508 Moja pesem Magdalena Svetina-Terčon razlijam se skozi pepelnato sito v spajanje novih sanj da bodo razgrele asfalt ga poteptale in potem čakala na novo voljo razlijam se nikolivečvase * moja pesem ni bila nikoli moja vzela sem ti jo in jo skrčila veselje sem preskočila stlačila sem ga v vrečo in ga zažgala zato mi ne reci naj ti jo vrnem brez smeha niti tvoja ne bo previdno polzim skozi puščavo smeha da ne bi zbudila žalosti kajti ta spi za devetim kaminom in preži kakor pajek na žrtev grem po pesku da bi ne bila zanjo žrtvovana * pod okopi se skriva najin nad oblaki je moj nekje pa je čisto svoj veter ki se noče igrati tišine * nekoč se bom predramila obdana z rdečimi znamenji preminula se bom iskala v trhlih čolnih bom spala v kamnitih posodah bom v rumeni steklenici na vidnem mestu pa vendar vsem nevidna bom drugačna jaz * ko sva hotela prečkati prazno cesto se je napolnila z resetastimi 509 Moja pesem nogami so trepetale so drobile so lomile ljubezen ob treh potem je bilo jutro vsak na svoji strani sanj sva vanj stopila sprehajava se pod oboki utrujenega jutra mimo nemirnih mušic se hočeva med ljudmi se iščeva morda se bova jutri zgrešila iskalca rumenih vijolic nad mano moje silno morje hoče kar ne morem dati strah me je ker mi bo vzelo kar je pod mojimi podplati moje rože mojo srečo bo v pesek zakopalo in potem bo kakor orel mojo dušo tvojo ukralo * ne bom se premaknila iz sebe znova vase bom raje kar obstala med sabo danes in jutri 510 Magdalena Svetina-Terčon 511 Moja pesem se bom prekrižala negibno in bom roko spustila na tvoje * sem sama z dežjem na prikritih poteh prekrila sledi in ključ sem odvrgla in besede nisem napisala samo vetru sem rekla naj ne piha v mojo smer