Načelo samouprave . \n avtonomije naj zmaga! Sv. Oče papež Pij XI. je imel o božičnih praznikih, in licer 20. decembra nagovor na kardinale. V tem govoru le je sv. Oče ozrl po svetu ter z visokega vidika Kristusovega namestnika in vrhovnega poglavarja vesoljne Kri•tusove cerkve premotril razmere, ki vladajo v posamezaih državah. Pri tej priliki je slovesno zavrnil zmotno mnenje tistih, ki proglašajo državo kot samo sebi namen, Ijudi in narode pa samo kot sredstvo v službi države. Takega misljenja so tisti, ki niso krščanskega svetovaega naziranja, ki torej ali vobče ne verujejo v Boga, #tvarnika, odrešenika in sodnika, ali pa so tako slabe in ¦Jtmedene vere, da se ne zavedajo, da je Bog končni ci-lj iloveka bodisi v njegovem zasebnem, bodisi v družabnem in državnem življenju. Take zmote sejejo med ljudi slabi žasniki. In zato je sv. Oče v omenjenem govoru glede na takšne časnike in liste izjavil: »Katoličanom ni dovoljeno, da bi podpirali, pospeševali in čitali časnike, ki so pisani od ljudi, katere je po dogmi (verski resnici) in po katoHški morali (katoliškem nravoslovju) treba obsoditi, ker « svojimi članki, oglasi in novicami spravljajo čitatelje, o«obito mladino v nevaraost, da se spotakne in pade.« Pojmovanje o državi in njenem namenu, kakor ga žigosa rimski papež, je pagansko pojmovanje. Na takem stališču so liberalci med gospodo in socialisti med delavskimi sloji. Vsi ti proglašajo državo kot najvišjo tvorbo so«ialne človeške narave, kot samonamen in kot vir vsega jprava in vse pravice na svetu. Clovek nima nič več in nobene druge pravice, nego samo toliko in samo ono, ki mu določa država. Namen človeka je, da služi državi s svojo osebnostjo, s svojim premoženjem in življenjem. Ako tako •luli državi, je hkrati in samo takrat dosegel svoj cilj kot Slovek. Ako se mi ozremo po naši državi, moramo z obžaloTanjem ugotoviti, da je naša stranka menda edina, ki do»ledno naspro-tuje takemu paganskemu oboževanju držaˇe ter ga z vsemi močmi in z vztrajno doslednosljo pobija. Uaše načelo je: človek je namen, država pa sredstvo, ki mora človeku služiti pri tem, da doseže svoj časni in večni eUj. Ker mi postavljamo človeka na prvo mesto, državo |»a, kar se tiče moralnega reda, na drugo mesto, zato zagovarjamo tako ureditev države, ki daje oblast v roke narodu in njegovim zastopnikom, ki jim je v svobodnih voHitvah poveril svoje zaupanje. Iz tega razloga odklanjamo pretirani centralizem, ki ni nič drugega nego samovladje ln nadvladje, ter zahtevamo samoupravo ali avtonomijo IJudstva. Ker ima država namen, da služi ljudstvu ter pospefuje njegov blagor, zato mora biti tako urejena, da si ljud•stvo samo reže kruh, ne pa da mu ga režejo birokrati (uradniki), ki so slepo orodje v rokah centralističnih vlastodržcev. To pa je mogoče samo takrat in tamkaj, ako Ijud•tvo samo vlada in upravlja sebe in vse razmere socialsega življenja, ako samo določa svojo usodo, ako je samo fcovač svoje sreče. Predpogoj za to je takšna državna ure<ditev, ki temelji na načelu ljudske samouprave in avtoaomije. Lepo in častno znamenje je za naš narod. da si je zasnoval program, ki temelji na dosledno izvedenem načelu •vtonomije in ljudske samouprave. Ta prograrn si je naš narod ustvaril v prejšnji državi ter ga je prinesel s seboj v sedanjo našo državo, v katefi hoče ta program uresničiti in izvesti. Dosedaj se še to ni posrečilo. lz tega pa ne sledi, da se to ne bo dalo doseči, kakor to na široka usta trobijo med ljudi oni liberalistični krogi med narodom, ki so se odtujili slovenskemu mišljenju ter so postali verni sluge velesrbskega nadvladja. To se bo dalo doseči ter se tudi bo doseglo tako gotovo, kakor je neutajljiva resnica, da predstavljamo Slovenci narod z lastno kulturo in prosveto ter z odločno vo!jo po samobitnem življenju. Naloga sloven&kega ljudstva je, da krepko brani svoj program ter ga skuša v vztrajnem boju dovesti do zmage. Ako hoče naše ljudstvo, da naš program avtonomije in samouprave zmaga v državi, mora najprej zmagati v Sloveniji Taka zmaga se mora priboriti na volilnem bojišču. Če zmaga pri vsakih političnih volitvah, ki se vršijo v Sloveniji, SLS z dvetretjinsko in še večjo večino, pomenjajo takšni uspehi velevažno predzmago za končno zmago v državi. Iz teh razlogov so volitve v oblastne skupščine tako velike važnosti. Njihov pomen ni toliko v tem, kakor da bi oblastne samouprave, ki jih dovoljuje vidovdanska ustava, zadovoljevale naše slovenske zahteve, marveč je v tem, ker pomenjajo korak naprej k izvršitvi našega programa. Ogromna večina, ki jo pri teh volitvah mora dobiti SLS, bo oentralističnim vlastodržcem in njihovim slugam glasen opomin, da te nezadostne samouprave razširijo v smislu zahtev slovenskega ljudstva. Zato pa mora biti za te volitve geslo slovenskega ljudstva in vseh njegovih slojev: V boj za samoupravo in avtonomijo slovenskega ljudstva! V boj za zmago SLS v vseh okrajih z vsemi njenimi kandidatil