2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. septembra 2012  Leto XXII, št. 38 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 20. septembra 2012 Porabje, 20. septembra 2012 PORABSKA ŠOLSKA JESEN Z GRENKIM PRIOKUSOM STR. 2 »Ka bi nika napravili za bodaučnost Porabja« STR. 4 Števanovci: Državno srečanje Porabski Slovencov » Ne spozabite se s svojga dauma...« »Gnes smo zatok vküpprišli, ka bi bole čüli, vidli pa mlajši gratali,« je pravo v pridgi dolenski gospaud Vili Hribernik, pri sveti meši, s sterov se je začnilo Srečanje Porabski Slovencov, steroga je letos organizirala Državna slovenska samouprava 15. septembra v Števanovcaj. Za svojo pridigo je gos-paud dober fundament najšo v porabskoj prpovejsti o človeki pa smrti. Smrt je človeki prej obečala, ka ma trikrat valas pošle prva kak po njega pride. Dapa človek je te valase – sejri je grato, slejpi je grato, glüpi je grato – nej vpamet vzejo. Kak človek mrgé, ranč tak leko narod – v našom primeri Slovenci na Vogrskom – tö (vö)mrgé. Dapa narod ranč tak dobi valase, opomine kak en sam človek. Prvi opomin (figyelmeztetés) je, če oča pa mati s svojimi mlajši samo vogrski gučita (sejri grata). Drugi opomin je, če se na cesti, v gostilnaj samo vogrski guči (slejpi grata). Če se v cerkvi ne moli več slovenski, če se božja rejč ne sliši več slovenski, je tretji opomin (glüpi grata), je pravo župnik Hribernik pa je zbrane Slovence iz cejloga rosaga opozoriu, naj vpamet vzemejo te valase, znake pa naj se probajo boriti prauti njim. Po svetoj meši, pri steroj sta somešüvala domanji župnik Tibor Tóth pa markovski župnik Dejan Horvat, se je začno kulturni program. Vse zbrane Slovence pa goste, med njimi državnoga sekretara Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaža Longarja, veleposlanico RS v Budimpešti Darjo Bavdaž Kuret, generalnega konzula RS v Monoštri Dušana Snoja, državnoga podsekretarja vogrskoga ministrstva za človeške vire Csabo Latorcaija, vodjo vladnoga urada v Železni županiji Bertalana Harangozója in vse njine sodelavce, je pozdravo predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš. »Vašo vörno prihajanje domau, na rojstno zemlo svedoči, ka so takšna srečanja potrejbna. Tau, ka ste ništrni mogli oditi iz svoji rojstni krajov – kak pravijo s trbüjom za krüjom – ste nej vi krivi. Aj vas nika ne pečé vaša düšna vejst. Nejste vi zapüstili vašo lejpo domovino, liki vam je vaša rojstna krajina nej mogla krüja dati, tistoga vsakdanešnjoga. Malo je skur tak bilau, kak v prpovejsti, gda sta žalostniva stariša blagoslovila svojo, na dugo paut odhajajočo deco, so mati s skuzami v očaj eške na tüma cujdali: ‚Pa se zato ne spozabite s svojga dauma... Te tö nej, če de vam tam daleč baukše šlau... Te tö nej, če te tam daleč bole srečni,« je pravo predsednik Ropoš v svojom guči. Po pozdravni gučaj državnega sekretarja Matjaža Longarja pa državnega podsek-retarja Csabe Latorcaija se je začno kulturni program. Pauleg domanji skupin – ljudske pevke iz Števanovec, mlašeča folklorna skupina iz števanovske šaule, duo Sukič-Bajzek z Gorenjoga Senika – so gorstaupili eške Zgrablenci na kvadrat KUD Büdinci pa pevec Franc Gorza. Zadvečerek so leko udeleženci srečanja – bilau nji je kauli 450 – pripravlali rauže iz kreppapira ali lonce iz gline, si pogledali graničarski muzej ali samo šli malo kauli po vesi. Tisti, steri so vözdržali, so leko na muziko ansambla Horizont plesali do kesne nauči. (Več o srečanji v naslednji novinaj.) M. Sukič Slovensko mešo je slüžo gospaud Vili Hribernik, somaševala sta gospauda Tibor Tóth pa Dejan Horvat Šator se je lepau napuno s Slovenci iz vsej koncov Vogrske Nastop mlašeče folklorne skupine iz Števanovec se je vsakšomi vido Seja mešane komisije za čezmejno sodelovanje PORABSKA ŠOLSKA JESEN Z GRENKIM PRIOKUSOM V Porabju smo krepko zakorakali v novo šolsko leto, polno novosti in pričakovanj. Vsekakor je najbolj pozitivno dejanje to, da je Državna slovenska samouprava prevzela v upravljanje dvojezični šoli na Gornjem Seniku in v Števanovcih, pozitivno predvsem zato, ker bodo odslej Porabci sami upravljali svoji šoli, obenem pa morali prevzeti odgovornost za rezultate dela, v prvi vrsti znanje slovenskega jezika pri učencih. Zato smo tudi vse upe polagali v krepitev strokovne pomoči iz Slovenije, sanjali o dveh učiteljicah asistentkah, a čez noč ostali še brez tiste, ki smo jo imeli… Čeprav so šole konec junija, ko smo se pogovarjali o delu vzgojiteljice in učiteljice asistentke, le-to zelo pozitivno ocenile in izrazile velika pričakovanja za naprej. Takrat smo tudi ocenili, da bi za optimalno delo v vseh šolah in vrtcih potrebovali vsaj dve učiteljici asistentki in še naprej vzgojiteljico asistentko (delo le-te tudi v novem šolskem letu poteka nemoteno, za finančno pokritje pa skrbi Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu). Pred nekaj meseci smo ob nekem visokem obisku iz Slovenije recimo slišali, da bo slovensko šolsko ministrstvo še naprej skrbelo – po svojih finančnih in strokovnih močeh – za vsestransko pomoč porabskim šolam. Kot izredno pozitivno je bila ocenjena tudi odločitev DSS, da prevzame narodnostni šoli, in poudarjeno, da bo matična država tako imela še večjo odgovornost in tudi možnost vsestranske pomoči šolam pri zagotavljanju pogojev za kvalitetno poučevanje, ohranjanje in razvoj slovenske materinščine… Ja, res lepo zvenijo vse take obljube, človek jim prvi trenutek kar verjame. Tudi v Porabju smo jim… Že leta opozarjamo na kritičen kadrovski položaj predvsem števanovske šole, kjer bi, razen učitelja slovenščine, potrebovali vsaj dva ali tri dobre dvojezične učitelje razrednega pouka. A kje jih vzeti?? Kljub naporom ravnateljice, da pridobi vsaj kakšnega takega učitelja, so se na razpise prijavljali le taki, ki slovensko ne znajo niti besede, ker takih z znanjem slovenščine, vsaj minimalnim, preprosto ni. In kako izpeljati dvojezični pouk? Zaenkrat z dvema učiteljema v razredu, slovenski jezik v nekaj razredih pa samo s pomočjo učiteljice iz Slovenije, saj domačih ni dovolj. Zdaj uradno nimamo niti te, a nekako verjamemo, da se bo zadeva do začetka oktobra – kot je spet obljubljeno – uredila. Saj je v nasprotnem primeru ogrožen narodnostni pouk na števanovski šoli! Še marsikaj je ogroženega, v negotovosti je tudi nadaljnja strokovna pomoč iz Slovenije, saj se ukinja Območna enota Zavoda RS za šolstvo v Murski Soboti, ki ima že nekaj desetletij izredno pomembno strokovno vlogo v porabskem šolstvu. Za le-to je OE MS edina slovenska strokovna inštitucija, saj so po ukinitvi enote Pedagoškega inštituta v Sombotelu 2005. leta (varčevalni ukrepi takratne madžarske vlade!!) porabske šole z madžarske strani strokovno na narodnostnem področju povsem prepuščene same sebi, pravzaprav nam v matični državi (za kar nam predstavniki madžarske vlade vedno znova izrekajo zahvale in priznanja). Vse do Budimpešte ni inštitucije, ki bi imela vse te funkcije; a tudi tam, do koder je kar nekaj debelih ur vožnje (daleč od oči, daleč od srca), je na Državnem inštitutu za razvijanje in posodabljanje šolstva le polovično zaposlena t. i. slovenska referentka, sicer zelo pridna in prizadevna naša Agota, Slovenka iz Porabja. Seveda se zelo trudi na kakršenkoli način pomagati in izjemno lepo tudi govori slovensko. Zato se nam zdi toliko bolj nerazum-ljivo, celo brezumno, s kakšno neznosno lahkostjo in brez pripravljenosti na razumen, z argumenti podkrepljen dialog ministrstvo ukinja našo murskosoboško OE. Predstavniki porabske šolske sfere in narodnostni politiki so slovenskemu šolskemu ministru tudi napisali pismo. Odgovor je sicer prišel, a kolikor vem, takega pošiljajo vsem, le naslovnike spreminjajo. Torej - porabskega pisma gotovo nihče ni skrbno prebral... Zgodba z OE Murska Sobota torej ne teče v pravo smer. Očitno so se ljudje na šolskem ministrstvu, katerih pogled ne seže do Pomurja in Porabja, odločili že davno, da ukinejo institucijo, ki je materinsko strokovno bdela nad pomurskim in porabskim šolstvom, pomurskim več kot petdeset, porabskim skoraj trideset let. Verjetno se vprašate, kaj bo s strokovno pomočjo murskosoboške OE, kamor sem umeščena tudi sama, v Porabju v bodoče. Žal, ne vemo. Negotovost dela ljudi zaskrbljene, zagrenjene. Osebno lahko prisežem, da sem svojo Slovenijo neizmerno ljubila in jo gledala kot državo, ki je sposobna preseči sence preteklosti in se zazreti v lepo, skupno prihodnost; prihodnost vseh Slovencev, kljub administrativnim mejam, prihodnost slovenskega kulturnega in etničnega prostora, kjer bo osrednje območje začutilo obrobje kot svoj najbolj dragoceni del, branik slovenstva, in mu zaradi življenjske ogroženosti zavzeto pomagalo. Trenutno pa se kaže, da v Sloveniji tako razmišljamo le še romantiki, naivci in nevedneži... Za vse nas - mene in vas, dragi Porabci - je trenutno najpomembneje, da verjamemo v to, kar delamo, in svoje delo opravljamo z dobrim namenom, strokovno zavzetostjo ter dostojanstvom. Jaz še vedno verjamem v svoje poslanstvo in v vse vas... VALERIJA PERGER Vprašanja glede infrastrukture in razvoja podeželja, sodelovanje na področju kmetijstva, varstvo okolja, sedanji in načrtovani turistični ter kulturni stiki oziroma možnosti sodelovanja na področju gospodarstva – o tem so razpravljali udeleženci 4. seje Mešane komisije za čezmejno sodelovanje Madžarska-Slovenija. Madžarsko delegacijo je vodil dr. Rudolf Virágh, namestnik državnega sekretarja Ministrstva za javno upravo in pravosodje, na čelu slovenskega dela komisije pa je bil Roman Lavtar, sekretar na Ministrstvu RS za pravosodje in javno upravo. Sejo je odprl župan mesta Monošter Gábor Huszár. Predsednika komisije Virág in Lavtar sta izpostavila pomen čezmejnega sodelovanja za obe strani, glede katerega dobiva komisija močno lokalno podporo. Udeleženci so poslušali poročila o rezultatih delovnega programa za leto 2012 ter zaključke raziskave, ki povzame razvojne predloge slovensko-madžarskega obmejnega prostora za pripravo na evropsko proračunsko obdobje 2014-2020. V tem novem obdobju bodo namreč čezmejni programi dobili večji pomen in jim bo namenjenih še več sredstev. Dr. Rudolf Virágh je glede rezultatov minulega obdobja omenil, da se bo težava v zvezi z gradnjo povezovalne ceste med Verico in Gornjim Senikom rešila, saj bo madžarska vlada zagotovila potrebna sredstva za investicijo. Povedal je, da so se že začele predpriprave – pridobitev gradbenega dovoljenja in javni razpis – in da bo gradnja ceste končana do konca leta 2013. Med ključnimi vsebinami seje je bila sprememba programa LEADER, ki bo omogočila čezmejne stike in razvoj, predstavilo pa se je tudi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EUROCITIES. NVN Nove knjige KOŠIČEV ZBORNIK O ŠKOFU DR. JOŽEFU SMEJU Pri odločitvi, kje bo stičišče tradicionalnih Košičevih dni, v Bogojini, Bukovnici, Filovcih, Ivancih in Strehovcih, zdaj že štiriindvajsetič, letos organizatorji niso imeli zahtevne izbire, kajti z visokim življenjskim jubilejem, 90-letnico škofa dr. Jožefa Smeja, se je ponudila kar sama. Enako tudi vsebina zbornika, ki je posvečen uglednemu rojaku, ki ni le visok cerkveni dostojanstvenik, marveč eden največjih živečih prekmurskih izobražencev. Urednik Branko Kerman je zbornik razdelil na tri tematska področja in dodal podatke o XXIV. Košičevih dnevih kulture. Pod naslovom Smejevemu zborniku na pot je urednik napisal: »Prav je, da se s posebnim zbornikom spomnimo tega velikega prekmurskega domoljuba, njegovega velikega in ustvarjalnega opusa, ki ga je ob svoji dušnopastirski škofijski službi ustvaril. Res je, da je škof Smej v prvi vrsti oznanjevalec božje besede – evangelija, je pa tudi vrhunski prevajalec, pesnik, pisatelj, zgodovinar, poliglot in še marsikaj... S tem zbornikom smo poskušali ovrednotiti vsestransko delo in ustvarjalnost dr. Smeja, ki do sedaj ni bilo tako sistematično pripravljeno.« Župan Alojz Glavač se je dotaknil vloge škofa Smeja v prostoru med Rabo in Muro in v svetu. »Pomembno delo je opravil tudi kot duhovni pastir med našimi porabskimi Slovenci, Slovenci po svetu in v zamejstvu – od Amerike, Kanade in Argentine do Avstralije.« Soboški škof dr. Peter Štumpf se je v tekstu Dr. Jožef Smej, škof za vse čase lotil nekaj aktualnih tem, s katerimi je presegel, se zdi, namen vsebine zbornika. Dr. Smeja je postavil med pomembne slovenske škofe, denimo Slomška, Barago, Držečnika ...in poudaril, da »Tudi Prekmurci imamo velike može. Vprašanje je, če mislimo vsi na iste. Bojim se, da ne! Na simpozijih se spominjamo obeh Küzmičev, Ivanocyja, obeh Kleklov, Baše, Halasa, Kozarja … in zadnjega, mlajšega od imenovanih – Smeja. Pred kakšno župnijsko cerkvijo že mogoče stoji kip katerega od teh. Tam, kjer je vedno mnogo ljudi, kjer je promet, tam pa ne! Javno glasni in pomembni bi tam radi plakate, muze, performanse, peterokrake zvezde...« Škof nadaljuje v tem stilu in zavrne, kar mu ni pogodu: »Neomarksisti, eksotični komunisti, prebarvani v rdeče zveze, vse vrste svobodnjaki, samozvani misleci bi radi za ceno nič modrosti in nič kreposti prevzeli mesto nekdanjih velikih mož Prekmurja, jih zatolkli v pozabo.« In v nekoliko spravljivejšem tonu: »Škof Jožef Smej ni samo del naše, prekmurske, biti ali ne biti. On sam pomeni Prekmurje. Kdor sreča škofa Smeja, se sreča s preteklostjo in spozna do sedanjosti in prihodnosti...Vedno, ko ga zagledam, mi prebuja vest: ‚Kako boste Prekmurci naprej?‘ Bojim se, da večina ne ve, kako.« Uvodna razmišljanja zaključujeta zapisa nadškofa dr. Franca Krambergerja in evangeličanskega škofa Geze Erniše. Franc Kramberger našteje, kaj vse je v 68 letih duhovništva delal škof Smej v Mariboru, in tega ni bilo malo, nasprot-no, bilo je zelo mnogo: »Ob različnih življenjskih in duhovniških obletnicah so ga poznavalci njegovega življenja in dela predstavili kot duhovnika, dušnega pastirja, pomožnega škofa in prvega moža iz Prekmurja s škofovskim posvečenjem, kot teologa, pesnika, pisatelja, zgodovinarja, prevajalca leposlovnih in znanstvenih del, kot ljubitelja latinščine in grščine...Naj bo tako ali drugače, ime Jožef Smej se bo bleščalo v zgodovini Prekmurja ...« Škof mag. Geza Erniša pri škofu Jožefu Smeju postavlja v ospredje vero: »Prihajava tako rekoč iz istega kraja. Le streljaj deli Bogojino in Tešanovce, kjer sta nama stekli zibelki življenja. Katoliki in luterani tu živimo skupaj. Tisti, ki so spoznali, da ni Bog enih in drugih, temveč le eden, so že zdavnaj presegli nasprotja in veselo sobivajo.« Drugi del zbornika začenja Vinko Škafar z opisom življenja in dela škofa Smeja: Oznanjevalec pa Liturg, Služabniški voditelj in pastir. Podoben je zapis Jožeta Zadravca Transmuranus žarnook komet simbol neupogljivega poguma. Avtor zastavi vprašanje, Kdo kakor Bogojančar Jožef Smej? Tu beremo tudi o želji, da bi sam kaj napisal. »K pisanju ga je konec srednje šole v Murski Soboti zelo spodbudilo srečanje s tremi znamenitimi Slovenci: pesnikom Otonom Župančičem ter pisateljema Franom Saleškim Finžgarjem in Miškom Kranjcem... Kdo kakor Smej? Poliglot. Enajst škofov in 260 duhovnikov, ki so se poleg množice vernikov v nedeljo, 23. maja 1983, udeležili bogoslužja v mariborski stolnici, med katerim je prejel škofovsko posvečenje, je gladko nagovoril v slovenskem, nemškem, madžarskem, latinskem in hrvaškem jeziku. Prevajalec. Iz francoščine, grščine, hebrejščine, latinščine, nemščine in madžarščine. Sodeloval je pri prevajanju Svetega pisma Stare in Nove zaveze ter zakonika cerkvenega prava.« Škof Smej je tudi pesnik, zbirka Kaplja na vedru je izšla leta 1992, avtor romana o Miklošu Küzmiču Po sledovih zlatega peresa in še in še bi lahko našteli pesniška in prozna dela. Andrej Hozjan je avtor Poizkusa ovrednotenja zgodovinskega opusa Jožefa Smeja. »Predstaviti sem skušal praktično vse po moji oceni pomembnejše zgodovinopisne objave, se pravi tiste, ki si to dejansko zaslužijo, kar pa ne pomeni, da sem neodbrane preprosto ignoriral. Le silno težko bi jih bilo spraviti v format ene same razprave, toliko jih je. Avtorjeva plodovitost na historiografskem področ-ju me pravzaprav osuplja.« Biografijo za obdobje 2001–2011 je pripravil Franc Kuzmič. V tretjem delu so avtorji: Drago Sobočan, Pogled na lik škofa dr. Jožefa Smeja z vidika 90-letnice njegovega življenja; Marija Kozar, Škof Smej in Szombathely; Stanislav Zver, Nekaj utrinkov silhuet Duha s poti življenja gospoda škofa dr. Jožefa Smeja; Jože Ftičar, Ob stoletnici soboške cerkve; Štefan Trajbarič, Takih duhovnikov je malo, in Larisa Rac, Škofu Smeju za 90. rojstni dan. Marija Kozar piše, da je Sombotel za gospoda škofa Smeja kraj, »kjer je študiral bogoslovje, kjer so ga posvetili v duhovnika, kjer se je naučil madžarsko in kjer je našel arhivske vire za raziskovanje svoje rojstne Slovenske krajine.« Škof Smej je tesno povezan s Porabjem: »Med mnogimi obiski si štejemo za najpomembnejšega prvo birmo v slovenskem jeziku na Gornjem Seniku.« Leta 1995 je zakrament svete birme podelil 20 pripravnikom z Gornjega Senika. ERNEST RUŽIČ OD SLOVENIJE… »Ka bi nika napravili za bodaučnost Porabja« Tau, ka so goričke vesnice pa njini lidgé najbaukši padaške Slovencov v Porabji, venak nikoma nej trbej raztomačiti. Sodelovanje z badva kraja grajnce je bilau že te, gda so te grajnce sodacke eške sploj skrb meli. Leta 1999 so pripelali vküpno delo na višiši nivo, gda so organizacije Slovencov na Madžarskom pa goričke občine oprvin podpisale sporazum o sodelovanji (együttműködési megállapodás). 12. septembra letos so na Generalnom konzulati RS v Monoštri malo spremenjeni, obnovleni sporazum znauvič podpisali – partneri so bili: Martin Ropoš (Državna slovenska samouprava), Jože Hirnök (Zveza Slovencev na Madžarskem) in 5 županov z gorički občin: Jožef Škalič (občina Kuzma), Danijel Kalamar (občina Grad), Ludvik Novak (občina Puconci), Franc Šlihthuber (občina Gornji Petrovci) pa Iztok Fartek (občina Šalovci). Navzauče je pozdravo generalni konzul RS v Monoštri Dušan Snoj. Povödo je, ka je Generalni konzulat v Porabji povezovalna inštitucija, štera pa ne delüje samo pri kulturi ali šaulaj, liki šké pomagati pri gospodarskom partnerstvi tö. Tau je prej edina bodaučnost Porabja. »Drüga faza sodelovanja bau, gda de sporazum daubo vsebino, gda mo sodelüvali v konkretni projektaj« - je povödo želenje generalni konzul pa cüjdau, ka Porabje nüca pomauč gorički občin. Tomi je istino dau presednik Zveze Slovencev Jože Hirnök tö. Povödo je, ka je od podpisa prvoga sporazuma dosta vse ovaško gratalo, zatok trbej malo spremenjeni dokument eške gnauk potrditi (grajnce so se na priliko od tistoga mau že oprle – te smo si tau eške samo želeli). »Prejk toga mo leko vküper kandiderali na unijski projektaj, vej smo samo tak leko uspešni« - je raztomačo predsednik krovne organizacije. Predsednik DSS Martin Ropoš je eške cüjdau, ka so med prisotnimi župani skoro vsi cüjbili že pri prvom podpisi. Od tistoga mau smo doživeli veuke spremembe – eške vekše pred koncom preminaučoga leta, gda so sprejeli zakona o narodnostni pravic pa o lokalni občin. »Državna slovenska samouprava – kak vzdrževalka bejdvej porabski osnauvni šaul – eške dale nüca pomauč gorički občin« - je svoj guč končo predsednik Ropoš. V imeni županov je Ludvik Novak s Puconec eške vöpostavo: nücamo gospodarski razvoj za tau, če škemo gezik gordržati. Pri tem do se prej trüdili vsi navzauči župani. V sporazumi so se podpisniki zgučali, ka do gnauk na leto vküpprišli na sejo, depa na programe eden drügoga do ranč tak ojdli. Med sebov do si tanače pa informacije davali pa ponüjali strokovno pomauč. Delali do na tem, ka bi njine ustanove, kak so šaule pa vrtci, sodelüvale eške dale. Skrb do meli na dobro padaštvo med rosagoma Slovenijo in Madžarsko, pa pomagali za baukše stike pri kulturi, gospodarstvi, športi, gasilstvi pa pri vküpnom deli mladine. K tomi pa do ponücali – če de mogauče – unijske peneze tö, s tem vsejm pa do pomagali pri gordržanji gezika pa identitete Slovencov v Porabji. Po svetešnjom podpisi nam je župan Občine Kuzme Jožef Škalič povödo, ka je prvi sporazum bole samo na papéri austo. »Drüštva pa organizacije že sodelüjejo, depa moremo začniti vse na nauvom fundamentomi. V gospodarstvi so krizni časi tak v Sloveniji kak na Madžarskom, depa zdaj mamo prilike, ka te fundamentome zozidamo« - je dau idejo župan pa dale gučo: »Živimo 20 minut pelanja eden od drügoga. Zgodovine se ne da spremeniti, Goričko pa Porabje sta eden prostor, Slovenci smo sploj povezani. Delamo pa malo preveč v formalnoj formi, pa sodelovanje žmetno zaživi. Nücamo eden drügoga, ka si damo spodbude. Najbaukše je, če ge kak majster pripelam izdelek v Porabje, vi ga küpite, ga cejnite pa povejte drügim, ka je dober. Tau je reklama, ka nika ne košta« - je svojo razmišlanje končo župan Škalič. Župan Občine Puconci pa vidi konkretne mogaučnosti tö: »Poznamo ništerne delodajalce pa podjetnike, štere bi leko preusmerili v Porabje ranč tak. Drügo leto oprémo edno fabriko za male šifte. Če de vola pa mauč, leko postavimo eden obrat v Porabji tö« - je povödo Ludvik Novak pa cüjdau: »Ne smejmo pa pozabiti sodelovanje pri gasilcaj, kulturi ali športi. Tak se leko lidgé srečajo, pogučijo pa bole razmijo med seuv.« Generalni konzul Dušan Snoj vidi bodaučnost Porabja djenau tak v gospodarskom sodelovanji z matičnov domovinov. »Porabje nüca pomauč Slovenije. Moremo dosegniti, ka aj bi slovenski gezik biu prednost pri iskanji slüžbe. Moremo dosegniti bar en par pozitivni prilik, najti delo Slovencom v firmaj, štere bi seveda sodelüvale s petimi goričkimi občinami tö. Te bi leko pravli, ka smo napravili nika za bodaučnost Porabski Slovencov« - je raztomačo slovenski diplomat pa cüjdau: »Slovenci iz Slovenije so najšli Porabje, za nji je krajina zanimiva turistična destinacija. Tau moremo vöponücati.« Takšo mišlenje má predsednik Zveze Slovencev tö. »Z goričkimi občinami moremo vküper vöponücati naše potenciale v turizmi, ka bi v dvej sausednji krajini pozvali s kem več turistov iz Slovenije pa Vogrske« - je o planaj gučo Jože Hirnök, šteri je eške povödo, ka je sodelovanje živo že več kak dvajsti lejt. S podpisom sporazuma so ga napravili krepšoga, pa do vse strani probale biti bole aktivne na vsikšom področji. -dm- Slovenija ostaja pri 30 oklepnikih Ministrstvo za obrambo je s podjetjema Rotis in Patria doseglo sporazum o ureditvi razmerij glede nakupa osemkolesnih oklepnikov, po katerem Slovenija z naslova pogodbe ne bo več nabavljala vozil. Obrambni minister Aleš Hojs je zadovoljno pojasnil, da so po doseženem sporazumu vsi pogodbeniki prosti vseh obvez, razen tistih, ki so nastale po osnovni pogodbi. Slovenija tako ostaja pri 30 patrijah, za katere je plačala 74,5 milijona evrov. Strateški forum Bled letos v znamenju nujnih sprememb Letošnji strateški forum Bled, sedmi po vrsti, je bil namenjen predvsem razpravam o prihodnosti Evrope v spreminjajočem se svetu. Ta, tako razpravljavci, potrebuje odločnejše voditelje in mora stopiti na pot družbenih, strukturnih in »zelenih« reform. Prav tako bi morala stara celina nadaljevati s širitvenim procesom EU in se odpreti kitajskim investicijam. Poleg iskanju poti za izhod Evrope iz krize so na forumu udeleženci govorili tudi o Afganistanu, Siriji in arabskih vstajah. Strateškega foruma, ki ga je skupaj s Centrom za evropsko prihodnost organiziralo Ministrstvo za zunanje zadeve, se je letos udeležilo okoli 450 politikov, gospodarstvenikov in strokovnjakov iz več kot 40 držav. Mednarodni literarni festival Vilenica Mednarodni literarni festival Vilenica, ki je skupaj s spremljevalnimi in drugimi preddogodki potekal na 19 prizoriščih po Sloveniji in Italiji, je letos gostil 42 avtorjev z vsega sveta. Pisateljsko štipendijo Srednjeevropske pobude je prejela avtorica Ajla Terzić iz Bosne in Hercegovine, za sklep festivala pa so v kraški jami, po kateri festival nosi ime, glavno nagrado festivala podelili v Kanadi živečemu pisatelju judovskega rodu in srbskega jezika, Davidu Albahariju. Podpišavanje sporazuma med občino Puconci, DSS pa ZSM. (z lejve na pravo) Martin Ropoš, Ludvik Novak, Jože Hirnök Skupni kejp žüpanov pa svetnikov gorički občin ino dveh predsednikov z generalnim konzulom R Slovenije v Monoštri, steri je bijo gostitelj dogodka Kuharski mojster in fotograf Vernicke so se tö spominali na gospauda Kühara … DO MADŽARSKE Njegov osnovni poklic je kuharstvo, v prostem času pa se ukvarja s fotografiranjem. Je kuhar restavracije Lipe v Monoštru, poleg tega pa priden kulinarični bloger. To je Csaba Steffel ali kot ga vsi imenujejo in poznajo, stric Ciro. Z amaterskim fotografiranjem se je začel aktivneje ukvarjati pred nekaj leti, svojo prvo razstavo pa je priredil 6. septembra v hotelu Lipa. Dvorana se je ob otvoritvi napolnila z njegovimi prijatelji, znanci, kolegi – nikdar še ni bilo toliko ljudi na neki razstavi. Njegova je nosila naslov Majhne slike iz velikega sveta. Ciro fotografira predvsem tihožitja z raznimi predmeti, na njih se zrcalita neke vrste žalost in minljivost. Kot je povedal na otvoritvi, s svojimi fotografijami želi pozivati ljudi, da opazijo stvari okrog sebe. »Opazi ’nič’ okrog sebe, ustavi se za trenutek, saj obstajajo stvari, ki si zaslužijo tvoj čas. To niso velike stvari, saj jih srečaš vsak dan, ampak doslej jih nisi upal ’videti’. Dotakni se jih, morda se bodo tudi one dotaknile tebe!« - je dejal. Ciroja sta na otvoritvi pozdravila in mu čestitala tudi direktorica Porabja d.o.o. Georgina Varga in predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök, hkrati pa sta izrazila upanje, da le ne bo zamenjal poklica in bo ostal pri kuhanju. NVN foto: Franci Bana Kak ste v naši prejšnji novinaj leko prešteli, 6. septembra je minaulo 25 lejt, ka so mrli gospaud Janoš Kühar, steri so vse do svoje smrti dosti delali za tau, naj se naša slovenska rejč ne zgibi, ne pozabi. Ob tej priliki so se na nji spominali v domanji fari tö. 9. septembra je bila sveta meša večer v pau 7-oj vöri, po meši se je molila litanija pa se je vödjalo oltarsko svestvo. Potejm so se vörnicke pa domanji dühovnik Tibor Tóth z baklami (fáklya) napautili na cintor na grob pokojnoga gospauda plebanoša, gde so molili pa spejvali. Vernicke so vužgali svejče, ništerne organizacije – me njimi Državna slovenska samouprava – so prinesle vejnce na grob gospauda Kühara. Postopek proti Béli Biszkuju Prejšnji teden so na okrajnem sodišču v Budimpešti pet ur zasliševali nekdanjega notranjega ministra, 91-letnega Bélo Biszkuja, nakar je sodišče odredilo, da mora ostati v hišnem priporu in ne sme zapustiti kraja bivanja. Béla Bisku je zadnji še živeči politik, ki je odigral pomembno vlogo v dogodkih leta 1956. Očitajo mu, da je kot član začasnega vodstva takratne državne partije podpiral nastop državnih oboroženih sil proti revolucionarjem. Kot rezultat tega je zaradi rafalov v Salgótarjánu in Budimpešti umrlo več ljudi. Zaradi tega ga obravnavajo kot vojnega zločinca, zaradi česa ga lahko doleti tudi kazen dosmrtnega zapora, je povedal pooblaščeni generalni tožilec glavnega mesta Tibor Ibolya, ki je dodal, da je Bisku sicer sodeloval na zaslišanju, toda zavračal je, da bi bil vojni zločinec. Od 1. julija 2013 cigarete samo v trafikah Prodaja tobaka in tobačnih izdelkov bo od 1. julija leta 2013 državni monopol, se je odločil parlament prejšnji teden. Država bo prodajo prepustila posameznikom ali družbam na podlagi koncesijske pogodbe. Tobak in tobačni izdelki se bodo lahko prodajali le v trafikah, v katerih ne sme biti nobenih drugih artiklov. Trenutno se prodajajo cigarete na več kot 40.000 mestih (trgovine z mešanim blagom, veleblagovnice, gostilne, restavracije, hoteli, kioski), v prihodnje se bo podpisalo le 7.000 koncesij. Koncesijska pogodba se podpiše za dvajset let, toda pravica za prodajo tobaka in tobačnih izdelkov ni dedna. Razpis za koncesijsko pogodbo bo objavljen v vseh naseljih Madžarske. V naseljih z manj kot 2000 prebivalcev lahko prodaja največ ena trafika, v večjih krajih najmanj ena trafika. V le-teh pa se koncesija razpiše na vsakih naslednjih dva tisoč prebivalcev. V tistih krajih, kjer ne bo koncesijske pogodbe, bo država naredila izjemo in dovolila, da se bodo v eni od trgovin ali lokalov, ki so stoodstotno v državni lasti, prodajale cigarete. Na otvoritvi razstave, med predsednikom ZSM in direktorice Porabje d.o.o. avtor razstave Csaba Steffel Spoštovani bralci! Samo tisti ne napravi nikše hibe nej, steri nika ne dela. V naši zadnji novinaj, kak ste gvüšno vpamet vzeli, sta vöostala dva kejpa pri pisanji NVN z naslovom Kuharski mojster in fotograf. Kak se je tau leko zgodilo, bi težko povedali. Ali smo bili krivi mi, steri pišemo pa urejamo novine, ali je hibo napravo tisti računalničar, steri nam novine postavlja, bi bilau težko ugotoviti. Gvüšno, ka smo krivi vsi, pa ešče tiskarna (nyomda) tö, ka smo tau nej vpamet vzeli. Zatok smo se tak odlaučili, ka članek s fotografijama vred eške gnauk damo v te novine, stere mate v rokaj. Vam, dragi bralci, se pa opravičüvlemo, ranč tak fotografi, o sterom je pisala Nilkoleta Vajda Nagy. Uredništvo Na otvoritev so v lepem številu prišli avtorjevi prijatelji in znanci Vüpanje moraš meti Joži Dončec iz Števanovec je eden najvekši ribič v krajini pri Rabi. Gda malo časa ma, te že bot v roke vzeme pa dé ribe lovit. Ne šte se, ka sonce sije ali dež dé, samo tau, aj ribe leko zgrabi. Tej lidgé, šteri ribe lovijo, so namé vsigdar fejst brigali, zato ka sem si nikdar nej vedo zmisliti, kak leko telko časa pri ednom boti stoji eden človek, sploj pa tak, če nika ne zgrabi. Od tauga pa ešče dosta vse drügo sem spitavo njega, gda sem ga gnauk večer doma zaojdo. - Joži, kak si začno odti ribe lovit? »Tau je osemdesetpetoga leta bilau, gda sem prvin bot v rokej emo. Tistoga reda je moja žena fejst betežna bila, pa zato sem začno odti ribe lovit, ka tašoga reda vse lagvoga, ka sem te emo, sem malo tapozabo. Saused Svetec je tö velki ribič bijo, gnauk sem si tak zmislo, ka mo dja tö z njim üšo, pa tak se je te tau začnilo. Tistoga reda si ešče bot v Varaši ranč nej mogo tjöjpti, v Kermedin sem mogo titi po njega. Dvaujo dovoljenje je trbelo sprosti, edno za ribe lovit, drügo pa za volo granice, zato ka je Raba fejst paulek tekla.« - Kak si znau v Kermedini, kakšni bot moraš küpti, pa vse tisto drügo, ka vcuj trbej? »Tam v bauti sem spitavo pa te oni so mi tam nika vküppobrali. Ka so mi tam dali, s tistim sem üšo te ribe lovit, dja sem se te ešče sploj nej razmo k tauma. Dapa sprvoga nas je več odlo ribe lovit, pa če kaj trbelo, te so mi pomagali pa čas je tü bola üšo.« - Nej se ti je vnaužalo, da si več vör tam stau pri boti pa nika si nej zgrabo? »Kak sem že pravo, če nas je več, te čas tü bola tadé. Če trbej, te leko ga prosiš, naj na tvoj bot tü skrb ma, pa če kaj tazapravi, te leko njega za krivoga držiš, tak ka brž čas taodide.« - Pa če si sam? »Te vodau gledam, zmišlavam pa vigdar na tau mislim, ka včasin nika zgrabim. Tak ka vüpanje moraš meti, če vüpanja zgibiš, te vküpspakivaš pa deš domau.« - Vseedno, če sonce sije ali deš dé, ti zato déš ribe lovit? »Vseedno kakšno je vrejmen, če ribe se lovijo, te moraš tam biti. Pred dežom ali gda dež dé, te leko najbola ribe loviš. Ribe so tü ranč tak kak človek, da je drügi zračni pritisk ali friška voda pritečé, te one tü bola friške gratajo pa bola djejo. Gda dež dé, te eden velki drževnjak goraoprem pa tam pod njim sedim, baja je te, če ranč te pride riba, zato ka te se zmočaš.« - Cejlo leto leko ribe lovi? »Cejlo leto, samo te nej, gda v mlako ribe pripelejo. Te tisti tjeden se ne smejo loviti, aj se malo vcujvzemejo. V zimi je telko žmetnejše, ka led moraš gorastrejti, tašoga reda samo plenilce, ščuke (csuka) pa some (harcsa) leko loviš, zato ka krapi (ponty) pa te drüge ribe so nej aktivne.« - Joži, ti vse ribe poznaš, ka so v Rabi pa v mlaki Haršaš? »Dosta poznam, dapa djestejo zato taše, štere nej. Dosta fele rib dje, samo tau baja, ka je malo. Gučali so, ka prvin telko rib bilau v Rabi tam pri Varaši, ka so leko prebirali. Nej tak bilau kak zdaj, ka edno ribo zgrabiš pa go domau neseš, liki leko si prebejro, kakšno ti trbej. Tašo gnesden več nega na Rabi, zdaj si leko rad, če kaj zgrabiš.« - Sprvoga si tak lovijo ribe, ka pride, tisto baude. Kakšne ribe zdaj loviš? »Dja najbola krape lovim ali ploščiče, s tej največ djeste pa najbola naletja je leko vloviš. S ščukami pa s somi se dosta moraš špilati, zato ka te samo z menšimi ribami leko zgrabiš, ovak nej.« - Ka polagaš, gda ribe loviš? »V bauti zdaj že stau fela vse djeste za polaganje, pa tau tjöjpiš, ka štješ. Prvin sem doma redo, samo zdaj se mi že vnauža, zdaj že bola tjipöjvam. Ednoga časa so fejst polagali te pogače, ka pri tikvinom olaji ostane, da ga delajo, dapa tau je zdaj že tö rejdko, bola vsakši gotovo tjöjpi.« - Bilau je tak, ka pet, šest vör si sejdo pri Rabi pa si itak nikanej zgrabo? »Nej gnauk pa dvakrat, bilau tak, ka cejli keden sem edno ribo nej vido.« - Tašoga reda volau ne zgibiš, gda že tretji den nika ne zgrabiš? »Nej, zato ka vüpanje maš, ka na štrti den se posreči, če nej, te peti ali šesti den. Tau je največ, ka vüpanje vsigdar moraš meti, brezi tauga bi volau zdjöjbo pa bi več nej odo ribe lovit.« - Kak velka je bila najvekša riba, ka si zgrabo? »Najvekšo ribo sem letos zgrabo, ednoga krapa (ponty), šteri je šest kil vago.« - Gda je ešče v vodej bila, si že znau, ka tau je edna velka riba? »Tau že poznaš včasin, ka bola vleče kak edna mala riba. Dočas go ne moreš vö iz vode sprajti, dočas ka trüdna ne grata. S tem krapom sem se tak dvajsti minutov mantrau. Dostakrat je tak, ka žnjaura kaj tazadene, pa vrag je vse vzejo, riba odide, na, tau so čemerdje. Gda ti tak riba odide, je ešče üše, kak gda cejli den ranč na djene žnjauro.« - Leko gledaš pet, šest vör tisto blajženo žnjauro? »Sprvoga je tak, ka fejst paziš, dapa sledkar te že zato volo zdjibiš, pa že tam njaš bot.« - Nejmaš nika, ka bi ti tam cingalo, če riba vlači žnjau-ro? »Nejmam, zato ka mena se tisto ne vidi, tisto je že bola tašo umetno.« - Kelko botov neseš s seuv, gda deš ribe lovit? »Nagnauk z dvömi boti leko loviš, dapa dja vsigdar tri nesem, če bi se kaj z ednim zgaudilo.« - Gda na več vör deš ribe lovit, te djesti tö neseš s seuv? »Nej, dja se vsigdar tak kredadejvam, ka brž zgrabim ribo pa nemo lačen. Dja nejmam šegau s seuv nesti djesti, če nika ne zgrabim pa sem že lačen, te bola domau dem.« - Kak maš najraj napravleno ribe? »Mena najbola ribja čorba (halászlé) paše, vejndrik zato, ka bola naletja leko napraviš, kak če bi peko ali kobaco (»pohal«).« - Kelko moraš plačati za dovoljenje na leto? »Tridesetdvej djezero forintov.« - Za te pejneze bi leko že ribe tjöjpo pa bi se ti nej trbelo mantrati. »Tisto je nej tašo, mena je veseldje, gda ribe lovim. Dosta je taši, šteri ribe ranč ne zejo, pa itak odijo lovit. Tau je eden taši betag, šteroga če dobiš, več ne moreš ozdraviti z njega.« - Maš enga sina, on je tö zadaubo od tebe te betag? Tak vögleda, ka zadaubo, samo on nejma telko trplivosti kak dja. Če nika ne zgrabi, te vtjüpspatjiva škir pa domau de. Leko, ka on ma istino, ne vejm.« Karči Holec Joži Dončec Najvekša riba, stero je letos zgrabo, je vagala 6 kil PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. Žujca »Na dosta mestaj sam jo djo. Na dosta mestaj sam se go nadjo. Depa, samo ena je gé takša, kak je nej niena,« tak je emo šegou začnoti veseli fudaš, gda so se od žujce zgučavali pa go geli tö. Pomalek si je eden falat v lampe neso. Jo je začno gesti, z očami gledati ta nikan gor, kcuj pa delati »mmmmmmmm«. »Dobra je gé, depa, neje tak kak tista.« Skur vsi so že vedli za tou njegvo prpovejst, depa vsigdar so go škeli znouva čüti. Pa njin go je vsigdar znouva povedo tö. »Ge sam na kapüsti, graji pa na žujci gor zrasto. Moja baba pa mama sta dobro žujco delale. Depa niena je nej bila tak žmana kak tista, ka sam jo zo duga lejta po tejm.« Na tom mesti se je vsigdar dola stavo. Samo zatoga volo, ka ji je s svojimi sveklimi očami gledo, kak čakajo, aj dun dale guči. Un pa si je eške malo žujce podjo, eške gnouk djau »mmmmmmmm«, pa po tejn gučo tadale. »Ja, ja, ta je dobra, depa, tista …. Ja, od tiste boukše nega. Kak je od nje boukše nej bilou. Od tiste, ka go je redla. Mali, nika me ne gledaj! Ta, pred teuv, ta je za tebe zavole. Na, una, sam pravo, Una! Pa sam tou tö pravo že inda svejta, ka sam se nigdar nej škeu ženiti. Vej pa muzikant ne more ženo vsikši petek, soboto pa nedelo doma njati. Depa, tista, takše več nega. Pa njena žujca …« je v svojoj glavej odišo nika ta daleč nazaj, gda je eške bole mladi biu. »Kak povejdano! Spoznala sva se na ednoj veselici. Gledala me je pa li samo gledala. Ge sam fude raznok vlačo pa sam go ge ranč tak gledo. Tak, ka sva se za istino obadva gledala. Veselica je trpela skur do prvoga sunca. Bili smo trüdni pa veseličarge so tö trüdni bili, tak so plesali. Kuman smo čakali, aj kaj za gesti dobimo pa domou spat, večer pa tadale. Samo nagnouk je ta k meni prišla. Pitala me, če žujco rad gejn. Auuuuj, ka bi pa nej! Tak nagnouk sva pri njoj dama bila. Moji iz bande so v krčmej geli, ge pa pri njoj. Takšno žujco, ka bi si po njoj eške angelge prste obleznoli. Ja, kak sam pravo. Po tejm smo tam eške dostakrat muziko za veselico držali. Vsigdar sva tak gledala pa vsigdar sam po veselici k njoj na žujco šou. Vsigdar gnako žmana, vsigdar najboukša.« je zgotouvo. »Pa te je tou zdaj vse, ka nam maš za prajti?« se je vsigdar kakši najšo, ka je takšo pito. Veseli fudaš pa si po tejm vsigdar vzeme eške malo žujce. Ka leko pripovejda tadale. »Mmmmm, dobra je gé, depa, od njene boukše nega. Una bi gvüšno škela, ka bi se zdala, depa, kak sam že povedo, to nejde. Z muzikantom nikak nej! Se pa eške gnesden spitavam. Se eške vsikši den pitam, če je bila tak žmana zavolo nje, ka je tak lejpa bila. Leko, ka, depa, boukše od njene, bole žmane, nega na toum svejti.« »Ja, ka pa je z njou, s tisto žensko?« pitanja nigdar ne sfalijo. »V mojom srcej je gé vküper z njeno žujco,« vsigdar zgotouvi pa do kraja pogej žujco. Nej trbej prajti, ka eške gnouk povej, kak je ta dobra gé pa žmana, depa, boukše od njene nigdar niške na sküja. Miki Roš Dejte, vuk pa tjauka Gnauk za inda svejta je živo eden srmački človek. Od mladi lejt je vsigdar krave paso pri ednomi bogatomi verti. Oženjeni je bijo, emo je lejpo mlado ženo pa maloga sineka. Žena je dejte vsigdar s sebov pripelala, gda je možej obed nesla na pašo. Gdauk, gda sta prišla, se je mara pri ednoj velkoj gauški pasla. Ženska je vöspakivala, ka je prinesla, dinske žgaunke pa mlejko. Vsi trgé so si dolavseli na travnik pa začnili djesti. Dejte se je špilalo s tjaukov (kuhalnica), stero je mati v žgaunke djala. Gnauk samo mauž pravi ženi: »Glé, glé mara s pravoga kraja zač-ne v gauško bejžati! Boj tak dobra, nazaj je vrni, ka če v gauško odidejo, je nišče več vö ne spravi!« Ženska je taodletejla, človek je tam ostano s sinaum pa sta tadala gejla. Gda je na lejvo pogledno, je vido, ka se mara tam tö notra v gauško vlečé. Brž je mlejko vlejo malomi, pa ma pravo, naj gej, ka on mora bejžati za maro pa go vöspraviti iz gauške. Mali pojbič je pomalek djo, gda je gnauk samo eden velki vuk vö iz gauške prišo. Vcuj k pojbiči si je lego pa je začno gesti, ka je eš-tje ostalo. Gda je mlejko pa žgaunke zo, je pojbiča s prejdnjo pravo taco za križec prijo pa ga je odvlejko v gauško. Mali je čeden bijo pa je tjauko nej vö iz rauk püsto. Tak daleč je neso vuk dejte, dokeč je nej prišo z njim na srejdi gauške. Te vuk je ranč nej vuk bijo, liki volkulja (nőstényfarkas). Tam na srejdi gauške je mejla šriri male vuke. Pojbiča je mednjé posadila, pa meni nika, tebi nika, odišla. Mali vukauvge so začnili z gaubci pojbiča drejgati. Mali je tau nej za šalo vzejo pa je ednoga s tjaukov fejst po frki zaküro. On se je postrašo, ka je po gaubci udarec daubo pa je išo na rit znak kak rak. Te ga je začno drugi vuk prdišati. Mali ma je pravo, naj dé vkraj od njega, ka ovak tö dobi s tjaukov. Dapa vse zaman, mali je sam bijo, vukauvge pa štirge. Telko nji je že mlato po gobcaj, ka je več nej lado, trno je trüden grato. Na srečo je eden človek ojdo po gauški, ka je isko krivo drejvo za svoj plüg, za oré. Pa te je čüjo deteči glas, steri je jočeč kričo: Idite od tec, ka vas vse vküpzmlatim! Človek se je včasi spametüvo, ka tü nika nej vredi. Vcuj je leto pa vido, ka štirge vukauvge maloga pojbiča bantüvajo. Brž je svejko bükovo vejko, dola go je sklejsto pa je s tistov zmlato male vuké, ka so odleteli. Pojbiča je pa zgrabo pa mašejro z njim vö iz gauške, nej ka bi, baug vari, mati volkulja prišla, ka z njauv bi več nej lado. Gda je vö iz gauške prišo, je vido, ka je cejla kravdja čreda razpüščena po mezevaj. Lüstvo je pa lejtalo vse nasmaj pa dejte iskalo. Človek je z detetom odišo v ves, tam so dejte spoznali, ka je tau kravdjoga pastira sinek. Naprej so vzeli trauboš, z njim traubili, tak so na znanje dali pastiri pa njegvoj ženi, ka so najšli dejte. Njiva sta bila trno radiva, ka je dejte napej prišlo. Človeki, steri ga je najšo, sta se lepau zavalila. Vej sta pa vedla, ka bi ovak maloga srmaka lačni vukauvge pogeli. Pravlico je v porabsko rejč prejknapisala Ema Sukič Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri BARVE IN RADOSTI PORABSKE JESENI PETEK, 21.09.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.20 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.35 PROFESOR PUSTOLOVEC, POUČNA ODDAJA ZA MLADE, 10.55 KRIZA S PUNCAMI, DOK. FILM, 11.10 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, IGR. NAD., 12.00 POROČILA, 12.05 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 MARČI HLAČEK, RIS., 16.20 2012, LETO NIČ: MEHIKA, NIZOZ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 18.05 DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.35 FRANČEK, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 BELOKRANJSKI VEČER Z ANSAMBLOM TONIJA VERDERBERJA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 21.09.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.40 DOBRO JUTRO, 14.05 DRAGE MOJE TOVARIŠICE KUHARICE, DOK. FILM, 14.55 NA OBISKU, 15.25 OSMI DAN, 15.55 MINUTE ZA ..., 16.30 ŽOGARIJA, 16.55 NOGOMET: EVROPSKA LIGA – POVZETKI, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 ČRNO-BELI ČASI, 18.15 ALPE-DONAVA JADRAN, 18.45 KNJIGA MENE BRIGA, 19.05 PETI ZA ŽIVLJENJE, DOK. ODD., 20.00 HOLLYWOODSKI LISJAK, DOK. ODD., 20.50 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 21.10 POLJE KRVI, ŠKOTSKA NADALJEVANKA, 22.15 ŽIVALSKO KRALJESTVO, AVSTRALSKI FILM, 0.00 PRISELJENCI, AM. FILM, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 22.09.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: SEJALCI BESED: JOSIP JURČIČ, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 7.35 IZ POPOTNE TORBE: LEGENDE, 7.55 BINE, LUTK. NAN., 8.15 STUDIO KRIŠKRAŠ: OSEBNA ČISTOČA, 9.00 BIBA SE GIBA, RIS., 9.20 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 9.55 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.40 JE ŠESTEROPRSTI TVOJ PRIJATELJ?, KRATKI FILM, 10.55 POLNA HIŠA ŽIVALI, IGR. NAN., 11.30 KINO KEKEC: PREDMESTNI KROKODILI, NEMŠKI FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.35 NA VRTU, 16.05 SPUST V PODZEMLJE, DOK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 ČEZ PLANKE: MAKEDONIJA, 18.20 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 DOBRODELNI KONCERT RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE, 21.45 RAGTIME, AM. FILM, 0.20 POROČILA, 0.50 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 1.10 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 2.00 SPUST V PODZEMLJE, DOK. ODD., 2.40 OZARE, 2.50 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 3.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 4.00 INFOKANAL SOBOTA, 22.09.2012, II. SPORED TVS 9.45 SKOZI ČAS, 10.10 POGLEDI SLOVENIJE, 11.35 SLOVENSKI UTRINKI, 12.05 OSMI DAN, 12.35 PLATFORMA: ARHITEKTURNI BIENALE, 13.10 NOGOMET: EVROPSKA LIGA, MARIBOR : PANATHINAIKOS, 14.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA SINGAPURJA – KVALIFIKACIJE, 16.00 SVETOVNO PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARSTVU, 17.30 ŠPORTNI IZZIV, 18.00 PTUJSKI FESTIVAL 2012, 20.00 GOSPA BÖHM JE REKLA NE, NEMŠKI TV FILM, 21.25 SOBOTNA GLASBENA NOČ: PANDA - 25 LET, 23.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.30 NA LEPŠE, 23.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 23.09.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, 10.20 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 BELOKRANJSKI VEČER Z ANSAMBLOM TONIJA VERDERBERJA, 15.35 NA MORJE!, MEHIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - ALENKA BARTL, 18.20 IGRALCI TUDI POJEJO, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 DOKTOR MARTIN V., ANG. NAD., 20.50 KOMPONIST, PORTRET SKLADATELJA JANEZA MATIČIČA, 21.45 ZAZIDAN KAMEN KRASA, DOK. ODD., 22.15 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, 22.25 POROČILA, 23.05 GANDŽA, AM. NAD., 0.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.30 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA – ALENKA BARTL, 1.30 IGRALCI TUDI POJEJO, 1.50 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.10 INFOKANAL NEDELJA, 23.09.2012, II. SPORED TVS 7.30 SKOZI ČAS, 8.00 GLOBUS, 8.30 MINUTE ZA ..., 9.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.30 ZGODBE IZZA OBRAZOV: ANDREJA PODLOGAR IN BLAŽ BERTONCELJ, DOK. SER., 10.00 ŽOGARIJA, 10.30 GLASBENA MATINEJA, 10.55 14. REVIJA PEVSKIH ZBOROV DRUŠTEV INVALIDOV, 12.00 KOLESARSTVO: SVETOVNO PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARSTVU, 13.55 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA SINGAPURJA, 16.10 KOLESARSTVO: SVETOVNO PRVENSTVO V CESTNEM KOLESARSTVU, 17.15 FORMULA 1: VELIKA NAGRADA SINGAPURJA - TISKOVNA KONFERENCA, 17.30 IZTOK ČOP - ZADNJI ZAVESLJAJ, REPORTAŽA, 18.00 A.M.SLOMŠEK - OD ŠT. ANDRAŽA DO MARIBORA, DOK. FILM, 18.50 BILO JE …, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 NACISTI V ARGENTINI, DOK. FILM, 20.50 ZLATE ROKE, DOK. FELJTON, 21.20 CHE - NOVI ČLOVEK, DOK. ODD., 23.25 OBISK, KRATKI FILM, 23.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 24.09.2012, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.05 MIHEC IN MAJA, OTR. NAN., 10.15 IZ POPOTNE TORBE: LEGENDE, POUČNA NANIZANKA, 10.35 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.50 SEJALCI SVETLOBE, OTR. SER., 11.10 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 11.35 SPREHODI V NARAVO, POUČNA ODDAJA, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 BALI: KO BOM VELIK!, RIS., 15.55 ŽAMETEK: 1+1=2, RIS., 16.05 BACEK JON, RIS., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM LAZAR, POUČNA NANIZANKA, 16.20 RIBIČ PEPE: PENTLJA OKROG TRŽIČA IN ŠTEVILKE OSEM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DUHOVNI UTRIP, 17.35 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 18.25 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, 23.05 OPUS, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.45 DUHOVNI UTRIP, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 24.09.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.40 DOBRO JUTRO, 14.10 NA LEPŠE, 14.35 SPUST V PODZEMLJE, DOK. ODD., 15.25 KOMPONIST, PORTRET SKLADATELJA JANEZA MATIČIČA, 16.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 16.35 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.05 HOLLYWOODSKI LISJAK, DOK. ODD., 17.55 PRAVA IDEJA!, 18.30 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 19.00 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 NA UTRIP SRCA: PRIHOD DOMOV - 75 LET ORKESTRA IZRAELSKE FILHARMONIJE, 20.50 DEDIŠČINA EVROPE: PRIŠEL SEM VAM POVEDAT, DOK. FILM, 22.30 VERA: SKRITE GLOBINE, ANG. SER., 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 25.09.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 STUDIO KRIŠKRAŠ: OSEBNA ČISTOČA, 10.55 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM LAZAR, POUČNA NANIZANKA, 11.00 RIBIČ PEPE: PENTLJA OKROG TRŽIČA IN ŠTEVILKE OSEM, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 11.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: SEJALCI BESED: FRAN MILČINSKI, 12.00 POROČILA, 12.20 OPUS, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ALEKS V VODI, RIS., 15.45 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.55 TONI IN BONI, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.05 BINE: VLAK, LUTK. NAN., 16.25 NENAVADNE IN PRISMUKNJENE ŽIVALI, DOK. SER., 16.30 ČRNA OVCA, KRATKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 VILLAGE FOLK - LJUDJE PODEŽELJA, DOK. SER., 17.30 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 HARLAN - V SENCI JUDA SÜSSA, DOK. ODD., 0.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL TOREK, 25.09.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 11.45 DOBRO JUTRO, 15.15 LEPO JE DELITI, DOBRODELNI KONCERT RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE, 17.00 ZLATE ROKE, DOK. FELJTON, 17.25 ZAZIDAN KAMEN KRASA, DOK. ODD., 18.00 MOSTOVI – HIDAK, 18.30 GLASNIK, 19.00 IZGUBLJENI POSNETKI DRUGE SVETOVNE VOJNE: MRAK PADE, DOK. ODD., 19.45 ŽREBANJE ASTRA, 19.55 KOŠARKA: SUPERPOKAL, UNION OLIMPIJA : KRKA NOVO MESTO, 21.50 VELIKO PRIČAKOVANJE, ANG. NAD., 22.45 OVERJENA KOPIJA, FRANCOSKI KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.25 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 26.09.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BINE: VLAK, LUTK. NAN., 10.30 PEPI VSE VE O BONTONU, POUČNA NANIZANKA, 10.55 ZLATKO ZAKLADKO, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.10 NEMA GLASBA, KRATKI FILM, 11.30 PODSTREŠJE: ŠPORT, IGR. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 MEDNARODNA OBZORJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ROLI POLI OLI, RIS., 15.55 POLICAJ ČRT, RIS., 16.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 18.05 BIL SEM KOT KRALJ, PORTRET VEKOSLAVA BATISTE, DOK. ODD., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: OUTSIDER, SLOV. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 GLASBENI VEČER: FAZIL SAY, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN KERI-LYNN WILSON, 1.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL SREDA, 26.09.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 11.10 DOBRO JUTRO, 14.40 ČEZ PLANKE: MAKEDONIJA, 15.55 DUHOVNI UTRIP, 16.15 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.40 NA VRTU, 17.10 ČRNO-BELI ČASI, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 GLASNIK, 18.25 EVROPSKI MAGAZIN, 18.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 19.00 IZGUBLJENI POSNETKI DRUGE SVETOVNE VOJNE: TEŽKA POT NAZAJ, DOK. ODD., 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.30 KONCERT POD ZVEZDAMI, 21.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.25 SKRITI ZALIV, AM. FILM, 23.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 27.09.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRAVLJICE IZ LUTKARJEVEGA VOZIČKA: O SIROMAKU IN KAZIJU, LUTK. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 ČRNA OVCA, KRATKI FILM, 11.30 KAKO SEM VIDEL SVET IZPOD MIZE, MLAD. NAD., 12.00 POROČILA, 12.05 ČRNO-BELI ČASI, 12.20 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.55 OLIVIJA, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 ZDRAVJE V EVROPI, DOK. SER., 18.15 EKO UTRINKI, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: VZGOJA ZA DANES, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL ČETRTEK, 27.09.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 12.35 DOBRO JUTRO, 16.00 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - ALENKA BARTL, 17.05 IGRALCI TUDI POJEJO, 17.25 MUZIKAJETO: AFRIKA, 18.00 MOSTOVI – HIDAK, 18.30 EVROPSKI MAGAZIN, 19.00 IZGUBLJENI POSNETKI DRUGE SVETOVNE VOJNE: KRVAVA ODLOČITEV, DOK. ODD., 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 BERLIN, BOXHAGENER PLATZ, NEMŠ. FILM, 21.35 GRADIMO NOVI SVET, DOK. FILM, 22.30 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 22.55 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.45 ZABAVNI INFOKANAL POZVANJE K SODELOVANJU! Slovenska zveza na Madžarskom zové na tekmovanje vse tista društva, kulturne skupine, šole iz Porabja, ki radi ustvarjajo in se drüžijo. Tekmovanje de 7. oktobra 2012, ob 14.00 vöri v Slovenskom daumi v Monoštri. Vsakša skupina mora doma pripraviti en „jesenski produkt”: - leko je tau jesenski aranžmaj (slika, namizni okras, venec, itd.) - ali staršilo . Kakšni material leko gorponücate pri produkti: vse, ka je ostalo na gračenki, na njivaj, v lasej ali v sadovnjaki (zelenjave, sadje, rauže, veje...), vse ka je povezano z jesenjo. Nücajte najbole naravne (természetes) materiale, farbe... Prosimo vas, če ste se tak odlaučili, ka te sodelovali na tekmovanji, te vönapišite prijavnico.Pripravljene produkte vsakša skupina mora nutpokazati, reprezentirati tak, ka vsi dobite zraven en sto, šteroga morate okinčati. Potem de vašo delo žirija cenila, pa razdeli v obej kategorijaj eno-eno prvo mesto. Ka vas eške čaka na te prijeten jesenski zadvečerek: - medgeneracijska delavnica (jesenske dekoracije, figure s kukarčnoga lopinja) - v okviru projekta Upkač, ki se financira iz programa SI-HU, RASK, vküper s porabskimi sadjari, se nut pokaže kak se dela djabočni pa grauzdjovi sok, leko pa koštavate sirupe, marmelado pa suho sadje - muzika, spejvanje ljudskih pesmi (Ljudski godci in pevci Gorički lajkoši) - gastronomska delavnica P R I J A V N I C A 1. Ime skupine: ........................................................................... 2. Ime kontaktne osebe, tel.številka, email naslov: ....................................................................................................... 3. Podčrtaj, kateri jesenski produkt boste pripravili: aranžmaji (dekoracija) staršilo 5. Kelko de vas sodelovalo:..................................................... Prosimo, prijavnico pošlite nazaj do 27.septembra 2012 na Zvezin poštni naslov (9970 Monošter, Gardonyi ulica 1.) ali po emailu (gyongyi.bajzek@freemail.hu). Datum: ................................... ............................... podpis