24. štov. Novo iiiCHto, )5. decembra lííOT. XXIIL leliiik. dolenjsk i" noyic Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina 7,a, Nemčijo, Bosno in droge evropske driave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oziiarila tiskarna J. Krajec nasi, t Novem mestn. Vesele božične praznike in srečno novo leto vošči prav od srca vsem cenjenim naročnikom, dopisnikom in drugim podpornikom, kakor tudi čitateljem „Dol. Novic" Urednik. F. n. naročnikom in čitateljem „"Dol, Novic''. s to številko sklepajo „Dol. Novice" 23. leto svojega obstanka. Dull časa in gospodarske potrebe na Dolenjskem ao jili rodile svoj čas. Najocitnejal dokaz, da 80 bile potrebne, je, da so se udomačile in priljubile povsod na Dolenjskem. Zlasti jili citajo k zau i manjem, veseljem in s koristjo nasi gospodarji. Vsaj so pa ,,Dol. Novine" priobíevale zares le najboljše gospodarske spise, razpravljajoče nase dolenjske, kmetijske in obrtnijske razmere. Seveda e() zraven tťga donasale tudi vsakovrstnih novic od blizu in daleč, ter povesti, kratko-časnic, inseratnili na;!nanil itd. In to pot začrtale bo si „Dol. Novice" tudi za priliodnjost. Priobčevali se bodo le najboljši spisi gospodarske vsebine, zlasti iz vinarstva in živinoreje, spisani od nasib domačili strokovnjakov ; poročale se bodo vse važnejše, politične in dnevne novice ; vzdrževale se bodo vsake polemike in pisane bodo v krščanskem duliu. Kitetko: „Dol. Novice" bodo po svojej vsebini zanimale vsakogar, naj živi doma ali tia tujem. In to dejstvo daje upravnistvii našega lista ob sklepu leta le najlepše upe na bodtiČnost. Ono je uverjeno, da se bode krog naročnikov „Dol. Novic" tako povzdignil, da bodo zamogle izhajati pri svoji dosedanji letni naročnini 2 kroni vsaj trikrat ua mesec. Prosimo toraj vse dosedanje svoje naročnike, da ostanejo zvesti „Dol. Novicam" tudi v bodočem letu ter da bi jim boteli privabiti še novili naročnikov. Z ozirom na to prosi se upravnistvo, da bi se p. n. naročniki čimpreje odzvali našemu povabilu v 22. številki ter vporabljali jim vposlane položnice v svrho poštnine proste vpoŠiljatve naročnine, da se prične redno razpošiljanje lista takoj z novim letom. — Žalibog, da so nekateri sprejeli položnice kot nekako užaljeno tirjatev. Itavno nasprotno. Položnice so jako pripravna in prijetna upeljava v porabo onim, kateri pošiljajo naročnino po pošti, da jim ni treba plačati poštnine. Uredništvo in upravništvo „Dol. Novic". aOSPODARSTVO. Kako bomo izhajali s krmo? To vprašanje je letos posebno važno za vse tiste naše kraje, kjer se je pridelalo vsled letošnje ause premalo krme. Kdor misli, da bo iztežka izhajal, mora kar se da varčno gospodariti s pridelano krmo. Poleg varčnosti je treba v takili letih tudi to uvaževati, da po< rabimo vse za krmo, kar je pripravnega in dobrega zato. Pomagati si je zlasti s slamo, ki je letos dobra in zdrava. Ker je slama premalo tečna, pomagati si je tudi z močnimi krmili, oljnimi tropinami, otrobi itd V takib letih je pa tudi treba, da napravimo že pred zimo potrebni račun o tem, kako bomo izhajali s krmo. To je potrebno zaraditega, da nas ne bo lovilo proti koncu zime, ko ni dobiti krme tudi za dragi denar ne. Vsak živinorejec in dober gospodar mora biti že pred zimo na čistem, ali bo izhajal s pridelano krmo ali ne. '^ťa račun ni težak, zato bi ga morali naši živinorejci redno napravljati, posebno po krajih, kjer se proti koncu zime redno dogajajo stiske zaradi pomanjkanja krme. — Če hočeš napraviti proračun za krmo, moraš najprej pregledati, koliko krme si spravil za zimo. Preceniti je množino sena, otave, detelje in slame. Prav dobro ae da preceniti množina krme po prostor», na katerem je apravljena in sicer na ta način, da se izmeri prostor, ki ga zavzema krma. Iz prostora se namreč prav lahko sklepa na težo spravljene krme. 'i'ako n. pr. tehta 1 kubični meter sena pod streho okolu 7.5 kg; če je pa seno dobro stlačeno, tudi 90 do 100 kg. Dobro stlačena otava tehta 100 kg. 1 kubični meter slame telita 65 kg, pa tudi veČ. si na ta način dognal množino krme, potem jo je razdeliti na celo zimo, tako da izveš, koliko jo lahko porabiš na dan. Zimsko krmljenje traja pri nas do srede maja. Ce začnemo računati n. pr. s 1. novembrom in Če ima trajati zimsko krmljenje do 1.5. maja, potem ima trajati 6'/- mesecev ali 1 dni. Vzemimo za izgled, da smo precenili vso krmo in našli, da je je 150 metr. stotov. V tem slučaju jo laliko porabimo na dan po 76 kg (150 : 195.) S to množino lahko redimo do 15. maja po 5 glav odrastle govedi težke poprek po 500 kg. Na 100 kg žive teže se račnna namreč po 3 kg do 3*3 kg suhe krme. Ce je odrasla goved težka poprek po 500 kg, potem potrebuje na dan 15 kg do 167iikg Bulie krme. S 70 kg krme se potemtakem lahko redi petero glav živine. Mlado goved je v takem slučaju primerno preračunati na veliko živino ravno tako po njeni teži. Ùe imaš dva junČka težka n. pr. po 200 do 250kg, potem štejeta skupaj za 1 veliko goved. Če imaš več glav prerediti čez zimo kakor rečeaih pet, potem moras potrebno krmo o pravem času dokupiti aH pa odprodati nad^tevilno goved. Seveda je vB&ka prisilna odprodaja živine škodljiva za gospodarstvo in zato je veliko bolje, da se potrebna krma Če le mogoče pravoC^sao dokupi. —r- Razloček pri gnoju. Med gnojem in gnojem je velik razloček. Ravna se to pred vsem seveda po vrsti domače živine ; pri eni ia tisti živini pa najbolj po tem, kako jo krmimo in kako ji nastiljamo. Čim boljša je krma, tem boljši je tudi gnoj. Po naših krajih se pa vrednost gnoja ravna še po neki drugi stvari in sicer po tem, kako z gnojem ravnamo, ko nam leži na gnojišča. In na to razliko hočem danes opozoriti nase gospodarje. Kdor z gnojem pravilno ravna, kdor ga poravnava in tlaČi, dobi gnoj, ki je masten in špehaat. Tak gnoj je največ vreden. Kjer gospodarji z gnojem pravilno ravnajo, dobi"ajo povsod tako dober gnoj. Povsod je masten in špehast, tako da ga je veselje na njive voziti. Tak gnoj zaleže vse drngače v zemlji in vpliva veliko bolj na rodovitost zemlje in na obilnost pridelka. Ves drugačen pa je gnoj. Če se zanj premalo brigamo. Kdor ravnodušno gleda, kako mu dež izpira gnoj, kako mu voda odplavlja najboljše gnojilne snovi po cestnih jarkih, se ne sme Čuditi, če dobi slab gnoj. Če pogledaš voz takega gnoja, vidiš da je pust In prazen, ker je izpran. Prav slab gnoj dobe pa tudi tisti gospodarji, ki ga puste ležati v moči, kajti tudi na ta način se gnoj močno kvari. Ne le da se v moČi neugodno razkraja, ampak iz takega gnoja uhaja tudi mnogo dragoecnega dušika v podobi nevidnih hlapov. Sedaj pa poglejmo po naših vaseh ! Kolikokrat se ne vidi, da je celo gnojišče pravcata luža, po kateri se gnoj kisa. Kadar ga nakladaš na vozove, ki stoje s kolesi do pesti v luži in kjer ga moraš nazadnje z vilami po luži loviti, kar curi od gnoja, tudi potem še, ko ga voziš na njive. Kar je najboljšega, zgubiš na ta način po poti, na njive pa spravljaš izluženo in v moči preperelo steljo. Prav slabo za gnoj je pa tudi to, če ga puščaš, da se suši, kar se pri naših razkopanih kupih in v poletnem času najbolj opazuje. Tak gnoj nam plesni, namesto da bi se iigodno razkrajal. Plesniv gnoj je pa za gnojenje ravno tako malo vreden kakor plesnivo seno za krmljenje. —r— Na kaj gre posebno paziti pri rigoianju sveta za nov vinograd. Letošnja dobra vinska letna in sedanje ugodno vreme, dala sta povod kaj obilnemu rigoianju po naših vinskih goricah. Pri tej priliki si ne moremo kaj, da bi nase rigolajoče vinogradnike na dvoje ne opozorili. Prvo je to, da jim polagamo na srce pravo globokost dela. Opazuje se namreč prav lahko, da gledč globokosti rigolanja nekateri vinogradniki od leta do leta plitvejše rigolajo. Namesto, da bi rigolali en meter ali vsaj 80 cm globoko, rigola marsikdo in marsikje le do 60 cm globoko, da še plitvejši tudi. Osobito v trdem laporastem svetu ae tako plitvo rigolanje se najrajše vrši. In ravno v takem bi se moralo najglobokejše rigolati, kajti pomisliti je, da trte v njemu v globočino s koreninami ne morejo, ker je neprodoren. V takem svetu skrbeti se mora toraj ravno za to, da pride trtam kar le mogoče dosti rahlega sveta na uporabo. V njemu si namreč trte s pomočjo stranskih korenin kolikor mogoče hrane nabavijo, ker z glavnimi najspod-nejšiml v globokost ne morejo. Trd laporaat svet se res da težavno rigola, pa ne pomaga niČ, rigolati ga treba vendar le globoko. In omeniti moramo, da rigolanje takega sveta bistveno zlajša, ako se uporablja plitvo minanje. Kna sama mina in naj bode le do 30 em globoka, v stanu je v laporu več sveta raz-riti, prevreči, kakor ga je v stanu najboljši delavec v polovici dneva prerigolati. V namen minanja v laporu pa ni nikakor potrebno, da luknje dva delavca vrtata. Kn sam delavec napravi lahko luknje, ako se v to svrho vode poslužuje, ako namreč sproti v luknjo po nekoliko vode vlije. Samo ob sebi razumevno pa je, da se mora luknjo konečno, prej ko se jo nabaše, primerno osušiti. To stori se z gobo (spongo), ali pa ruto na mali količek pritrjeno, to je privezano. Samo o sebi razumljivo je pa tudi to, da se tako minanje, ako se rigolanje v akordu vrši, ne more po strelih plačevati, kakor se to po Dolenjskem v skalovitem svetu navadno godi. Tako minanje v laporu skratka nima v račun priti, ampak plača naj se le po metrih preri-golanega sveta. Prava pogodjena globokost rigolanja pa ne gre v že prekopanem svetu kontrolirati, ampak meri naj se jo vedno v še ne prerigolani brežini pred delavci. To potrebno je pa zato, ker vsak prerigolani svet, osobito pa še laporasti, vsled rigolanja jako naraste, poznejši se pa tudi jako poleže ali posede, kakor se pravi. Vsled tega je prav mogoče, da je prerlgolan svet tikoma po delu res meter visok, ko se pa poznejši posede, znaša njegova visokost znabiti komaj 80 cm. Drugo, na kar nameravamo danes naše vinogradnike gledé rigolanja sveta v namen naprave novega vinograda opozoriti, je pa to-le: Kjer se zapazi med rigolanjem najmanjši studenček v svetu, naj se ga prav gotovo po primernem jarku iz vinograda odpelje, ne pa zasuje. Kesnica je namreč, đa ameriška trta, in osobito riparija, katero za podlago našim domačim trtam pri cepljenju jemljemo, prevelike vlažnosti v zemlji nikakor ne trpi. V malo letih pričnejo v takem svetu trte hirati, in v se manjsiii pričnejo potem tudi vsihati. Se celo v takem svetu, v kakoršnem se pri rigoianju nikak studenček ne prikaže, v kakoršnem pa vendar preslica in lapuh rada rasteta, kaže pri rigoianju za osušenje sveta skrbeti. Za to se pa skrbi, ako se med rigolanjem sproti na primernih mestih v male jarke drobnega kamenja nanese in to zasuje, da se poznejše po njem odvečna voda deževnica lahko odteka. —1— Otvoritev javne knjižnice novomeške Čitalnice. SploSno stremljenje po izobrazbi, ki je eden najlepšib kaltnrnili pojavuv naše dóbe, je povzročilo v teku zadnlih let, da so nastala iz naših starih čitalnic iz dobe narodnostnega preporoda večinoma kulturna driiâtva, ognjišča, ob kijih se goji jedro narodne ideje, kolikor možno razvita kultura v naj-HÍriem pomenu beasde. Ne samo zabava, ne samo hitro nai^tiilo in še hitreje preminolo navdašenje, izvirajoče iz rodoljubnih besed, ki iiiao vselej in povsod vseskozi čistega izvora, ampak resno prosvetno delo, ki je tudi možu trudnih rok in izmučene đuie pozitivna zabava, duševni užitek, ki pospešuje razvoj njegovih duievnih moèi in g& bolj in bolj izpopolnjuje v celi njegovi individualnosti, to je geslo, to bodi gealo naie prosvetne <16be, kdje morajo umevati tudi narodne korporacije zlasti po naših mestih in trgih. Novomeška Oitalsica, nje obini zbor in odbor IftošnjegR leta ao skušali zadostiti lej strnji našega flocijalnega življenja; na piedlog odborov je obèni zbor dovolil soglasno, da se dado odboru, oziroma književnemu odseku sredstva na razpolago, s katerimi se ima spopolniti prejšnja samo članom pristopna knjižnica, da bo mogla ustrezati duhu novega časa; zajedno se je izrekt-l občni zbor soglasno t smislu, da bodi izdatno pomnožena in prenovljena éitalniška knjižnica odslej javna knjižnica, ki je za malenkosten novčič piií)topna vsakemu po izobrazbi stremečemu Novomešéanu brez razlike stanu in izobrazbe. Tako je tudi naša dolenjska metropola stopila v Trsto onili sloveDskili mest, ki so bila vedno središča kulturnega napredka našega naroda. Do 500 knjig se nahaja do dane^ v naši javni knjižnici; med njimi so vsi biseri naše slovenske literature, proizvodi naŠih najboljših duševnih delavcev, naših genijev duha in misli, srca in éuvstva, od starejše pa do najnovejše dCbe. Kdor se hoče prištevati med izobražence, mora poKuati domaČe slovstvo, duševne zaklade, ki so se rodili iz zemlje slovenske, iz slovenske dutie! In odslej ima vsak Novomešian priložnost, da spoznava slovensko slovstvo, njega najlepSe zaklade; za par vinarjev si izposodi lahko kojig», za katero se zanima. A tudi )z drugih slovanskih in svetovnih slovstev ima naša knjižnica vsaj najimenitnejša dela in ai sčasoma na-tavi še diuga, da s tem nudi domačinom srfdstva za splosoo izibrazbo, za spoziiavan-e svetovnih slovanskih in neslovanskih pisateljev in njihovih del. — Otvoritev ja^ne knjižnice v našem mestu pomeni brez prigovora velik korak naprej v kultuini zgodovini naštga meščanstva in izobraženstva splch. Prepričani smo, da bodo vsi Novomesčani brez razlike stanu akrbeli, da bo naša knjižnica rea javna, da postane laat, vsaj duševna last, vBHga mestnega prebivalstva, ki mu je mar izobrazba pravega napredka in duševnega blagostanja, kateremu sledi naravnim potom tudi gmotni napredek, gmotno blagostanje. Večna resnica je: Narod biej! kulture, brtz duševnega napredka ne more živeti; nima obstanka, četudi životari. In vsak posameznik je del narodnega organizma, torej mora biti tudi vsak posameznik nositelj narodne kulture, mora izobraževati samega sebe, če hoče, da bo ves nan d kulturen. Z radostjo pozdravljamo torej klic moža iz delavskega stanu, ki pravi v „Dol, Novicah" svojim tovarišem: „Poprimimo se izobraževalnih sredstev!" Eno najvažnejših izobraževalnih sredstev je dobra moderna knjižnica; zato tudi mi kličemo vaem Noviimeščanom, obrtnikom, delavcem, dijakom, meščanom in uradnikom, mladim in Btarim, vsem, ki bo dobi-e volje in ki želijo, da se povzdigne čast in ugled našega mesta, da se povzdigne in razširi kultura našega naroda: „Poprimite se svoje knjižnice, svojega najboljšega izobraževalnega sredstva!" Knjige se izposojajo vsako sredo in soboto od 6. do 7, ure zvečer. Za izposnjitev ene knjige se plačajo 4 vin.; čez 14 dni se knjiga vrne ali pase termin podaljša. Člani čitalnice dobivajo knjige brezplačno, kakor doslej. Književni odsek Novomeške Čitaliice. -H- žanju odpadlili 28 milijonov kron. Sprejel se je sljed-njič predlog, da se s 1. sept. 1908 zniža enkrat za vselej sladkorni davek za osem kron pri metrskem stotu. Z Dunaja poročajo, da »e kranjski deželni zbor sploh več ne skliče, marveč da se isti razpusti. Nove volitve bodo koncem februvarja. HrvaŠki sabor je razpnsčen. Za sejo 12. t. m. so bile izvršene velike priprave. Vse vojaštvo Zagreba bib je pripravljeno. V sabor prišla je deputacija krsč. socijalcev pod vodstvom poslanca Starčevičeve stranke prava Zatluke ter izročila predsedniku sabora spomenico za splošno in enako voHvno pravico. Na to je došla deputacija soc. demokratov pod vodstvom poslancev dr. Vlad. Franka, dr. Lorkoviča in Vinkoviča. Seja se se je pričela, a ko stopi ban Uakodczay v zbornico, zagromeli so mu nasproti bučni „Fej'^- in „Abzug"-klici. Poslanci so kričali: „Abzug ban!" „Proč z Ma-žari!" Starčevičanci pa: ,tDoli z nagodbo!" „Doli z Ogrsko!" Vrisč je bil strahovit in predsednik ni mogel napraviti miru. Ko se nekoliko vpitje poleže, se je prebral kraljev reskript, ki naznanja imenovanje novega bana Rakodczava. Zopetni vrišč z vpitjem. Med tem vstane mirno ban, potegne iz suknje Jistino in jo izroči predsedniku. Vsled hrupa, ki je sledil temu prizoru, je moral predsednik sejo prekiniti. Ko nastane mir, naznani predsednik, da je hrvaški sabor razpuscen. IV slanci so kričali, hrup je bil nepopisen, ban pa je zapustil mirno zborovalnico. V Petrogradu na Ruskem stoje pred vojnim sodiščem generali Stiíssel, Fock, Reisa in Smirnov radi predaje Port-Artiiurja Japoncem, V Stockholmu je umrl dne 8. t, m. švedski kralj Oskar. Prestol zasede najstarejši njegov sio pod imenom Gustav V., kateri je tudi že isti dan prisegel na ustavo, na kar bo mu člani kraljeve rodbine in ministri prisegli zvestobo. Na Portugalskem je baje neizogibna revolucija, ker se kralj in ministrski predsednik ne zmenita za zahteve opozicijskih strank, vslcd česar je položaj čedalje bolj napet. * t-» — PolitiSiii pregled. Ker je vlada dosegla v razpravi o nujnosti na-godbenili predlog, ogromno večino glasov, je rešitev nagodbe zagotovljena. Za nujnost predloga je glasovalo okolii 400 poslancev, proti pa le okrog 40. — V proračunskem odseku pa ae je razpravljalo o znižanju sladkornega davka z 1. sept. 1908. leta. Vlada predlaga, naj se davek prvič zniža za 6 K, v letu 1914 za tri in v letu 1917 zopet za 3 K. Vse stranke združile »o se v odsekn za predlog, naj se davek zniža za sedaj za oaem kron in finančni minister dr. Ko-rytovski se je sprijaznil s tem predlogom, akoravno mu bo gledati, kje pridobi po tem davčnem zni- Sveti večer v tujini. še nikdar ni bilo Kovačevemu Petiu tako lesno in hudo pri srcu kakor nocoj, ko se vendar radnje ïsak kristjan rojstva Izveličarja. Da, lahko se je veseliti božičnih praznikov v krogu svojih dragih v prijazni domovini, toda Peter jih je zapustil in šel iskat bežečo srečo daleč čez morje — v Ameriko. V ozki podstrešni sobici se je vsedel na kovčeg, naslonil težko glavo ob dlan desnice, in misli, polne hrepenenja po domovini, so mu vgplavale daleč tja v Šentjei nejsko faro na prijaznem Dolenjskem. Tam je tudi zanj cvetela sreča, tam se je tudi on veselil Božiča, toda tu je sam, popolnoma sam . . . Stari Kovač je bil srednje premožen posestnik. Po lastni varčnosti in vztrajnosti si je kupil sedanjo domačijo in živel na njej že celih trideset let. Marsikuka nesreča ga je v tem čaau obiinkala, toda ni se dal potlačiti. Kakor zasijo za deževnim dnem solnce vsakokrat lepše in prijaznejše, tako ee je zdelo tudi njemu življenje po vsaki nezgodi večje vrednosti. Ko mu je na pomlad spravila smrtonosna pljačnica ženo v hladni grob, ni se mogel potolažiti. Brez nje je postal dom brezmejno pust m prazen; čeravno mu je znala Rez ka, zdrava in krepka hči dva setih let, napraviti po volji vsako stvar- Ne tako zadovoljen pa je mogel biti s svojim edinim sinom Petrom, ki je postal precej svojeglaren, ko je uvidel, da mu stari Kovač še ne misli prepustiti kmetije. Čemu bi s« potil in trudil, je dejal veCkrat, s«j oče ne mara zame, pri njecn Telja le líeítkK in le ona naj postane gospodinja na Kovačiji; jaz pa naj grem po srelu, sedaj ko sem star že petindvajset let. Začel je uvaževati 8vojo sestro in teško ga je oi« pomiril, katerega je sinova sprememba vznemirjala in žalostila. Neke nedelje popoldne pa ga obišče sosedov Tone, sin uboge vdove, ter mu slika čudovito lepo bodočnost, kakršne še ai Peter nikdar niti v sanjali ni predstavljal. „Veš, Peter, čemu pa deUš za druge, ko ti vendar ni trebaj, Lepo vsoto prihranjenega denarja bi imel, ako bi hotel. Se ni bilo slišati, da bi kdo v Ameriki ubog postal, pač pa mnog srečen bogatin. V četrtek odrinem jaz v to obljubljeno deželo s par drugimi tovariši, pridruži se nam in ne bo ti nikdar žal." In še predno se je zavedel tegu odlučilneja koraka, je stal s tovariši na novomeškfm kolodvoru; ne solze sestrine, ne prošnje očetove ga niso mijgli zadržati doma, Sel je v temno negotovost in čim bolj se je oddaljeval od domovine, tem tesneje mu je postajalo. Videl je okoli sebe same vesele obraze, ki so ziali žalost skrbno prikrivati in postal še je sam navidezno vesel, da je ZDukal, kakor nekoč na potu k vojakom. Veličastna je b ia vožnja po nedoglednem morju, velikansko je bilo mesto, v katerem so izstopili; deset in še već nadiítropnih hiš, kaj takega He ni videl, niti slišal pripovedovati. Toda, kaj pa sedaj? Pristopil je tuj Človek k družbi slovenskih mladeničev, govoril z njihovim nemškim vod teljem in odpeljali so se daleč v neznane kraje ter se razdelili tn poizgubili. Kovačev Peter je dobil službo v premngokopu globoko pod zemljo. Delal je pri brleči lučici po deset ur na dan med neznanimi sodrttgi, ki so se zbrali iz ,vseh delov sveta, da pn borni plači bogatijo milijonarje. Oez dober mesec ga je stisnil tovariš po neprevidnosti z vozičkom, naložeaim do vrha s premogom k steni, ga hudo poškodoval, da so ga nezavestnega spravili iz jame. Zdraveuje v bolnišnici mu je pobralo z največ,im trud im prihranjene novce in sedaj čaka še slaboten v tesni podstrešni sobici na novo službo. Trnjeva je bila njegova pot pri iskanju sreče in bagatstra v tuji zemlji. Res je videl Dak'>pičenili zakladov, kakor mk er v domovini, toda niti drobtinice ni bil deležen, akoravno je delal kakor se nikdar m domačiji. In kaka bo njegova bodočnost? Proč od tod, proč od brezsrčnih ljudi, ki izrabljajo človečke moči do onemoglosti, potem pa vržejo onemoglega, bolnega delavca na ccsto! Se enkrat hoče poskmiti svojo srećo, vsaj toliko bi si rad prihranil, da se poielje k svojim domačim. Bog ve, ali še živi skrbni oče; morda ga je spravila njegova trma v prerani grob — m draga sestra? Saj je tudi njo ljubil in hoče tudi v bodoče spet. Ako mu oče ne zapusti domačije, pa ga čaka še lepša sreča, se večje bogastvo tam kraj vasi pri Pabijanovih. Tončka, edina hčerka, se ne bo branila njegove roke, saj mu je bila vedno naklonjena in njeni stari» so ga vedno spoštovali kot poštenega, delavnega fanta . . . V duhu je pregledal še enkrat dogodke zadnjega pol leta, ki se mu je zdelo cela večnost, stopili so mu pred oči prijazni spomini mladosti in tiha Žalost mu je legla na srce, da je na glas zaihtel. Ah, kako krasen je sveti večer tam na Dolenjskem! Ubrani zvonovi odmevajo od snežnih goric ter vabijo slavnostno k sebi pobožna srca, kjer najdejo mir in tolažbo; po ozki gazi pa se vije dolga vrsta lučic proti cerkvi. Doma pa je gotovo sestra po stari navadi postavila v kot jaslice, na smrekine vejice obesila zastavice iz pisanega papirja in nad mizo plava golobček, ki ga je naredil on sam že pred leti. Gotovo se spominjata z očetom tudi njega, in ko izmolita za dušni mir preblage mamice, tedaj še pristavita en učenaš za njega, da se povrne skoraj k njima srečen in zdrav. Bog daj ! Ko stopi na draga domača tla, jih noče zapustiti n kdar več. Prava sreča je le na domači grudi doma; tam jo hoče iskati s pridnimi rokami. Njegovi Žulji naj pomagajo do blagostanja njegovim dragim, ne pa prevzetnemu tujcu . . . Spet je čutil Peter v sebi dovolj moči, da prenese pogumno težko breme, ki si ga je po lastni trmi sam naložit. Vsial je potolažen in prepričan, da bo obhajal sveti večer v bodočem letu med svojimi dragimi ves drugačen, prerojen. DomaČe vesti. (Kanonidno umeščen) je bil dne 2. t. m. č. g. Alojzij Vole, dusedaj kapelan v Smariji, na župnijo Soteska, (Premeščen) je č. g. kaplan Franč. Vrhovec iz Lea-kovca v Smarije. (Premembe pri uradništvu.) V Kostanjevico je prestavljen davčni asistent g. L. Jelšnik iz Radovljice. (Šolske vesti.) Imenovana sta za pomožna učitelja na deški ljudski šoli v Novem mestu frančiškana gg, Pavel Potočnik in Hubert Marovt. — Za prov. učiteljico na Vinici je imenovana gpdč. Aleksandrina Kordiš, za suplentko v Dragatušu pa gpdč, Franja Milavec. — Za suplenta na šoli v Smuka je imenovan g. Roman Christallnigg, ker je šolski vodja g Joa. Sitmide radi bolezni šel na dopust. (Umrl) je v bolnici Usmilj. bratov v Kanliji dne 7. dec. t. 1, gosp. Štefan Primožič, nadučitelj v Dobrepoljah. Prepeljali so ga v Dobrep dje, kjer je bil dne 10. dec. pokopan. Naj bode dobremu vzgojitelju šolske mladine zemljica lahka! (Umrl) je dne 7. t. m, v Celovcu izza časa njegovega tukajšnjega službovanja obče znani piedsednik okr. »cdiŠČa v pok., gospod Rudolf Ullepitsch pl. Krainfels. Sveti mu večna luč ! (Odložiti) namerava s 7o|e mesto nadporodnika meščanske garde in ravnatelja godbe tovarnar g. J. Košiček, in to baje radi večkratnih napadov v nekem listu. Meščanska garda zgubi v osebi g. Knšička neumorno delavnega načelnika, kateri je žrtvoval mnogo in vsestransko v prospeh društva, katero obstoji že na stotine let. (Kot člani cenilne komisije) zi osebno dohodnino izstopijo s tekočim letim: Veleč, g. duh. svétník I. Podboj, župnik v Toplicah, g. S pl Sladovič, lekarnar in posestnik v Novem mestu. Name.=itniki: preč. mil, g. dr. S, Elbert, inf. prost v Novem mestu, in g, J. Zurc, posestnik in gostilničar v Kandiji. (V bolnico Usmilj. bratov) v Kandiji pri Rudolfovem se je sprejelo meseca novembra 146 bolnikov, koncem oktobra jih je «istilo 96, torej skupaj 242. Od teh ss jih Je ozdravilo 87, zboljšalo 41, neuzdravljenih odšlo 9, Umrla sta 2, in sxer 1 radi pljučne tuberkuloze in drugi radi naduhe. V oskrbovanju jih je ostalo 103. Oskrbovalnih dni se je nabralo tekom preteklega meseca 3072, (Vojaško veteransko društvo) za Dolenjsko v Ra-dolfovem imelo je dne 24. nov. svoj redni letni občni zbor. Društvo ima 31 pravih in 41 podpornih Članov. Dohodkov imelo je 372 K 31 h, stroškov pa 139 K 7 h, S svoto piejšnjili let v znesku 857 K 99 h znaša torej društveno premoženje 1090 K 60 h. Da društvo, akoravno je še majhno, tako vrlo napreduje, ima se zahvaliti v prvi vrsti gg. podpornikom, katerim izreka tem pot tm za njih požrtvovalnost naji-ikrenejso zahvalo. Ob enem se pa obrača na vse gg. somišljenike in stare vojake s prošnjo, naj blagovolijo pristopiti društvu kot pravi ali vsaj podporni ulje, da se uresniči pregovor: Iz malega zraste veliko! Zglasila sprejema poveljništvo društva. (Nesreča.) Tukajšnji postrežček Josip Novak skladal je dne 7, t. m. v gostilni g. Pintar v Kandiji okolu 160 litrov velik sod vina, kateri mu je spodrsnil, ga podrl in se zvalil čez njega na tla. Novaka peljala je njegova soproga, katera mu je pomagala pri skladanju, na vozičku v bližnjo bolnišnico. Ponesrečenec dobil je notranje poškodbe in na glavi težke rane, (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu novembru 1907 je 244 strank vložilo 104 721 K, 200 strank vzdignilo 60.733 K 19 h, torej vei vložilo 43.987 K 81 b, 16 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 38.628 K, 324 menic se je eskomptovalo z% 125.660 K. Stanje vlog 3,094,748 K 74 h. Denarni promet 555.039 K 35 h. Vseh strank bilo je 1210. (Semenj v Úrnomlji), kateri bi imel biti v torek 24. t, m, prenešen je na pondeljek 23. t. m. (Nezgo da.) Gospa Jeschenagg, stanujoča v vili poleg okrajnega glavarstva šla je 7. t. m, po navadi spat ter se zaklenila v svojo sobo. Bodisi, da je gospej slabo prišlo, ali da je po nesreči padla, našli so jo drugi dan, ko je le nt bilo iz sobe in so isto s silo odprli, ležati na tleh. Prenesli so jo v posteljo ter takoj previdli a sv. zakramenti. Stari ali bolehni ljudje naj bi ne bili bbiiií, kajti k&ko lahko se primeri vsled tega vel ka nesreča. (Državno podporo) B40 krjo za napravo vodovoda je djbila ob&ina Orehovica. (Naznanilo.) Zi nastopajoče novo leto Tabl{eno je občinstvo splob, naj se uljudno odknpi po znanih reSitvenih kartah z i novoletna in godovna voBřila. To je splosna stara navHđa v mestih. Doneski se porabijo v prid tukajšnjih re-vežev. Vsem darovateljem se izjavi v imenu revežev iskrena »ahvHla. Cena vsaki karti je 1 K. Velikodušnost in milosrčnost p. n. dobrotnikov s tem ni omejena. Karte se dobivajo T mestnem uradu. Meatno županstvo Rudolfovo. ^ (Ekspozitura) c. kr. finančne straže iz ('momlja seje «stanovi la v Drenovicah. (Vojaškega begunca) Josipa Seréeta, ki je pobegnil od 17. pešpolka v Celovcu, prijeli so v Bršljinu pri N)vem mestu. (Semenj v Kaudiji) za govedi, konje in prašiče bo T četrtek 19. dpcembra. Kupci in prodajalci se uljudno vabijo. (Pri volitvi) župana in odboia dne 10. decembra 1907 v občini Prečina bil je iz7oljen županom gosp, Franc Vintar iz Hrusevca^ št. 1; svetovalcem pa gg.: Ant. Turk iz Bršljina, Franc Šetina iz Prečne, Anton Osolnik va Muhabera, Jnže Murgelj iz Daljntga vrba, Anton Derčer a Sela, Fr. Šmalc iz Zaloga in Mart. Krese iz Gor. Straže. (Svetovna dol^enjska železnica.) Bravce „Dol. Nuvic" bode zinimalo, zvedeti o bodočem razvoju dolenjske ieleznice na sklepe, ki so že sklenjeni v trgovskem ter vojnem ministerstvu. Po poročilu preČ, g. dr. Žitnika, državnega poslanca, povzamemo sledeče: Ako sa podaljša dol. železnica prek> Hrvatske v Dalmacijo, potem namerava trgovsko in vojm» ministerstvu zvezati s posebno progo „Alpsk ) želeanico", to je najnovejša pruga, ki veža severne debele s Trstom Čez Bihinj, 01 ta proge bi se pri sv. Danielu (Štanjel) na Krasu odcepila nameravam proga ter peljala čez Postojno na R zaprt, da se brez poškodovanja zapore ne more d j vsebine. Pošiljatev brez naznačene vrednosti ali v vrednosti pod 400 kron v obče ni treba zapečatiti, če so zapori s pomočjo lepila, pečatnih znamk itd., pri potnih torbah, kovčekOi in zabojih s pomočjo zaprtih ključavnic, pri sodih z dobrimi obroči, ali pa po nerazdelji-vosti zadostno osigurjene. Pošiljatve v vrednosti nad 400 kron pa, kakor tudi vse pošiljatve se zlatom, srebrom, gotovino, vrednostnimi papirji, dragocenostni ali pristnimi Čipkami morajo biti na konceh zwoja tolikokrat in tako zapečatene, da se zaboja brez poškodovanja pečatov ne more odpreti. Ako )e zavitek s čem povezan, tedaj mora biti poveza tako pritrjena, da se se ne more «jdstraniti, ne da bi se pečatov pokvarilo. Z razločnim odtiskom pečaú, s kterim je pošiljatev zaprta, se ima prevideti tudi k pošiljatvi spadajoča spremn'ca. Vsako vožBO-pošiljatev je brez ozira na pridejauu poštno spremnico opremiti z naslovom, to je z imenom in priimkom naslovljen-čevlm in z imenom kraja, kamor je pošiljatev namenjeni, oziroma je označ ti okraj, ulio in hišno številko. Ûe le mogoče naj se napiše naslov na zavoj sam; kjer to ni mogoče se napise naslov pri pošiljatvsh, kterih ni mogoče zapečatiti, lahko na listić papirja, kterega je [a treba celomu prilepiti na pošiljatev; ako je samo s pečatnim voskom pričvrščen, ne zadostuje. Pri pošiljatvah, na ktere se ne more pisati in tudi ne papirja prilepiti (n. pr. nezavita divjačina) napiše naj se naslov na kos lepenke, usnja, lesa ali kake druge trde trarine ter naj se phveže istega z močnim sukancem ali vrvico na pošiljatev. Ker se velikokrat dogaja, da odpadajo n&slovi od pošiljatev vsled mn igokratnega prekladanja pri izvanredno pomnoženem vožaem prometu, in ker se morajo take pošiljatve brez naslova na posamtïjnih postajah komisijski odpirati, priporoča se po-šiljatvaro samim še jeden naslov pridevati, Pri nezavitih pošiljatvah n. pr. divjačini, kaže pritrditi na primernem mesta n. pr, na sprednjih nogah še drugi naslov. Na pošiljatvah, ktere morajo biti zipečatene, pripečatiti je tudi vrvice, s katerimi so iste zvezane. Posebno previdno morajo biti zaprte one pošiljatve, ktere so namenjene črez morje (n. pr. v Dalmacijo, Hercegovino Itd.) k^r se s takimi pošiljatvami ne more tako skrbno postopati, kakor z onimi, ki se prevažajo po suhem. — 4.) Na pošiljatve, kterih vsebina je podvržena vžitninskemn davku se opszirja še posebno. Pri takih pošiljatvah, ki so namenjene v mesta, kjer je vžitninski davek upeljan n. pr, v Ljubljano, Gradec, na Dunaj, v Prago itd., priporoča se v svrho hitrejšega razdačenja, da se na naslovu zavitka, kakor tudi na spremnici označuje vsebina in pa tudi količina (kilo, liter, komad) ki služi podlago pri določevanju vžitnine. Opozarja se dalje, da v božični dobi poštni uslužbenci ne utegnejo vstrezati sem in tja izraženi želji strank, da se jim pošiljatve zavijo, ter da se mora vsaka na pošto prinesena, ne po predpisih zavita pošiljatev brezpogojno zavrniti, V nedeljo '22. t. m. posluje pisemski in vožnji oddelek kakor druge delavne dneve. (Iz Ajdovce.) Tukajšnji gospodar F. K. vrnil se je pred dvema mesecema z ženo in otrokom iz Amerike, kjer je bival vže nad 16 let. Zadnje dni izginila pa je žena z otrokom brez sledu. Najbrže ji ugaja amerikanski zrak in svoboda b ilje kot domači, kajti sumi se, da je odkurila zopet tje, odkoder je prišla. (V šume) na Hrvaško in Slavonsko podalo se je iz novomeškega in kočevskega okraja lepo število đelavt'.ev Ker 88 pridnost in spretnost Kranjcev v tujini sploh čisla, sprejema se jih rado v delo, katero se jim tudi dobro plača. (Ne kadi v postelji.) 78 let stari Janez Lnkan Iz Koprivnika pri Kočevju, ki se ga je v gostilni nekoliko nar vl(!kel, zapatil si je, prišedSi domov, pipo in na posteljo ter z gorećim vivčkom ziidremal. Žareč pepel padel mu je pri tem Da tla, katera so se vnela in je ogenj izžgal kvadratni meter tal. Dim pa je zadušil starčka, katerega so drugo jutro mrtvega naâli na postelji. (Slaboumno Marijo Butala) iz Gradaca pri Ćrnomlji, katero so prgresalt ie od zaćetka novembra, so pri Ljubljani prijeli ter oddali v deielno bolnišnico. (Žrtev alkohola.) V Stranjah pri Ve}. Gnbm pokopali 80 9. t. m. občinsko ubogo Marjeto Praznik, katera se je popolnoma udala zivživanju vpijančljive pijače, 6 t. m. privoščila si je le vrate pijače v večji meri. Našli so jo drugo jutro pod kapom nekega hleva ležati na zobeh, mrtvu. (Svarilo.) Ker so razmere v Kaplandiji kakor tudi v angleški koloniji Natal v južni Afriki postale za izseljence skrajno neugodne, se resno svari vse one, ki bi se v omenjene dežele nameravali izseliti, zlasti pa se one, ki niso zmožni tamošnjega jezika, Da je temu res tako, kaže dejstro, da ae vračajo izseljenci ti umoma v domovin >, kateri potrjujejo vest o tamošnjih slubih raznieiah. (Ne v juino Ameriko!) Čedalje bolj opazuje se kaj moniK agitacija, osobito t južnih avstrijskih deželali, za izseljevanje v Lonisiano, jedno jnžnih amenških držav. Izseljence ge sku^a zrabiti posebno v mesto Bngalusa, s pretvezo, da se dobi ondi delo za več tisoč delavcev pod prav ugodnimi pogoji. Tej agitaciji nasproti navesti moramo, da časopisi iz Orleana in Galvestona prinašajo vedno več dopisov iz omenjene države, iz katerih je razvidno, da se novodošlim izseljencem godi prav slabo in je zlasti v Lonisiani in Mtss ssippi njih položaj povsem podoben prejšnji sužnoati zamorcev. Kdor ni zadovoljen z delom ali mezdo, od katere Živeti ne more, temu se, če treba, od delodajalcev s policijsko silo zabrani iskati drugje dela. Kazkrile so se baje v tem oziiu take razmere, da bn gotovo moiala posredovati ameiiška zvezna vlada. Bo-galusa leži v z gozdi zaraščenem, močvirnatem, jako vročem in zelo nezdravem kraju, in so se prvi avstrijski izseljenci po kratkem bivanji v tej državi radi navedenih žalostnih razmer vrnili. Bratovska dolžnost nas torej veže, vsem onim, ki bi ae nameravati v to deželo izseliti, priporočati previdnost! (Slovstvo.) Društvo „Pravnik" v Ljubljani daje na svitlo „Poljudno pravno knjižnico", Jzšel Je že prvi zvezek, v katerem je zakon (postava) o dovoljevanju poti za silo. V razlagi te knjižice pravi urednik: Služnost (pravica) poti je dajala in daje v gospodarst\u največ prilike sovraštvu in kregu med sosedi ter pr&vdam zanidi motenja v po.-varuisk» delavka v Slapu pri Tržiču, katera je dne 9. nov. ko je obiskala svojega nezakonskega sinčka v Vižmarjih, istega zastrupila, obsojena pred ljubljanskim porotnim 8odifl6fni na smrt na vešalab. — Povodom 60 letnega cesarjevega vladanj ee izdijo nove jubile ne pisemske znamke. — Pod vlak se je vrgls v ZiigrebQ 35 tt stara Neža Jnrak z Bizeljflkega ter bila smrt 11 one varno poškodovana. — V Prattiiminore je neki kmet potem, ko je nmoril svojo ženo, z nekim pi-f^kajevalcem mesa iz njenega trupla napravil klobase, katere je pusledoi na trgu pr< dal. Oba sta ziprta. — Ilusko-Japonska vojska je veýíila Euaijo 6072 railijon')v kron. — Neki moi izmed Oidev, kateri kuhajo oglja v senože^kem gozdu „Loža*, nesel je Železen zaboj, v k tjem je b;la nionštranci, kelib, krona matere Božje in svefiniki. Vsi ti predmeti ukradeni so bili pred tremi leti v Kazdrški cerkvi. Kkoraj gotovo so ta rop tatje v gozdu skrili, da bi bi ga pozaeje prišli iskati, pa zgrešili kraj. — V Citlumetu v Ameriki je nagloma umrl Ignacij Abina, doma iz Mokronoga. — V okolici Casablance je proglašena «veta vojska proti Evropejcem. — Valed denarne krize v Ameriki je tekom treh tednov bankerotiralo okoli 600 bank; nad 80.000 delavcev je po vsej Ameriki brez dela. Nad 200 000 Italijanov se je vže vrnilo v domovino, mdi ogromno «tevjlo Slovencev je vže zapustilo Ameriko. — V premogovniku pri Fayette je b L) podsutih okrog 40 delavcev. Vneli so se plini in odtrgale velike množine premoga. — V bolnišnici sv. •Toiefa v Ameriki je umrl G. Kapele, doma iz Dolenc pri Adlesičib. — V Pa-irmontu v zapadni Virginiji je bilo vsled eksplozije zasutih već sto rudarjev. Mrtvili je nad 680 mož. — Vsled žalosti nad moževo smrtjo se je hotela zastrupiti sladkega grozdja. Ker se je začela trgatev od sv. Evfemije 17. sep, in končala pri jako lepem vremenu okoli 10. okt. je vino letos posebno moćno, fino in prime no po nizki ceni. — Vsled jako slabe letine na Nižj. Avstrijskem in Moravském se je uie vel ko popebno belega vina na vse kraje razposlalo. Olja iz oljik pa je letos jako malo in je olje drago. Marija Babujer v Zagrebu. — Janez Kranjc, 15 letni sm, ki je 6. oktobra svojega oćeta s sekiro ubil, ker iočarjev e mater davil in pretepal, obsojen )e bil od mariborskega sodišča na triletno težko ječo.. — 19 let starega pripenjaća pri trbovel ski premogokopni diužbi Franca Zajca, doma iz Celja, povozi je motor ter mu odtrgal levo nogo. * (Najvišja hiša na svetu) je sedaj poslopje družbe Singer v New Yorku. Vsa množica potnikov, ki se sedaj vrača s potovanja v Evropo domov, zapazi pri uvozu v pristanišče, da se jo si ka mesta nekoliko spremenila. Iz „Downtowna", morja nebotičnikov, se popeiija visoko nad vsako drugo stavbo v me^tu nova gradnja. To je poslopje družbe Singer Cj đeln. družba šlvaln h strojev, ki ima podružnice povsod, iu ki jih poznamo po znanem kizalu v obliki „S". Stoji na sprednjem Broadwayu in je dospelo že do 41. nadstropja. S tem [ a poslopje še ni dovišeno, postavil se bo nanje še šest nadstropni stolp, s ćimttr naraste visočina tega velikana na 612 čevljev, to je 200 čevljev več, nego ima vsakteri dosedinjib nebotičnikov. Poslopje dela vlisk orjaškega stolpa. Po načitih, izdelenih natančno do najmaajse posameznosti, bo tehtalo poslopje 86 000 ton (po 2200 funtov). Vse poslopje sloni na 89 jeklenih stebrih, ki so 90 čevljev pod zemljo vzidani v trdnih skalah. Zsinimivo je videti, kako posluje višji graditelj. Šn na misel mu ne hodi, da bi plezil po različndi nadstropjih in tamkaj nadziral ali dajal navodila. Ne, lepo udobno sedi v prijetno opravljeni pisarni z zvokotrdimi stenami v tretjem nidstropju, in ima poleg sebe ielefun, ki je napeljan po vseh nadstropjih, in tako lahko v malo sekundah govori z vsakim svojih podloin kov. Kakor poslopje raste, tsko se raziirja tudi telefjn. Nekaj novosti bo pa imelo tu poslopje, ki jih pogrešamo celo v najmodernejših neboliin kili. Pi>samezne lifte bo vodila centralna pisarha s signali z električnimi lučmi. Posebna električna priprava, neke vrate stenska tabla, kaže vedno natančno stališče vsakega dvigala. Poslopju bo treba toliko luči kakor kakemu majhnemu mestu, namreč 16000, ki bo vsem dovajala moč naprava blizu temelja. V vsaki sobi poslopja je pipa za pitno vodo. Novost je tudi po sistemu „vacuum" napravljeno snažišče. Vsaka poslovalnici ima po eno „sesalno SSet", ki hipoma klobuk ali suknjo oprati vsega prahu Na stolp postavijo ogromen odsevuik, čigar luč se bo videla lahko 100 do 130 kra daleč. Snujejo se tudi še dfuge „visokoleteče" ideje, neki tukajšnji graditeljski ienij ima že docela zgotovljene načrte za 160 nadstropno poslopje, manjka mu še samo glavnice. Singerjevo poslopje stane 1,600.000 dolarjev. Ko so zgradili poslopje za „Wordl" z 18 nadstropji, se je vse čudilo, sedaj je pa že tako zaostalo, da je lastnika skoro sram. * (Vinska letina v južni Istri.) Tudi letos je bilo T Istri, kjer toča vinograde ni poškodovala, dosti lepega in Smešni ce. (Pek sam pri sebi): „Na vsak način morem seda) ceno Žemljam povišati. — Kajti manjših že ne morem ^eč delati. (Prevara.) Stric: „No Pavel, ali si bil (.ri zobozdravniku?" — P.: „Da." — Stric: „Si kričal V" — P.: „Ne stric." — Stric: „To je lepo, zalo dobiš 20 vinarjev Ali te je zelo bolelo?" _ P.: „Cisto nič." — Stric: „Kako to?— P. „Zobozdravnika ni bilo doma." (Žrtev poklica) A.: „Kdaj je poginila tvoja mala rega?'' — B,: „Prejšnji teden. Ko se je vreme tako hitro spremenilo, je padla po lestvi ter si zlomila vrat." (Pri brivcu.) Brivec: „Kje ste se pustli zsdnjič briti?" — B.i „Po obrazu." (Tudi prav) Gospodar: „To vam povem, preduo mi ne plačate najemnine, vas ne pustim iz stanovanja." — Najemnik: „Hvala Bijgn, sedaj sem saj za celo življenje preskrbljen s stanovanjem " (Kdo je pamětněji.) A.: „Vi ne verjamete, da se dobi pse, ki so pametnejši, kot njihovi gospodarji." — B. : „Vem to, kajti sam imam tacega psa." (Prebrisano.) Učitelj vpraša (v šoli): „Kako se kozlovo meso najdlje sveže ohrani?" — Učenec odgovori: „Če se pusti kozla pri življenji." (Sam nima dela.) Ko se je sprehajal neki knez ob morju, prišlo je več mož ter mu padlo pied noge s prošnjo, da bi jim preskrbel k^ko delo. „Obžalujem," je rekel knez ginjen, „v tej zadevi vam ne morem pomagati, kajti sam nimam nič dela." (Narediti — pomagati.) Učitelj: „Kdo ti je pomagal narediti nalogo France?" — France: „Nihče!" — Uč.: „Govori resnico, ti ni li pomagal tvoj stařeji brat?" — Fr.; „Ne!" — Uč.: Torej si sam naredil nalugo?" — Fr.: „Ne, on jo je naredil sam." (V krčmi.) Zdravnik: „Tu vam predstavim najstarejšega moža v našem mesta, star je 80 let in po poklicu je dimnikar, — Novo došli gospod: „Nt Čudo, prekajeno meso ee vedno najdlje ohrani," Darovi za dyaàko kuhinjo v Novem mestu. G. FruDjo Tome iz Ljubljane 10 E ; po dr. Slancu sudna ptiravniv» 20 K; za mesec iteceniber bo (Uli: g. Mejak, davčni aiiateut 1 K ; g. Sedlák, c._kr. dftvèni oficijal IK; g, Aninaun, e. k r. davčni «ikrliiiik 1 K; vl£. jf. Salehar, župnik v p. lOK; dobrolniki iz lu^gta in Kaiiđijfi 85 K 60h. Or. jo». Marinko. ZAHVALA. z» tnnoiře, izraze sočntj» ob «nrti iu bolezni na-Hetcft iskreno ljubljenega soproga, uzir. učeu Janeza Kiiîifelc-a, posestnika na Vel. Škrjaníah, kateri je dne 3 Jec. Ift07, previden s sr. ankrainentl KB umirajoče, pn dolgem bolebanjii, minin v Gospodu zaspal, iziekamo tem potom uajiskrenejSn zaliralu. Osobito se fie inkreno zahvaljujemo vsem sjireniljevalcem, nanega Hkrbnegs aúeta, k tadnjeton poiitka duê 6. deu. gkrjanče, 13. deu. 1807. ioiet, Franc, Mihael in Františka Knafelc, Anion Knafelc, sopruBn. cit.roci. Loterijske številke. GRADEC, 30. novembra 66 61 83 65 76 TRST, 7 decembra 61 43 76 79 61 Milostiva gospa, ali veste, zakaj morate pri naku povanju sladne kave Izrečno po udarjati ime »Kattireiner ?* Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden posnemek brez vseh vrlin^ s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava. Zakaj le Kathreinerjeva. Kneippova, sla,dna. ka,vâ ima spričo posebnega najina svojega proizvajanja vonj in okus zrnate kave. Zapomnite ai torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathroinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreineijeva Kneippova slad-na kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Blagovolite ~ Padpiiaoi ne sl&v. obúinstvta, pre<;ut, dahovS^itii in aUv. Holskim Todatvom najvljudneje pripnrui'a zit (irijaina naročiln kh «Uvlieiie in pa-bilUeoB niiEOtElte isdelke, lolske ktopi In table najpopolnejic In nedosegljiv» lastnega Izuma. najfinejšo icvrSitev zatnitiem jaiufitl, ker imum na rae-pola(!;o najmodernejše mjeno delavnico, njiremljen» % raiti Derutni in i «trnji. 7a «uSeiije le^n imam umetno „suiilnica" % toploto do TO'' Reamurjevib, r kateri ne les do skrajttuBti puau^i. Vja dela ao aulidno iu po «krAjno iiizkib cenah lErráenn. (377'd2> Z o dli eni 1)1 BpoitoTat^em Novo mesto-poleg Ženske bolnice. Matko MaioviČ, mizar. 9abilo za nahup istr. vina. Fino pristno garantirano vino, več tisoč hektolitrov, belo, rucieče,. in črno od 36 v naprej postavljeno na tukajšnji drž. kolodror proti gotovemu plačilu, je /a pmdiiti in se ek^pedira iz vzorne kleti krSč. vinarske zadruge v Vodnjanu, Cene za vagone po dogovoi u Tro-pinovec in droienka (istr. k< njak) 1"' od 70 do 00 novč. liter. kršč. vinar, zadrugo: (2T9-1S-1) Ivan Pujman, poslovodja, Dignano, Istra. ■■ Nova zidana hiša je na prodaj na Drski, 10 minut oddaljena od Novega mesta z vsem gospodarskim poslopjem, s tremi sobami in s tteaii njivami, z gozdom in vrtom in z vodo pod streho. Cena po dogovoiu. Več se izve pri JERNEJ SlTAll, na Drski št. 33. (282-0-1) Najlepša in prav mlčna darila za božič in novo leto se dobe v prodajalni ]. Krajec nasi, y Novem mestu. Išče SB hiša, katera obstoji iz treh ali štirih sob, kuhinje in kleti, pripravna za gostilniško obrt. "Wl Več se izve pri upravaištvu tega lista. (283-0-1) Posojilnica v [rnomlji (stara) registroTana zti |é^aiii kakor tudi v d iseitn in nljran te» iiř/ii*, iiielike kože iii nižuate |)u)ti — Dobiva se 80 v kimmd v vneli leidiriinti, ilrižerijal), iiarlunierijBlj, trffi-viiinli mila in brivuicali. I.99 2ĎOÍ)) IHAÏ8A Ï mWÏOtlK samo " 6 dni vozijo lirzoparniki „francoske prekomorske družbe," Edino nojhrajšfl črto. Veljavne vozne liste iii brezplačna pujamiila daje samo UMAmmA oblastveno potrjena iwtQvalna pisarna V Ljiibljiini, Duiiajskii cesta št. 18. (26-24-23) naaproali znane gostilne, pri „Figovcu^, itna hranilni! »■••••••••••a V i\ovem mes naznanja slanemu bode vsled i bora od 12. nove yloge po V h sojila po S^dstothoD 7 odstotkpoi to začasno merejn suetoiinem denarnem instvu, da ravnega od-1. obrestovala MpoíBĚna po-mm po er SB razne I Hiša na Florjanshem trgu v Novem mestu št 126, lučena od dtnzih poolopij s prostoinim vrtom, na lepem prostoru v aredni mesta se proda iz proste roke. Več se izve pri iBstnict rVoti laprtim vetrovom, Podptra prebava teikiliS^as^ili in prsobilo užitih jedi. t duc. 4 K, 5 duc. 17 K, 10 duc. 32 K pošltine prosto postavljeno na vsako pošto. PMeini, «volite mi poslati ie IS st^leaîc „Želodíuili kapljic", Utere nnjno iintrebnjem, kar nn miýí osebi t^iodeliiu delujejo. Bužo Paziú, Kastel-Btari. - Pronim en Aiiuat kapiJtt ker «ein ee pri dTeb mi poslanih ducatih prepričal, da iivrstno delc}^ in jili hoiem tutli avujiin prijateljem pnporof ti. N>Íí() Straíióií, Babinď^lje. - Enakih dopisov, kacertli vseh tu naresti Be morem, imam velikoVj so vsakemu ua upo-glei). Te kapljice iidqluje samo gradska lekarna V Zagrebu, radi treba je pri naroĚíli^BleďeĚ natauÈeti naslov napisiki^ (244-10-15) Gradstiit ljekarno Zagreb, poleg trga sii:>^arka m (STio-rj^i :ri Singerjevi šiuolni stroji ne*sanio za vse mogoče industrijske potrebe. ampal< tudi za'vsa domača dela te vrste dobijo se samo priznaš J I I i S katere se vse lahko spozna po zraven stoječem znaku, Pazi naj se, da se kupuje stroje v naših proda-~ jalnah, — Singer Ko. olicijslto društvo za šiuaine stroje v Kudolfovem, Glavni trg. říí Podružnice v vseh večjih mestih, tî^ : ■t EineSane iit resane tu [lujem po na.l-vilji ceni.' Izdelujem vsa vlasni-,ftrskft dela. V Bologi mam Hua toaletna miU, prave francoske parfume itd. BAYfiUM tekočina proti iîpadanju las tn prhut, odlikovana ss 10 zlatimi kolajnami, HAAR-PETROL za rast pomladka, NUSIOL iz orehovega izvlečka za lase in braile úiiilovlt uspeh, prekaiavsa dosedanja barvila. Poleij tega priporoSara moj znani BRIVSKI SALON na novo urejen s najnovejšimi higjjenićn mi komfurti, s hitro, čiato in dobro postrežbo, želeč mnogobrojnega obiska. Spoštovanjem se priporočam Ivan SvôteC, (2ei-24-3l brivec In vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne hlie.) ^ Oečja svota denarja se je [ Vsi Šivalni slroji, ki jlli ponujajo pod imenom .,Sittgir", so ponarejeni W po našem starejšem sistemu, ki ga sedanji novejši sistemi rodbinskih M strojev daiei presegajo po konstrukciji, delazmoinosti In trpeinosii. z opeko krita, ki ima tri Bobe, kuliinjo, klet, hleve itd,, ter je priprairna za gost.luo, ker leži tik ceste, je na prodaj v Cerovem logu pri Št. Jerneju. Polja je za sedem mernikov posestve in zraven spada tudi vinograd. — Natanineje pri (iî6(;-3-3) Franc Potočar-ji, Gor, Stara vas, p. Št Jernej (Dolenjsko). nojdlo. Lastnik naj se cglaai v pisarni /-upanatva občine Šmihel Stopiče. (275-3-2) se ucenec sin poštenih stariáev, star 14 do 16 let, kateri ima veselje do pekarske obrti. Vstop takij pri gosp. Mihaelu Zupanc-u, pekovskemu mojstru v Toplicah št 62 (Dolenjsk i). (272-3-2) ťrvii Ijubljiiiiřskíi velilia žgalnico Itave, Karel Planinšek, LJubljana, Dunajska cesta. Eliktrični obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kiva; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnižje cene za posamezne viate in za naj-priznanejáe zmezi, (29-12-12) tf^ PoŠiijatve od 3 kg naprej poštnine prosto. It (152.24-14) Tovarna strojev in žele/olivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejainih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitlev, mlatiinic, žitnih čistilnic in od-biralnikov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobilnih mlinov, parilnib kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in iokomottil, vrtalni!) strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne oji.ame opekarn, samotnih in tovarn za mavec, ar Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji — Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji. — Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo^za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J, KOmatiČ, Dunajska cesta itev.31. ig) Odgovorni urednik, isdajate^ in laioinik Urban Horvat. Tink J. Krafec nasi.