, 87 2 Tr aj an je h os pi ta liz ac ije 24 ,6 8 (2 2, 21 ) 45 ,1 3 (3 4, 64 ) 36 ,5 2 (3 1, 40 ) 7, 34 4 36 0, 04 6 CG A S ob s pr ej em u 39 ,8 7 (8 ,0 8) 35 ,2 7 (1 0, 64 ) 37 ,2 1 (9 ,8 0) 0, 40 8 36 0, 15 6 CG A S ob o dp us tu 51 ,0 0 (1 2, 67 ) 53 ,7 7 (1 4, 91 ) 52 ,6 0 (1 3, 90 ) 0, 28 2 36 0, 55 1 Sp re je m ni S D Q s ku pe n st re s 18 ,1 2 (6 ,0 4) 18 ,1 3 (4 ,2 3) 18 ,1 3 (4 ,9 9) 2, 57 7 36 0, 99 5 Sp re je m ni S D Q č us tv en e te ža ve 6, 18 (2 ,5 1) 6, 54 (2 ,3 0) 6, 39 (2 ,3 6) 0, 58 4 36 0, 65 1 Sp re je m ni S D Q v ed en js ke t ež av e 2, 06 (1 ,1 8) 2, 27 (1 ,4 2) 2, 18 (1 ,3 1) 0, 23 5 36 0, 63 2 Sp re je m ni S D Q h ip er ak ti vn os t in m ot nj e po zo rn os ti 5, 87 (1 ,7 8) 5, 22 (1 ,7 9) 5, 50 (1 ,7 9) 0, 16 7 36 0, 27 9 Sp re je m ni S D Q ra zu m ev an je z  v rs tn ik i 4, 00 (1 ,8 9) 4, 09 (2 ,0 2) 4, 05 (1 ,9 4) 0, 41 7 36 0, 88 9 Sp re je m ni S D Q p ro so ci al no v ed en je 6, 43 (1 ,8 9) 7, 50 (1 ,9 7) 7, 05 (1 ,9 8) 0, 02 8 36 0, 10 4 bol ni kov (12,22). Raz li ke lah ko pri pišemo dru gačnim vključit ve nim kri te ri jem, saj av - tor ji niso vključili bol ni kov s psi ho tičnimi mot nja mi, pri ka te rih je NSSI iz jem no red - ko in tudi sami na va ja jo, da je nji ho va ra - zi sko va na po pu la ci ja namenoma se stav lje na iz večjega de leža bol ni kov z ra zi sko va no pa - to lo gi jo (22). Prav tako kot dru ge ra zi skave tudi naša ugo tav lja, da je NSSI po go stejše pri mlajših in pri mla dost ni cah (2,4,23–25). V pri mer ja vi s splošno po pu la ci jo mla - dost ni kov, v ka te ri je sa mo mor že kdaj po - skušalo sla bih 11% mla dost ni kov, sa mo mo - ril ne mi sli pa je že ime lo 38 % mla dost - ni kov, je v pred stav lje nem vzor cu sa mo mor po skušalo 21 %, sa mo mo ril ne mi sli pa že ime lo 60 % bolnišnično zdravljenih mla - dost ni kov (6,7). Ra zum lji vo je, da je v vzor - cih bolnišnično zdravljenih mla dost ni kov de lež ti stih s sa mo mo ril nim ve de njem večji kot v splošni po pu la ci ji. Prav tako je ra zum lji vo, da ra zi ska ve, ki za je ma jo bol - ni ke z od del kov, subs pe cia li zi ra nih za zdrav - lje nje mo tenj raz po loženja in mo tenj ve de - nja, opi su je jo še večje pre va len ce teh ve denj (24–38 % po skuša sa mo mor, sa mo mo ril ne mi sli ima tudi do 67 % mla dost ni kov) kot naša razi ska va, pri ka te ri je v vzo rec vklju - če na ce lot na po pu la ci ja bolnišnično zdrav - ljenih mla dost ni kov, to rej tudi bol ni ki, ki se zdra vi jo zaradi mo tenj, pri ka te rih se sa mo - mo ril no ve de nje pra vi lo ma red ko po jav lja (23,24). V pred stav lje nem vzor cu ima jo bolniki, pri ka te rih je pri sot no NSSI, tudi po go stejše sa mo mo ril ne mi sli in so po go ste je že posku - si li sto ri ti sa mo mor, kar je v skla du z izsled - ki po dob nih ra zi skav (1,14,23,25,26). V pred stav lje nem vzor cu so ime li mla - dost ni ki iz sku pi ne z NSSI več čus tve nih težav, doživ lja li so več ce lo kup ne ga stre sa in iz ka zo va li manj pro so cial ne ga ve de nja. Tudi dru ge ra zi ska ve pri bolnišnično zdrav - ljenih mladost ni kih z NSSI ugo tavljajo, da so bolj im pul ziv ni, se po go ste je ve de jo anti so cial no in po ročajo o večjih čus tve nih sti skah (18,19,27,28). Pri am bu lant no vo - de nih mla dost ni kih z NSSI pa ugo tav lja jo vi so ke vred no sti ce lo kup ne ga stre sa in težav na področjih čus tvo va nja ter ve de nja (10). Naše ugo to vi tve se del no skla da jo z na ve - de ni mi ugo to vi tva mi, saj pri prei sko va nih mla dost ni kih z NSSI z vprašal ni kom SDQ ni smo ugo to vi li sta ti stično značilno več težav na po dročju ve de nja, čeprav so do se - ga li tudi na tem in vseh preo sta lih po dročjih bolj za skrb lju joče re zul ta te. Raz log za to raz - li ko je lah ko, da so simp to me ve de nja na vprašal ni ku oce nje va li mla dost ni ki sami, saj oni sami pra vi lo ma svo je ve de nje oce nju - je jo manj kri tično kot odra sli opa zo val ci. Prav tako so naši re zul ta ti po ka za li več NSSI v sku pi ni mla dost ni kov z diag no zo mo tenj ve de nja ali oseb no sti, kar pod pi ra zad nje raz mišlja nje. Prav tako so v ra zi ska vi pri am bu lant no vo de nih mla dost ni kih z NSSI do ka za li značilno nižje vred no sti CGAS od dru gih ambu lant no vo de nih mla dost ni kov, ki pa jih pri našem vzor cu ni smo do ka za li (10). Raz log za to je lah ko v vi so ki pri za de - to sti mla dost ni kov, ki so bili bolnišnično zdravljeni za ra di dru gih raz lo gov, ne sa mo - poškodo va nja. V am bu lant ni obrav na vi so pra vi lo ma bol ni ki manj pri za de ti. Ra zi ska ve kažejo, da se pri bolnišnično zdravljenih mla dost ni kih NSSI po go ste je po javlja pri ti stih z diag no sti ci ra no mot njo oseb no sti, ank sioz no mot njo, mot njo raz po - loženja ali mot njo hra nje nja (22). Na našem vzorcu smo lah ko do ka za li po go stejše pojav - ljanje NSSI le pri ti stih bol ni kih, ki ima jo od pust no diag no zo iz sku pi ne mo tenj oseb - no sti, prav tako se je na ka zo va lo več NSSI pri ti stih z diag no zo mo tenj ve de nja, vendar raz li ka ni bila sta ti stično z načilna. Nepo ve - za nost z mot nja mi hra nje nja lah ko raz lo - žimo z dejs tvom, da so mla di, ki se zdra vi jo za ra di mo tenj hra nje nja, zdravljeni na loče - nem od del ku in zato niso bili re pre zen ta - tiv no za je ti v vzor cu. Prei sko va ni mla dost ni ki, ki so se ob spre je mu ak tual no sa mo poško do va li, so v pre te klo sti po go ste je po skušali sa momor kot ti sti, ki so se sa mo poško do va li samo 424 ŽivaŽerjav,MajaDrobničRadobuljac Sa mo poško do val no ve de nje brez sa mo mo ril ne ga na me na … v pre te klo sti, ak tual no pa ne. Mla di, ki se sa mo poško du je jo, ima jo po go sto pri družene duševne mot nje, ki brez zdrav lje nja ne iz - zve ni jo. Tako ob sta ja ve li ka ver jet nost, da se bo pri njih vzo rec sa mo poškodo va nja brez zdrav lje nja na da lje val tudi v odraslost (18). Ra zi ska va, iz ve de na na odra slih, ki so bili zdravljeni na splošnem od del ku za psi hia - tri jo, je po ka za la, da so bol ni ki z anam ne - zo NSSI po go ste je na ved li tudi pre te kle po sku se sa mo mo ra, kar 70% mla dost ni kov, ki se sa mo poško du je, pa vsaj en krat v živ - lje nju tudi po skuša sa mo mor (14,26). Re tros pek tiv na ana li za bol nišničnih po pi sov pred stav lja sla bost ra zi ska ve, saj prido bi va nje po dat kov o NSSI in sa mo mo - ril nem ve de nju ni bilo stan dar di zi ra no z upo ra bo oce nje val nih inštru men tov. Hkra - ti pa kaže, da kli nični pre gled z anam ne zo in he te roa nam ne zo, ka te re ga nu jen del je tudi oce na po go sto sti, funk ci je in tve ga no - sti sa mo mo ril no sti in sa mo poško do va nja, v za dost ni meri oce ni pri sot nost ra zi sko va - nih ve denj, saj so bili po dat ki o njih do stop - ni za vse bolnišnično zdravljene bol ni ke. Prav tako so bile pre va len ce teh ve denj pri - mer lji ve s po dob ni mi v dru gih ra zi ska vah (10–12). Za na tančnejšo ra zi sko val no oce no značil no sti obeh ve denj bi bili po treb ni po - drob nejši inštru men ti (29,30). V ra zi ska vi smo uporabili SDQ za sta - rostno sku pi no 11–17 let, čeprav je sta rost bolnišnično zdravljenih mla dost ni kov 14–20 let (pov prečna sta rost 16,9 let), ra zi ska ve na - mreč kažejo do volj do bro ve ljav nost in za - nes lji vost vprašal ni ka pri mla dost ni kih do sta ro sti vključno 19 let, na opi sa nem bol niš - nič nem od del ku pa je bolnišnično zdrav lje - nje sta rejših od 19 let iz jem no red ke (31–33). Pri ka za na ra zi ska va je pokazala, da je med bolnišnično zdravljenimi slo ven ski mi mla dost ni ki in mla dost ni ca mi NSSI do kaj po go sto. Ka dar je pri mla dih bol ni kih to ve - de nje pri sotno, lah ko pričaku je mo, da bomo ugo to vi li več dru gih dušev nih mo tenj, tudi mot nje oseb no sti, po go stejše po jav lja nje pri - druženih sa mo mo ril nih ve denj ter večje doživ lja nje stre sa. V luči za ve da nja, da je sa - mo mor v tej po pu la ci ji eden glav nih vzro - kov umr ljivosti in da je v Slo ve ni ji še ved - no po go stejši kot v večini dru gih evrop skih držav, je po seb na po zor nost tej sku pi ni mla dost ni kov eden po memb nejših čle nov preven ti ve sa mo mo ra. Za ra di med se boj ne pove za ve med NSSI in sa mo mo ril nim ve - de njem ter za ra di po ve zave med NSSI in dušev ni mi mot nja mi je zgod nje pre poz na - va nje in us trez no zdrav lje nje dušev nih mo - tenj ter boljše sle de nje bol ni kom, ki se sa - mo poško du je jo, lah ko ključ do pre ven ti ve sa mo mo ra pri teh po sa mez ni kih. 425MedRazgl.2019;58(4): LITERaTURa 1. Lloyd-RichardsonEE,PerrineN,DierkerL,etal.Characteristicsandfunctionsofnon-suicidalself-injuryin a communitysampleofadolescents.PsycholMed.2007;37(8):1183–92. 2. JacobsonCM,GouldM.Theepidemiologyandphenomenologyofnon-suicidalself-injuriousbehavioramong adolescents:A criticalreviewoftheliterature.ArchSuicideRes.2007;11(2):129–47. 3. ŠkodlarB.Samomorilnost.In:PregeljP,ed.Psihiatrija.1sted.Ljubljana:Psihiatričnaklinika;2013.p. 330–40. 4. HawtonK,SaundersKE,O’ConnorRC.Self-harmandsuicideinadolescents.Lancet.2012;379(9834):2373–82. 5. PattonGC,CoffeyC,SawyerSM,etal.Globalpatternsofmortalityinyoungpeople:A systematicanalysis ofpopulationhealthdata.Lancet.2009;374(9693):881–92. 6. RadobuljacMD,BratinaNU,BattelinoT,etal.Lifetimeprevalenceofsuicidalandself-injuriousbehaviorsin a representativecohortofslovenianadolescentswithtype1diabetes.PediatrDiabetes.2009;10(7):424–31. 7. TomoriM,KienhorstCW,deWildeEJ,etal.Suicidalbehaviourandfamilyfactorsamongdutchandslovenian highschoolstudents:A comparison.ActaPsychiatrScand.2001;104(3):198–203. 8. Svetovnidanpreprečevanjasamomora:»Vzemisitrenutek,rešiživljenje«[internet].Ljubljana:Nacionalni inštitutzajavnozdravje;c2014[citirano201820Jun].Dosegljivona:http://www.nijz.si/sl/10-september- 2017-svetovni-dan-preprecevanja-samomora-vzemi-si-trenutek-resi-zivljenje 9. SwannellSV,MartinGE,PageA,etal.Prevalenceofnonsuicidalself-injuryinnonclinicalsamples:Systematic review,meta-analysisandmeta-regression.SuicideLifeThreatBehav.2014;44(3):273–303. 10. Garcia-NietoR,CarballoJJ,DiazdeNeiraHernandoM,etal.Clinicalcorrelatesofnon-suicidalself-injury(nssi) inanoutpatientsampleofadolescents.ArchSuicideRes.2015;19(2):218–30. 11. LiuRT,FrazierEA,CataldoAM,etal.Negativelifeeventsandnon-suicidalself-injuryinanadolescentinpatient sample.ArchSuicideRes.2014;18(3):251–8. 12. KaessM,ParzerP,MatternM,etal.Adversechildhoodexperiencesandtheirimpactonfrequency,severity, andtheindividualfunctionofnonsuicidalself-injuryinyouth.PsychiatryRes.2013;206(2–3):265–72. 13. BrownRC,PlenerPL.Non-suicidalself-injuryinadolescence.CurrPsychiatryRep.2017;19(3):20. 14. NockMK,JoinerTE,Jr.,GordonKH,etal.Non-suicidalself-injuryamongadolescents:Diagnosticcorrelates andrelationtosuicideattempts.PsychiatryRes.2006;144(1):65–72. 15. NitkowskiD,PetermannF.SelbstverletzendesVerhaltenundkomorbidepsychischeStörungen:einÜberb- lick.FortschrNeurolPsychiatr.2011;79(1):9–20. 16. BertoloteJM,FleischmannA,DeLeoD,etal.Psychiatricdiagnosesandsuicide:Revisitingtheevidence.Crisis. 2004;25(4):147–55. 17. CavanaghJT,CarsonAJ,SharpeM,etal.Psychologicalautopsystudiesofsuicide:A systematicreview.Psychol Med.2003;33(3):395–405. 18. MoranP,CoffeyC,RomaniukH,etal.Thenaturalhistoryofself-harmfromadolescencetoyoungadulthood: A population-basedcohortstudy.Lancet.2012;379(9812):236–43. 19. KiekensG,HaskingP,BruffaertsR,etal.Whatpredictsongoingnonsuicidalself-injury?:A comparisonbetween persistentandceasedself-injuryinemergingadults.JNervMentDis.2017;205(10):762–70. 20. GoodmanR.Thestrengthsanddifficultiesquestionnaire:A researchnote.JChildPsycholPsychiatry.1997; 38(5):581–6. 21. ShafferD,GouldMS,BrasicJ,etal.A children’sglobalassessmentscale(cgas).ArchGenPsychiatry.1983; 40(11):1228–31. 22. GlennCR,KlonskyED.Nonsuicidalself-injurydisorder:Anempiricalinvestigationinadolescentpsychiatric patients.JClinChildAdolescPsychol.2013;42(4):496–507. 23. GroschwitzRC,KaessM,FischerG,etal.Theassociationofnon-suicidalself-injuryandsuicidalbehaviorac- cordingtodsm-5inadolescentpsychiatricinpatients.PsychiatryRes.2015;228(3):454–61. 24. JacobsonCM,MuehlenkampJJ,MillerAL,etal.Psychiatricimpairmentamongadolescentsengagingindifferent typesofdeliberateself-harm.JClinChildAdolescPsychol.2008;37(2):363–75. 25. WolffJ,FrazierEA,Esposito-SmythersC,etal.Cognitiveandsocialfactorsassociatedwithnssiandsuicide attemptsinpsychiatricallyhospitalizedadolescents.JAbnormChildPsychol.2013;41(6):1005–13. 26. AndoverMS,GibbBE.Non-suicidalself-injury,attemptedsuicide,andsuicidalintentamongpsychiatricinpa- tients.PsychiatryRes.2010;178(1):101–5. 27. LudtkeJ,WeizeneggerB,RauberR,etal.Theinfluenceofpersonalitytraitsandemotionalandbehavioral problemsonrepetitivenonsuicidalself-injuryina schoolsample.ComprPsychiatry.2017;74:214–23. 426 ŽivaŽerjav,MajaDrobničRadobuljac Sa mo poško do val no ve de nje brez sa mo mo ril ne ga na me na … 28. KlonskyED.Thefunctionsofdeliberateself-injury:a reviewoftheevidence.ClinPsycholRev.2007;27(2): 226–39. 29. NockMK,PrinsteinMJ.A functionalapproachtotheassessmentofself-mutilativebehavior.JConsultClin Psychol.2004;72(5):885–90. 30. KlonskyED,GlennCR.Assessingthefunctionsofnon-suicidalself-injury:Psychometricpropertiesoftheinven- toryofstatementsaboutself-injury(isas).JPsychopatholBehavAssess.2009;31(3):215–9. 31. Ortuno-SierraJ,ChocarroE,Fonseca-PedreroE,etal.Theassessmentofemotionalandbehaviouralproblems: Internalstructureofthestrengthsanddifficultiesquestionnaire.IntJClinHealthPsychol.2015;15(3):265–73. 32. VanRoyB,VeenstraM,Clench-AasJ.Constructvalidityofthefive-factorstrengthsanddifficultiesquestion- naire(sdq)inpre-,early,andlateadolescence.JChildPsycholPsychiatry.2008;49(12):1304–12. 33. BoeT,HysingM,SkogenJC,etal.Thestrengthsanddifficultiesquestionnaire(sdq):Factorstructureand genderequivalenceinnorwegianadolescents.PLoSOne.2016;11(5):e0152202. Avtoriciizjavljata,dav zvezis predstavljenoraziskavoniprišlodonavzkrižjainteresov.Raziskavajebiladeloma financiranaizsredstevARRSprogramaP3-0343. Prispelo28. 9. 2018 427MedRazgl.2019;58(4):