Opis šolske občine Blagovica v zemljepisnem, prirodopisnem in zgodovinskem oziru v korist metodiki domovinoslovnega pouka. Sestavil Fran Marolt. III. Zgodovina šolske občiue. Ker je, kakor je v začetku tega opisa uže omenjeno, šolska občina ob jednem tudi župnina, veljajo te zgodovinske črtice i za župnino. Župnina Blagovica bila je pred 1. 1787. podružnica velike župnine Dob. Leta 1518. pa je cesar Maksimilijan I. župnino Dob s podružnicami vred podaril stolnemu kapiteljnu Ljubljanskemu. Papež Leon X. pa je omenjeno župnino tudi inkorporiral. Župnina (kapelanija — lokalija) ustanovljena bila je 1. 1787. Prvi duhovni oskrbnik bil je Andrej Prešern, iz Mošenj na Gorenjskem doma. Da so bili pa uže pred 1787. letom stalni duhovniki tu, to priča ustanova iz I. 1345. Da je bila tu ob času, ko so gospodarili Blagoviški vitezi, kapelica, katero je oskrboval stalni kaplan, priča tudi neka, mašnej knjigi podobna knjiga, tiskana 1. 173G. ; na vnanji strani platnic je pisano: ,,Hic liber est filialis ecclesiae Sti. Petri in Glogowitz comparatus ad usum curatorum localium 1762", t. j.: nTa knjiga je podružnici sv. Petra v Blagovici pripravljena (namenjena) v rabo tukajšnjega kurata". Svet, na katerem danes cerkev stoji, bil je nekedaj vlast Blagoviških vitezov. Uže iz I. 1345. omenjena sta dva teh bratov — vitezov Blagoviških. Tedaj už. stal je na mestu sedanje cerkve grad, katerega vitezi so zapovedovali Blngoviškej in Zlatenškej dolini. Kdo so bili in kedaj so se tu naseli, o tem se ve malo! Valvazor pripoveduje, da so bili domačini, a doma imenovati jim le ne ve! On jih imenuje različno; enkrat čita se: -Globitzer", ,,Glowitzer", akoravno je on sam ime BGlogowitzer" čital. Vitezi sami imenujejo se: -vod Glogovvitz", -Glogobitz", nGlagowitz", »Klagovvitz" in »Globitz".*) Najstareji vitez Blagoviški bil je Bertold. Imenuje se okoli 1273. 1. z imenom -de Loggewitza kot najemnik posestev -Žiganja Vas" na Gorenjskem in -Račje Selo" na Dolenjskem. V razuih starih, srednjeveških listinah podpisani so: L. 1278. Henrik nde Glogowitz", 1. 1319. pa Vilhelm jou Glogovvitz" in 1324. brat njegov Tomaž »von Glogowitz". 0 gradu, kateri je tu stal, čita se v zgodovini prvikrat v omenjeni listini iz 1. 1345. V poznejših stoletjih služilo je mnogo Blagoviških vitezov v cesarskej arimidi. Valvazor imenuje 1. 1446., v boji cesarja Friderika IV. z Ogri, viteze Jorg, Ja- kob in Hans .Globitz er", kateri so se v vrstah cesarske armade bojevali zoper Ogre.**) Ko so Turki 1. 1529. prvikrat Dunaj oblegali, bil je v cesarskej arraadi Hans Globitzer stražmojster.***) V 16. in 17. stoletji pa so se -Glowitz"-erji preselili v sosedne dežele. Nahajamo jih na Štajerskem in Nižjeavstrijskem. Zgodovinar Wissgrill imenuje jih tnnogo.****) Pozneje postali so baroni. Tu se imenuje 1. 1637. Gregor Krištof plenienit ,,Globitz". V mladosti bil je dvorjanič pri cesarji. Pozneje je vstopil v cesarsko armado, bojeval se hrabro s Turkom. Umrl je 1. 1701. in zapustil šest otrok. V 18. stoletji zamrl je ta slavni rod vitezov Blagoviških, kojega člani so v raznih stanovih častne stopnje zavzemali. Poslednji, Karol Josip pl. -Globitz", imenuje se v zgodovini 1. 1716. kot vitez nemškega reda. Se ve, da je grad in ž njim gotovo i kapela v t.ku sedemnajstega in osemnajstega stoletja, v viharnih dobah razpadla. Kjer je pred sto in sto leti ukazoval in gospodaril vitez, tam stale so razvaline. Še sedaj vidi se nad Bizeljem, na severnej strani pokopališča globok rov. Blagoviški vitezi imeli so i svoj grb. Wissgrill opisuje ga v .Niederosterreichische Ritterstandes Matrikel" III., 340 — sledeče: -Modri ščit; v ščitu stoji lev z odprtira žrelom; v krempljih drži belo krvavečo volčjo glavo kot plen. Nad ščitom je zlata čelada, na njej pa pol leva". Pozneje, ko so baroni postali, iineli so sledeči grb: *) Po črki G (Glogowitz) mesto .Blogovitz" — _Blagowitz" dubila je vas i slovansko ime ,,Blagovica" (glog zz- Weissdorn) — nWeissdornstatte". **) Valvazor, X. 287, 288; Valvasor, XV. 343. ***) Valvazor XV. 427. ****) F. K. Wissgrill: .Schauspiel des N. Oest. Adels", II., 337. Wien 1796. Pis. BZlat, kronan stoječi lev v modrera polji; nad tem tri čelade z rogovimi: na prvej dva rogova, jeden uavspol modro-rumen, drugi ruineno-moder, na drugej rastoč rumen lev in na tretjej žolto-modra razdeljena perot". Ko so Fiancozi 1. 1809. od treh strani napadli Avstrijo, piišli so čez Beneško i na Kranjsko. Njih čete pouiikale so se po Dunajskej cesti dalje skozi Črni Graben. Zasedli so Kranjsko, katerej, zjedinjenej z delom Hrvatske in Dalmacije, so dali ime Ilirije. (Dalje prih.)