22 Didakta februar-marec 2016 FRANCE PREŠEREN KOT VODILNA TEMA MEDPREDMETNEGA POVEZOVANJA / Tadeja Kilar / OŠ Frana Albrehta Kamnik O MEDPREDMETNEM POVEZOVANJU V zadnjih letih se v šolskem sistemu vse bolj pojavlja potreba po povezovanju tem med posameznimi predmeti. Medpredme- tno povezovanje se pri pouku pojavlja že vrsto let, vendar je bilo prisotno predvsem pri učiteljih, ki so želeli učencem omo- gočiti bolj življenjski oziroma uporaben pouk. Velikokrat je šlo zgolj za naključno sodelovanje učiteljev, ki pa je kasneje, s posodobitvijo učnih načrtov, dobilo bolj predpisano vlogo. Medpredmetno povezo- vanje nas učitelje usmerja in spodbuja k temu, da pouk popestrimo, predrugačimo, naredimo bolj zanimivega, učenci pa dolo- čeno temo spoznajo na različnih področjih. Rezultat medpredmetnega povezovanja je procesno oziroma vseživljenjsko znanje, ki je trajno in uporabno (Bevc 2005, 50). V posodobljenih učnih načrtih najdemo poglavje, namenjeno medpredmetnemu povezovanju, ki poudarja pomembno vlo- go povezanosti in prepletenosti znanj, re- zultat pa je celostno razumevanje nekega problema. Prav tako pa so v tem poglavju zapisana priporočila za medpredmetne povezave. Medpredmetno povezovanje je torej obravnavanje določene teme v skladu s področjem, ki ga poučujemo, cilji pa se pri tem prepletajo in dopolnjujejo. PREŠEREN OD VRTCA DO KONCA 2. TRIADE Prešernova poezija je resna, zahtevna, pol- na zapletenih in težko razumljivih verzov. Priljubljenost in razumljivost Prešernovih pesmi med osnovnošolci je raziskovala Boža Krakar Vogel, ki ugotavlja, da so Prešernove pesmi všeč manj kot polovici anketiranih učencev, ostali pa menijo, da so pesmi težko razumljive. Prav tako se nezainteresiranost za obravnavo pesmi pojavlja zaradi neaktualnosti besedil, ve- čina sodelujočih učencev pa Prešernu še vedno daje vlogo nacionalnega mita (Kra- kar Vogel 2000/01, 125–136). Tudi sama ugotavljam, da je obravnava Prešernovih pesmi za učence 3. Triade zelo zahtevna, kljub temu da se z njimi večina otrok sreča že v vrtcu, kjer ob različnih vrtče- vskih himnah spoznajo še državni simbol Slovencev, slovensko himno. V okviru Pre- šernovega dneva otroke v vrtcih velikokrat popeljejo v čas življenja Prešerna, običajno z dramatizacijami, plesnimi, glasbenimi in likovnimi delavnicami ter drugimi obo- gatitvenimi dejavnostmi, ki se največkrat navezujejo na Povodnega moža. Večina otrok tako nekaj osnovnih informacij o življenju dr. Figa prinese v prvi razred. To znanje se do osmega razreda predvsem po- navlja, nekoliko pa tudi nadgrajuje, saj se učenci z informacijami o življenju in delu Franceta Prešerna srečujejo v času pred kulturnim praznikom, in sicer na šolskih proslavah, v zadnjih letih tudi na ta veseli dan kulture, nekaj časa pa tej temi učitelji namenijo tudi pri pouku. V učnem načrtu za slovenščino se med predlaganimi bese- dili za obravnavo pesmi Franceta Prešerna pojavijo šele v osmem razredu, seveda pa jih lahko učitelji že prej na različne načine vključijo v pouk. PREŠEREN V OSMEM IN DEVETEM RA- ZREDU Po učnem načrtu za slovenščino naj bi učenci v osmem razredu pregledno poznali življenje Prešerna in njegova dela, balada Povodni mož, pa je v tem razredu tudi obve- zno besedilo. Med predlaganimi besedili za obravnavo so tukaj še Uvod v Krst pri Savici, Apel in čevljar ter Turjaška Rozamunda. V devetem razredu se že omenjenim pesmim pridružijo še Gazela 6, Glosa in Zdravljica. Slednja je tudi obvezno besedilo. Učenci pa morajo poznati še poglavitne značilnosti literarnega obdobja. Na podlagi obravnave zgoraj omenjenih besedil učenci ponovijo ali pa na novo usvojijo znanje o prvinah književnega besedila, in sicer o književni osebi, prosto- ru, času, dogajanju, motivu, temi, sporočilu, snovi, prav tako pa ločujejo med avtorjem in pripovedovalcem ter določajo književno perspektivo. Učenci v Prešernovih pesmih določajo rimo in ritem, prepoznavajo in poimenujejo podobno glasje, ločujejo različne stopi- ce, prepoznavajo in ločujejo aliteracijo in asonanco, zaznavajo likovno podobo pesmi, vse omenjeno pa skušajo povezati s stvarnostjo oziroma sporočilnostjo pe- smi. Pri obravnavi Prešernovih besedil se učenci srečajo s posebno jezikovno rabo, z besedami in besednimi zvezami z več pomeni in prenesenim pomenom (pri- mera, poosebitev, ukrasni pridevek in nagovor/ogovor, inverzija, pretiravanje, stopnjevanje, govorniško vprašanje), ločijo medlirsko in epsko pesmijo, kar tudi ute- meljijo. Učenci prepoznavajo in razložijo značilnosti epa, balade, romance, soneta, gazele, glose, seznanijo se z nekaterimi strokovnimi izrazi (štirivrstičnica, trivr- stičnica). Večino zgoraj omenjenega pa učenci tudi samostojno tvorijo. Učenci na te teme tudi govorno nasto- pajo, torej interpretativno berejo pesmi, razumljivo in doživeto recitirajo in de- klamirajo, predstavijo književno-strokov- ne teme, ki jih v šoli ne obravnavajo, pripravijo primerjave ali kako drugače nadgrajujejo ali poustvarijo obravnavano snov (Vir 1, 56-73). NAČRTOVANJE MEDPREDMETNEGA POVEZOVANJA Medpredmetno povezovanje, katerega vodilna tema je France Prešeren, na naši šoli izvajamo že nekaj časa. Začeli smo z ekskurzijo, ko smo se odpravili v Vrbo na Gorenjskem, kjer smo poleg Prešernove domačije spoznali kraj, življenje ljudi v tistem času, gospodarske razmere, Prešer- nove sodobnike. Kasneje smo ekskurzijo nadomestili s tematskim dnevom, ki ga izvajamo na šoli, namenjen pa je osmo- šolcem, saj se, kot sem že omenila, učenci v tem razredu zelo podrobno srečajo z življenjem in delom našega velikega pe- snika Franceta Prešerna. Že nekaj let pri nas deluje skupina za medpredmetno povezovanje in fleksibilni predmetnik. V skupini smo učitelji vseh strokovnih aktivov tretje triade, ki skozi celo šolsko leto poglobljeno sodelujemo in načrtujemo učni proces. Povezujemo pa se tudi s kolegi iz drugih šol, še posebej aktivno z Osnovno šolo Muta, s katero načr- tujemo naravoslovni in družboslovni tabor. Didakta februar-marec 2016 23 Učitelji predloge medpredmetnih pove- zovanj zberemo že pred začetkom nove- ga šolskega leta v že omenjeni skupini za medpredmetno povezovanje. Tako v letni delovni načrt vnesemo temo, ki naj bi se obravnavala, in čas, ko naj bi se to izvajalo. Čas izvedbe smo v našem primeru določile učiteljice slovenščine, ki smo nosilke glavne teme, ostali učitelji se nam prilagodijo. Na prvo srečanje smo učitelji že prišli s predlogi, namenjenimi medpredmetnemu povezovanju, ki smo jih pripravili s pomočjo učnih načrtov. To nam tudi nekoliko olajša načrtovanje in izvedbo tematskega dneva. Kasneje učitelji v strokovnih aktivih načrtujemo vsebine, ki jih bomo obravnavali, in cilje, ki jih bomo dosegali, pogovorimo se o možnih povezavah. Učitelji se na podlagi možnosti odločimo, kako bomo posamezno povezavo vključili v pouk. Pri medpredmetnem pove- zovanju je zelo pomembno, ali so učitelji pripravljeni sodelovati, saj je dogovarjanje in prilagajanje tukaj zelo pomembno. Prva leta smo v skupini določili predme- te, pri katerih naj bi se povezave izvajale. Običajno so to poleg slovenščine predsta- vljali še naslednji predmeti: angleščina, likovna umetnost, geografija, tehnika, glasbena umetnost. Učence smo razdelili v heterogene skupine, kot pri slovenščini in matematiki, tistim, ki so bolj nadarjeni na likovnem oziroma tehniškem področju, pa smo dali priložnost, da so vse ure sode- lovali samo pri enem predmetu. Tematski dan, ki smo ga izvedli nazadnje, pa ni bil enak za vse osmošolce, saj urnika in skupin nismo prirejali, pač pa smo se od- ločili, da bo pri vseh predmetih, ki jih imajo učenci ta dan na urniku, glavni povezovalni element France Prešeren. In čeprav smo na začetku s kančkom dvoma predstavili naš predlog, je pripravljenost učiteljev za sodelovanje presegla naša pričakovanja. Ideje in predlogi so začeli deževati, še po- sebej so nas presenetili naravoslovci. Tako smo začeli načrtovati dan, ki ni bil zanimiv samo za učence, temveč tudi za učitelje. Dober teden pred izvedbo tematskega dne- va smo se učitelji ponovno sestali in se še enkrat pogovorili o dejavnostih, ki naj bi jih izvajali. Vsak učitelj je načrtoval način izvedbe, čas izvedbe pa je bil določen na podlagi urnika. Učiteljice slovenščine pa smo bile pozorne na to, da smo na podro- čju slovenščine že obravnavale vse vsebine, povezane s Francetom Prešernom. IZVEDBA TEMATSKEGA DNEVA Slovenščina – likovna pesem Ker smo vsebine, povezane z življenjem in delom Prešerna že v celoti obravna- vali pri pouku, smo uro slovenščine na- menili likovni pesmi. Učenci so lahko Prešernove pesmi v skladu s tematiko preoblikovali v likovne, lahko pa so pi- sali svoje pesmi, katere zunanja oblika je predstavljala neko likovno podobo. Angleščina Učenci so glede na predznanje in spo- sobnosti v različnih skupinah reševali naloge različne zahtevnostne stopnje. Brali so Prešernove pesmi v angleščini ter iz besedila izluščili glavno misel in oblikovali svoj odnos do prebranega be- sedila, pesmi so prevajali v slovenščino in obratno, v angleščini so izdelali plakate z miselnim vzorcem o življenju in delu Franceta Prešerna. Povezave so potekale na različnih ravneh, tudi na vsebinski, saj so v angleščini spoznavali sestavne dele življenjepisa, na ravni strategij, ki so jih razvijali z uporabo kazal, iskanjem po različnih virih, rabo dvojezičnih slovar- jev. Učenci so z medpredmetno povezavo razvijali razumevanje in predvsem širili besedni zaklad, ob vsem pa so pazili še na pravilno zapisovanje besed. Biologija Sodobna biologija je veda, kjer je med- predmetno povezovanje nujno potrebno. Povezavo med biologijo in Prešernom v osmem razredu je težko najti, zato je bil naš tematski dan odlična prilo- žnost. Medpredmetno povezavo smo tako usmerili na biologijo kot vedo in raziskovanje. Čeprav so vede, povezane z biologijo, proučevali že v davni pre- teklosti, smo se osredotočili na začetek 19. stoletja, ko se je izraz biologija začel uporabljati v današnjem pomenu. Učenci so v skupinah s pomočjo elek- tronskih in knjižnih virov raziskovali pomembne biologe in biološka odkritja v času življenja Franceta Prešerna, sezna- nili so se z mejniki v razvoju biologije, predvsem z napredkom v mikroskopira- nju, celično teorijo, taksonomijo, nekaj pozornosti pa so namenili tudi pogostim boleznim tistega časa. Etika Državljanska in domovinska vzgoja ter etika se lahko s slovenščino povezuje na številnih področjih. Naša povezava je temeljila na izdelavi predstavitve Slo- venija, moja domovina, ki so jo učenci pripravljali v dvojicah v računalniški učilnici v dveh šolskih urah s pomočjo spletnih virov in zapisov v zvezku. Šlo je za ponovitev snovi 7. razreda, glavni poudarek pa je bil na Francetu Prešer- nu, domoljubni vsebini, razumevanju razmerij med pojmi domovina, država, Likovno oblikovana Prešernova pesem Plakat o življenju in delu Prešerna v angleščini 24 Didakta februar-marec 2016 državljanstvo in narodna pripadnost. Učenci so tako ponovili osnovna spo- znanja o nastanku Republike Slovenije, o pomenu simbolov in praznikov naše države. V ospredju je bila predvsem ustvarjalnost učencev, torej kako do- ločene informacije na čim bolj izviren in zanimiv način predstaviti v računal- niški predstavitvi (čim manj besedila, zapisovanje ključnih besed, fotografije z bogato sporočilnostjo, izdelava misel- nih vzorcev, uporaba simbolov). Fizika Glavni namen medpredmetnega po- vezovanja je boljše razumevanje in večja uporabnost znanja. Čeprav se na prvi pogled zdi, da povezava med fiziko in Prešernom ne obstaja, smo na tematskem dnevu dokazali, da temu ni tako. Učiteljica je učence skupaj z našim velikim pesnikom popeljala v uvodno poglavje o vesolju. Učenci so prebirali Prešernove Poezije in v njih iskali poimenovanja za nebesna tele- sa, razlagali so prenesene pomene in iskali povezave z realnostjo. Geografija Podobno kot etika se tudi geografija s slo- venščino lahko povezuje na mnogih po- dročjih. Še posebej kulturna vzgoja je tisti osrednji element, ki prispeva k celovitemu razvoju osebnosti. Razumevanje pomena in spoznavanje kulture lastnega naroda so učenci pri geografiji podkrepili z razi- skovanjem Prešernove življenjske poti od rojstva do smrti. Na podlagi knji- žnega gradiva so z delom v skupinah opisovali kraje, v katerih je Prešeren živel, raziskovali pa so tudi, kaj v čast Prešernu je v teh krajih ohranjenega. Svoje opise so kasneje predstavili v razredu. Učenci so tako geografsko proučevali in raziskovali Slovenijo, ob tem pa razvijali vrednote, ki temeljijo na pozitivnih čustvih do domovine, lju- bezni in potrebi po ohranjanju kultur- ne dediščine ter tako krepili občutek pripadnosti svoji državi. Glasbena umetnost Slovenščina in glasbena umetnost se lahko na področju umetnostnih be- sedil medpredmetno povezujeta brez omejitev. Naši učenci so na tematskem dnevu poslušali posnetke glasbe iz obdobja romantike, s poslušanjem so prepoznava- li in ugotavljali temeljne značilnosti ro- mantike. Ob zbranem poslušanju so tako zaznavali ritem, melodijo, barvo, hitrost in glasnost ter na podlagi tega izražali glasbena doživetja in predstavo o izbrani glasbi. Ker je veliko Prešernovih pesmi uglasbe- nih, so ob koncu ure učenci ob klavirski spremljavi učiteljice še zapeli. Poudarek medpredmetne povezave je bil na kulturnem razvoju posameznika in skr- bi za kulturno dediščino. Matematika Slovenščino in matematiko so učenci in učitelji v različnih heterogenih sku- pinah povezovali na dva načina in tako povezovali znanje in ustvarjalnost. Prva medpredmetna povezava je temeljila na starih merskih enotah, predvsem na palcu in čevlju. Učenci so s svojimi palci in čevlji merili dolži- no in širino učilnice, table ter drugih predmetov v učilnici in tako razvija- li natančnost in spretnost. Dobljene rezultate so pretvarjali iz čevljev v palce in obratno, nato v centimetre ter jih primerjali z dolžino standar- dnega imperialnega čevlja. Izmerje- nim predmetom so računali obseg in ploščino, hitrejši in spretnejši učenci pa so sestavljali še besedilne naloge z omenjenima merskima enotama. Druga povezava je Prešerna povezo- vala s sonetom. Učenci so šteli zloge, besede in vrstice v različnih sonetih, nato pa so rezultate predstavili z ustre- znim prikazom. Z opazovanjem in pre- poznavanjem pravila v vzorcu so na podlagi števila zlogov sami pisali svoj sonet oziroma kitico. Nemščina Pouk nemščine se samodejno navezuje na pouk slovenščine, medpredmetne po- vezave so jasne, temeljijo pa na gradnji znanja tujega jezika in širši uporabi. Učenci so pri nemščini nadgrajevali znanje z delom v skupinah. Vsaka sku- pina je dobila krajši zapis v slovenščini, ki so ga morali dopolniti z že znanimi informacijami o življenju in delu Fran- ceta Prešerna. Zapis so nato v celoti prevedli v nemščino. Na koncu ure so učenci zbrali prevode in jih razstavili. Tehnika in tehnologija Medpredmetne povezave med sloven- ščino in tehniko je najlaže uresničevati v okviru dnevov dejavnosti. Ker se je približevala šolska kulturna priredi- tev, posvečena Francetu Prešernu, so učenci s pomočjo učiteljice najprej na- črtovali izdelavo scene iz odpadnih papirnih gradiv in izdelali šablono. S tem so razvijali ustvarjalne sposobno- sti ter tudi utemeljili smisel zbiranja odpadnega papirja. Učenci so nato s pomočjo šablon v skupinah izdelo- vali dele scene, ob tem so skrbeli za ekonomičnost izrabe časa in gradiv, obenem pa oblikovali pozitiven odnos do kulturne dediščine. Ob koncu te- matskega dne so učenci izdelke sesta- vili in sceno tudi postavili. Poudarek je bil predvsem na skrbi za estetski izgled izdelka. Zgodovina Franceta Prešerna in obdobje roman- tike lahko zaradi smiselne povezanosti razumemo kot stalnico medpredme- tne povezave z zgodovino. Začetek 19. stoletja predstavlja čas velikih sprememb po francoski revoluciji, ki pomeni ogromen preobrat v evropski zgodovini, zato so učenci raziskovali spremembe, ki so v tem času nastale v življenju ljudi, poudarek je bil na družabnem življenju Slovencev in krepitvi narodne zavesti v 19. stoletju. Učenci so razdeljeni v skupine iskali informacije v vnaprej pripravljenih zgodovinskih besedilih, prebirali pa so tudi časopisne članke v spletni digitalni knjižnici, in sicer Kmetijske in rokodelske novice. Oblikovali so za- piske, ugotovitve pa so predstavili sošolcem. Šport Pri uri športa smo se prestavili v 19. stoletje, ko smo doživeli pravi prepo- rod športne dejavnosti. Naši učenci so se tako seznanili z razvojem športa v času življenja Franceta Prešerna, pre- levili pa so se v sokole, katerih glavni namen je bil razvijati pozitiven odnos Didakta februar-marec 2016 25 do vsega, še posebej do telesne aktiv- nosti, domovine in življenja. Medpredmetno povezovanje je temelji- lo na pomenu gibanja in športa ter nju- nih vplivov na zdravje. Učenci so izvajali različne gimnastične vaje, poudarek pa je bil na disciplini telesa in duha ter odnosu do različnih prireditev. ZAKLJUČEK Medpredmetno zasnovane vsebine ima- jo pomembno vlogo tako za učitelje kot učence, saj so učni rezultati boljši, znanje pa bolj povezano. Načrtovanje tematskega dneva je okrepilo sodelovanje učiteljev, izmenjavo znanj, mnenj, medsebojno pomoč. Učitelji drugih predmetov so se navezali na pri slovenščini že obravnavano temo in jo nato izvajali vsak na svojem po- dročju, torej je bilo povezovanje vertikalno. Medpredmetno povezovanje je potekalo na različne načine, kot motivacija, utrjevanje in nadgradnja. Čeprav smo pričakovali manjšo pripravlje- nost učiteljev na sodelovanje, predvsem zaradi preobremenjenosti, se je izkazalo prav nasprotno. Naslednji dan smo naše medpredmetne povezave z učenci ovrednotili in analizirali pri pouku slovenščine, prav tako pa smo mnenja izmenjali tudi učitelji. Učenci so si z medpredmetnim povezo- vanjem pridobili širše in trajnejše znanje, pouk je bil popestren. Najbolj jih je navdu- šil pouk matematike in športa, seveda pa so bili prisotni tudi negativni komentarji, saj Prešeren ni tema, ki bi bila pri vseh učencih enako priljubljena. Mnenje učiteljev o tematskem dnevu je bilo pozitivno, saj je vsaka sprememba oziroma novost pri pouku, kljub temu da se je lotimo s kančkom dvoma, dobrodošla. Tematski dan, na katerem smo medpred- metno s Francetom Prešernom povezali večino obveznih šolskih predmetov, je bil uspešen. S sodelovanjem in povezovanjem smo dosegli cilje, ki jih samo pri pouku slovenščine ne bi mogli doseči. Literatura Bevc Vera (2005) Medpredmetno povezo- vanje in načrtovanje vzgojno-izobra- ževalnega dela. V: Vec Rupnik Tanja (ur.), Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu, str. 50-59. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Krakar Vogel Boža (2000/01) Obravna- vanje literarne klasike v sodobni šoli – na primeruPrešerna. Jezik in slovstvo, let. 46 (št. 4): str. 125-136. Vir Vir 1: Program osnovna šola: Slovenščina: Učni načrt. Dostopno na http://www. mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/page- uploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/ UN_slovenscina_OS.pdf, 1. 11. 2015. Slika 3: Scena za kulturno prireditev (Foto: Danica Mati Djuraki)