Nadaljnje utrjevanje vloge krajevnih organizacij SZDL
Ob koncu miuuiega leta je bila v zvezi z ocenjevanjera de-lovanja krajevnih organizacij SZDL večkrat prisotna ugoto-vitev, da so bili sicer doseženi pomembni rezultati pri politič-nem in samoupravnem osvešča-nju in aktiviranju delovnih lju-di in občanov, ki pa še vedno niso v ustreznem razmerju z njihovo vlogo danes. Vzroki za to naj bi bili med drugim tudi v prešibki aktivnosti krajevnih organizacij SZDL pri ustvarja-nju pogojev za učinkovitejše delovanje delegatskega sistema. Poznavalci sedanjih razmer v krajevnih skupnostih bodo tej ugotovitvi pritrdili in dodali, da je zagotavljanje najrazlič-nejših možnosti za neposredno , izražanje, demokratično uskla-jevanje in uresničevanje skup-nih interesov delovnih Ijudi in občanov v skladu z realnimi družbenimi možnostmi in po dogovorjenem vrstnem redu dejansko osnovno vprašanje, ki mu bodo morale krajevne organizacije SZDL in drugi v bodoče posvetiti vso pozor-nost.
Ta naloga je tudi v progra-mu občinske konference SZDL Ljubljana-Center in njenih or-ganov za leto 1977 postavljena kot izredno aktualna, zato je izvršni odbor v dogovoru s predstavniki krajevnih organi-zacij SZDL že sprejel sklep, da se v januarju v posamezni kra-jevni organizaciji SZDL oceni stanje, opredeli probleme in naloge in pripravi razgovore s
predstavniki vseh družbenopo-litičnih organizacij v občini s ciljem, da ravno v tem pogledu dosežemo vidnejše premike. Izboljšati sedanje stanje pa po-meni ugotoviti vzroke, zakaj tudi v SZDL zaostajamo v do-slednejšem uveljavljanju dele-gatskili odnosov, zakaj so ti preveč formalni, zakaj je kon-kretna izpeljava premalo do-mišljena in uveljavljena v praksi, zakaj je tudi v drugih družbenopolitienih organizaci-jah podobna situacija, in za-gotoviti, da bodo y vseh orga-nih krajevne organizacije SZDL prihajala do izraza stališča sre-din, od koder delegati prihajajo, oziroma ustvariti pogoje, da bi se krajevna organdzacija SZDL kat froinita še učinkoviteje uve-Ijavljala v vsakdanji praksi.
Odpravljanje omenjenih sla-bosti je v prvi vrsti povezano z raavijanjem najrazličnejših oblik neposrednega političnega in samoupravnega delovanja, za kar ni receptov in šablon, ki bi veljali za vsako krajevno organizacijo SZDL. Tudi usta-navljanje in delovanje teren-skih organizacij SZDL, za kar smo se dogovorili, je ponovna in v preteklosti najbolj prever-jena možnost za širjenje vse-bine dela političnih in samo-upravnih organov v krajevni skupnosti od pretežno komu-nalnih vprašanj na druga, ki so za delavca in občana živ-ljenskega pomena. Terenske organizacije SZDL bodo preko različnih oblik dejavnosti bliž-je neposrednemu  razreševanju
vtprašanj delo-vanja hišnih sve-tov, zborov stanovalcev, preskr-be prebivalcev, organiziranju družbene samozaščite, civalne zaščite, dograjevanju delegat-skega sistema, uresničevanju kadrovske politike, zlasti pa pri razvijanju krajeivne skup-nosti kot humane skupnosti.
Očitki, da še premalo načrt-no gojimo samoinicatrvno in ustvarjalno pobudo delavcev in občanov, da sprejemajo kra-jevne konference SZDL vse preveč obvez od občinske kon-ference SZDL, da program ob-činske konference SZDL in njenih organov ne vključuje dovolj problematike baze, da je pri odlooanju in sprejema-nju odločitev preveč forum-skega dela in premalo širšega sodelovanja, so sicer točni, vendar brez ustreznejše poli-tične dejavnosti tudi v ternelj-nlh organizacijah združenega dela in krajevnlh skupnostih, brez jasnih stališč in zahtev ter sodelovanja pri razreševa-nju posameznih vprašanj iz-boljšanja sedanjega stanja ne moiremo pričakovati. Spodbu-janje in organiziranje delavcev in občanov za tako dejavnost pa je naloga posameznih druž-benopolitičnlh in drugih orga-nizacij in društev y SZDL kot frontni organizaciji.
V krajevnih organizacijah SZDL bomo morali zato od-govoriti, kako izpolnjujemo to našo osnovno nalogo, kak-šne pogoje imamo, da to funk-cijo  sploh   lahko   vršimo,  kje
so ovire, kaj sami še nisino storili v vsebinskem, kadrov-skem in organizacijskem po-gledu, financiranju, pri infor-miranju, organiziranju družbe-nih centrov, kaj moramo iz-boljšatd v sodelovanju z občki-sko konferenoo SZDL in dru-gimi dejavniki v občini in me-stu, da bomo v delegatskem odločanju lahko zagotovili de-lavčev in občanov interes.
čeprav smo v dosedanjem delu formalno zaključili proces reorgaoizacije konferenc kra-jevnih organizacij SZDL na de-legatski osnovi in čeprav se je v določenih akbivnostih ugled krajevnih organizacij SZDL v očeh občanov povečal, bodo potrebni takojšnji skupni na-pori, da stanje izboljšamo. Sve-ti delegatov osnovnih organiza-cij sindikatov v krajevnih sku-pnosfcih so postavljeni in izvo-ljene so delegacije v konferen-co. Ti delegati kot poivezovalci interesov delovnili organizacij in krajevne skupnosti lahko ta-koj zagotovijo, da se bo začel proces uveljavljanja tistih po-treb, ki jih delavcd razrešujejo v krajevni skupnosti. Nadalje ugotavljamo, da vloga in aktiv-nost organizacij in olanov ZK v krajevni skupnostd še ni v skladu s sklepi V. seje CK ZKS, ko mora biti vsak član ZK aktivist SZDL. Ta sklep moramo soočiti z dejavnostjo vsakega posamezaiega člana ZK in z vidika, da se tudi odgo-vornosti za razvoj in vsebin-sko bogatejše življenje v kra-jevmi  skupnosti  ne  bo   mogel
nihče umaknitii. To pa je po-membno tudi zaradi tega, da se družbeno aktivnim članom ZK s pavšalnimi ocenami ne bo delala krivica. že doslej je bila izredno pomembna vloga članov ZZB NOV kot aktivistov SZDL v krajevnd skupnosti, še bolj pa je potrebno spodbujati pripravljenost borčevskih or-ganizacij, da se kot celote vključujejo v delovanje posa-mezne krajevne organizacije SZDL. Ne moremo se strinjati z oceno, da mladi niso zainte-resirani za probleme krajevne skupnosti. Potrebna jim je le pomoč vseh družbenopolitičnih organizacij pri normalnem vra-ščanju v politično življenje.
Po taki oceni se bomo mo-rali dogovoriti za konkretno akoijo, pri tem pa upoštevati razmejitev nalog med organi krajevnih organizacij SZDL in drugih. družbenopolitičnih orga-nizacij ter samoupravnimi ot-gani krajeivne skupnosta. če-prav v praksi radi govorimo o tesnem sodelovanju, kar je sicer potrebno, ne bi smeli s tem prikrivafci pomanjkljivosti. Ne fcrdimo, da so v krajevni skupnosti tudd že zagotovljeni tehnični in dragi ustrezni pogo-ji za najširše samoupravno de-lovanje, gotovo pa je, da orga-ni krajevne organizacije SZDL v bodoče ne bodo mogli uspeš-neje delovati brez stalnih us-trezaiih organlzatorjev politič-nega dela. Tudi na taka vpra-šanja ob bližnjih. razgovorih ne bi smeli pozabiti.
J. Š.