UDK 811.163.6'367.634(091) Nina Ditmajer ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede nina.ditmajer@zrc-sazu.si VEČFUNKCIJSKE VEZNIŠKE BESEDE KI, KA IN DA TER NJIHOVA SKLADENJSKOPOMENSKA VLOGA V VZHODNOŠTAJERSKI POKRAJINSKI RAZLIČICI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA1 Prispevek analizira skladenjskopomensko funkcijo vezniških besed ki, ka in da, ki so v vzhodnoštajerskem prostoru prve polovice 19. stoletja prepoznane kot večfunkcijske besede in razlikovalne glede na ostali slovenski jezikovni prostor. Za določitev nadnarečnosti oz. knjižnosti prepoznanih pomenskih funkcij in vezniških oblik je v prispevku podana diahrona analiza izbranih vzhodnoštajerskih besedil predvsem 18. stoletja, nato sledi pregled norma- tivne rabe vezniških oblik ter primerjava s prekmurskimi, kajkavskimi, osrednještajerskimi in kranjskimi pisci prve polovice 19. stoletja. Ključne besede: funkcijska beseda, vezniška beseda, skladnja, vzhodnoštajerska pokra- jinska različica slovenskega knjižnega jezika, zgodovina slovenskega jezika The article analyzes the syntactic-semantic function of the connecting words ki, ka, and da, which in the first half of the 19th century in the East Styrian area are recognized as mul- tifunctional words distinct from the rest of the Slovenian language area. In order to determine the supra-dialectal, literary character of the words’ observable semantic functions and forms, a diachronic analysis of selected East Styrian texts is given, especially from the 18th century, followed by an overview of the normative use of connecting forms and a comparison with their use by Prekmurje, Kajkavian, Central Styrian, and Carniolan writers of the first half of the 19th century. Keywords: function word, connective word, syntax, East Styrian version of the Slovene literary language, history of the Slovene language 1 Uvod Funkcijske besede so besede brez leksikalnega pomena. Njihova značilnost je, da povezujejo dele besedila pomensko oz. strukturno, jim dodajajo različne pomenske odtenke ali se pojavljajo kot soodnosnice. S skladenjskopomenskega vidika vključujejo veznike, členke, predloge, zaimke, tudi prislove in medmete (Agrež 2014: 34). Vezniki v povedi nastopajo kot pomensko-slovnični koordinatorji med dvema povedkoma ali pa so soodvisno povezani zlasti s povedkom v odvisnem stavku. Tako v priredju kot podredju je razmerje vsebin lahko odvisno od veznika, z zamenjavami teh pa lahko pri istih vsebinskih razmerjih izrazimo različno razumevanje teh razmerij (Žele 2016: 247, 249). 1 Prispevek je nastal kot rezultat raziskave za doktorsko disertacijo Sprejemanje vzhodnoštajerske knji- žnojezikovne norme v rokopisnih pridigah Jožefa Muršca pod mentorstvom Marka Jesenška. Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij248 V prispevku prikazujem vsebinska razmerja2 med stavki v povedih, ki so jih vzhod- noštajerski pisci določali z uporabo vezniških besed, brez ozira na njihovo podredno in priredno medstavčno razmerje. V vzhodnoštajerski različici slovenskega knjižnega jezika3 izkazujejo vezniške besede ino, ali, ki, da, kak, ka(j), či, kda in naj vsaj tri pomenske funkcije. Pri tem še posebej izstopata veznika ki in da, ki sta glede na ostali slovenski jezikovni prostor tudi najbolj pomensko razlikovalna (Ditmajer 2019). Tovrstna obrav- nava zloženih povedi prinaša boljši uvid v pomensko bogatost panonskih veznikov v primerjavi z osrednjeslovenskimi, pa tudi pokrajinsko razlikovalnost med posameznimi pisci znotraj iste narečne skupine, zato je primerna za obravnavo zgodovinskih besedil. 1.1 Dosedanje raziskave Dosedanji raziskovalci so kot narečne ali nadnarečne prepoznavali tiste funkcijske besede, za katere so našli potrditve v knjižnih delih vzhodnoštajerskega duhovnika Petra Dajnka in današnjem slovenskogoriškem narečju. Bernard Rajh je v doktorski disertaciji podal skladenjsko analizo Dajnkove zložene povedi, ki jo je obravnaval glede na razmerje med glavnim in odvisnim stavkom ter med dvema glavnima stavkoma, rezultate pa je primerjal s sodobno rabo v narečju. Tako je avtor v Dajnkovih besedilih kot narečne prepoznal tiste vezniške besede, ki so ohranjene v narečju: »Dajnko narečni podredni veznik ka / ke v prilastkovih odvisnikih ohranja ali nadomešča z da.« (Rajh 1998: 200) Branislava Vičar (2005) se je lotila analize zložene povedi Antona Šerfa. V skladu s Toporišičevo slovnico je tvorbo povedi obravnavala glede na vsebinsko razmerje med stavki kot priredje, podredje in soredje. Večfunkcijsko rabo Šerfovih veznikov je še posebej predstavila v primerjalnem prikazu. Pri obravnavi posameznega podrednega razmerja je podala še glasoslovne različice izkazanih veznikov, rabo pa primerjala z Dajnkovimi besedili in njegovo slovnico, kar ji je služilo kot dokaz za narečnost in/ali knjižnost pomena določenega veznika. S tem je sledila misli Martine Orožen (2003: 422), ki je vsak odklon od Dajnkove slovnice razumela kot »nižjo jezikovno ubeseditev«. Maruška Agrež (2014) je narečnost in nadnarečnost funkcijskih besed te in pa določala glede na rabo v knjižnih delih Petra Dajnka in v sodobnem slovenskogori- škem narečju, podala je njuno etimološko razlago, skladenjsko-pomensko analizo in funkcijo. V doktorski disertaciji Členki v slovenskem knjižnem jeziku od 17. do 19. 2 Pomene, ki jih posamezna vezniška beseda izkazuje v povedi, praviloma prevzemam iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika 2 (dalje SSKJ2). 3 V prispevku zagovarjam stališče (Orožen 1996; Jesenšek 2013; Jesenšek 2015; Rajh 1998), da so se v zgodovini slovenskega jezika v deželah Notranje Avstrije, ki so bile poseljene tudi s slovensko govorečim prebivalstvom (Štajerska, Kranjska, Koroška, Istra, Goriška), ter v delu Ogrske, poseljene s prekmurskimi Slovenci, oblikovale nadnarečne tvorbe, ki so presegale narečne potrebe in splošno sporazumevalno funkcijo jezika z ubeseditvijo različnih umetnostnih in neumetnostnih besedilnih tipov. Vzhodnoslovenski knjižni jezik izhaja iz panonske jezikovne tradicije. Na območju med Muro in Dravo je obstajala t. i. vzhodnoštajerska pokrajinska različica, desno od reke Mure in vse do današnje meje z Madžarsko pa prekmurski knjižni jezik. 249Nina Ditmajer: Večfunkcijske vezniške besede ki, ka in da ter njihova skladenjskopomenska vloga stoletja (2016) je izraznim variantam členka sledila etimološka razlaga, zastopanost v slovenskih historičnih besedilih, sodobnem slovaropisju in sodobnih narečnih raziskavah ter skladenjsko-pomenska analiza. Pomeni, ki niso več prisotni v slovenskem knjižnem jeziku, so bili razumljeni kot časovno oz. narečno zaznamovani. Raziskava, ki sem jo opravila za svojo doktorsko disertacijo, kaže na pomanjkljivost takšnih raziskav in potrebo po drugačnem pristopu k historičnim besedilom, kjer je za določitev nadnarečnosti določene jezikovne oblike potrebno upoštevati tudi preteklo in sočasno besedilno tradicijo v pokrajini in širše ter vse slovnične opise, medtem ko naj sodobne narečne raziskave in sodobni slovnični ter slovarski opisi služijo le kot dobrodošel pripomoček pri prepoznavanju tipičnih pokrajinskih oz. knjižnih značilnosti, ne pa kot določilo knjižnosti ali narečnosti v zgodovinskih besedilih. Za analizo so tokrat namenoma izbrana pretežno pridigarska besedila, ki zaradi načina posredovanja izkazujejo pokrajinske značilnosti govorjenega jezika. 2 Analiza gradiva 2.1 Povedi z vezniško besedo ki Etimologija Izvor slovenskega zgodovinskega veznika in zaimka ki ni popolnoma pojasnjen. Iz srednjeveškega Rateškega rokopisa in protestantskih besedil 16. stoletja znani kir se je razvil iz praslovanskega *jь že po splošni indoevropski tendenci *yo > *kᵂo ali direktno iz debla *yo po rotacizmu r < ž (Sonnenhauser 2013). Drugi izvor se povezuje s praslovanskim *kъjь (že), ki je v stari cerkveni slovanščini imel oblike kyj, kaja, koje (Snoj 2015). Gallis (1956: 45) je kajkavske vezniške besede ki, ka in ko prepoznal kot skrčene oblike prvotnih koji, koja, koje. Tretja razlaga se sklicuje na prislovno obliko kъde-že in izhaja iz stališča, da imata ki in kir različen izvor. Miklošič (1876: 149) je kir izpeljal iz kjer, kder, medtem ko je obliko ki povezal s kajkavskimi vezniškimi be- sedami ki, ka, ko. Nekateri raziskovalci so poudarjali tudi nemški jezikovni vpliv, ki se kaže v narečni zamenjavi der/die/das in welcher/welche/welches z wo (Nuorluoto 2001: 42–43), kar se Barbari Sonnenhauser (2013: 157) glede na stoletni nemški jezikovni vpliv na slovenski jezik ni zdela neupravičena domneva. Ker se v slovenskih besedilih 18. in prve polovice 19. stoletja pojavljajo enakoiz- razni vezniki ki, kir in ker, ki izpričujejo drug etimološki izvor (še posebej iz *kъde že in *je že), take primere izločam iz obravnave. Norma V prvi vzhodnoštajerski slovnici Leopolda Šmigoca zasledimo Kopitarjevo misel, da se zaimek ki (ki naj bi ustrezal francoskemu qui) uporablja le v komunikaciji med preprostimi ljudmi, sicer se rabi kateri (tudi kteri, ktiri, keri): »Auch hört man oft bey dem gemeinen Manne das ki.« (Šmigoc 1812: 62) Zaimek kir naj bi z dodajanjem glasu r nastal iz krajše oblike ki. V poglavju o vprašalnih zaimkih zasledimo prostorski kéj, Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij250 ki ustreza nemškemu wo, njen oziralni par pa naj bi bil zaimek kér (63). Besedo ker je navajal tudi med vzročnimi vezniki (124), kar je verjetno prevzel iz kranjskih slovnic. V prvem primeru gre za izvor iz *kъde že, v drugem pa za *je že. V Dajnkovi slovnici je ki prav tako obravnavan kot zaimek ob oziralnem keri, raba pa je praviloma omejena na nepoudarjene položaje: Ti, ki xiviȣ, se veseli. (Dajnko 1824a: 165) Povezal ga je celo z vezniško besedo kak: Tistemi чloveki, kak nas kaj dobrega vyчi, bodmo hvalni. (Prav tam: 166) V slovnici ni podal normativnih pravil rabe oziralnih samostalniških zaimkov. Tretji vzhodnoštajerski slovničar Anton Murko je v prvi izdaji svoje slovnice zaimek ki enačil z osrednjeslovensko obliko kir ter ga prav tako kot Šmigoc povezal z ljudsko rabo: »Ki (auch kir) ist ein in gemeinen Leben sehr übliches, allgemeines beziehendes Fürwort, welches man durchgehendes unabänderlich gebraucht, und (mit Ausnahme der 1. Endung) das kürzere persönliche Fürwort zur Bezeihnung der Endungen hin- zuseßt: dekla, ki je to pernesla, die Magd, welche dieß brachte.« (Murko 1832a: 50, 51) V drugi izdaji slovnice je še dodatno poudaril, da se zaimek in veznik ki povezuje z nemškim so: Mož, ki je per meni bil, der Mann der (so) bei mir war. (Murko 1843: 67, 68) V isti skupini je navajal še zaimek kteri (kateri, katiri, keri). Besedo kér je tako kot Šmigoc povezal z vprašalnim kde 'kje' (wo) (1832a: 52), navedel ga je tudi v skupini vzročnih veznikov ker, tjer (weil, denn) (1832a: 119), kar je verjetno prevzel iz kranjskih slovnic. V prvem primeru gre za izvor iz *kъde že, v drugem pa za *je že. V drugi izdaji slovnice je navedel še pogovorne različice zaimka kateri: kteri -a -o, na Kranjskem se govori tkiri -a -o, na Štajerskem pa keri -a -o (1843: 64). V nasprotju s prvo izdajo pa je sedaj kot oziralni par vprašalnemu kde, kje, kej navedel kjer poleg ker (66). V svojem slovarju je Murko pri iztočnici ki navedel tri primere, od katerih prvi izraža stališče osebe, drugi pa natančneje določa osebo: mati so rekli, ki so ga vidili (die Mutter sagte, daß sie ihn gesehen habe); mnogo njih je, ki tega ne vejo (es gibt viele, welche das nicht wissen); ki vrag (wer Teufel) (1832b: 127). Četrti vzhodnoštajerski slovničar Jožef Muršec je ki obravnaval kot vzročni veznik (poleg veznikov ker in da) (Muršec 1847: 61) in oziralni zaimek (Muršec 1847: 30). Predhodna literarna tradicija Ljutomerski župnik Andrej Raputh je v delnem prevodu Matejevega evangelija iz leta 1686 uporabil vezniško besedo ker, ki v kajkavskem prostoru izkazuje različici koj/ ki,4 v osrednjeslovenskem pa kateri/kir:5 Vi ste chuli, da je ſtarim recheno: nebui, ker pa buje, je krivecz sodve. (Slekovec 1896) Tudi tretja izdaja štajerskega Parhamerjevega katekizma iz 18. stoletja izkazuje vezniško besedo ker: Ozha naſh, ker ſi vnebeſah (Knishiza spitavanya 1777: 32), ki jo je uporabljal tudi najbolj znani vzhodnoštajerski 4 Chuliſzte, da je recheno ſztarem: ne vumori. A koj pak vumori vreden bude ſzuda. (Krajačević 1778); Kije opran, nemu potrebno nego da noge opere ar je veſz cſizt. (Krajačević 1651: 49) 5 VY ſte ſliſhali, de je h'Stariſhem rezhenu: Ti nemaſh vbyati: Kateri pak vbye, ta je Sodbe dolshan (Dalmatin 1584); Sakaj on je vuzhil, kakor ta, kir oblaſt ima, inu nikar kakor Piſſarji. (Dalmatin 1584) 251Nina Ditmajer: Večfunkcijske vezniške besede ki, ka in da ter njihova skladenjskopomenska vloga pridigar in pesnik 18. stoletja Leopold Volkmer: Mi tistga Jogra pojemo, ker nej Nedushnost sguba. (Volkmer 1805) Vsi trije primeri pomensko opredeljujejo osebo. Štajerska ustreznica ker najverjetneje izhaja iz oblike kateri, vendar v tem primeru ni izpričane končnice -i, ki bi ta izvor še dodatno potrdila, zato moramo preveriti več različnih virov, ki se v tem prostoru pričnejo pojavljati šele v 18. stoletju. V Foglarjevem rokopisu, vzhodnoštajerski baročni pesmarici iz sredine 18. stoletja, na katero sta vplivala tako kranjska literarna tradicija kot sočasni govorjeni jezik, je izpričana bolj raznolika pojavnost teh vezniških besed, poleg zgoraj omenjenih kir in ker je še posebej zanimiva ki. Primeri z vezniško besedo kir prav tako pomensko opredeljujejo osebo, nakazano v predhodnem stavku: Koker Bog ozha kir je Naſs vſe ſtvarau; JESVS ſe on klizhe Kir naſs vſe svelizha. Prisotna je tudi oblika kiri, kar pojasnjuje izvor besede iz zaimka kateri (> pslovan. *kotèrъjь, *kotòrъjь, *kъtèrъjь, *kъtòrъjь): Ô lubeſen nu miloſt Dobriga Boga Kiri sheli ſvelizhat Zhloveka ſvoyga. Vezniška beseda ker pri Foglarju prav tako opredeljuje osebo, nakazano v predho- dnem stavku: Od Boga ozheta jeſt le zhem Sazheti Ker je mirakelne dela na Tem ſveiti; To Teilo Kero je sa naſhe greihe v Martro priſhlo. Oblika keri pojasnjuje izvor zaimka iz kateri: Keri le niei ſlushi Ôna ga ne sapuſti. Manj pogosta je vezniška beseda ki, ki pri Foglarju izkazuje pomen vzroka: Per svetem kerſti ſi Ti nas resveita Ki ſmo bli krivi erbaNega greiha; Preſrezhen ie ti krai Kir ta zirqva ſtuy ſsdai Ki telko taushent Ludii ſdravie to sadobi. Lahko tudi natančneje opredeljuje osebo ali predmet: Ti ſi ſkrinÿa boshega mira Vrata ki nebo odpira; ta po- men je razviden iz variantne pesmi iz druge izdaje Parhamerjevega katekizma (1764): Jagne Bosjo, ki jemles Szvéta grehe. V prvi izdaji Parhamerja (1758) najdemo v štajersko-kajkavski molitvi Očenaš vezniški besedi ker in ki, ki natančneje določata osebo v predhodnem stavku: Ocha noſs, ker ſzi vnebeſzeh // Otecz naſs, ki ſzi na nebeſzeh (Ilešič 1906: 8). V tretji izdaji Parhamerja najdemo le še štajerski zaimek: Verjem, ino poterdim tisto sveto vero, kero je Krishtush Jeshush vüzhio (Knishiza spitavanya 1777). V Volkmerjevih pridigah je izpričan še narečni zaimek deri, ki se v knjižnem jeziku ni nikoli uporabljal in izvira iz pslovan. *kъtèrъjь: kak ta, deremu je povedano blo (Volkmer). Spremembe tipa kt > kd so v slovanskih jezikih pogoste (npr. kto > kdo). Literarna tradicija prve polovice 19. stoletja Peter Dajnko je tudi v svojih literarnih besedilih ločeval med vezniškima bese- dama ki in kateri, ki dodatno opredeljujeta osebo ali predmet iz predhodnega stavka: koda za tryd ino skerb kvokle, ki je zobstoŋ tak marno legla. (Dajnko 1824c: 54) Iz gradiva je razvidno, da so njegovi vzhodnoštajerski rojaki za upovedovanje tega po- mena rabili različne oblike besede kateri, vezniška beseda ki pa je bila na tem mestu zelo redka, saj je v tem prostoru določala druge pomenske obsege: [O]d laxi je ne Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij252 dale vkanlivost, ker pa enkrat vkani, xe zane ludi krasti (Muršec 1831: Nagovor na drugo nedelo po treh kralih); [B]o ti pred tistimi, keri pri mizi sedijo, poteŋe imel (Šerf 1835: 234); Bog tistim svojo milost da, kateri njega iejo (Muršec 1831: Nagovor na II. nedelo v adventi); pri Kremplu najdemo samo eno pojavitev: Zeſar, ki ga je divji ſtvari naprej verzhti sapovedal, je njemu rekel k_ſebi priti (Krempl 1822). Osrednjeslovenski pridigarji prve polovice 19. stoletja so bolj strogo ločevali obli- ki zaimkov ki in k(a)teri, s katerima so določali osebo ali stvar v predhodnem stavku: In katoljſhka zerkev, ktera daneſ ſvoje novo leto sazhne (Švab 1835: 4); Bratje! zhaſ je, de od ſpanja vſtanemo, sato de bi ſe vſi, ki savoljo svelizhanja ſvoje dushe dremljejo in ſpe, ſ ' tem mozhnim opominovanjem prebudili. (Švab 1835: 4) Prekmurski oziralni zaimek ki ima lahko podobno funkcijo kot vzhodnoštajerski ker(i) in določa zaimensko odnosnico za osebo, nakazano v predhodnem stavku, ali dodatno opredeljuje osebo v predhodnem stavku: [B]laženi, ki [kdor] na dobro obrne, nesrečen pa ki [kdor] na vöke na lagoje [slabo] (Valjavec 1877 [orig. 1827]: 129); i groza obišla i' vse ki so ž njim bili, i gda bi ribe vö spraznili, vsa so ostavili ino so nasledüvali Kristuša. (Valjavec 1877 [orig. 1827]: 127) Pojavita se še oziralni zaimek šteri 'kateri' (kt- > št-) in orodniška oblika vprašalnega zaimka s kim: Eto nouč, vu šte- roj apostelje cejlov močjouv paščijouči niti edne ribe so nej vlovili, s kim bi svoj trüd obeselili. (Valjavec 1877 [orig. 1827]: 127) Kajkavske slovnice prve polovice 19. stoletja navajajo orodniško obliko z kem praviloma pri sklanjatvenem vzorcu za vpra- šalni zaimek gdo (Đurkovečki 1826: 84; Kristijanović 1837: 58), lahko pa jo najdemo tudi v orodniški obliki pri oziralnem koji (Đurkovečki 1826: 84). Pavlova prekmurska slovnica (2013: 153) v orodniku vprašalnih zaimkov navaja oblike: sz kem, kom (skla- njatvene oblike zaimka sto) in obliki sz csim, sz kem (sklanjatvene oblike zaimka kaj, ka), oziralni ki pa ima v množini obliko sz kemi. Da prekmurska orodniška oblika kim izhaja iz vprašalnega zaimka kaj, je razvidno tudi iz hrvaškega sklanjatvenega vzorca vprašalnega tko (or. kim, kime). Oblika se je verjetno analogno začela uporabljati še za oblike iz vprašalnega kaj. Kajkavski pridigar in slovničar Kristijanović je v tem času uporabljal obliko koj za opredeljevanje predmeta ali osebe iz predhodnega stavka: Vszaki gréh, koisze zvun Czìrkve chinì, je kastíge y odurjàvanya vréden (Kristijanović 1830: 16, 17); Ona je ono vekivechno goztchènye izebranéh Boga, zvun kojegasze nikaj nenahàdya, kak zdvojènуe y nevòlya. (Kristijanović 1830: 19) V svoji slovnici je navajal le sklanjatev oziralnega zaimka koj (-ega -emu -ega -em -em), ki mu je v imenovalniku navedel še kratko obliko ki (Kristijanović 1837: 57). V pridigah teh oblik (poleg ki še ka in ke) nisem zasledila. Posebnost vzhodnoštajerskih pridigarjev so številne pomenske funkcije, ki jih iz- ražajo z vezniško besedo ki in so jih verjetno prevzeli iz govora. Primere sem našla le pri Dajnku in Muršcu, veznika pa niso izkazovale pridige Šerfa in Krempla. 253Nina Ditmajer: Večfunkcijske vezniške besede ki, ka in da ter njihova skladenjskopomenska vloga Z veznikom sta oba pisca izražala svoje oz. stališče avtoritete do vsebine ali osebe: Ne – znam/vem jas, ki [da] bog zna svoje milosti izdeliti, kda ino komi oe (Muršec 1831: Nagovor na pervo nedelo v adventi); Bog stori, ki [da] xivi. (Dajnko 1824b: 41) Z vezniško besedo ki izražata posledico: ast s. Ivana xe je po celi dexeli tak rasglaena, ki [da] xe ga je uda ludi za obeanega zveliara derxala (Muršec 1831: Nagovor na II. nedelo v adventi); Tydi ga vi ne morete ze vsimi vaimi moami za- derxati, ki [da] ne bi pihal. (Dajnko 1824c: 84) Pomen namere nastopa v kombinaciji s prislovom na to 'zato': Razvun tega so mogli od vsega, kaj je zraslo, ali se zleglo, vsako pervo Bogi offrati, na to ki bi [zato da bi] svojo podloxenost, ast ino hvalo za telko dobrot zkazali (Muršec 1831: Na den s. treh kralov); Eni ga hoejo ravno proti poldnevi namerjenega imeti, ki bi [da bi] se ele po totemi naini sunne toplote naj ve vxivati znale. (Dajnko 1831: 51) Izraža tudi način: [T]oto si znamo zasvojiti brezi tega, ki bi nje poklali. (Dajnko 1831: 181) Tabela 1: Prikaz rabe vezniške besede ki. Dajnko Muršec Prekm. Kranj. stališče x x način x posledica x x namen x x vzrok x Pomensko opredeljevanje x x x 2.2 Povedi z vezniško besedo ka Etimologija Praslovanski *ka̋ 'kam, kje' se je prek absolutnega oziralnega zaimka in veznika, ohranjenega v narečni in pogovorni slovenščini: ka, kə 'ki, kateri, ko, kamor, da itd.', razvil v današnjo vprašalnico kaj, ki vsebuje še členico ali oziralni zaimek *jь, *je (Snoj 2015). Prleški ke se je glede na pomensko rabo razvil iz veznika (a)ko (primeri asimilacije v prleškem narečju: teliko, keliko), zato ga ne vključujem v obravnavo. Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij254 Norma Zanimivo, da je Šmigoc v slovnici ločeval med vprašalnimi in oziralnimi zaimki, saj to ni bilo značilno za vzhodnoštajerske pisce (kdor koli, kaj koli, kar koli). Besedo kaj (was) je navajal med vprašalnimi zaimki (63). Veznika ka ni navajal. Dajnko je besedo kaj navajal v skupini vprašalnih zaimkov: kdo/kaj, koga/ega, komi/emi, koga/kaj, komi/emi, kom/im (1824a: 166). Veznika ka ni navajal. Murko je že v prvi izdaji slovnice opozarjal na napačno vzhodnoštajersko rabo vprašalnih zaimkov kdo in kaj v oziralni funkciji (1832a: 51). Veznika ka ni navajal. Tudi Muršec je oziralne zaimke ločil od vprašalnih in tako se je ta značilnost osrednjeslovenskih piscev tistega časa dokončno uveljavila tudi v vzhodnoštajerskem prostoru. K vprašalnim gde, kje, kej je navedel oziralne pare kjer, gder in kejr (29). Veznika ka ni navajal. Pretekla literarna tradicija Leopold Volkmer je v drugi polovici 18. stoletja z vezniško besedo kaj izražal tri pomene: v oziralnem pomenu 'kar' je z njo uvajal stavek, ki določa zaimensko odnos- nico srednjega spola: Pri taki edini beſedi ſe more vse nakloniti, kaj [kar] je v-nebi. (Volkmer 1778) V drugem primeru je izražal vprašanje po neznani stvari, pojavu: [P]a merkvite, kaj jas nym zdaj povedati zhem. (1778) Tretji primer izraža izhodiščno mejo v preteklosti: [K]aj [odkar] ſvet ſtoji, je ne blo na njem lepshe, no veseleishe prikase. (1778) Vezniška beseda ka se v vzhodnoštajerski knjižni tradiciji pojavi v drugi izdaji Parhamerjevega katekizma (1763), z redkimi primeri pa je zastopana tretja izdaja: Gda ſtarhi, ino shkolniki, ali drugi naprei poſtavkni, vidio, ka deza ſazhnejo ſposnati, kai je greh; tak morajo dezo podvuzhiti k-ſpovedi. (Knishiza spitavanya 1777: 68) Literarna tradicija prve polovice 19. stoletja Iz gradiva je očitno, da panonski pisci niso pomensko ločevali med vprašalnimi in oziralnimi zaimki, kot je to že bilo uveljavljeno v osrednjeslovenskem prostoru, npr. Zhlovek veſ zhaſ ſvojiga shivljenja po tem hrepeni, kar mora sapuſtiti. (Švab 1835: 10) Vezniška beseda ka se je v vzhodnoštajerskem prostoru prve polovice 19. stoletja uporabljala tako v obliki ka kot tedaj že splošno rabljeni z dodano členico -j: kaj: [O]n ve, kaj [da] je Bog pravien sodnik. (Šerf 1835: 160) Sicer pa so jo v tej obliki pravi- loma uporabljali za uvajanje vprašanja, kot je to razvidno že pri osrednjeslovenskih in kajkavskih pridigarjih. Kristijanović je z vezniško besedo kaj uvajal zgolj vprašanje po neznanem: [Y] iztinzko zvédyamo, kaj chiniti moremo. (Kristijanović 1830: 47) 255Nina Ditmajer: Večfunkcijske vezniške besede ki, ka in da ter njihova skladenjskopomenska vloga Pripadniki slovenskogoriškega narečja vezniško besedo ka rabijo za vzročno po- jasnjevanje: [M]ene shaloſtijo vſi moji grehi is zelega ſerza, ka [ker] ſem tebe [...] rasshalil. (Dajnko 1816: 13) Z njo izražajo svoje oz. stališče avtoritete do vsebine, kar je tudi značilnost pre- kmurskih pridigarjev: Tak tüdi vi, gda vidite to ſe goditi, ſposnajte, ka [da] blisi je kraleſtvo boshjo. (Dajnko 1817: 7); To poterdijo vrazhitelſke knige (bukve), ka [da] vnogi ludje [...] savolo nevoſchlivoſti ino zmemerov mladi vmerjejo. (Krempl 1822); [O]n ve, kaj [da] je Bog pravien sodnik (Šerf 1835: 160); Morete znati, ka [da] pri bougi dugi žitek kak eden den. (Valjavec 1877 [orig. 1827]: 129) Uvajajo stavek, ki vrednoti resničnost ali izraža predpostavko, za katero govorec meni, da je znana naslovniku: [S]lii se posebno, da se proti taki dryxini naprejpos- tavleni dobri no pravini skaxyjejo, nepa ka bi [da bi] samo le terjali. (Šerf 1835: 216) Vezniška beseda uvaja posledico dejanja, stanja v prvem stavku: [K]eri ſo ſvojo proti ti lubi materi nepokornoſt ino ſovrashnoſt tak dalezh gnali, ka [da] ſo veliko ino veliko Pravovernih od nje prozh odvernili. (Krempl 1834) Razviden je tudi pomen namere, ki ga izpričujejo tudi prekmurske pridige: [M]ore [...] ŋega ponoxno za odpyeŋe ze vsim zavypaŋom prositi no za pomo, kaj de [da bo] lehko premagal skyavca kak sveti Pavel (Šerf 1835: 140); Eto gnes pred vas dam, samo tak poslüšajte, ka vu ono pogibelnost ne pridete. (Valjavec 1874 [orig. 1805]: 113) Tabela 2: Prikaz rabe vezniške besede ka(j). Dajnko Muršec Šerf Krempl Prekm. Kajk. Uvajanje vprašanja x (kaj) x (kaj) x (kaj) x (kaj) x (kaj) Določanje zaimenske odnosnice x (kaj) x (kaj) x (kaj) x (kaj) x (ka) Vzrok x Stališče x x x x Vrednotenje x Posledica x Namen x x Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij256 2.3 Povedi z vezniško besedo da Etimologija Da se v slovanskih jezikih pojavlja kot veznik in soglašalni členek. Pslovan. *da je v prevojnem razmerju z *do, ki sta se razvila iz različnih sklonskih oblik ide. zaimen- ske osnove *de-, *do- 'ta' (Snoj 2005). Pri nekaterih vsebinskih razmerjih je v analizi- ranih besedilih razvidna raba izrazno enakih veznikov, ki imajo drug etimološki izvor (npr. kda > da), zato teh ne vključujem v raziskavo. Norma Šmigoc je veznik de navedel v skupini vzročnih veznikov, prav tako ga je vezal s pomožnikom bi (1812: 124). Iz primerov rabe je razviden pomen namere: jas ſi konje kúpim, de bi mi haſnili (1812: 173). Dajnko v nasprotju s Šmigocem in Murkom ta veznik zapisuje zgolj v vzhod- noslovenski glasoslovni različici da. Prav tako ga uvrsti v skupino vzročnih veznikov (poleg zakaj da in zato da), veznik s pomožnim glagolom bi uvrsti v skupino pogojnih veznikov, veznik s soodnosnicama tak in zato pa v skupino dopustnostnih veznikov (1824a: 263–64). Murko veznik de (za katerega navaja, da se na Štajerskem in v okolici Kranjske v celoti govori glasoslovna različica da), prav tako uvrsti med vzročne veznike (Cau- sales) in navaja redke primere, iz katerih je razvidno izražanje stališča: ſim mu rekel, de me naj pozhaka. V isti skupini najdemo veznik s pomožnikom bi (deb', debi) s pomenom pogoja: de bi le priſhel. V nasprotju z Dajnkom je navajal še osrednjeslo- venski veznik ker (pred njim že Šmigoc) ki ga vzhodnoštajerski pisci niso uporabljali (1832a: 119). Muršec (1847: 61) je veznik da/de prav tako uvrstil med vzročne, kjer najdemo še dabi/deb'. Pretekla literarna tradicija Z veznikom da je prleški pridigar Leopold Volkmer izražal svoje oz. stališče av- toritete do vsebine: [D]opustemi, da jas gnes mojo ſhtimo te-zhesti vseh kristianskih zirkvah vsdignem (Volkmer 1778). Izpričana sta tudi pomena namere, in sicer v kom- binaciji z morfemom bi: Bog je nye posebno isvolio, dabi ga tam molili (1778); in posledice: [P]otem ſe je ta greh po vsem ſveiti kak eno morie vun raslio, da je ta duh boshiy ne mogo vezh med ludmi prebivati. (1778) Tretja izdaja Parhamerjevega katekizma z rabo vezniške besede da v povedi iz- kazuje namero: Miloſt tvojo proſimo te Gospod vlei v-pamet nasho, da keriſmo ſkos angelsko oſnanyenye Kristuſha Sina tvojega zhlovezhjo postajenye ſposnali (Knishiza 257Nina Ditmajer: Večfunkcijske vezniške besede ki, ka in da ter njihova skladenjskopomenska vloga spitavanya 1777: 167–68); drugi primer prinaša pomena pogoja in izražanja stališča: ino dabi se prigodilo, da bi vkakſhi greh padnoli, morajo pres odnaſhanya svojo duſho ſkos edno pravo Pokoro ozhiſtiti (161). Literarna tradicija prve polovice 19. stoletja Pri vzhodnoštajerskih piscih ima veznik da vsaj osem pomenskih funkcij.6 Z njim pogosto vzročno pojasnjujejo predhodno informacijo: [D]a pa [ker] dneva nae smer- ti ne znamo, kaiti mi znamo vsako vuro vmreti, te bi moglo ino tudi more to za nas naj- monei zrok biti (Muršec 1831: Nagovor na pervo nedelo v adventi); Bodte sveti, da [ker] sem jaz tudi sveti (Dajnko 1826a: 24); [K]er je prekoreden v_jeſtvini ino pitvini, je she sato proti Bogi nesahvalen, da [ker] dar boshji tak po nevrednem k_ſebi vseme, ino drugizh je nesahvalen proti Bogi, da [ker] ſvojo od njega sadobleno sdravje tak vnemar pokvari ino ſi shivlenje prikrati. (Krempl 1822) Z njim so izražali svoje oz. stališče avtoritete do vsebine: Zatega volo vujpa tudi nam s. Remu zvedoiti, da iz stotin jezer ludi [...] venda kumaj eden odvezan ino veno sreen grata, da namre tisti [...] je ne vreden nebiene milosti nebiene mi- lostivnosti (Muršec 1831: Nagovor na pervo nedelo v adventi); Se je resen xalostno, da se hlapec more roke znebiti. (Dajnko 1824c: 59) Tretji pomen izraža namero, tudi v kombinaciji s prislovom zato in morfemom bi: Da to vao naj velko veselje ino sreo za celo xivlenje dojde, mislim, ki bote paslivi (Muršec 1831: Nagovor na drugo nedelo po treh kralih); Mi molimo, da Boga naj vieega Gospoda duxno naj astimo. (Dajnko 1826a: 62) V kombinaciji z morfemom bi ali členkom pa so pisci izražali pogoj: [D]a bi [če bi] se mi vekrat v' naem xivlenji pitali: kdo si ti? bi se mi venda tudi mnoge ukan- livosti oslobodili. Da bi lovek v mnogaterih priloxnostih svojega xivlenja premislil: kdo si ti (Muršec 1831: Nagovor na III. nedelo v adventi); Da [če] bi vi na paŋskemi ino Lakemi bili, bi znali viditi, keliko takega drevja tam rase (Dajnko 1824c); [T]i drugi devet ſe namer ne smiſlijo, ka [da] ſvojo ozhiſchenje ſamo Jesuſhi majo sahval- ti, ki morbiti nigdar nebi bili osdravili, da [če] njih Jesuſh nebi bil ozhiſtil. (Krempl 1822) Z njim so pisci izražali posledico: Bojim se, da ves trepeem (Dajnko 1824a: 308); [K]eri ſo na zhaſe v' takſhih mnoshinah ſem priſhli, da je viſhe 20 Meſhnikov imelo sadoſti ſpovedavati, ino eden ſploh sadoſti ſamo obrejuvati. (Krempl 1834) Z vezniško besedo so dodatno pojasnjevali: Hlapec [...] je imel nesreo, da si je v' padneŋi svoje roke strano pokvaril. (Dajnko 1824c: 58) Izražali so način poteka dejanja: [S]veti Dyh nas blagoslavla, da nas na svetem kersti no v' sveti pokori no v' vsakem ovem Sakramenti posveti (Šerf 1835: 35); Bog 6 Več o tipologiji vsebinskih da-odvisnikov v: Uhlik, Žele 2018. Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij258 bode od tebe razhun vsel, pital bode tebe, kam ſi tvoje dni spravil, da ſi ne saſe [...] dobro ſkerbel? (Krempl 1822) Zadnji primer izkazuje dejstvo, kljub kateremu se nakazano dejanje uresni- či: [Z]akaj miramo mi dyhovne smerti, da tak kres mono vratvo proti ŋoj mamo. (Šerf 1835: 80) Kajkavci in Prekmurci so z veznikom da prav tako kot vzhodnoštajerski pisci iz- ražali pogoj: [Y] ova sziromaska ztvorjènya, bi bila na veke neszréchna, dabi [če bi] neg' jedno jedìno preklìnyanye naj menshu moch imelo (Kristijanović 1830: 56); da bi njega spoznalize zveličitela, ne bi boug na njeh poslo one strašne kaštige. (Valjavec 1874 [orig. 1805]: 114) Druga skupna značilnost je izražanje svojega oz. stališča avtoritete do vsebine ali osebe: Znanomî je, da je takaj chizto zvanaredno zvànye, dasze nahàdyaju ztanovite zvanaredne Dùshe, koje Bog na naj visheshe ztvàri je pozval. (Kristijanović 1830: 48) Izražali pa so tudi, da dejanje poteka drugače, kot je običajno: [R]edko prejde den, da nebi na laztovita vùha, ò salozt! chuti mòrali. (Kristijanović 1830: 52) V prekmurskih pridigah je z enakopisnico da praviloma izražen časovni pomen, zato sklepam o njegovem etimološkem izvoru iz časovnega prislova gda. Pomeni, ki jih izpričujejo druga prekmurska besedila 18. in 19. stoletja, bi lahko bili prevzeti iz kajkavskih ali kranjskih knjižnih besedil.7 Osrednjeslovenski pisci so z veznikom de, ki je glasoslovna različica veznika da, izražali predvsem naslednje pomenske funkcije: Najprej omenjam posledico: [P]a vender le tako perjenja, de jim ſ' ſvojim uſmilje- njem nizh manj ali ſhe vezh, pomaga k' svelizhanju (Traven 1828: 8); [K]er naſtopke in veſelje pregreſhniga shivlenja hvaliti ſliſhimo, ſe ga ſzhaſama tako slo pervadimo, de ga tudi mi ljubimo. (Švab 1835: 7) V zvezi z naj so izražali željo ali zahtevo: Sato tudi ſ. Ozhe papesh shele in perpo- rozhajo v' ſvojim piſanji do vſih katolſhkih ſhkofov, de naj ſe prizhijozhe leto [...] posebno govori od odpuſtikov. (Traven 1828: 8) Z njim so dopolnjevali informacijo: [R]avno tako je ni rezhi tako dobre, sveliz- hanſke in ſvete, de bi je greſhnik ne mogel v' ſhkodo ſvoje duſhe, v' ſvoje pogubljenje oberniti. (Traven 1828: 7) Izražali so svoje oz. stališče avtoritete do vsebine: [K]ader je rekel nje poglavar- jem [...], de bo tudi v' nebeſih savesano, kar bo na semlji savesala (Traven 1828: 8); Ali veliko bolj ne veſte, de naſ ſhe ſam Bog opominja sa svelizhanje ſ' ſtraham in tre- petam ſkerbeti? (Švab 1835: 4) 7 Več o tem v: Greenberg 2011. 259Nina Ditmajer: Večfunkcijske vezniške besede ki, ka in da ter njihova skladenjskopomenska vloga Najdemo tudi pomen namere: [K]er ga je sdal ſatanu v' pogublenje meſa, de bi bila duſha svelizhana na dan jesuſa kriſtuſa (Traven 1828: 9); Tudi na ſvojo vero v' Jesuſa Kriſtuſa [...] ſe prevezh ne sanaſhajmo, de bi savoljo tih rezhi ſvoje ſpreober- njenje zlo na sadnjo uro odlaſhali. (Švab 1835: 13) Nekatere pomenske funkcije, izražene pri Vzhodnoštajercih, predvsem vzrok in način, je mogoče odkriti v pridigah, ki jih je uredil osrednještajerski pisec Anton Mar- tin Slomšek, ki je z veznikom de izražal svoje oz. stališče avtoritete do vsebine ali osebe: Bog nozhe greſhnika vezhne ſmerti, ampak on vſmilen Ozhe sheli, de bi ſe ſpreobernil ino vezhno shivel (Slomšek 1835: 4); [T]aka je bila o zhaſu Lota v' Sodomi ino Gomori, de je greſhno ludſtvo preſheſtvalo, dokler ſe ni gorezh shvepel ſpod neba zhres nje raslil. (Slomšek 1835: 5) Izražali so namen: [D]ala je edinorojeniga Sina v' terplenje ino ſmert, de bi zhlo- veſhtvo od pogublenja odreſhil, njemu shivlenje saſlushil ino nebeſhke vrate odperl. (Slomšek 1835: 3) Tudi način poteka ali uresničevanja dejanja: S' tem ſe morjo pravi kriſtjani v' pravi veri ino v' shivim saupanji poterditi, ker bodo tak nevarni tiſti dnevi, de bi tudi praviz- hni odpadli, ako bi bilo mogozhe. (Slomšek 1835: 5) Razviden je pomen vzroka: Vſe poſvetne rezhi bodo toshile greſhnika, ki je ſtraſt delal is njih; toshili kriſtjane neverniki, de ſo tak lepo priloshnoſt imeli, pa dobriga tudi v' pravi veri niſo ſtorili. (Slomšek 1835: 7) Z veznikom samo de pa so izražali, poudarjali predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja: [T]udi pravizhni ſo morli s' krivizhnimi veliko terpeti, ſamo de ſe je pravizhnim terplenje v' isvelizhanje, krivizhnim pa v' pogublenje ſpreobernilo. (Slom- šek 1835: 6) V primerjavi s panonskimi pisci v kranjski deželi tako niso izražali pomenskih razmerij pogoja, vzroka, načina, tudi niso izražali dejstva in pojasnjevali. Pomen pogoja so namreč osrednjeslovenski pisci striktno izražali z veznikoma (a)ko in če, medtem ko so pri Vzhodnoštajercih to vlogo opravljali vezniki da, či, ako in prleški ke, osrednjeslovenskega ko pa niso nikoli rabili. Na podlagi celotne analize lahko zaključim, da je veznik da v pomenu pogoja vendarle rabljen v širšem panonskem prostoru in je bil kot tak knjižen. Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij260 Tabela 3: Prikaz rabe veznika da. Vzhšt. Prekm. Kajk. Kranj. Osršt. Vzrok x x Stališče x x x x Namen x x x Pogoj x x x Posledica x x Pojasnjevanje x x Način x x Dejstvo, kljub kateremu se dejanje uresniči x 3 Današnja knjižna in narečna raba vezniških besed ki, ka in da Za dodatno osvetlitev navedimo še pomenske funkcije, ki so zabeležene v eSSKJ in kažejo sodobno rabo veznika da v slovenskem knjižnem in pogovornem jeziku: dopolnjevanje informacije, izražanje namere, vzroka, načina, posledice (tako da), izvzemanje (samo da), nasprotje (namesto da). Tako lahko ugotovimo, da se panonski pomen pogoja in dopustnosti v današnji knjižni rabi ni ohranil. Veznik da v slovenskogoriškem narečju izpričuje naslednje funkcije (po Koletnik 2001: 219–28):8 (1) stališče, (2) način; (3) vzrok; (4) namen; (5) pogoj. Knjižna bese- dila prve polovice 19. stoletja na vzhodnoštajerskem območju izkazujejo vse pomene (1), (2), (3), (4), (5), pa tudi posledico, dodatno pojasnjujejo in izkazujejo dejstvo, kljub kateremu se nakazano dejanje uresničilo. Vezniška beseda ki je v današnjem knjižnem in pogovornem jeziku glede na SSKJ2 ohranila naslednje funkcije: (1) uvajanje stavka, ki prilastkovno določa osebo ali stvar v nadrednem stavku; (2) dopolnjevanje, opredeljevanje vsebine nadrednega stavka; (3) arhaični pomen ima izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem. Tako lahko ugotovimo, da se v današnji knjižno-pogovorni rabi niso ohranili panonski pomeni za izražanje stališča, posledice, namere in načina. Najnovejše raziskave slovenskogoriškega narečja so pokazale, da ima vezniška beseda ki v povedi naslednje narečne funkcije (po Koletnik 2001: 220–28): (1) stali- šče, (2) čas, (3) način, (4) vzrok, (5) namen, (6) dodatno pojasnjevanje. Iz primerjave 8 Zaradi prostorske omejitve v tem poglavju zgledov ne navajam. 261Nina Ditmajer: Večfunkcijske vezniške besede ki, ka in da ter njihova skladenjskopomenska vloga z vzhodnoštajerskimi pridigarskimi besedili prve polovice 19. stoletja je razvidno uje- manje funkcij (1), (3), (5), (6), v narečju pa ni prisotno izražanje posledice. SSKJ2 vsebuje tudi iztočnico ka, ki jo razlaga kot zastareli veznik, znan v pripo- vednih in vzročnih odvisnih stavkih, kjer je kot sopomenka naveden današnji knjižni veznik da. Ugotovimo lahko, da se v sodobni knjižno-pogovorni rabi niso ohranili panonski pomeni izražanja namere in posledice. Veznik ka ima v današnjem slovenskogoriškem narečju naslednje pomenske funk- cije (po Koletnik 2001: 219–28): (1) stališče, (2) čas, (3) način, (4) vzrok, (5) namen, (6) dodatno pojasnjevanje. Iz primerjave z vzhodnoštajerskimi pridigarskimi besedili prve polovice 19. stoletja je razvidno ujemanje pri pomenih: (1), (4) in (5), v narečju pa ni izkazano izražanje posledice. 4 Zaključek Za vzhodnoštajerski jezikovni prostor prve polovice 19. stoletja je značilna širša funkcijska raba nekaterih vezniških besed, ki na območju osrednjeslovenskega pros- tora ni bila znana. Na ta način si lahko razložimo težavnost prevzemanja kranjskih veznikov, kot sta vzročni ker in pogojni ko (bi), saj je funkcijo pogoja v vzhodnošta- jerskem in širšem panonskem območju prevzemal večfunkcijski veznik da, funkcijo vzroka pa so v vzhodnoštajerskem prostoru v povedi upovedovali večfunkcijski vez- niki ki, ka in da. Slovenskogoriški pisci so pomene pogoja, namere in vzroka izražali z veznikom da, vzrok in stališče pa z vezniško besedo ka, ki je prleški pisci niso upo- rabljali, vendar je prepoznana njena širša pokrajinska raba v tradiciji 18. in 19. sto- letja kljub nezastopanosti v slovnicah. Vezniška beseda ki je izražala stališče, način, posledico in namero ter izkazuje širšo pokrajinsko rabo in zastopanost v slovnicah. Viri in literatura Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM): Ms 43/1, Leopold Volkmer: Pridige. Ms 82, Anton Krempl: Predge sa Slovenze na vſe nedele ino ſvetke zelega leta. Zgodovinski arhiv na Ptuju: SI_ZAP/0070_00098, Jožef Muršec: Pridige II. Maruška Agrež, 2014: Te pa po štajersko – besedi pa in te v delih Petra Dajnka in v slovenskogoriškem narečju. Philoslovenica. 33–43. Maruška Agrež, 2016: Členki v slovenskem knjižnem jeziku od 17. do 19. stoletja. Doktorska disertacija. Peter Dajnko, 1816: Sazhetek vüzhenja şlavenşkega po nedelah. V' Radgoni: v' knigíşhi Alois Waizinger'ovemi. Peter Dajnko, 1817: Evangeliomi na vse nedéle ino svetke skos leto. V' Radgoni: v'knigíshi Alois Waizinger'ovemi. Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij262 Peter Dajnko, 1824a: Lehrbuch der Windischen Sprache: ein Versuch zur gründlichen Erlernung derselben für Deutsche, zur vollkommeneren Kenntniss für Slowenen. Grätz: gedruckt und verlegt bey Johann Andreas Kienreich. Peter Dajnko, 1824b: Abecedna knižica na hitro ino lehko podvüčenje Slovenskega branja. V' Radgoni: pri Alojzji Wajcingeri, knigari. Peter Dajnko, 1824c: Kmet Izidor s' svojimi otroki ino lydmi. V' Radgoni: v' Alojz Wajcinger'ovemi knigisi. Peter Dajnko, 1826a: Veliki katehizem, to je, kniga keršanjsko-katolškega navyka vu pitanjah ino odgovorih. V' Radgoni: v' Alojz Wajcinger'ovemi knigíši. Peter Dajnko, 1826b: Svetega pisma zgodbe iz starega ino novega zakona. V' Radgoni: v' Alojz Wajcinger'ovemi knigíši. Peter Dajnko, 1831: Čelarstvo, ali celó novi, kratki, popun navuk čelne reje. Vu Gradci: vu založbi knižne predaje pri Damian'i ino Sorge'i. Jurij Dalmatin, 1584: Jurij, Biblia, tu ie, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga testa- menta. Biblija.net. Na spletu. Nina Ditmajer, 2015: Retorične in jezikovne značilnosti rokopisnih pridig Leopolda Volkmerja. Leopold Volkmer: prvi posvetni pesnik na slovenskem Štajerskem. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru (Zora, 106). 169–94. Nina Ditmajer, 2019: Sprejemanje vzhodnoštajerske knjižnojezikovne norme v roko- pisnih pridigah Jožefa Muršca. Doktorska disertacija. eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika. Fran.si. Foglarjeva pesmarica: elektronska znanstvenokritična izdaja. Ur. Nina Ditmajer. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Arne Gallis, 1956: The syntax of relative clauses in Serbo-Croatian. Viewed on a historical basis. Oslo: I Kommisjon Hos H. Aschehoug. Josip Đurkovečki, 1826: Jezichnica horvatzko - slavinzka. Pritizkano vu Peshti: Z Slovih Plemenitoga Mathie Trattnera od Petroze. Marc L. Greenberg, 2011: Balkanizem v srednji Evropi? Realni in nerealni naklon v odvisnikih v prekmurščini. Az igaz tanár üzenete: Sporočilo iskrenega učitelja / Pável Ágoston születésének 125. évfordulója tiszteletére: s spoštovanjem ob 125. obletnici rojstva Avgusta Pavla. Ur. Karel Gadányi, Marko Jesenšek. Szombathely: Berzsenyi Dániel Tanárképző Főiskola Szláv Filológiai Intézete (Bibliotheca Slavica Savariensis, Tomus XII). 47–56. Fran Ilešič, 1906: Početki štajersko-slovenske književnosti v 18. stoletju. Časopis za zgodovino in narodopisje. 1–32. Marko Jesenšek, 2013: Poglavja iz zgodovine prekmurskega knjižnega jezika. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fa- kulteta Univerze v Mariboru (Zora, 90). Marko Jesenšek, 2015: Poglavja iz zgodovine vzhodnoštajerskega jezika. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fa- kulteta Univerze v Mariboru (Zora, 110). Knishiza spitavanya téh pet glavih shtükov kershanskoga navüka. Pritiskana v' Gratzi: pri Widmanstätterskih Erbih, 1777. Nikola Krajačević, 1651: Szveti evangeliomi, koteremi ʃzveta Czirkva zagrebecska szlo- venzka, okolu godiʃcsa, po nedelye te szvetke ʃive z-iednem kratkem Catechiʃmusem, za 263Nina Ditmajer: Večfunkcijske vezniške besede ki, ka in da ter njihova skladenjskopomenska vloga nevmetelne lyudi haʃznovitem. Vu Nemskom Gradcze: pri Ferencze Widmanstadiuse stampare. Nikola Krajačević, 1778: Szveti Evangeliumi: na vsze nedelye y szvetke czeloga leta. Anton Krempl, 1839: Kratke predge na vse nedele ino svetke zelega leta. [V' Gradzi]: saloshil Franz Ferstl. Ignac Kristijanović, 1830: Blagorechja za vsze czeloga leta nedelye. Vu Zagrebu: Pritizkana z-szlovami Ferencza Suppan. Ignac Kristijanović, 1837: Gramatika horvatskoga narječja. Zagreb: Tiskano kod Franje Župana, c[esarski] k[raljevski] priv. Tiskar. Anton Murko, 1832a: Theoretisch-praktische Slowenische Sprachlehre für Deutsche, nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain und Ungarns westlichen Distrikten. Gradec: Franz Ferstl'schen Buchhandlung. Anton Murko, 1832b: Slovénsko-némshki in némshko-şlovénski rózhni besédnik. V' Grádzi: v' salógi in na prodaj per Fr. Ferstli: Janes Lavre Greiner. Jožef Muršec, 1847: Kratka slovenska slovnica za pervence. Gradec: Lajkamoni nasledniki. Juhani Nuorluoto, 2001: Central Slovak and Kajkavian structural convergences: a tentative survey. Slovo 50. 37–45 Martina Orožen, 1996: Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju. Ljubljana: ZIFF. Martina Orožen, 2003: Razvoj slovenske jezikoslovne misli. Maribor: Slavistično društvo Maribor (Zora, 26). Martina Orožen, 2010: Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika: od sistema k besedilu. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru (Zora, 74). Fran Miklošič, 1876: Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen. Dritter Band: Wortbildungslehre. Wien. Avgust Pavel, 2013: Prekmurska slovenska slovnica. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru (Zora, 100). Bernard Rajh, 1984: Severovzhodna Slovenija pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika. Časopis za zgodovino in narodopisje 20/1. 38–49. Bernard Rajh, 1998: Knjižnojezikovno delo Petra Dajnka kot poskus standardizacije vzhodnoslovenskega narečja. Doktorsko delo. Ljubljana: [B. Rajh]. Bernard Rajh, 2002: Od narečja do vzhodnoštajerskega knjižnega jezika. Maribor: Slavistično društvo Maribor. Jakob Rigler, 1968: Jezikovnokulturna orientacija Štajercev v starejših obdobjih. Svet med Muro in Dravo. Maribor: Obzorja. Matej Slekovec, 1896: Dva stara rokopisa. Dom in svet 9/19. Anton Martin Slomšek, 1835: Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti. [V' Gradzi]: saloshil Franz Ferstl v' Gradzi. Marko Snoj, 2015: Slovenski etimološki slovar3. Na spletu. Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Na spletu. Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, april–junij264 Barbara Sonnenhauser, 2013: Relative clauses in Slovene: diachronic puzzles, synchronic patterns. Vienna Slavic Yearbook. Ur. Stefan Michael Newerkla & Fedor B. Poljakov. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag. 150–87. Anton Šerf, 1832: Pad no zdig človeka, ali zagrešenje no odgrešenje človečjega naroda, v' sedmih postnih predgah k' obydenji grešnika na pokoro. V' Radgoni: v' Alojz Wajcinger'ovem knižiši. Anton Šerf, 1835: Predge na vse Nedele no Svetke celega keršanjsko-katolškega cirkvenega leta, kak tydi za vse farne cirkvene varihe Sekovske škofije po sloven- skem kraji no neke priložnosti. V' Gradci: natisnjene no založene pri J. A. Kienreihi. Janez Leopold Šmigoc, 1812: Theoretisch-praktische Windische Sprachlehre: durch viele Uebungsstücke zum Uebersetzen erläutert, mit einer auserlesenen Sammlung von Gesprächen, und einem Radical-Wörterbuche versehen. Grätz: bey Aloys Tusch. Gašper Švab, 1835: Pridige sa vse nedelje in prasnike zéliga léta. V Ljubljani: natisnil Joshef Blasnik. Jože Toporišič, 20044: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Janez Adam Traven, 1828: Opominjevanje k' pokori v' svetim letu 1826, to je: Pridige od odpustikov, od pokore in nekterih drugih resniz, ktere greshnika k' pravi pokori budé. [V Ljubljani]: natisnil Joshef Blasník. Matija Valjavec, 1874, 1877: Izgledi slovenskega jezika na Ogrskem, predge z letni- cami 1802–1830. Letopis Matice slovenske. Branislava Vičar, 2005: Izrazne skladenjske zgradbe v delih Antona Šerfa. Maribor: Slavistično društvo Maribor. Andreja Žele, 2016: Veznik: poskus opredelitve njihove vloge v slovenskih zloženih povedih. Filološke pripombe 2016/1. 246–58. Mladen Uhlik, Andreja Žele, 2018: Predmetni da-odvisniki v slovensko-ruski sopo- stavitvi. Slavistična revija 66/2. 213–33. Summary Connectors can act as semantic-grammatical coordinators in a sentence or between two sentences, or they may be correlated in particular in a sentence with a dependent clause. The article presents the substantive relationships between clauses in sentences, which the East Styrian writers defined in their works using different conjunctions, regardless of their subordinating and coordinating interlinear relationship. In the East Styrian language, the connecting words ino, ali, ki, da, kak, kaj, či, kda, and naj have at least three semantic functions. Particularly prominent are the connecting words ki, ka, and da, which are the most meaningful in terms of the rest of the Slovenian language area at that time. The texts of the East Styrian writers Leopold Volkmer, Jožef Muršec, Peter Dajnko, Anton Šerf, and Anton Krempl are selected for analysis, and they are compared with comparable texts by the Kajkavian writer Ignac Kristijanović, anonymous Prekmurje sermons, the central Styrian writer Slomšek, and the Carniolan writers Traven and Švab. It has been found that the connective word ki in the lan- guage of East Styrian writers expresses an authorial or authoritative position with regards to content or a person (1), consequence (2), intention (3), cause (4), and mode (5). Central Slavic writers expressed all these meanings with other connecting words. The connecting word da is also multifunctional in the East Styrian region, since, in contrast to the central Slovenian region, it expresses condition and cause.