St. 257.
Trst, v torek 16. septembra 1913.
Tečaj XXXV!!!.
IZHAJA VSAK DAN
?artl ob nedeljah in praznikih ob 5., eh ponedeljkih oh •. zjutraj. P«&ami£ne 5tev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trsta in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, .Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergn itd. Zastarel« flteT. po 5 nvč. (10 stot.) »ola8i 8E računajo na milimetre ▼ Širokosti 1 iolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 ©t. mm. »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka Mdaljna vrsta K 2. Mali ogla« po A stot. beseda, naj-Siauj pa 40 stot. Ogiase sprejema Ingeratni oddelek upravo ,Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZIJivo v Trstu.
SPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„F šdmtti j* m«it*
NAROČNINA ZNAŠA
aa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na aa-
ročbe bres doposlane naročnine, se oprava ne o?ira IknialDi aa n»4*ljik* lx«anj* „bdzsobtt" tUat: M. Mli l*t« Krom 8-ao, m* p«l Uta Kron 3 eo.
Tal dopisi naj se pošiljajo na nredniStvo lista. Nefraako>
▼ana pisma a« no sprejemajo In rokopisi ae ae vračajo. Naročnino, oglas« in reklamacije ja pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ulloa Glorglo Galattt 20 (Narirtnl <)•■). Ixdaj»t«H in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edino«**, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulioa Giorgio Galatti Štev. 20.
P«Hno.hra«llnlCnl rslun ft«v. M1-652. TELEFON It. 11-5?.
BRZOJAVNE VESTI.
Skopni finančni minister.
ISCHL 15 (Kor.) Skupni finančni minister dr. vit. Bilinski s soprogo se fe danes po dvemesečnem bivanju v Ischlu odpeljal na Dunaj.
Cesarske vojaške vaje.
DUNAJ 15. (Kor) Včeraj so se pričeie velike vo|aške vaje pod vodstvom nadzornika celokupne oborožene sile prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda. Ob 7 zjutraj [e prestolonaslednik cdiel k ma nevrskemu vodstvu na trgu v Chotoviou in se dal poučiti o stanju obeh armad. Nato se je odpeljal v manevrsko ozemlje.
Načelnik generalnega Štaba Odstopi.
PRAGA 15. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da poveljnik Južne armade pri cesarskih manevrih na južnem Češkem, general Auffenberg, bivši vojni mi nlster, odstopi takoj po končanih manevrih. V zvezi z njegovim odstopom pa se sporoča tudi dosedaj še ne kontrolirana vest, da namerava ž njim vred odstopiti tudi načelnik generalnega štaba Conrad nI. Holzen-doif in da stopi na njegovo mesto general -major Czlczericz.
Komisar bar. Skerlecz t Budimpešti.
ZAGREB 15. (Ogr. biro) Kraljevi komisar baron Skerlecz je danes odpotoval za dalje čata v Budimpešto, kjer se bo z merodajnimi činitelji posvetoval o nadaljnjih korakih v svrho razvozljanja hrvatskega vprašanja.
Komenskega šole na Dunaja.
PRAGA 15. (Izv.) Z Dunaja poročajo, da [e iidalo nlžjeavstrijsko michtrstvo pred par dnevi odlok, s katerim se razveljavi za-tvori te v šol Komenskega v III, okraju. To fe že tretji odlok namestnlŠtva v prilog te) šoli. Na podlagi tega zadnjega odloka bi se bili morali odstraniti sedaj pečati s te šole, magistrat pa je vložil rekurs na notranje ministrstvo, tako da se šola sedaj Še ne bo otvorila.
Srbski kralj Peter pride na Dunaj.
BUDIMPEŠTA 15. (Izv.) Tukajšnji listi zopet btležijo vest, da srbski kralj Peter obišče avstrijskega cesarja na Dunaju. Značilno je pa zlasti to, da beleži to vest tudi vladni list »Pester Lloyd", ki piše, da pride koncem septembra srbski ministrski predsednik Pašić na Dunaj in se tedaj dogovori z ministrom zunanjih zadev grofom Berch-toldom o vseh podrobnostih kraljevega ob!3ka.	_
Demonstracije v Zadru.
ZADER 15. (Izv.) Kakor znano, se je v nedeljo vršilo tu zborovanje laškega visokošolskega dijaštva, na katerem je bila skle oejoa obnovitev živahne agitacije za laško univerzo v Trstu. Zborovanja se je udeležilo tudi veliko laškega prebivalstva. Ko se je shod zaključi1, so Šli zborovalci v skupnem pohodu po ulici in so demonstrativno izzivali Hrvate s klici »evviva Zara italiana" ! Hrvatje pa so že prej sklenili, da se ne bodo dali izzivati po laških demonstrantih in jim preprečijo njihov načrt. Več tisoč oseb bro|eča hrvatska množica je odločno protestirala proti italilanskemu izzivanju, Id je prišlo celo do hudih spopadov nad H> vati in Italifani. Na obeh straneh so se pretepali s palicami in se obmetavali s kamenjem. Policija in orožnlštvo sta bila Izpo-
PODLISTEK.
Prisega.
Spisal OCTA VE FEUILLET.
„Alternativa je trda, gospod župnik,* je rekel Ms urice nekako suho, ko j« vstajal.
.Vendar fe gotova,* Je odgovoril sta-i duhovnik resno, »ponavljam : sovražnik, aH sokrivec."
Sprercljai je Maurica po vrtu, a obstal je hkralu, se udaril na Čelo in vzkliknil:
imam, ljubi, imam sredstvo, da Vas za trenote k rešim iz zadrege, ali pa moids ce!o za vedno."
»Ah, prečastlti, dajate mi zepet življenja.«
„Ljubi gospod, ali ste čuli doslej, da bi gospa markiza mislila na zopetno možitev."
„Ne, hvala Bogu I" »No, torej, čemu naj bi ne čakali, dokler ne pokaže takega uamena? Ali ni to naravnost žaljenje, ako komu prepovedujem kaj, na kar on morda niti mislil ne bo nikdar? Česa je prav za
četka skoraj brez moči. Šele ko je prišla pomoč lz okolice, se |e redarstvu in orož-ništvu posrečilo razločiti obe stranki.
Bolgarsko-turška kriza.
CARIGRAD 15. (Kor.) Mejna črta, ki so jo predlagali bolgarski delegati, se znatno razlikuje od one, ki jo |e predlagala Turčija. Ureditev vprašanja državne pripadnosti se najbrž reši pozneje.
SOFIJA 15. (Izv.) V tukajšnjih poučenih krogih zattjujejo, da se v konferenci pooblaščencev reši teritorija ino vprašanje Se jutri, ostala podrobna vprašanja pa se rešijo v najkrajšem času. Bolgarom gre sedaj le še zato, da bi dobili Demotiko, doiim so se že odrekli Drinopolja in Lozengrada.
Mirovna pogajanja.
CARIGRAD 15. (Izv.) O dosedanjih mirovnih pogajanjih so obenem z vestmi, da se stavilo mirovnim poga|anjem na pot velike težave, krožile v javnosti prav te ko tudi vesti, da je pričakovati v najkrajšem času ugodne rešitve mirovnega vprašanja. Resnica pa je najbrž nekako v sredi, namreč, da Je res pričakovati, da se sporazumejo obojestranski pooblaščenci, da pa vendar v kratkem času, kakor se je zatr|evalo z nekaterih strani, ne pride še do miiu. Napredovala so pogajanja gotovo najbolj v zadnjih konferencah in se Je sporazum v resnici že dosegel v nekaterih važnih točkah zlasti glede meje. Tudi zadnja konferenca v soboto Je imela zasebni značaj in se ni napravil o njej zapisnik.
Sklenitev miru.
DUNAJ 15. (t t v.) Kakor se danes poroča iz Carigrada, se mir med Bolgarsko in Turško aklene najbrž že to soboto.
Dr. Danev obtožen veleizdaje.
SOFIJA 15. (Kor.) »Bolgarska brzojavna agencija- poroča: Vesti iz Carigrada, da naj bi bil bivši ministrski predsednik dr. Danev obtožea veleizdaje, so popolnoma izmišljene.
Odprava bolgarskega poslaništva na
Cetinju.
SOFIJA 15. (Izv.) Uradni »Mir« potr-(uje vesti dunajskih listov, da namerava bolgarska vlada odpraviti bolgarsko poslanstvo na Cetinju in ga nadomestiti s poslaništvom za kneževino Albanijo.
Srbsko-grSka meja.
BELGRAD 15. (Kor.) Po dogovoru med srbsko in grško vlado bo mejna komisija Jutri nadaljevala svoja dela od Gje v je-lije dalje. Dokler ne ugotovi komisija meje, se uredi oporekana mejna črta diplomatskim poton. Grška vlada sprejme najbrž prediog srbske vlade glede tega ozemlja.
Turki proti Bolgarom v Tračni.
CARIGRAD 15. (Kor.) Kakor poročajo listi, nadaljuje provfzorična vlad3 v Traclji organizacijo obrambe in pobira davke. Upa. da popolnoma prežene Bolgare ali pa Jih prisili, da se vdajo.
Albanska meja.
SKADER 15. (Kor.) Člani mednarodne komisije za določitev meje med Ćrncgoro in Albanijo odide fca]e že danes v dotično ozemlje, da začne svoje delo.
Četaški vodja Sandamki umorjen.
DUNAJ 15. (Izv.) »Albanska korespondenca" javlja Iz Carigrada, da so slovitega
prav želel gospod de Lapave? Da se njegova žena ne moži zopet? Nu tore|, ako ona ustreže tej želji Iz lastnega nagiba, potem je nepotrebno, da, več, nego nepotrebno, da bi jej govorili to."
»Pri moji veri, gospod župnik, kar pravite tu, se zdi popolnoma prav, ali, prečastni, jaz sem vojak in se ne razumem v kazulstiki (v raziskovanju slučajev vesti). Na, zahvaljujem se vam vendar, gospod župnik, in hočem razmišljati o tem."
Komur Je izvršiti kako težko dolžnost, mu fe v neizmerno olajšanje že to, ako more to odložiti za kratek čas; in tako se fe tudi poveljnik Frimeuse čutil po razgovoru z župnikom neizmerno olajšanega: ne da bi bil napravil kak določen sklep, zdelo se mu Je, da je pridobil časa, da mu nI trebalo brlsklrati stvari. Mogel |e čakati, da bolje fzpozna mlado ženo, da zadobi ona zaupanja do nJega in pride primerna ura za tako priobčilo. Da, na| važne je Je bilo, da zadobi n|e zaupanje, n|e prijateljstvo; teko dolgo je moral Čakati. In naenkrat se mu |e dozdevalo, da bi mu prijateljska zveza z vdovo prijatel|a ne mogla biti neljuba; približal se jej Je s predsodki, ali solze, ki Jih le roslla ob prvem sestanku, so odplule vse te c redsodke in želel Je sedaj iskreno, da bi jej postal prijatelj.
četaškega vodjo Sandanskega umorili G'ki v Melniku.
CARIGRAD 15. (Izv.) K umoru vodja četašev Sandanskega se poroča, da grški Usti zanikajo vest, da bi bili Grki krivi smtti Sandanskega, in dolže bolgarske Če taŠe same, da so se izneblli Sandanskega, ki je imel med četaši mnogo neprijateljev.
Japonsko-kitajski spor.
Vojna neizogibna.
LONDON 15. (Izv.) Iz Tokio poročajo, da je vojna med Japonsko in Kitajsko neizogibna in da izbruhne najbrž že v kratkih dneh. Razburjenje na Japonskem je velikansko in ljudstvo naravnost zahteva, da napove Japonska vojno.
Kitajska viada je zavrnila prvo japonsko noto, v kateri Je Japonska vlada zahtevala zadoščenja za dogodke v Nanklngu, ker fe bila nota preostra in zahteve previsoke. Japonska je nato podala drugo noto, ki je bila blažja nego prva, in s to se sedaj bavi hitajska vlada.
Na Kitajskem se povsod nabirajo vo-ln so vse železnice in ceste poplavljene z vojaškimi transporti, ki odhajajo proti morski obali. Sibirsko-mandžurska železnica je ustavila ves tovorni promet.
Iz Sangaja poročajo, da so danes tamkaj napadli Kitajci Štiri Japonce, Id so prišli iz |aponskega konzulata. Vsi štirje so bili težko ranjeni.
Položaj na Japonskem.
TOKIO 15. (Kor.) Kakor se zatr|ufe, obstoji poleg že znanih Japonskih zahtev še ena, ki Je Kitajska doseda) ni Izpolnila. Javno mnenje na Japonskem je razočarano zaradi popustljivosti Kltčjike. Časopisje smatra japonske zahteve za nezadostne in očita Japoaskl diplomaciji slabotnost ter zahteva, naj vlada od&topi.
DUNAJ 15. (Izv ) Napetost na daljnlem vzhodu trafa da je kljub t*mu, da |e K tajska izjavila, da hoče ugoditi japonskim zahtevam. Japonska pač hoče izrabiti sedanjo desorganizEC'jo Kitajske, da izvede svoje imperijalističke načrte ter si zagotovi na ei mah hegemonijo v vzhodni Aziji. Zato tudi gotovo najde kak vzrok, da se bo mog.'a vmešati v kitajske zadeve. Že sedaj se namreč sklicuje japonska vlada na baje zelo nevarno gibanje, ki zahteva z vso odločnostjo vojno s Kitajsko.
Položaj pa je še bolj kompliciran zato, ker so stopile na pozoriSče tudi Zvezne države ameriške, ki nikakor noče|o, da bi pestaia njihova stara tekmovalka Japonska premočna in bi tako ogrožala doseda| sigurno nadvlada Zedinfenih drža? nad Tthlm oceanom. Amerika gotovo ne pripusti, da bi preveč oslabela Kitajska in se na n|en račun okrepila Japonska.
Kakor se poroča iz Londona, je napetost med Kitajsko in Japonsko tolika, da (e pričakovati izbruha vojne že v par dneh. j3pon*ka mobilizira svojo armado z vso hitrostjo.	_
Morilec svojega profesorja.
LVOV 15. (Ker.) Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se Je pričela danes razprava proti učiteljiščniku EUji Dztegalo, ki je dne 11. junija t. L umoril svojega profesorja Karla Butkovskega s strelom iz revolverja. K razpravi Je povabljenih 24 prič in bo trajala razprava tri dni.
Istega dne je šel k markizi. Bila Je sama, ker se Je nje teta odpeljala za nekaj dni v Pćriz k svojemu sinu.
Mlado vdovo, ki si Je poveljnika ob njega prvem obisku ogledala ter ga opazovala velko natančneje, nego Je to priznala svoji teti, je veselilo, da ga zopet vidi; v enoličnosti in dolgočasju, v katerem je Ži vela, bi jej bil tudi kak nepomembne)! obisk v prijetno izpremembo, a Maurice Je J ni bil brezpomemben: saj je bil nje nasprotnik, in vsekako človek za kakoršajega se interesiramo. Veselilo bi |o, da je v tem svo|em nasprotniku, v tem rivalu, v tem sovražniku našla navaden indivlduvl, neolikanega vojaka, kakega neprijetnega patrona, in v pravo veselje bi jej bilo, da bi mu dala občutiti vso svojo premoč, da bi mu pokazala se svojim postopanjem, kako nizko ga ceni.
Žal pa — in to (e takoj izpoznala v svoje ozto voljenje — je govorila Iz njegove osebnosti, iz strogo lepih potez njegovega obraza, neka duševna plemenitost; njegove temnomodre oči so sijale duha, duhovitost Je blestela na visokem Čelu, njegov govor In vse njegovo bistvo Je ovajalo znamenitega moža. Marianni se je zdelo Jako žalostno, ako Je tak mož krivo sedi in zaničuje, mož, ki Je cb enem tako imponiral in bil tako vabljiv, ki se |e kazal tako resnega
Chelmska gubernija.
CHELM 15. (Kor.) »Petrograjska brzojavna agencija" poroča, da je ureditev chelmsse gubernije končana. Ob tej priliki se Je vršil v novem gubernijsk^rn sttlnem mestu velika siavnost ob velikanski udeLžbi prebivalstva.
Kolera.
BUDIMPEŠTA 15. (Kor). Po poročilu ministra notranjih zadev so z dežele naznanili zopet 12 novih slučajev bolezni, ki kaze sumljive znake kolere.
Shod zaupnikov
„Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri" v Dekanih.
(izvirno poročilo).
Dne 4. t. m. se je vršil v prosti rlh „Konsumnega diuštva" v Dekan'h shed zaupnikov »Polit, društva za Hrv. i Slov. v Istri", katerega so se udeltžili predsednik g. dr. D. T r I n a j s t i ć, d ž. in dež. posl. g. prof. Matko Mandič, gg. dež. poslanci Jo s. Pangerc in Jo s. Valen-t i č, č. g. dekan I. Š k r b e c, mnogo duhovščine, učltellev In drugih zaupnikov, med tem tudi g. I. Piči ga, župan isiotam »n g. I. K o c j a n č i č, župan v Marezlg; h.
Predsednik shoda, g. dr. D. Trinajst?«?, je v svojem nagovoru z lepimi besedami pozdravil zaupnike. Na to |e potege! naz?| v zgodovino razvoja našeg* »aroda v Istr', kl nam priča, kako trd je bil boj r našimi narodnimi nasprotniki, ki so st stavili nalogo, da nas vržejo v merje. „Oni so nam *rgli rokavico" in mi smo jo sprejeli ter častno dosegli skoro da popolno zmago nad našimi sovražniki. Po teh besedah je topto priporočal edino gesio, ki nas more pcpol-noma osvoboditi: »V e d i n o s t i i n slogi je moči", ker, ako se bomo cepili In in ne bomo neumorno delali, izgubimo lahko tiste pravice, ki smo si jih s tel! ko težavo tekom časa priborili v Istri, drugje pa izgubimo še tiste mrvice, ki nam jih bogatin meče s polne mize — kakor ubogemu Lazarju. Razlagal je na to pomen današnjega shoda, o obstanku političnega društva in njegovem delovanju, ter je dostavil, da bi se morali tesneje okleniti tega društva in mu priskočiti na pomoč v vsakem oziru, da lažje in bolj gotovo izvede nalogo, ki s1, jo je stavilo. (Živahno potrjevanje.)
Sledil je dnevni red shoda: I. Poročilo o delovanju drž. zbora; II. Poročilo o delovanju dež. zbora; III. Določitev zaupnikov in delavnih moči o v*aki občini in temeljitega organizacija društva.
Povzel je besedo drž. in dež. poslanec g. pre f. Matko Mandič, ki je pozdravil voliice ter opravičil svojo veččasno odsotnost. Kar se tiče delovanja drž. zbora, je kolikor toliko že vsakemu znano iz časopisov, o čem in kako se je razpravljalo, sam pa fe na kratko omenil različne dobe o sklicanjih drž. zbora pod različnimi ministri. O O delovanju dež. zbora fe poročal dež. poslanec g. Josip Valentlč. Tudi on je rekel, da je Istranom po večini znano, ka| se je napravilo v dež. zboru da danes, namreč — nič. Omenjal je pa več lepih Slučajev Italijanske prefriganosti In zlobe, s katero hoče|o odvrniti od sebe odgovornost za nedelovanje dež. zbora ter jo zvrniti ca slovanske poslance, čtš da so oni krivi temu, ker se tako trdno drže in jim ne dovoljujejo njihovih kapricov, kakor n. pr. v
in se je zna! tako miio smehljati. Mej tem se |ej je tekom pogovora, ki se je zdaj dotikal spominov na Roberta, zdaj vo|nih dogodkov in ujetništva v Nemčiji, hotelo dozdevati, kakor da ta nje sovražnik ubiral ton, iz katerega je zvenelo velespoštovanje, sočutje, da, skoro bratsko zaupanje, ktkor da je po osebnem sestanku nekoliko odnehal od svojega krivičnega predsodka. In to se jej fe videlo lepo in interesantno; da, bilo je zanjo mal triu m f, ki se jej je laskal, In želela ga je uživati vsega In popolnoma ; In ko se je gospod Frimeuse poslovil, ga je prosita prisrčno in iskreno, na| prihaja prav, prav pogostoraa. To mu je prišlo Jako v prilog; na tem je temeljil njegov načrt, da pride v dobro sosed :tvo žnjo in da si pridobi nje prijateljstvo. In odzival se Je vabilu, včasih sam, včas h se svojo materjo — in to tako pogostoma, da sta bila, ko se je po kakih 14 dneh odsotnosti teta zopet pojavila na pozorišču, v nje veliko ozlovoljenje soseda v precej zaupnem razmerju.
K temu si je morala teta priznati sama, da je bil mladi oficir tako vabl|iv, kakor le more biti mož, in |ezito Jo je, ko je opazila, da sta bila on in njegova mati za naslednji dan povabljena na obed.
(Dalje)
Stran II.
.EDmOSl " 3t. 257
razdelitev občin po njihovem okusu, tako, da bi spravili več, oziroma ogromno število naših ljudi ob vsako odporno moč ter si s tem utrdili svoje stolce.
Dež. posl. g. Josip Pangerc je govoril o razdoru, ki bi utegnil biti usode-poln za naš slovanski živeli v Istri. Cim bolj se bomo cepili in ovirali drug drugega v delovanju, tem slabše bo za nas) Naši nasprotniki ne vidijo trenutka, kdaj bi ca i zagrabili za vrat, opazijo naš razdor, če ga niso že, ter nam pri prvi priliki, ki se jim bo nudila, zajeze pot, fer začno Se strašnejšo gonjo proti našim narodnim pravicam in upravičenim zahtevam, vsled česar bi, kot žrtve najhujših boieznl našega naroda — nesloge in nevoščljivosti padli zopet v dobo suženjstva. Delujmo torej na to, da ostanemo složni na delu za naš na pol osvobojeni narod, tako, da ga osvobodimo popolnoma, če že ne takoj, pa vsaj v doglednem času. To dosežemo, ako se vsi oklenemo tistega, ki nas je do vel do današnjega stališča, ter da ga tudi podpiramo na vso moč, t. j. „Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri. (Obče odobravanje).
O. Andrijašičjosip je govoril o različnih društvih, ki so se pojavila v Istri v zadnjem času. Po njegovem mnenju kosanje med enim in drugim društvom ne obredi dobrega sadu, ker vsako izmed teh ima s voj poseben namen za naš povečini smetskl narod v htri. Oklepajmo se tistega društva, ki je za nas Istrane najboljše, t. j. v narod lem ozlru »Polit, društvo za Hrv. 1 Slov. v Istri*; ozlrom na gospodarstvo Id organiziranje našega kmeta pa »Narodne Zajednice za Istro", ki jej je izključno namen, da pomaga našemu narodu do gospodarskega o3amosvo]enja. Vsa druga društva, ki bi imela približno tako podlago, smoter pa drugi — je naglašal govornik — opustimo !
OKaroi Š i š k o v i č je predlagal popolno zaupanje sedanjim slovanskim drž. in dež. poslancem v Istri, kakor tudi „Polit, društvu za Hrv. i Slov. v Istri, ter tesno okienitev Narodne Zajednice za Istro. To je jako lep pojav narodne zavednosti in smisla za prepotrebae slogo, kajti pri zadnjih „dežel nozborskih volitvah je bil g. Ka-rot Šiškovič, ki je nastopil proti programu poetičnega društva za Hrvate in Slovence v Istri.
Č. g. dekan 1. Skrbeč v Krkavcih je g;ajal postopanje šolskh oblasti, ki dajejo prednost Italijanom pri otvoritvi šol. Italijanska šolska soba, kjer poučuje č. g. dekan, je tako nizka, da mora on ves čas pouka biti pripognjen, da ne zadevlje z giavo ob strop. Poslopju, namenjenem pa za slov. ljudsko šolo v Koitaboni, ki po poinoma ali vsaj po večini odgovarja Šolskim predpisom, pa nočejo priznati sposobnosti.
O. Edvard Ven tu rini, nadučitelj v BorŠtu, je predlagal zaupnico vsem slovanskim poslancem ter stavil več resolucij, s katerimi se priporoča v vseh strokah skupno delovanje v dosego slovanskih narodnih pravic v Istri.
Na to je razlagal pred :ednik političnega društva, g. dr. Trinajstić, precej obširno, kako bi bilo koristno, da se delovanje polit, društva čim bolj razširi. Na več vprašanj, kakšno razmerje obsto(i med vodstvom pol. društva za Hrv. in Slov. v Istri, »Kmečko zvezo" za polit, okraj Koper in „Narodno Zajednico za Istroje odgovoril, da to stvar reši odbor polit, društva sam. U važe vanja vredna je izjava, ki jo je podal odbor „Kmečke zveze", namreč, da bo to društvo delalo popolnoma po oa vodilih polit, društva za Hrv. in Slov. v Istri vsvrho sloge in napredka.
G. Urbančlč Anton, nadučitelj v Predlok', je priporočal, na] bi se udeleževal shodov polit, društva tudi po tdan izmed slo7ansk'h dež. odbornikov, da bi lahko poročal tudi o delovanju dež. cdbora, kar |e g. predsednik vzel na znanje.
O. Mihael Tur ko iz S?. Antona je predlagal, naj bi se ustanovila zveza slovanskih županov v Istri, kakor na Goriškem, ter |e priporočal, naj bi se tudi Slovani udeleževali volitev v trgovsko zbornico za Istro.
G. M ah ni £ Rafael, abs. pravnik, |e spominjal na lanski sestanek glede „Kmečke organizacije", ter poudarjal, da |e »Narodna Zajednica za Istro", ki je razširila svoje de-lo vanje že precej na Široko, sklenila, da se ustanovi tudi tukaj podružnica iste. Nadalje le izvajal govornik, da bi bilo na|boI|še, ako bi odkritosrčno, brez nikakih pretvez, izreki) mnenje o smotru novoustanovljenega polit, društva „Kmečke zveze", ker se je, po nje govem mnenju, bati, d-a bi se tudi v Istro zanesla ona politika, ki je poplavila vso Kranjsko in se razširila tudi po Goriškem, kajti, ako bi prišlo do tega, stopi naS narod prav gotovo z eno nogo v grob
G. Krašovec Alojzij, administrator v Brezovici, je pojasnjeval, zakaj se |e ustanovita „Kmečka zveza* in kakšen smoter ima. Med drugim pristavi tudi, da po pravilih polit, društva »Kmečka zveza" imajo voiiici pravico sami izbirati si poslanca, med tem, ko dosedaj tega ni bilo. Pred tednik g. dr. Trinajstić je zavrnil to izjavo s pripombo, da so volilci potom zaupnikov,
3e predao so se imele vršiti volitve, znali o določitvi kandidatov, s katerimi so se, z majhno izjemo tudi strinjali, pri zadnjih de-želnozbortkih volitvah.
G. Karol Š i š k o v I č-Crnlkal je prišel zopet do besede ter je tudi on poudar|aI, iaj se združimo, naj skupno delamo za pro->peh našega naroda ter da moramo na dosedanjih uspehih dati čast duhovičini, ki se ie v prejšnjih Časih udeleževala volitev z zastavami ter tako bodrila naše ljudi.
Na to je g. Pečarič RadoJf iz Pobegov predlagal, naj se izreče zahvala odboru »Kmečke zveze", ker je ta slovesno obljubil, da se bo vedno ravnal po navodilih polit, društva za Hrv. in Siov. v Istri.
G. I. M e d o š iz Kort, predsednik pol. društva „Kmečka zveza" |e grajal priprav-lialni odbor »Kmetske organizacije* zato, ker so na sestanku prezrli enega Izmed stanov; na kar je izjavil
g. Josip B e r t o k, nadučitel| na Sp. Skof jah, da se ni vabilo nikogar osebno, ampak da je bil vsak obveščen o shodu „Kmečke organizacije* po oglasu v Edino s t i.- Na to je č. g. C e r m a ž a r I, župnik v Šmarjah, predlagal resolucijo, naj se izvežba čim več dobrih obč. tajnikov in voditeljev zadrug. Sorejeto.
Shod je zaključil g. predsednik z izpod-bujevalnim govorom na vse zbrane, ter |e vnovič priporočal toliko potrebno slogo in d e I o v p r o s p e h n a š e g a i a r o d a. _
Domače vesti.
Iz poštne službe. Poštni cf cljal Ivan Velepič v Ljubljani fe imenovan za poštnega kontrolorja v Opatiji.
Zaletavanja političnih oblastni} na Goriškem. Kakor je bilo javljeno v listih, (e bil za minolo nedeljo sklican v Tržiču javen snod radi ustanovitve slovenske šole v Tržiču. Shod le bil prijavljen okrajnemu glavarstvu v Tržiču Štiri ali 5 dni popred. V soboto zvečer pa je bil dostavljen sklicateljem nastopni odlok:
„C. k. okrajno glavarstvo Tržič
Tržič, dne 13. sept. 1913.
Ste v. 18049
Oospodom
Antonu Ogoj, Mihalu Kruljic, In Antonu Gergolet
v Tržiču
Ker se je bati, da bode lahko, z ozi-rom na razburjenost, vladajočo med prebivalstvom vsled pouličnih demonstracij, katere so se vršile v Gorici dne 7. t. m., kalje i »avni mir Dovodom javnega shoda, sklicanega od Vas na 14. t. m. ob 2. uri po-ooidne v dvorani hotela „Iaternatlonal* v TižiČu v svrho posvetovanja o ustanovitvi slovenske šole, najde c. kr. okrajno glavarstvo v smislu § 6 zakona 15 (II) 1867 drž. zak. 135 prepovedati ta shod Proti temu odloku je prost utok na c fcr. Namestništvo v Trstu v teku 8 dni po daevu vročitve potom c. kr. okrajnega glavarstva.
Eventualen utok nima odložilne moč'. Za c. kr. okrajnega glavarja: (Ime nečitljivo)." Interesanten je ta odlok v več ozirih. Enostavno smešno je in v očitnem navzkrižju z dejstvi sklicevanje na razburjenost, ki naj bi bila nastala v Tržiču, med furlanskim prebivalstvom radi demonstracij v Gorici!! Goriške demonstracije so bile vendar na parjene proti N e m c e m 1 Kdor pa bi hotež trditi, da se bo furiausko prebivalstvo ešo-fhalo radi teh poslednjih, aH pa, da bi hodilo v ogenj za italijansko liberalno kamoro, ta enostavno ne pozna mišljenja in čutstvo-vanja furlanskega prebivalstva. Proti takemu domnevanju govore tudi dogodki povodom zadajih deželnozborskih volitev. Pa da bi politični urad iiki v Tržiču ne poznali pre živalstva, med katerim službujejo?! To bi bilu vendar prežalostno. Zato nam je blii|a misel, da je le vzlovoljenje radi blamaže v Gjrici diktiralo ta dekret. Za to pa govori najglasneje dejstvo, da so dekret dostavili še le v soboto zvečer, tik pred shodom, ko so vedeli, da sklicatelji ne bodo mogli ukreniti nobenih korakov, radi česar zveni zaključni odstavek, da je »prost utok" na namestništvo, kakor krvava ironija, skcrj
_ zsfrkscija
Najboljši dokaz, da je bilo sklicevanje aa razburjenje med prebivalstvom brez vsake podlage in prav iz prsta Usetano, pa je dejstvo, da se |e shod vendar-le vršil na podlagi § 2, da se je tega shoda udeležilo okoli 100 Mudi i a da je bilo razburjenje med furlanskim prebivalstvom toliko, dani b 1 lo b 11 zu niti e ne živefurlan-ske duše inda nI b i I o n a J m a -njega poizkusa za motenje shoda, ali za kak napad na Slove n c e I! Sivar je bila pač enostavno taka, da furlansko ljudstvo ni niti vedelo ne za napovedani javni shod, ne za oni na pod lagi § 2. In zaradi shoda, za katerega ni alti vedelo, naj bi se bilo tako grozno razburjalo, da bi bila politična oblast prisiljena v prepoved shoda?! Proti takemu domnevanju govori najenostavneja zdrava pamet in se nam dekret okrajnega glavarstva v Tržiču z ozlrom na to resnico kaže res v luči — smežnostil! Revanša v Tržiču za nezgodo v Gorici se Je torej ka| žalostno obnesla.
Shoda se je udeležilo — kakor smo že rekli — kakih 100 ljudi. Interveniralo fe tudi nekaj gospodov iz Gorici — med n|imi dr. B. Vošajak — in pa državni poslanec dr. Rybaf iz Trsta. Storjenh Je bilo v interesu stvari več sklepov, ki se objavijo o primernem časn.
Križev pot slovenskih starSev. Ce-njeni gospod uredn!k! Dne 13. t. m. sem Vam razložil pod rubriko »Kal pa to" ? tako so odslovili mojo ženo na anagrsfičnem uradu, ko je zahtevala izpisek iz krstne matice za mojega sina Cirila, ki ima obiskovati šolo. Danes pa, dne 15. t. m. Je šla mo|a žena v mestno bolnišnico, kjer je bil otrck krščen, a od tam jo je dotični duhovnik poslal zopet na anagraf čnl usad. Ko pa mu je razložila, da Je bila že tam, in da so |o od tam poslali v bolnišnico z izgovorom, da oni niso obvezani izdajati teh izpiskov za otroke, ki ne obiskujelo ital jansklh šol, je] je dotični gospod odgovoril, da je to res, da oni niso za to obvezani In da fe' že on napravi, ali to da mora plačati. Ko pa mu Je mo|a žena razložila družinske razmere, vsled katerih ona ne razpolaga z denarjem in nepotrebno izgubo časa, se |e je neki pričujoč gospod usmilil, ter nekako poprosil, da bi se jej vendar to storilo, aakar se je duhovnik iirazil, da ne more napraviti izpiska, na kar jo Je odslovil.
Jaz bivam v Trstu nad 25 let, in imam tuki! domovinsko pravico ter kot skrben o?e družine želim, da se moji otroci šolsko izobrazijo. Ssm pa na to tudi postavno obvezan. Ako se pa v tem pogledu z mano tako ravna, res ne vem, kaj mi je storit!. Ne čudim pa se po vsem tem, ako namest ništveni svetnik kaznuje starše in se morajo po nedolžnem zagovarjati, zakaj svojih otrok ne pošiljajo v šolo, kakor sem se moral tudi Jaz svoječasno zagovarjati za svojega otroka, ki je bil pa že 6 let pod zemljo. P/osim, gospod urednik, da mi Vi k2j na svetujete, kaj mi je storiti.
Pripomba uredništva: Da otrok ne zamudi šole, po]dlte In naprosite vodstvo CM Šole, da ga sprejme začasno brez izpiska In krstne matice, potem pa napravite pritožbo proti postopanju anagrafčaega urada na c. kr. namestništvo.
Slovenci v Trstu ne plačujejo nika kth davkov! Tako je morala včeraj dvakrat čuti neka slovenska miti, ko je šla v no?o občinsko šolo pri Sv. Jakobu po zdravniško spričevalo za svojega otročiča, ki ga hoče vpisati v slovenski otroški vrtec. Predpoldne in popoldne je bila tam soproga Josipa Va~ len čiča, In obakrat brezuspešno, ker so go spodje menili, da so dolžni izdajati taka (spričevala le za italijanske šole, ne pa za slovenske, ker Slovenci da ne plačujejo v Trstu nikakih „taks". Tudi ni nič pomagalo, da je neki gospod, ki je posredoval v interesu slovenske matere, naglašal, da Slovenci morajo, ravno tako kakor Italijani, plačevati občinske davke in doklade, iz katerih se plaču|ejo tudi občinski zdravniki, vsled česar naj bi ti ne delali nikake razlike meri slovenskimi in italijanskimi otroci. Dasi ne more nikdo oporekati veljavnosti tega argumenta, vendar je imelo posredovanje onega gospoda edino le ta efskt, da ga |e navzoči občinski pandur po Steno — opsoval!
Krasne razmere to, vredne civilizirane države kje med — Cuukafri. Pa da bi že gospodje res postali enkrat dcsiednl iti da bi — in naj bi bilo tudi surovo — odganjali vsakega Slovenca, kadar prinaša svoje Kr vave žulje v njihove nikdar site blagajne! Ali tega ne!! Ne le, da radi sprejemalo, še tirjajo z neizprosno strogostjo. Le tedaj, ko zahteva Slovenec kako mrvo svo|ega prava — o tedaj ga pa odganjajo in še žalijo po vrhu na usta svojih pandurjev!!
Za italijansko univerzo. V nedeljo se je vršilo v Zidru zborovanje italijanskega dijaštva v prilog ustanovitvi italijanske univerze v Trstu. Kskor poročajo italt|anski tisti, |e avstrijski L'cyd prizna! dijakom, ki so hoteli na to zborovanje, posebno znižane vožnje cene. TI listi pripovedujejo potem o velikanskem navdušenju, s katerim je baje spreielo zadrško italijansko prebivalstvo z Lloydovim brzoparnlkom prihajajoče dijaštvo. Na zborovanju |e bila sprejeta tika-le resolucija :
»Tretji kongres zveze italijanskega dijaštva izrala svojo nezaupnico vladi in sklepa neposredno obnovitev najenergičnejše in najsilnejše agitacije za pridobitev italijanske univerze v Trstu, neodvisno od akcije poslancev."
Stvar je popolnoma lepa in čedna in noben pameten človek ne bo zamerjal laški visokošolski mladini, da zahteva italijansko univerzo v Trstu, do katere imajo Itaiijani, kakor smo že večkrat poudarjali, popolno pravico. Mi Slovenci jim jo tudi popolnoma privoščimo univerzo, toda enaka pravica mora veljati za vse. Kar velja za Itali|ane, mora veljati tudi za nas Slovence. Dokler pa Slovenci v Trstu ne borno Imeli niti ijudskih šol, ne da bi jih morali sami vzdrževati, kaj šele, di bi imeli kako srednjo Šolo: totfko časa ne smejo, ne morejo in ne smejo dobiti vseučilišča tisti Italijani, ki nam odrekajo celo ljudsko šolo. To |e bilo, |e in bo vedno naše stališče napram italijanskemu vseučiliiČnemu vprašanju.
Zanimivo pa je bilo, kdo vse je govoril na tem zborovanju, kajti po govornikih se vidi, odkod prihaja po velikem Številu tisto
V Trstu, dne 16 septembra 1913.
italijansko dijaštvo, ki zahteva zase italrjaa^ke univerze. Pri „Č3Staem maraskUu* sta nazdravljala neki dr. M a t o 3 e I (puro sangue !) in pa neki dr. 11 a 1 o B o x i c h (Božič — purls-imol). Zborovanje je otvoril neki dr. Deltich (Dalić — puriisimol), a govorili pa so za Trst že zgoraj omenjeni dr. Matosel, za Treotince neki Cacestiinl (edini pristni Italijan), za Furlace neki Cocean-cig (KocjančiĆ — purlsslmo!), za litro aa neki M r a c h (IVtrak — altroche purissimo 1). V zvezo! odbor pa sta bila izvoljena poleg drugih tudi še dva najpristaejia Italijana : H Jeronim Bogdanovich (Bog-danovlo i) in pa Ignac B r e s i n a (Brezina !)
Mislimo, da nam pač k tej italijanski pristnosti ni treba pripominjati prav ničesar več!
Vse za ljubo Albanijo. Težak porod je bil pač res, da je zagledalo svet najmlajše in najmilejše dete e/ropske diplomacije, ona Albanija, zaradi katere je gospodarsko skoraj izkrvavela naša ljuba Avstrija. Toliko žrtev Je stala Albanija našo državo, da jih leta In leta ne bo mogoče nadome »titi, a pri vseh teh žrtvah se je vedno poudarjalo, da viada med obema najbolj interesira-nima državama, Avstrijo In Italijo, glede na Albanijo nsjbcJjii sporazum. Mi smo poudarja1! že večkrat, da gotovo poitaue ta Albanija prej aH slej tisti kamen, ob katerem se spotakne avstrijsko-italijaasko prijateljstvo, in kakor se vse zdi, ta fenutek že ni taku daleč.
Francosko časopisje prinaša namrei prav lepe stvari o tem avstrijsko italijanskem piljateljstvu. Pripoveduje namreč, da se že kar cčltno kaže ljubosumnost, iz katere *e zna poroditi nazadnje tudi — pretep. Če prispe pred Valono italijanski torpedoma, je ta-coj za njo tudi avstrijska in Avstrija □e izkrca v Medosi niti enega konja, ne da bi priila opazovat italijanska torpedovka tega dela. Italija je v Ssader poslala kakih 60 ali 90 vojakov, ki jih je nabrala med aruavtskimi izseljenci v Italiji. Ti vojaki morejo govoriti z araavtskimi domačini. Avstrija pa nima takih vojakov, zato pa je razdelila «ed svoje častnike nemško arnavtski besednjak In je dala pripeljati v Albanijo par sto konj dokler n^ pridejo avtomobili.
Listi zatrjujejo, da mora prej ril stej z otirom na to tekmofanje priti do spora msd Avstrijo in Italijo. Vendar pa pravijo, da [e v današnjfh časih meg č tudi drug način rešitve albanskega vprašanja, namreč da si Avstrija in Italija razdeiite Albanijo med seboj. Pravijo, da se je tudi že našel DoSten mešetar za to kravjo kupčijo.
Tako torej stoli stvar v tisti Aibaniji, za katere neodvisnost In samostojnost bomo avstrijski davkoplačevalci leta in leta krvavo plačevali, a rm se zgoditi, da nekega lepega dne pobaše Italija to nesrečno Albanijo v svoi žep in Avstrija se lepo obriše. Če -i pa morda prišfo do delitve, je pa pač tudi najverfetaejše, da si skočite pošteno v lase obe materi za skupnega otroka, ker bi vraita hotela imeti celega In najbrž ne bo tistega Salomon?, ki bi ga zial in hotel pravilno razkosati. Vsekakor pa bo Avstrija najbrž še drago plačevala to svo|o ljubezen do Albanije.
V	Srbijo mssto v Aleksandri] j ! — „Soča* {e priobčila iz peresa vlsokorodae gospe Jelene Vuka sov ič-Štibil, soproge znanega našega rojaka pol'sovnika Vukasovšća-Štioiia, pismo, v katerem nasvetuje, nsj bi Siovense z Gariškega, ki hodijo sedaj v t£ka obilnem številu v AleksanSrijo, hodite služit rajše v Srbijo. Društvo „Kolo s.bskih sestar" v Balemgradu je pripravljeno sprejemati slovenska dekleta in jfm poskrbeti službe. — Ker vemo dobro, kaj pomenja A eksandrij i za maisikako dekle, je nasvet gospe Vukaso*iče?e vsega uvaževanja vreden. Treba, da se v to svrho ustanovi v Gorici in Trstu komiie ki stopi v zvezo s srbskim društvom v Belemgradu. Seveda, naie stremljenje mora iti pred vsem za tem, da naša dekieta ostanejo doma; ali dokler merajo v tujino služIt si kruha, bi bilo boijše v vsakem ozlru, da odhajajo raje v Srbiji, nego pa v Aleksandrijo.
V	pojasnilo. — Gjspod Aleksander Pagani, marker v kasarni „Minerva", nam je doposlal z ozlrom na notico v „Edinosti*-od 14. t. m. pod nasloFom „Višek ne-iramnosti" sledeči popravek:
Ni res in tajim, da sem se k žaljivkam raznaševalke „Piccola" smej ti, res je marveč, da sem onega gospoda, ki Je neumestno izzval tisto neprijetnost, resno pozval na red in ga zapros i, naj ce obiskuje več kavarne.
Res je, da je bila reakcija raznaševalke kolikor toliko upravičena po vedniti zasmehovanjih, ki jih" je trpela od strani onega gospoda.
„Grazer Tagespost" je v članku, na katerega smo odgovorili v nedeljski številki, v kričečih barvah naglašala potrebo sobo-jevriištva Iialijanov in Nemcev proti naraščajoči slovenski nevarnosti. Nu, pa dobro. — Če Slovenci v Trstu in Gorici postajsja nevarni Italijanom, kaj sledi Iz tega z vso logiko ? Gotovo to, d a so Slovenci tu in da koreninijo globoko v domačih tleh! In če je temu tako, kako more zahtevati, da bodi Nemcem dovoljeno, kar se slovenskim domačinom dosledno zabrania ?! A iz de|stva, da so Siovenci ugnali v Gorici v koz|i rog
V Trstu, dne 16 septembra 1913^
T^emce vkljub vse| Italijanski pomoči, sledi, da so Slovenci v tem mestu jak element, cia torej Goika ni laški mesto I A sledi še avksl drugega, namreč, da italijansko ljudstvo nI hotelo slediti klicem gospodovalne stranke na bcj proti Slovencem, Iz česar zopet sledi, da ni italijansko ljudstvo, ki pozdravlja avoao a Nemci, ampak le prosiula kamora, ta inkarnaoija korupcije in nemo rale, ta element nacilja in sovraštva, ki as ga tudi vsi pošteno misle Si Italijani spominjajo lo * gnusom 1
Čistitamo na tem zavezaH^vu. Aoso lutno pa odklanjamo vse poskuse falsifika-cije, kakor gre tu za soglašanje med dvema kuUurnima narodoma 1 Ne, samo klikama, ki pa sta si res sorodni po svoji kri-viČaosti in bruUliteti proti domačemu slovenskemu prebivalstvu, in po pomankanju vsakega smisla za pra^fco drugih.
Razpisana štipendija. Začetkom L te čaja šolskega leta 1913—1914 se podeli ena štipendija iz ustanove škofa dr. Jurija Dobrlie, letnih 224 K. — K uživanju so poklicani dijaki iz sorodstva ustanovnika, In sicer najprej najbližji, potem bolj oddaljeni. V slučaju, da ne bi bilo takih prosilcev, se odda lahko štipendija tudi drugemu dijaku, iz litre, v katerem slučaju imajo prednost sinovi ubogih kmetskih družin slovanske narodnosti. Sfcer pa veljajo glede po deljenja lega štipendija obstoječe postave in naredbe. Pravica do uživanja prične s prvim gimnazijskim razredom in traja do konca študj.
Pravico pcdeljenja ima c. kr. namest-ništvo v Trstu.
Prosilci za štipendij morajo vložiti svoje prošnje najkasnnje do 30. septembra 1913 pri c. kr. namestnlštvu v Tistu in priložiti krstni list, ubožnl list, izpričevalo o cepljenju koz, izpričevali dveh zadn|ih semestrov, postavno potrdilo eventualnega sorodstfa z ustanovnikora ia sploh vseh gori imenovanih zahtev.
Vrdeljski Sokol in slavnost pri Sv. Svanu. Kakor druga bratska društva, tako tudi naS Sc-kol leto za letom napravlja svoje nastope. Ti nastopi naj bodo nekako ogledalo celoletnega delovanja. Tudi letos |e hotel Sokol v Vrdtli napraviti svoj letni nastop, In ugibalo se je, kdaj, kje In kako? Naš Narodni dem slavi letos 10'etnfco svojega obstanka, in misel, naj se letošnji nastop Sokola združi s to flavnosljo, Je bila lakrj sprejela. In z^kaj bi tudi ue? Saj |e ta ljubi naš Narodni dom ravno nam toliko žrtvoval, da in malenkost vračamo, če združimo nastop s slabostjo. — Iz tega se razvidi, da je naša sveta dolžnost, da de lamo za to slavnost. Vsak Sjkol, član našega in tudi drugih društev, bi moral na tej slavnosti večati Število pričujočih.
Prepričani smo, da apel Sokola v Vrdeli na druga bratska društva In ostali nared ne osiane glas vpijočega v puščavi, ieraveč da store dre 20. in 21. t. m. vsake svojo dolžnost. Da prihitimo v velikem številu, dokažimo, da res razumemo desetletno delovanje take važne ustanove. Ne bomo kričali in nikogar izzivali, temveč hočemo le navdušeno in veselo prazaovati to deset letnico v nadi, da jih sledi njej še mnogo, mnogo.
Magdalenska Ciril - Metodova po družnlca priredi prihodrj) nedeljo, dne 21. t. m. velik koncert na okrašenem vrtu gostilne .Obrtnijskega društva" pri Sv. Ani. pri katerem bo iz prijaznosti sodelovalo vrlo pevsko društ?o .Slava" in bo svirala godba iz Sv. M. M. Spodnje. Med koncer tom bodo delovali: šaljiva pošta, loterija s krasnimi dobitk', „kolo sreče". — Po koncertu bo ples od 7 do 11 zvečer. Za četek koncerta Gb 4 popoldne. Odbor vabi na obilno udeležbo. Dolžnost vsakega rodoljuba je, da po svojih močeh podpira plemenite namene Družbe sosebno v tem delu okolice, tako silno ogroženem v narodnem pogledu.
Naročbe ameriških trt iz državnih frtnih nasadov Primorja za dobo sajenja 1913—14
Iz državne trtne zaloge na Primorskem se na spomlad 1914. proti plačilu odda na stopna množina ameriških trt pod temi-le pt-gcjl in sicer:
1.	20.000 cepljenih raznih evropskih vnt, cepljenih na velikolistno Riparijo in .Rjpestris montikolo.
2.	300 000 korenjakov (biif) velikolistne Rioarije in Ruoestris montikole.
3.	800.000 kolči (reznic) velikolistne Riparile in Ruspestris montikole.
Cene trt za 1000 komadov so te-le:
a)	ameriške cepljenke stanejo 140 K;
b)	ameriški korenjaki (bilfe) za rev nejše vinogradnike 10 K, za premožnejše 30 K;
c)	ameriške kolči za revnejše vinogradnike 5 K, za premožne je 16 K
Potrebo revnejših vinogradnikov, ki ca-roče trte po znižani cen*, mora županstvo vestno in resnično potrditi.
Cepljenke se bedo oddajale pesamezni-*fccn le v manjših množinah, glavno v svrho razširjenja boljših trtnih vrst.
Ako stranka naroči več nego 500 komadov korenjakov (biif), ali več nego 2000 komadov kolči, si namestnlštvo pridržuje
,EDINOST" št. 257
Stran ITT
pravico, zaprošeno množino trt primerno številu aaročb znižati.
Trte je naročiti najkasneje do 31. oktobra t. I. potom občine, pri kateri se v to svrho nahajajo posebne tiskovine. Pozne j s naročila se ne bodo upoštevala. Vsak naročnik trt naj v dotičnem oaročilnem izkazu v ra »predelu za pripombe pristavi lastnoročni podpis. Županstvo mora izpolnjene uaročHne pole takoj poslati pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu (c. kr. namestni štvenemu svetniku v Trstu, magistratu v Rovinju), da jih predloži c. kr. namestnlštvu.
Trte se bedo oddajale samo primorskim vinogradnikom. Trgovci s trtami sc izključeni od dobave prej označenih trt.
Cene se razumevajo od nasada v Tržiču (Mobfaicone), oziroma Kar>fjnard, Dotični znesek Je položiti pri prejemu trt, oziroma, ako se te dopošliejo po železnici, pošti ali parniku, se povzame z embalažnim) in dovoznimi stroški vred, ki se zaračunajo po lastni ceni.
Vsak naročnik navedi natančno: 1. razločno pisano ime, bivališče, h. št. in poklic; 2 davčno občino, v kateri se nahaja vinograd, ki ga |e obnoviti; 3 za-željeno vrsto in množino trt; 4. železni! to in poštno postajo, kamor na) se pošljejo trte.
Ako bi fciia zahtevana vrsta že pošla, ali če bi |e ne bilo več v zsdjstni koli-in;, nadomesti se z drugo.
Trte Je takoj po sprejemu pregledati; morebitne pritožbe fe nemudoma prijavit-tukajšnjemu c. kr. nadzorniku za vinograd-cHtvo. Na pozneje prispele pritožbe se ne bode oziralo.
Slednjič se opaža, da se ameriške trte načeloma ne bodo oddajale brezplačno. Izvzeti so samo slučaji, v katerih se manjši vinogradniki zavežejo, da narede ameriške matičnjake v svrho pridelovanja podlog.
Prošnje za brezplačno prepustitev ameriških korenjakov v omenjeno svrho |e vložiti do zgoraj navedenega roka naravnost pri c. kr. namestništvu.
Tržaška mala kronika.
Trst, 15. septembra.
Iz policijskega poročila. Aleksander Zanku, lastnik žganjarne v Rocolu št. 215, |e naznanil policijskemu komissrijatu v ul. Bachi, da so v noči od 13. na 14. t. m. obi?aini „neznanci" vlomili v njegovo žga-njarno s pomočjo ponarejenih ključev. Vdrl* so v vežo, iz veže pa potem v skladišče za žga? j »no. Ukradli so dve steklenici finega konjaka In 5 K denarja.
—	Mizarju Andreju Kustrbu v ulici Palladlo št. 2 so s ponarejenimi ključi vdrli neznani tatovi v delavnico, kjer so ulomili neko omarico, z katere so odnesli dva zastavna lista mestne zastavljalnice, glaseča se na dragocenosti, ki sta bila last mizarskega pomočnika Antona Spetsota, in pa delavsko knjižico njegovo.
—	Alej* j Tavpzzf, zidar, stanujoč v ul. Scorzeria št. 3, je ovadii policiji, da mu je njegov sostanovalec Tuilio Lumbardi ukracei kolo, vredno 65 K, in potem izginil.
Pretep. Krojač Jurij Mlakar, stanujoč v ul. Fonderia It. 2, se je nekaj spri z nekim težakom, za katerega ve samv, da mu je ime Evgen. Ta Ergea Je Makar j 3 petem tako obdelal s pestmi po licu, da ga |e polteno poškodoval. Dosedaj polic'ja „Ergena" še ni dobila v sveji roke.
Predrzen tat. Preraogar Anton F»li-putti iz Kostarj pri Bujah, stanujoč pri Sv. Alojziju št. 3, fe šel v soboto ponoči po ul ci Arcata. Nepričakovano se mu Je prl-bližil neki neznanec, ki ga Je pograbil za zlato urno verižico in mu Jo odtrgal s sre brno uro vred ter nato stekel. Ura in veri žfca sta bi i vredni 44 K. Filiputti Je naznanil stvar policijskemu komisarijatu v ul. Bachi.	^
S0UDN0: ta : ELE8ANTN0
PO ZMMNIH CIMAH
Bfe-
ISTVO«
RAFAELE ITAUA!
T - VIA MALO ANTON - ?Rtf *
Mnenje 9. dro. Otto Exner]o 523:: Bubeuču.
Gosp. J. SERRAVALLO
Trat.
Zahvaljujem se Vam za doposlanl vzorec vašega ŽELEZNATEGA KINA VINA SERRAVALLO; Vaše vino je brez dvojbe eden najmočnejših tonlkov In najboljših okrepčllnfh sredstev kar jih jaz poznam. Jaz bom vedno s svojimi skromnimi močmi podpiral Vaš Izdelek. BEBEUČ, 22. januvarja 1912.
Dr. OHO EXNER.
eni
Odlikovana to- ^nDl Sv. Ivan varna sodaviee I^A^ril«!?2* pri Trstu,
Via S Ciiino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566.
is priporoča najtoplejo slovanskim gostilničar jam, kavarn ar jem in dragim odjemalcem ■odavidarskih izdelkov v mesta la o' olioi.
Poslano*)
Pagani Aleksander pl. de Salona natakar v kavarni „Minerva" poživlja onega, ki je napisal članek uvrščen v „Edinosti" od dne 14. t. m., naj pove svoje ime, ker ga drugače smatra za podlega obrekovalca.
*) Za člaake pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva
Kari Ferlusapob. Andreja
stavbinski podjetnik
je preminul danes popoldne po kratki in mučai bolezni v dobi 35 let.
Potrta s "»proga Aloj/ija rej. Lipos, mati Katarina ud. Ferluga, bruc Alojzij, sestre Marija por. MozetiC, Antonija por. Kumar, Ivanka in Alojzija, kaki.r tudi svaki in vnuki naznanjajo t) nenadomeitno izguba sorodnikom in znancem.
Pogreb dragega pokojnika se vrši jutri 17. t m. ob 3 popoldne iz hiše žalosti St. 24 Splita di Greta. TRST, dne 15. septembra 1913.
Prosi se opustiti sožalne posete. Sovo pogrebno podjetje, Oorso 47.
mm Izdelanih oblek
Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Specijaliteta v veznjL — Izbera volnenega blaga.
!
NAOB&OKE! *,r,tl	t
iiA vuaviLDi plačilu. Cene zmerne «
Adolf Kostoris
Trst, ulica S. Giovanni St 16, 1. nad.
zraven „Buffet Autom.*. — Telefon 251, Rim. II.
:: Pozor I SkladiRe se nahaja v 1. nad. ::
:: NADOMESTILO ::
KAVA
KAVA
LETOVIŠČE
Bohinjska Bistrica Bohinjsko Jezero
v Triglavskem pogorju,
□a progi drž.železnice Jesenice—T rit, 3 ure oddaljen od Trsta; alpska klima, izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Informacije in prospekti brezplačno.
Prometno društvo v Boh. Bistrici.
B ——
a s
Vi":

■ ■ ■ ■ ■
.PERL'
naravno pečeni Čisti bob « finim okusom in jako izđatan v uporabi Kron VB 9 kilogram.
Poštne pcSiijke 5 kilogramov po povzetju franko v pse| Avstro — Ogrski.
The Caffee Snr Exporf
_ Trst I/ 233. ——
I
HELVETIA

Veiika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barrlera vecchia 19
V^dno v zalogi velika iiber ?Lvenskih In hrvatskih plošč od kron 2 50 naprej. Vedno nove plošče najboljše vrste. Gramofoni na obroke.
Kupujte Nar. kolek!
%--- %
L TERZON
zaloga olja jesiha in mila. Trst, ul. Sette Fontane 12. Najfineje namizno olje, priporočljivo za one, ki trpo na želodcu. - Steklenica pol litra kron 1*60.
«1
f> %
I	Avtoriziran elektrotehniški mehanik
Vittorio Ban Tr8t> ISJtJZS? ^
PREVZEMAJO SE INSTALACIJE
električnih luči, motorje >, električnih zvoncev, telefonov in strelovodov.
Bogata zaloga svetiJjk iii mrežic najooljšlh znamk.
Oskrbovanje električne razsvetljave in zvoncev, dvigal, telefonov. Poseban oddelek za popravila v precUljski mehaniki.


ODVETNIŠKA PISARNA
Pi FERPHPH CERNETH
se je preselila
v ulico Caserma štv. 13, I. nadstr.
i
Stran IV.
„EDINOST" St. 257.
V Trstu, dne 16. septembra 1913.
Nasilneža. V nedeljo ponoči fe ila
Dne 15. m. m. pa so orožniki
25!etaa kmetica Marija Semičeva iz Ornega- zabranili hrvatski glasbi svi-kala v Trst in sta jo na cesti v bližini Fac- r a n j e pred našo čitalnico, canonljevega kamnoloma napadla dva ne- i Vprašamo sid*] c. kr. okrajno gla-znana moška ter sta jo hotela posiliti. Žen-1 varstvo: 1.) je-li imela italijanska glasba ska se je branila z vsemi močmi in klicala dovoljenfe za sviranje v Cerovlju; 2.) ako na pomcč, da sta se pohotneža končno le ga ni imela, zakaj jej niso ort žaiki zabranili prestrašila in pobegnila, in to tembolj, kerjistotako kakor hrvatski, in 3) če je imela fe prišel vsled krika čuvaj v kamnolomu, | dovoljenje, kako opravičuje c. kr. okrajno Simonini gledat, kaj se godi. Čuvaj Je izpo- glavarstvo to dvojno mero: enim da, dru-znal oba nasilneža in Ju je ovadil policiji, gim ne I In še to v občini, ki fe, izvzemii Bila sta to Matej Oolar in Štefan Kralj, oba par priseljencev, čisto htvat*ka?!
deloma v omenjenem kamnolomu. Bila sta oba aretirana. _
Društvene vesti.
Društvo jugo8lov. železniških uradnikov ima nocoj ob 8 15 redno st jo osrednjega odbora.
Slovanska Čitalnica v Trstu priredi v nedeljo, dne 21. t. m., popoldanski zlet po motju v Devin, na kar Že sedaj opozarjamo. — Podrobnosti slede pravočasno.
DAROVI.
—	Za moško podružnico CMD daruje Aleksandro Pagani plemeniti de Salona K 2.
—	O. Davorin Katnik daroval za CMD K 1 in 7562 znamk.
—	Za trgovske tečaje Trgovskega izobraževalnega društva se je nabralo v veseli družbi v Krajni vasi K 7. Darovali so Do-brila Fran K 2, Berger Mate! K 2, Prelog Josip K 2, Ceglar Ivan K 1. Hvala.
—	Za CMD so darovali učenci Trgovskega tečaja (Trg. izobr. društva) K 5 54 v zahvalo gostoljubja CM družbe, fei je prepustila v uporabo šolske sobe. Denar je naložen v Trg. obr. zadrugi.
—	V spomin umrlega Sokola Josipa
Gospodarstvo.
»Slobodna slavenska parobrodarska plovidba*. Pred kakim dvemi meseci smo bili že javil1, da se ustanovila družba pod gornjim naslovom. Stvar je nekoliko zakasnila radi dogodkov na Balkanu. Sedaj pa smo prejeli nastopno vabilo na subskripcijo deležev (karatov) za nabavo parobroda Iz druge roke na Angleškem s približno 3000 bremenskimi tonami, za ceno ca K 300.000*—. Lastništvo broda se deli na 24 deležev (karatov), ki tvorijo celota vsakega parobroda.
Nakup parobroda, ki se izvrši po zelo ugodnih pogojih, se poveri gosp. kapitanu K u z m i V. Gamulinu v Trstu. Vsak delež znaša K 12 500 —. Da se omogoči širšemu občinstvu soudeležba pri tej transakciji, Je mogoče subskrib?r?ti tudi posamezne desetiae zgoraj označenega deleža, t. j. K 1.250 —. Pri subskribcljl se bo Jemalo ozir edino na slovanski kapital, ker bo imelo podjetje čisto slovanski značaj in se bo protokolfralo pod imenom »Slobodna Slavenska parobrodarska plovidba*.
Ustanovitelj pcdjetja, kapitan Kuzma V. Gamuiln, naznani kasneje pismeno ono banko, pri kateri se bodo vlagala vplačil s
Košuta, darujeta M. J G. moški podružnici CMD v Trstu 6 kron. (Denar v TOZ) za subsfcri&frane deleži in štirinajst dni po
njegovi pismeni objavi se uloži ves vpisani zeesek pri dotičnem zavodu na ime: Kapitan Kuzma V. Gamulin, Trst. Eventuelni ostanek vplačeoeg* denarja se naloži kot rezervni fond pri Živnosteuski banki v Trstu. Kapitan Kuzma Gamulin fe udeležen pri podjetju z znatnejšimi sredstvi, in njemu se pove* i uprava in vodstvo plovbe.
Vesti iz Goriška
Bliža se deželni zbor in bliža se čas,
ko zagledajo belo luč vsi oni članki, katere Je zaplenil c. kr. višji policijski komisar v Gorici, ker so se dotikali njegovega postopanja in nastopanja na dan 7. septembra. Ta dan je zanj usodepoln. To naj drži v glavi. Interpelacijo je treba razširit) med ljudstvo. V Oaricl hočemo živeti v rednih razmerah.
Dr. Casapiccola, c. kr. viSji policijski komisar v Gorici, nemški nacljonalec, se je znal, ko je prišel v Gnrico, obsovražltl najprvo pri Italijanih. Tudi tožili so ga. Italijani so pihali nanj in „Corriere" ga Je obdelal v marsikć. ki notici. Tako je priljubljen pri Italijanih. Dan 7. septembra 1913. pa ga je kar najmočneje priljubil Slovencem. Tako Je sedaj nemški mož »priljubljen" pri Italijanih in Slovencih____ Kaj dela še v Gorici ?
Iz Gorice. Dogodki dne 7. t. m. so pustili v naših srdh sled. Povsod segovoii o teh dogodkih In med vsemi Slovenci s? enako komentirajo. Sodba in obsodba je roglasna. Sedaj kliče policija pred-se „de monstrante" ter jih kaznuje z globami do 5 K Samo posojilnični sluga R. je bil tako nevaren, da so mu dali 48 ur zapota.
Na shodu za slovenske ljudske šo!e v „Trgovskem domu" nI bilo vlacinega zastopnika, da bi ti* poročal o impozantnem shodu In o soglasni želji in zahiev: Slovencev, da se mora nsm dati v goriškem mestu slovenskih ludskth šol za poidrug tiseč naših otrok. Pač pa je bilo med občinstvom polno policijskih 2gent^v, k! gotovo niso bili poslani t,a •/. uamenom, da bodo poročali o govorih In resolucijah. Ta okolnost se je med Slovenci mnogo in prav komentirala. Ali, z a h t e ? e naše morajo biti u s IS S a n e ! V to svrho se bomo borili vs; t. i en mož.
Že vabijo v nemško gimnazijo I Rav-teljstvo nemške gimnazije je nabilo po goriških zidovih črnožoEte lepake, ki naznanjajo, da začne pouk na nemški gimnaziji 1. oktobra. Že vabijo v nemško gimnazijo, ker treba vabiti in se truditi, drugače ne bo učencev. Nertških učencev bo premaio, treba v prvi razred torej Slovencev i n L a h o v. Ali bo res kak slovenski oče tako nespameten in tako malo naroden, da bi dal svojega sina v nemško gimnazilo?! Mislimo, da ne; ne škodilo bi (a, če bi se objavilo vsakega, ki bi zagrešil v tem oziru neodpustljiv naroden grehi
Naš akademični slikar, g. Fran Tratnik je postavil v Gabrščkovi trgovini v »Trgovskem domu" na ogled krasno dekorativno sliko. Delo je lepo in slikar potreben podpore; zato se nadejamo, da dobi slika dobrega kupca v kratkem.
Vesti iz Istre.
Dvojna mera. Iz Cerovlja: V ponedeljek, dne 8. t. m. predpoldne Je svirala italijanska glasba iz DraguČa od Železniške postaje pa do gostilne R. Udorfča v Ce rovljah. Pred to hišo Je koncertirala nekoliko časa ob polnih čašah. Na povratku v Draguč Je svirala do pred hrvatske šole v Cerovlju, kar Je bila gotovo drzna provokacija.
Največe zlo današnjega časa in najbolj razširjena bolezen ostane Še vedno kronična zapeka. Ista obstoja iz nenaravnega nakopičenja in zastajanja ostankov v črevu, kar povzroča neprijetni občutek. Dolgo trajajoča zapeka moti prebavni proces, s tem pa zmanjšuje v veliki meri moč bolnika. Kot najuspešnejše zdravilo velja pri zdravnikih Saxiechnerjeva kisla voda HUNYADIJANOS, ki ne bi smela manjkati v nobeni hiči.
Priporoča se slavnemu občinstvu trgovina jestvin Vekoslav Plesničar-ja ulica Giulia štev. 29. Postrežba točna lin solidna.
: anncDDDE
! □ • □
; □ □i
MALI OGLASI
MALI OOLASI m rtEanaJo po 4 tU.
heMdo. Maštao Utkaa« bn<«i enkrat več. Majna^jia prtifJH« 40 »trn. PUZa M takoj laacratMMi oddelka.
Pili A" stev- 10 J* istla* BazSir-}) jajte in kupajte jo po to-bakarnah_(2043)
ftnennilipna vešča slovenskega in nemškega MUdpUUlUlia jezika v govoru in piaavi t;veČ-letno prakso išče primerne službe- - Naslov : Via S. Francesco Rtv. 38. I. d	2044
A laUVVOV-U RIVt UU« Al u
^nroima ca ene^a a ti dva učenca Da sta 0|ircJllltJ Oh novauje in hrano. Domača pc-Btrežba Naslov pove Jn^eratni odd. Edinosti ^040
■ X— K_____J_ 2__A.___• —__J_
ClfllfOni Se ne veBte' da imate svojega do-wiuvalil brega zidavja in sobnega slikarja, se Vam priporoča Marin G r g i n, ulica del Boscho Štev. 18. III. nad.	20*2
Val IU 3 *eP& koza za molzti, se zaradi preselit e W Uimd takoj prods. — Scorcola San Pietro Stev. 34.	2025
Prinnrrtno Vam, Slovani, mizarsko delavnico rriJJUV Ulid v ulici Sette Fontane Chiadino in monte Stev. 5 — Valentin Blažina. 2009
flHHsfi cn se na novo urejeno stanovanje pri j vUUtt OO maii družini, blizu rojanske cerkve, 2 ?obi kuhin a in mala sobica. Pred hišo senčnato t dvorišče z drevjem. Lep razgled Naslov pove Inse | ratni oddelek Edinosti.	2028
• Mlpkarnfi z veliko razpeCavo piva. vina, masla 1 micndl Ho. in drrgo se prod* radi odpotova-nja za K 400*—. Pojasnila: EolaršiČ, Kavarna Corso 9—11 in 3—tf.	2117
^favtnvania 8 hrano 80 °d(Ja gospodom ali OldllUVdllJtJ dijakom pri slovenski drožini. Boschet o 40, polonadatropje, levo.
2034
Prnrlsi ca v uliCi Giulia 23 "k«« oijaG.
Biaggini) črni sladkor avana po 96 vinarjev kg, jedilno olje po 88 vin. liter.	1994
Cfirff) btlega in črnega vina proda Nicjl6 Devin wuuo v svoji kleti v Kopru in v Izoli pri jsvni ehtnici.	2010
Prsi7115) cnha 8 Porabo kuhinje in meb-i-
I ■ a^lia ouua iana 80bica se oddasta takoj. Via Commerciale 9, pritličje.	2100
Trgovski pomočnik tiffi
na deželi. Prijazne ponudbe pod „Pošten ost štev. 2011".	2011
ČITAJTE V VAŠO LASTNO KORIST!
V današnjih težavnih razmerah zamorets obogate ti le • srečko! TURŠKA SREĆKA je v to svrho prva in cajpriporočljiva srečka,
ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, "000.000, 400.000, 200.000» 200.000 in 200.000 zlatih fr. ker vsaka srečka mora zadeti najmanj
400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici,
ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 K
75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
Pozor 1 Prihodnje žrebanje se vrši 1. oktobra 1913. 1 turška srečka in 1 itali janskega redčega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po 6 kron. Po žrebanjih izhajajo slovenska poročita o vzdignjenih itevilkah!
Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno
CeŠke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji.
i
Denarja ni,
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z mali.n trudom gotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu pet znamk po 10 vinarjev in svoj natančen naslov na:
Josip Batič*
Ilirska Bistrica
KRANJSKO.
Podpirajte družbo SV. CIRILA IM METODA!
Od danes naprej
v mesnici
JOSI A ZOBEC
Rojan, ulica Apiari štev. 5 se prodaja goveje meso po K 1 36, goveje stegno po K 1-76, br z kesti po K 2 32. — Teletina po K 1 60 in 1 80. ggga^^BssB;. • -.'SsaMaEii
Preselitev trgovine!
Naznanjam slavnemu občinstvu in cenjenim odjemalcem v mestu in in deželi, da sem preselil svojo trgovino jestvin iz ulice Petronio v ulico Media Štv. 8 in se priporočam uljudno za nadaljni obisk. - Z odličnim spoštovanjem	J. POCKAJ.
Z IVAN parenzam:
mesnica.
Dnevno sveže meso, dovoz z žejeznico. Razpošiljanje na dom po konkurenčnih cenah. — Priporoča se za obilen obisk.
Rojan, S. BKaroora 1.
Moj« pi«d Ktirideartm! Itti utuoTljtAJi tr m obrtni /mtefi v Tista odlikovan*
tovarna sodov
fvrftoje naroČim Trakovrstnib sodov, bode! ^ Kphit, Likere, tropiaoveo, olje, aliTorec, mmrilbin itd Jamčim c* dobro delo in po niskih cenah, de au sr bojim koskoreatoT. — Ne deželo pobijem oetrire.
tisa	Fran Abram
Trst. ulica S. Francesco 44
Proda se
pod zelo ugodnimi pogoji
1.	velepoasatco pri Litiji (z graščino in gospodarskim poslopjem), nad 270 oralov, lahko tudi več posestnikov skupaj,
2.	novo zidana priil Čn* hiša
v Rudniku pri Ljubljani, nekaj sveta zraven, za eno družino.
3.	dve enon&dstropni h\š£ na Selu pri Ljubljani, v katerili bližini se zida nova šola.
Povsod je potrebna v primeri z vrednostjo le prav mala glavnica: ad 1. 30.000 K, ad 2. 2000 K, ad 3. 20.000 kron. S posestvom ad 1. je združena pravica lastnega lova, prijetno letovišče.
Pojasnila potom posredovalne pisarne Valentin Accetto, Ljubljana, Kolodvcr-ska ulica 8.
Velllia zaloga u Irfii
Najcenejše ogreje Iz žične mreže, pohištvo železno in iz rrtedl
dobavlja, k~ikor je dokazć.no, tvrdka
VALENTIN BBRGMAN
GRADEC
Podružnica Trst
nI. Nuova št. 27.
Tel. 19-79. Cenik št. 1 zastonj.
Kokain« priprav« iz ilomin^ja, pUninh« dr klenic«, noži in rilic«, planinah* palio«, pt*» prav« u l«d, Železa, snežni obrodi, oakrfctaik£,
Vsakovrstne obleke:
SwMter, planinske hlače, tarnale, iepfiee
iz čiste volne, rokovke.
Steklenice Helios, reč dni gortt fts mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti zrn gospode, mf«*, ovratnice, zapestnice in nogorlee.
Za člane športnih in planinskih đruitev
POSEBNE CENE.
Športna frsoalna Stroktf
Hica S. AstoHlf) 12 (BasBrotl Kref mm)
-it** '
UMETNI ZOB J :
Plombfranj^ zobov,
izdiranje zobov bre£ « vsake bolečine Z
Or. J. Oermak V. Tuscher
sofcozdravniit
konets. zobni tehnik
TRST
iiicf. aeMfs Cfr^armm IU. iat II. nadst.
PATESTII URAD Dr. ing.vit.Gino Dompierija
TRST - uuca MERCATO VECCHIO I - TRST
f VfiAiifi nnlli I Dro2c Iz odlikovane slooensKs louarns drot so dosege dosedaj usepousod naJDoUSl sloves. tisrodnlaKt. irSUVCI, pelll I naročajte pri donoO tonlkl, ki
oan postreže po koakoreotelb cenai - J. J. sobah, tri, q. oasori 11