Stenografiern zapisnik
osme seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
(Ine 31. oktobra 1889.
Nazoči: Prvosednik: deželni glavar dr. Josip Poklukar. — Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: ekscelenca knezoškof dr. Jakob Missia, Josip Gorup. — Zapisnikar: deželni tajnik Josip Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika VII. deželno-zborske seje dne 20. oktobra 1889.'
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 43. Poročilo deželnega odbora o prošnji več občin Kamniškega in Brdskega cestnega okraja zaradi uvrstitve občinske, iz Preloga čez Domžale v Rodico k državni cesti držeče ceste med okrajne ceste.
4.	Priloga 44. Poročilo deželnega odbora o zgradbi nove bolnice v Ljubljani.
5.	Priloga 45. Poročilo deželnega odbora o gradnji bolnice za kužne bolezni.
6.	Priloga 46. Poročilo deželnega odbora s proračunom deželnega zaklada za 1. 1890.
7.	Ustno poročilo upravno - gospodarskega odseka o prošnji občanov katasterske občine Rakitne, da bi jo pridružili občini Borovnica.
8.	Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji občanov podobčine Orle, da se ločijo od Dobrunjske županije v samostalno občino Rudnik.
9.	Priloga 40. Utemeljenje samostalnega predloga g. poslanca Ivana Hribarja in tovarišev ob ustanovitvi deželne hipotečne banke v vojvodini Kranjski.
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o napravi nove, iz Radenc navkreber držeče, z okrajno cesto Kočevje-Poljane-Staritrg-Vinica stikajoče se cestne proge, potem glede podpore za to cesto in glede njene uvrstitve med okrajne ceste (k prilogi 39.). *
11.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo o § 1. letnega poročila «Skleneni zakoni» z uvodom «Praznovanje štiridesetletnega vladanja Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva».
12.	Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o § 3. letnega poročila: «Deželnokulturne in zdravstvene reči».
13.	Ustno poročilo finančnega odseka o poberanji deželne naklade na žgane opojne tekočine v lastni režiji (k prilogi 28.).
14.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učitelja Venclja Sturma za zvikšanje pokojnine.
der achten Sitzung
des krami schon Landtages
;u Laibach
am 31. (Sictoßer 1889.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Dr. Josef Poklukar. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Baron Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Seine Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Josef Gorup. — Schriftführer: Landschaftssecretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lestmg des Protokolles der VII. Landtagssitzung vom 29. October
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 43. Bericht des Landesausschusses über die Bitte mehrerer Gemeinden des Steiner und Egger Straßenbezirkes wegen Einreihung der von Prelog über Domschale nach Rodica zur Reichsstraße führenden Gemeindestraße in die Kategorie der Bezirksstraßen.
4.	Beilage 44. Bericht des Landesausschusses betreffend beit Ban des neuen Krankenhauses in Saibadj.
5.	Beilage 45. Bericht des Landesausschusses betreffend den Ban des Jnfectionsspitales.
6.	Beilage 46. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage des Voranschlages des Landesfondes pro 1890.
7.	Mündlicher Bericht des Berwaltungs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition der Insassen der Catastralgemeinde Rakitna um deren Zuweisung zur Ortsgemeinde Franzdorf.
8.	Mündlicher Bericht des Berwaltungs- und volkswirtschaftlichen AnsWMes über die Petition der Insassen der Untergeiiieinde Orle um Trennung von der Ortsgemeinde Dobrunje und Con-stitnirung als selbständige Ortsgemeinde.
9.	Beilage 40. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Ivan Hribar und Genossen wegen Errichtung einer Landes-Hypothekenbank im Herzogthmne Krain.
10.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend die Herstellung und Subventionirung einer neuen, von Radence aufwärts führenden Straßenstrecke mit der Einmündung in die Gottschee-Pölland-Altenmarkt-Weinitzer Bezirksstraße und Einreihung derselben in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 39).
11.	Mündlicher Bericht des Rechenschaftsbericht-Ausschusses über § 1 des Rechenschaftsberichtes «Gesetzesbeschlüsse» und über den Eingang desselben -Regierungsjubiläum Sr. k. und k. Apostolischen Majestät».
12.	Mündlicher Bericht des Berwaltungs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über § 3 des Rechenschaftsberichtes -Landescnltur-nnd Sanitäts-Angelegenheiten».
13.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend die Einhebung der Landesauflage auf den Verbrauch von gebrannten geistigen Flüssigkeiten in eigener Regie (zur Beilage 28).
14.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Gesuch des Lehrers Wenzel Sturm um Pensionserhöhung.
128
Vili. seja dne BI. oktobra 1889. — VILI. Sitzung ant BI. October 1889.
15.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Maksa Ivanetiča, da bi se rehabilitoval kot definitiven učitelj.
16.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji pomožnega učitelja Franceta Pugla za miloščino.
17.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učiteljeve udove Ivane Germ za podporo,
18.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji posestnikov iz vasi Gorenje, Srednje in Spodnje Gamlje glede podpore za uravnavo Save.
19.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Ribniškega, da bi se odpisalo posojilo 647 gold. 9 kr.
20.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Ribniškega glede podpore za vzdrževanje cestarjev.
21.	Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji občin Moravče, Peče in Drtija, da bi se cesta preložila iz Moravč do Lukovice.
22.	Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o načrtanem zakonu, s katerim se prenarejajo §§ 5.. 6. in 7. zakona z dne 20. julija 1863, dež. zak. št. 12, o plačevanji troskov za postavljanje in vzdrževanje katoliških cerkvenih in pre-bendnih poslopij, potem za preskrbovanje cerkvenih potrebščin.
23.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji krajevnega šolskega sveta na Robu glede podpore za vodnjak pri šoli.
24.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1890. (k prilogi 33.).
25.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji katoliškega društva rokodelcev v Novem Mestu glede podpore za zgradbo društvene hiše.
26.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1888. (k prilogi 38.).
27.	Ustno poročilo odseka za letno poročilo o § 5. letnega poročila «Občinske reči», m arg. št. 1., 2., 3., 4.. 5.
28.	Ustno poročilo upravno - gospodarskega odseka o prošnji občine Črnomaljske za uvrstitev ceste iz Grosupljega čez Črnomelj v Vinico med deželne ceste.
29.	Ustno poročilo upravno - gospodarskega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Radeškega, da bi se preložila cesta čez Brunek.
15.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Max Ivanetič um Rehabilitirnng als definitiver Lehrer.
16.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des-Anshilfslehrers Franz Puget um Gnadengabc.
17.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Lehrerswitwc Ivana Germ um Unterstützung.
18.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Insassen von Ober-, Mittcr- und Untcr-Gamling um Subvention zur Saveregulirung.
19.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Bezirksstraßenausschusses von Reifnitz um Abschreibung eines Darlehens per 647 fl. 9 kr.
20.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Bezirksstraßenausschnsses von Reifnitz um Subvention für die Straßeneinrännier.
21.	Mündlicher Bericht des Verwaltungs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition der Gemeinden Moräntsch, Pctsche und Dritai roegen Umlegung der Straße von Moräutsch nach Lnkowitz.
22.	Mündlicher Bericht des Verwaltungs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über ben Entwurf eines Gesetzes, womit die §§ 5, 6 und 7 des Gesetzes vom 20. Juli 1863, L. G. B. Nr. 12, betreffend die Bestreitung der Kosten zur Herstellung und Erhaltung der katholischen Kirchen- und Pfründengebäude, dann zur Bei-schaffnng der Kirchenerfordernisse, abgeändert werden (zur Beilage 34).
23.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Gesuch des Ortsschulrathes von SioB um Subvention für die Herstellung eines Brunnens bei der Schule.
24.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Landcsanlehensfondes pro 1890 (zur Beilage 33).
25.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des katholischen Gesellenvereines in Rudolfswert um Subvention für den Bau des Vereinshauses.
26.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landesfondes pro 1888 (zur Beilage 38).
27.	Mündlicher Bericht des Rechenschaftsbericht-Ausschusses über § 6 des Rechenschaftsberichtes -Gemeinde-Angelegenheiten- Marg.-Nr. 1, 2, 3, 4, 5.
28.	Mündlicher Bericht des Verwaltungs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition der Gemeinde Tschernembl um Einreihung der Straße von Großlupp über Tschernembl nach Weinitz unter die Landesstraßen.
29.	Mündlicher Bericht des Verwaltungs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition des Bezirksstraßenausschusses von Ratschach wegen Umlegung der Straße über Bruneck.

Seja se začne ob 10. uri 30 minut dopoldne.
Dcgiitn der Zitzung um 10 llljr 30 Minuten Vormittag.
VI s.l. seja dne 31. oktobra 1889. — Vlil. Sitzung mn 31. ti c to brv 1889.
129
Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost visoke zbornice in oLvarjatn sejo. Gospoda tajnika naprosim, da prečita zapisnik zadnje seje.
1.	Branje zapisnika VII. deželno - zborske seje dne 29. oktobra 1889.
1. Lesung des Protokolles der VIL Laudtagssitzung vom 29. October 1889.
(Tajnik Pfeifer bere zapisnik Vis. seje v slovenskem jeziku. — ©eeretnr Pfeifer verliest das Protokoll der VII. Sitzung in slovenischer Sprache.)
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov kak popravek v ravnokar preči lanem zapisniku?
(Nihče se ne oglasi. •— Niemand meldet sich.)
A ko ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinms.
Deželni glavar:
Naznaniti mi je, da so došle slavnemu zboru sledeče prošnje:
Gospod poslanec Pfeifer izroča prošnjo po toči poškodovanih občin Lokvice in Božjakovo-Rozainiee za primerno podporo.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird betn Finanzausschüsse zugewiesen.)
Dalje izročam v imenu deželnega odbora prošnjo, ki se tako glasi:
Direction der philharmonischen Gesellschaft in Laibach bittet um Bewilligung einer Jahressubvention zur Erhaltung ihrer Musikschule.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec ces. svetnik Murnik izroča prošnjo ribarskega društva kranjskega za podporo.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Ogorelc izroča prošnjo županstev Brezovica, Iškavas, Iškaloka, Tomišelj, Verbljene in Studenec za podporo za nakup živeža po povodnji poškodovanim močvircem.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec dr. Vošnjak izroča prošnjo županstva Jablanica pri II. Bistrici, da se cesta, ki veže pri Vrbovem in Spodnjem Zemonu okrajno z državno cesto, tudi še zanaprej šteje med okrajne ceste.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Ver-waltungsausschusse zugewiesen.)
Končno izročam ponudbo Lujize Pesjakove, da bi se izvirna Koritkova zbirka akvarel o slovenskih in jugoslovanskih nošah nakupila za deželni muzej.
(Izroči se finančnemu odseku. —• Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Prestopimo torej na dnevni red k točki 3.
3. Priloga 43. Poročilo deželnega odbora o prošnji več občin Kamniškega in Brdskega cestnega okraja zaradi uvrstitve občinske, iz Preloga čez Bomžale v Rodico k državni cesti držeče ceste med okrajne ceste.
3.	Beilage 43. Bericht des Laudesansschnsses über die Bitte mehrerer Gemeinden des Steiner und Egger Straßenbezirkes wegen Einreihung der von Prelog über Domschale nach Rodica znr Reichs-straßc führenden Gemeindestraße in die Kategorie der Bezirksstraßeu.
(Izroči se upravnemu odseku. —Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
4. Priloga 44. Poročilo deželnega odbora o zgradbi nove bolnice v Ljubljani.
4.	Beilage 44. Bericht des Laudesansschnsses betreffend den Ban des neuen Krankenhauses in Laibach.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
5. Priloga 45. Poročilo deželnega odbora o gradnji bolnice za kužne bolezni.
5.	Beilage 45. Bericht des Laudesansschnsses betreffend deil Bau des Jnfectionsspitales.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
6.	Priloga 46. Poročilo deželnega odbora s proračunom deželnega zaklada za 1. 1890.
(J. Beilage 46. Bericht des Laudesansschnsses mit Vorlage des Voranschlages des Landesfondes pro 1890.
Ta priloga še ni prišla iz tiska, bo se pa še danes med sejo razdelila. Predlagam, da se ta priloga brez daljne razprave takoj izroči finančnemu odseku. (Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo torej k daljni točki dnevnega reda, in naprosim gospoda, poročevalca, da poroča o tej točki.
130
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. — Vlil. Sitzung mn 31. Dctober 1889.
7. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji občanov katasterske občine , Rakitne, da bi jo pridružili občini Borovnica.
7. Mündlicher Bericht des Verwaltnngs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition der Insassen der Katastralgemeinde Rakitna mit deren Zuweisung zur Ortsgemeinde Franzdorf.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Nekateri občani katasterske občine Rakitna so se obrnili do slavnega zbora s prošnjo, da bi se kata-sterska občina Rakitna izločila iz občine Preset- pri Borovnici in priklopila občini Borovnica. V tej prošnji navajajo, da občina leži poldrugo uro od Borovnice in dve uri od Kamnika, kjer je sedaj župan. Po svoji legi je Borovnica za Rakitno posebne važnosti. Tja hodijo ne le zarad tega, kjer oddajajo tam les, ampak tudi po druge stvari, katere si kupujejo v prodajalnicah Borovniških.
Upravno - gospodarski odsek pa vender na podlagi te kratke prošnje, katera ne navaja ničesar onega, kar zahteva občinski red z dne 17. februvarija 1866, št. 2. dež. zak., ne more že v posebnem zakonu nasvetovati izločitev te občine iz občine Preset’ in pri-klopljenje k občini Borovniški. Zdi se pa upravno-go-spodarskemu odseku, da je ta prošnja utemeljena, da bi bilo za katastersko občino ali njene prebivalce bolje, ko bi se priklopili občini Borovnica, kot da so v občini Preset'. Po mnenji odsekovem bi tudi ne bilo preveč ovir zarad tega, ker občina Borovnica že sedaj šteje 1856, Preser pa 2171 prebivalcev po zadnjem ljudskem številjenji, in ako bi se Rakičani odšteli, bi občina Preser še vedno imela 1600 prebivalcev. Treba je pa. da se še poizve mnenje občin Borovniške in Preserske in tudi c. k. oblastva, preden se more nasvetovati, da bi se ta prošnja končno rešila. Z ozirom na to tudi upravno - gospodarski odsek ne more drugega predlagati, nego:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Prošnja občanov katasterske občine Rakitne se izroča deželnemu odboru z naročilom, da to stvar z ozirom na §§. 3. in 29. občinskega reda z dne 17. februvarija 1866. dež. zak. št. 2, preiskuje in v prihodnjem zasedanji primeren nasvet predloži.
(Obvelja brez debate. — Wird oljite Debatte angenommen.)
8. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji občanov podobčine Orle, da se ločijo od Dobrunjske županije v samo-stalno občino Rudnik.
8. Mündlicher Bericht des Verwaltnngs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition der Insassen der Untergemeinde Orle um Trennung von der Ortsgemeinde Dobrnuje und Consti-tuirnng als selbständige Ortsgemeinde.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Slavni zbor! Podobčina Orle se je obrnila že štirikrat do slavnega zbora in v prvi svoji prošnji, rešeni dne 22. decembra 1885, je natančno vse razmere razjasnila, katere so prošnjo utemeljevale; a slavni zbor v tej seji ni mogel prošnje uslišati posebno zarad tega ne, ker je takrat še veljal zakon z dne 2. januarija 1869. Istotako se je godilo v sejah dne 24. januarija 1887 in 23. januarija 1888. Vselej je slavni zbor pripoznal, da je ta prošnja popolnoma utemeljena in da se podobčini Orle v resnici velika krivica godi, da mora po svoji legi k županu hoditi skozi Ljubljano. To jim napravlja, se ve, ne le veliko zamude, ampak tudi mnogo troškov, posebno ako se je treba z vozom tja peljati, ker morajo mitnino plačevati. Ker je bila cela stvar v slavnem zboru že večkrat obravnavana, mislim, da mi ni treba natančno razjasnjevati, da je prošnja popolnoma utemeljena.
Vsled zadnjega sklepa slavnega zbora se je deželni odbor obrnil tudi do slavne c. kr. deželne vlade, katera je z dopisom z dne 23. oktobra 1889 deželnemu odboru vse spise vrnila in pridjala svoje mnenje, katero gre na to, da se njej zdi, da posebno glede na delokrog, katerega imajo občine, ni umestno, da bi se taka mala občina ustanovila, kot si želi podobčina Orle. Pozvedovalo se je tudi potom c. kr. okrajnega glavarstva o tej stvari, in ono v svojem poročilu do slavne c. kr. deželne vlade poroča, da bi štela ta občina 698 duš po zadnjem številjenji, ako bi samostojna občina postala in da bi drugi del Dobrunjske občine še vedno štel 4186 duš. Okrajno glavarstvo podpira svoje mnenje s tem, da se sklicuje na to, da je v njegovem okraji še osem občin, ki štejejo manj duš, kot bi štela nova občina Orle.
Občinski odbor občine Dobrunjske se je s to stvarjo tudi pečal, ali on — se ve — ni za to, in to je popolnoma naravno, ako se pomisli, da podobčina Orle nima toliko zastopnikov, da bi si mogli pri drugih odbornikih priboriti potrebno večino za tako stvar. Občinski odbor se naslanja pri tem na to, da podobčina Orle sedaj pomaga okrajne ceste popravljati, kar potem ne bi bilo mogoče.
Ako se pa pomisli, da ima ta podobčina skorej tri ure do ceste, katero mora popravljati, se lahko trdi, da je ta razlog popolnoma ničev in da se prej krivica godi podobčini Orle, nego ne. Dalje pravijo Dobrunjčani, da tudi za lov ne bi toliko dobili kot sedaj dobe. Navajajo tudi nekateri, da imajo v podobčini Orle svoje travnike in bi torej morali priklade plačevati. Občina Dobrunjska navaja, koliko troškov in dohodkov je imela v zadnjih treh letih, katere je pokrila le s pri kladami na direktne davke. Na to se ni mogoče ozirati, ker je v številkah velika razlika, ki ni pojasnena, da se ne ve, so li istinite ali ne.
131
Vlil. seja dne 31. oktobra 1889. —
To bode sprevidel Ludi slavni zbor, ako navajam, da je pri 8 % prikladi, katero so imeli 1. 1887. in 1888., bilo 1. 1887. dohodkov 1947 gold., 1. 1888. pa 3409 gold., torej taka razlika, da številke ne morejo biti istinite, ako se ni morda nekoliko 1.1888. zal. 1887. na dokladah pobralo. Isto je pri troskih, ki so znašali 1. 1887. 1894 gold. 72 kr. in 1. 1888. 3034 gold. 20 kr. Da ima ta občina tako malo priklad in si vender zamore toliko troskov napraviti, izhaja iz tega, da se v celi občini plačuje 14.711 gold. 92 kr. direktnega davka, od katerega odpade na ostale kat.asterske občine brez davčne občine Orle 12.642 gold. 92 kr., na občino Orle pa 2069 gold.
Upravno-gospodarski odsek je mnenja kot zadnja leta, da, če je katera prošnja opravičena, je ta, in on bi bil tudi napravil dotični zakonski načrt in ga slavnemu zboru v sprejem priporočal, ko bi ne bilo še nekaj nejasnega. V davčni občini Orle so namreč sledeče vasi: Orle, Rudnik, Daljna vas, Srednja vas, Selo in Babna Gorica. V poročilu okrajnega glavarstva pa se govori le o drugih vaseh brez vasi Srednja vas, a potreba je zvedeti, ali želi tudi Srednja vas k samost alni občini Orle pripadati ali ne. To pa niti iz prošnje, niti iz poročila okrajnega glavarstva ni razvidno. Dalje je upravni odsek v poštev jemal, da bi bilo morda mogoče, da bi podobčina Orle in občina Šmarje bile zadovoljne, da se v eno občino sklopijo, ker bi bila nova občina tako velika, da bi tudi načelom, katera vladajo pri c. kr. deželni vladi, zadostila. To se bode pa gotovo v kratkem lahko dognalo, in upravni odsek je prepričan, da bode deželni odbor vse to lehko poizvedel in v prihodnjem zasedanji posebni zakonski načrt za to občino s potrebnim utemeljevalnim poročilom predložil. Z ozirom na to predlaga upravno-gospodarski odsek:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Prošnja podobčine Orle se izroča deželnemu odboru z naročilom, da to stvar z ozirom na §§. 3. in 29. občinskega reda z dne 17. februvarija 1866, dež. zale. št. 2, preiskuje in v prihodnjem zasedanji primeren nasvet predloži.
(Obvelja brez debate. — Wird oljite Debatte angenommen.)
9. Priloga 40. Utemeljenje samo stalnega predloga g. poslanca Ivana Hribarja in tovarišev ob ustanovitvi deželne hipotečne banke v vojvodini Kranjski.
9, Beilage 40. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Ivan Hribar und Genossen wegen Errichtung einer Landes-Htzpothckeu-bank tut Herzogthmne Kram.
Poslanec Hribar:
Visoki deželni zbor! Važno je za vsak narod, ali če hočete, da ostanem v mejah politične uprave, važno za vsako deželo, da skrbi, da si ustanovi ko-
VIII. Sitzung am 31. Brtobee 1889.
likov mogoče veliko denarnih zavodov. Važno je to zato, ker denarni zavodi imajo pospeševati napredek, gospodarsko vzrast. in blaginjo dotične dežele. Da se ustanavljajo v resnici povsod, kjerkoli so vneti za napredek, različni denarni zavodi, to vidimo, ako se ozremo, okoli po naši državi. Najnaprednejše dežele skrbe pred vsem, da si ustanove velike zavode, ki morejo podpirati obrt in poljedelstvo. Naravno je, da čim več je takih zavodov ustanovljenih, tem bolje se decentrali-zuje kapital. Centralizacija kapitala pa je tako nevarna in pogubna za narodno blagostanje, kakor je nevarna politična centralizacija za pravice in samoupravo narodov. Važnost centralizacije kapitala razvidi se posebno, ako se prevdari, da je v manjših denarnih zavodih bolje lahko presoditi krajevne razmere in uravnati po njih akcijo kot v velikih zavodih, ki imajo sedeže po glavnih mestih. Vrnil se bodem k tej stvari kasneje v svojem govoru in skušal dokazati, da so ravno pri nas na Kranjskem take razmere, da centralizacija kapitala slabo vpliva na narodno gospodarstvom razvoj naše dežele.
Po tem kratkem uvodu naj mi bode dovoljeno, prestopiti k meritorni strani celega vprašanja, tu si imamo staviti dvojno vprašanje: Jeli hipotečna banka potrebna? in bi li bilo želeti, da jo dežela naša ustanovi?
Odgovarjajo na prvo vprašanje, moram opozarjati, da je potrebo hipotečne banke priznala sama državna uprava. Ona namreč dovoljuje hipotečnim zavodom take prednosti, kakor sicer nikakoršnemu drugemu denarnemu zavodu. One imajo prednost, da se njihovi zastavni listi smejo rabiti za nalaganje občinskih, cerkvenih, fidejkomisnih in drugih fondov, ki stoje pod javno upravo in za nalaganje sirotinskega denarja. Poleg tega pa jim konceduje državna uprava navadno še sledeče važne prednosti: da glavne knjige njihove dado popolen dokaz — in seveda tudi izpiski iz teh knjig — za vsako terjatev pred sodišči; da se zamo-rejo njihove listine vknjiževati v javne knjige brez legalizacije; da sodišča eksekucije takih zavodov zvršujejo, ne da bi bilo treba vložiti popred tožbe in čakati razsodbe in da so sodišča obvezana vpeljati sekvestra že na samo željo hipotečnega zavoda, iz teh podatkov o prednostih, katere dovoljuje država hipotečnim zavodom, vidno je, da polaga veliko važnost vanje. So pa še druge prednosti, katere daje zakono-davstvo hipotečnim zavodom, a o njih bilo bi danes preobširno govoriti tukaj, ker že tako utegnejo priti v razgovor v odseku. Pa tudi ta visoka zbornica priznala je že potrebo hipotečnega zavoda za deželo Kranjsko. Visoki deželni zbor sklenil je dne 13. oktobra 1883, da se ima za to, da se preuči stanje našega kmetijstva in najdejo uzroki, zakaj to kmetijstvo čedalje bolj nazaduje, sklicati enket.o. Ta en-keta sešla se je in začela zborovati v Ljubljani dne 17. aprila 1884. Med drugimi predlogi in resolucijami, katere je stavila la enketa, je tudi resolucija:
«Želeti je, da se ustanovi deželna hipotekarna banka z namenom, da zvršuje amortizacijo na kmetskih posestvih vknjiženih dolgov.»
132
VITI. seja dne 31. oktobra 1889. — VIII. Sitzung am 31. Dctolier 1889.
Tej resoluciji dostavila je enketa še drugo resolucijo, s katero se pa iz razlogov, ki jih hočem pozneje navesti, nikakor strinjati ne morem. Pod št. 12., stran 157. stenografskega zapisnika za 1. 1884., berem:
«Kadar se začne amortizacija vknjiženih dolgov, ne sme kmetovalec na novo dolgov delati na svoja posestva, dokler ni poplačan stari dolg.»
Kakor pravim, prva resolucija priznava potrebo ustanovitve hipotečnega zavoda; a če bi se isti imel ustanoviti in bi dežela izposlovala tako prepoved, ko je v številki 12. zaznačena, bilo bi to kmetovalcu prej na škodo ko na korist.
Ako se že dolgovi amortizujejo, ni še izključeno, da ne bi med amortizacijsko dobo nastala za kmetovalca nujna potreba, da si vzame novo posojilo. Ne-predvidne okolnosti morejo nastati: pridejo uime, nesreča v rodovini, obveza novega posestnika, da izplača deleže bratom in sestram, ko prezvame zemljišče. Ako bi se v takih slučajih posestnik, na čegar zemljišči so bila vknjižena bremena, ki se ravno amortizujejo, ne mogel obrniti nikamor za pomoč; ako bi .mu prepovedano bilo vzeti novo posojilo, dokler bi ne bila zvršena amortizacija — kar bi moglo trajati tudi 50 let — potem bi bil odkazan na oderuhe, kajti k njim bi se moral zatekati, da bi mu posojali, kar bi potreboval za izpolnitev najnujnejših obvez.
Deželni odbor poroča na strani 165. svojega poročila iz 1. 1884., da se je jako obširno bavil z vprašanjem, ali bi se v izvedbo enketne resolucije imel ustanoviti deželni hipotečni zavod in da je prišel do zaključka, da bi to bilo koristno le, ko bi mogel dobiti na razpolaganje denar po 3% in bi ga mogel po 3Va°/o izposojevati posestnikom; dokler pa tega ni, pravi deželni odbor v svojim poročilu, je boljše, da ne ustanavljamo hipotečnega zavoda. Jaz vam bodem, gospoda moja! pozneje povedal, koliko je dolga vknji-ženega na posestvih na Kranjskem in po kakih odstotkih, in iz teh številk razvideli bodete, da zemljišča v našej deželi teži breme nad 18 miljonov, vknjiženo po več nego 5 °/o- Ko bi se imelo, kar tukaj poroča deželni odbor, sprejeti za načelo, tedaj bi izrekli: Ker sedaj ni mogoče nekoliko pomagati, čakajmo tako dolgo, da bode mogoče popolnoma pomagati. Ali pa bode kedaj mogoče, dobiti denar po 3°/,, je veliko vprašanje; škoda bi pa vender bila, ko bi se kmetovalcu ne pomagalo že sedaj, kolikor je mogoče. Ako je denar po 4 °/0 na razpolaganje, naj se mu omogoči konverlovati svoje dolgove v štiriobrestne; če bode pa kedaj denar še ceneje dobiti, bode zopet mogoče konverlovati iste dolgove v nižjeobrestne. Deželni odbor končno stavi v svojem poročilu sledeči predlog: «Deželnemu odboru se naroča: 1.) da poizveduje o organizaciji in delovanji že obstoječih deželnih hipotekarnih bank in v prihodnjem deželnem zboru poroča in nasvetuje, ali in kako naj bi se ustanovila deželna hipotekarna banka za Kranjsko.»
S tem torej, da se je že sklepalo o tej stvari in da je enketa sama priznavala nekako važnost tega zavoda, je že izrečeno, da je hipotečni zavod kranjski deželi v resnici potreben.
Pa tudi o neki drugi priliki se je bilo v tej vi-sokej zbornici indirektno priznalo, da je potreben hipotečni zavod. Stavil se je bil samostalni predlog, naj bi se ustanovila deželna prisilna zavarovalnica, in takrat je gospod utemeljevatelj med drugim tudi dejal, da bi ustanovitev take zavarovalnice ob enem tudi bila v stanu ojačili gospodarski kredit v naši deželi. Ako je tega treba, kar rad priznavam, morale mi priznati, slavna gospoda! da bi sto- in stotisočkrat več za ojačenje gospodarskega kredita storil hipotečni zavod, ko more storili deželna prisilna zavarovalnica.
Je-li želeti, da se povzdigne realni kredit ? Vsa-kako je to želeti. Državna uprava sama je to pripo-znala s tem, da je dala s tako naglico urediti zemljiške knjige. To se je storilo s tem namenom, da se ojači in povzdigne realni kredit, kajti to ima za nasledek, da potem zemljišča postanejo več vredna. Čembolj razvit je realni kredit, tem večjo vrednost imajo zemljišča; kjer pa ni mogoče na zemljišča dobiti posojil, padajo v vrednosti in ne dosegajo nikdar tiste cene, katero bi reprezentovala, da je legak kredit na razpolaganje. Da je na Kranjskem potrebno povzdigniti realni kredit, hočem dokazati o tem, da ima kranjska hranilnica, ki je bila pred dvema letoma skoro jedini zavod, ki je na hipoteke posojal v našej deželi po 4 %°/0, dne 31. decembra 1888. I. posojenih le 3,771.820 gold, in po 4°/0 372.676 gold., skupaj torej 4,144.496 gold. Od vseh velikih vknjižeb, znašajočih 1. 1881. 59 milijonov goldinarjev, posodila je kranjska hranilnica le 4,144.496 gold. Kako se godi kmetskemu posestniku, ako potrebuje kredita? Dobi-li pri kranskej hranilnici denarja z ono lahkoto, kot bi jo smel zahtevati? Zanikavam to. Imel sem sam priliko, da sem za posestnika z Gorenjske oglasil se pri kranjski hranilnici za kredit. Dasiravno je bilo posestvo lepo, in sicer tako, da se za-nje dobi danes 6000 gold., koliko mislite, da je rekla kranjska hranilnica, da zamore največ posoditi ? 1200 gold. Izločila je gozde, vrtove, pašnike, vzela za podlago le travnike in njive, pa tudi pri njivah ni računila ves čisti dohodek. Po zakonskih določbah se sme posoje-vati 20kratni čisti dohodek. Kjerkoli delujejo tako, in delujejo tako na Štajerskem, na Spodnjem Avstrijskem, Češkem in Moravskem, povsod hipoteke na ceni rastö; pri nas pa morajo padati. Poglejte na Dolenjsko! Na Dolenjskem kmet ni mogel, ali je v skrajni sili mogel, dobiti par sto goldinarjev na posodo od kranjske hranilnice. Stvar se je na bolje obrnila za Dolenjce šele, kakor je to vidno iz številk v poročilu deželnega odbora, odkar so v Kočevji ustanovili hranilnico. Kočevska hranilnica z veliko večjo kulanso posoja na posestva kot kranjska hranilnica in je po mojem prepričanji že v kratkem času, kar deluje, veliko dobrega storila za zapuščene kraje Dolenjske.
Poglejmo torej, koliko je kranjska hranilnica posodila na kmečka posestva. Da ne veliko, umevno bode, ako konstatujem, da se drži prakse, posojati,, ako le mogoče, v velikih zneskih na mestna posestva. Zato ima posojenih v Trstu 1,389.724 gold., na Štajerskem, večinoma po mestih, 1,671.677 gold, in na Nižje-Avstrijskem — nikdo ne bode dvomil, da veči-
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. — VIII. Sitzung mn 31. Brtabkr 1889.
133
noma na Dunaji — 4,940.769 gold., in sicer po letnem poročilu z dne 31. decembra 1888. Koliko je posojenega na kmečka posestva na Kranjskem, iz omenjenega poročila ni vidno, pač pa nahajamo, da je 1. 1885. na željo deželnega odbora poročala mu kranjska hranilnica, da je na kmečka posestva do konca 1. 1883., ko je imela izposojenih vkupno 3.708 974 gold., posodila 2.067.874 gold., (edaj na mestna posestva 1,641.100 gold A ko vzamemo znesek posojil koncem 1. 1883., to je 3,708 974 gold., in znesek, ki ga je imela izposojenega kranjska hranilnica koncem 1.1888., lo je 4,144.496 gold., potem bodemo po matematični približnosti prišli do sklepa, da je bilo dne 31. decembra 1888 na kmečka posestva na Kranjskem le 2,310.690 gold, posojenih. Koliko je vsega na Kranjskem vknjiženega dolga od denarnih zavodov — izkaza od Kočevske hranilnice nimam, kolikor pa posnemam po privatnih poizvedbah, posodila je precej — ni mogoče določiti natančno; vender pa se da najli približna svola, ako se ozremo na druge zavode, ki v svojih poročilih izrečno navajajo hipotečna posojila na Kranjskem ali pa — ako tega ne store — je o njih znano, da se pečajo z dovoljenjem hipotečnih posojil na posestva v našej deželi ležeča.
Med prve spadata kranjska hranilnica s 4,144.496 goldinarjev in Dunajska «Bodencredit-Anstalt», ki je izposodila na Kranjsko 423.000 gold., in sicer 46 kmetskim posestnikom 106.720 gold., drugo pa velikim posestnikom in na mestne hiše —, potem vidimo, da je vsega dolga na Kranjskem pri veleposestnikih, hišah po mestih in pri kmetijah za omenjena dva zavoda v knjiženih 4,567.496 gold. Ako vzamemo v poštev še hipotečne zavode, od katerih nimamo izkazov, moremo reči, da bode vseh dolgov v knjiženih okroglo kanili pet milijonov goldinarjev. Po tem takem je vidno, da hipotečni kredit pri nas na Kranjskem še ni razvit toliko, ko bi imel biti v deželi, v katerej se želi, da napreduje posebno kmetovalec.
Gospoda moja! Po uradnih izkazih iz leta 1882. vidno je, da je koncem onega leta bilo posestev na Kranjskem, na katerih ni bilo nič dolga vknjiženega, v okrožji Ljubljanskega deželnega sodišča 15.453 in v Novomeškem sodnem okrožji 10.631. Od teh 10.631 neobremenjenih posestev pripada največ na Metliko, Črnomelj, Kočevje, Ilirsko Bistrico in Vipavo, ker v te okraje kranjska hranilnica najbolj nerada posoja. Zato pa je tam najbolje cvelo oderuštvo, in stoje ti okraji na vrhuncu pri dolgovih, ki so vknjiženi po več kot, 7 in 8°/0- (Poslanec Višnlkar kliče: — Abgeordneter Visnikar ruft: Do 48°/0 v Bistrici!)
O tej priliki, ko sem omenjal kranjske hranilnice, naj mi bode dovoljeno navesti, na koliko kmetij so deželni hipotečni zavodi po kronovinah, kjer obstoje, dosedaj že posodili, da se ne bode ugovarjalo: na Češkem, Gališkem, Moravskem so potrebni taki zavodi, ker imajo veleposestva, katera podpirajo. Po številkah, ki sem si jih sestavil iz letnih poročil teh zavodov za poslednje upravno leto, je razvidno, da je imela češka hipotečna banka izposojen denar na 3243 hiš. 548 veleposestev in 18.886 kmetij: moravska na 942 hiš 126 veleposestev in 3614 kmetij; deželna hipotečna
banka za Galicijo in Lodomerijo na 666 hiš, 223 veleposestev in 874 kmetij.
Tu treba opomniti, da deželna banka za Galicijo in Lodomerijo obstoji šele par let in da je prej posloval zavod «Towarzystwo kredi to we ziemskie» v Krakovom, ki je ponehal, odkar se je ustanovila deželna hipotečna banka. Koliko je «Towarzystwo kre-ditowe ziemskie» posodilo na hipoteke, o tem nisem mogel dobiti izkaza.
Isterska hipotečna banka je posodila na 301 hiš in 1360 kmetij; šlezka na 413 hiš, 76 veleposestev in 2420 kmetij. Po tem takem je vidno, da so deželne hipotečne banke delovale veliko bolje v prospeh in pomoč kmetijstvu ko veleposestvu.
Dalje prihajam pri svojem razmotrivanji tudi do zaključka, da je kranjska hranilnica za sedanje razmere pri nas nekoliko preokorna. Ko je že prej omenjena en ko ta zborovala v Ljubljani, se je izrekla tudi želja, naj bi se kranjska hranilnica naprosila, da vpelje, kakor je to za zemljiški kredit že v obče vpeljano po drugih deželah, anuitete. Anuitete imajo veliko važnost, ker po njih kmetovalec v malem času plača nazaj kapital, ne da bi to posebno občutil; pri posojilih, katerih vračilo se ne zahteva z anuitetami, pa ostane dolg vknjižen, ter se podeduje od očeta do sina i. t. d. Deželni odbor je prosil kranjsko hranilnico, naj vpelje anuitete, in ona je odgovorila tako kakor to najdete natisneno v prilogi 82. leta 1885/86. Kaj pravi tukaj kranjska hranilnica? Ona noče zadovoljiti želje enkete in deželnega odbora, ampak dokazuje, da je način odplačevanja, ki je vpeljan pri njej od nekdaj, veliko bolj pripraven, nego amortizovanje z anuitetami in končno na vaje neke številke, s katerimi dokazuje, da se jej je 1. 1882. vrnilo 4 % vseh hipotečnih dolgov, ter zaključuje, da bi se bilo, ko bi bila vpeljana amortizacija, k večjemu plačalo 1%. Ta konkluzija se mi zdi silno čudna.
Pri vsakem zavodu, kjer je mogoče amortizovati z anuitetami, je namreč na voljo dano dolžniku, večji znesek vrniti, kadar hoče, torej bi bilo opravičeno, ko bi bila kranjska hranilnica priznala, da bi onih 4°/0 bila itak dobila, a poleg njih še 1 °/0 ostalega dolga. Samo iz komodi tel e se drži ta zavod načel, ki ga vodijo od prvopočetka in noče sprejeti obče priznane napredne vpeljave, ki je v tem, da se dolgovi amortizujejo in tako gotovi v vrsti let izginejo.
Gospoda moja! Govoreč o potrebi ustanovitve hipotečnega zavoda, naj pa tudi omenim, da se potrebe in korist t.acega zavoda da utemeljevati tudi še iz mnogih drugih razlogov, in da so to ravno razlogi, ki so me največ vodili k temu, da sem danes s svojimi tovariši stavil ta predlog. Treba pomisliti, kake velikanske občinske priklade imamo pri nas na Kranjskem za stavbe šol. Ko bi imeli deželno hipotečno banko, bilo bi mogoče dajati občinam posojila proti izdavanju komunalnih zastavnih listov in občine bi si lahko trosek razdelile na 50 in več let in mesto, da bi, kot. sedaj, pobirale 50 in več procentov priklade, bi z malimi odstotki shajale za pokrivanje anuitet, s katerimi bi vračale posojila.
134
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. — VIII. Sitzung mn 31. Dctatzer 1889.
Pred seboj imamo zidanje dolenjske železnice. Ali država dela to zidanje zavisno od tega, koliko bodo adjacent! donašali k stavbi. Pomislite pa na bedo, ki vlada po Dolenjskem; pomislite v kakem žalostnem gospodarskem stanji so občine v krajih, koder ima peljati ta železnica, in sprevideli bodete, da jim bode težko pripomoči izdatno k zgradbi in jo tako zagotoviti, ako se jim ne da prilika, da lahko dobe posojila, ki se amortizujejo v 50. ali še več letih.
Koliko je troškov pri nas za ceste? Tudi tukaj bi tak zavod lahko koristil, ko bi dajal posojila, da ne bi bilo treba nalagati prevelikih naklad za cestne potrebe.
Ustanovitev deželne hipotečne banke pa je važna tudi v melioracijskem oziru. Kjerkoli so napredni deželni zastopi, gledajo, da se vsako leto investuje, kar največ mogoče, v melioracijska podjetja. Zboljšanja zemljišča je izdatek, kateri pripomaga do večjega blagostanja kmetovalcu, pa tudi odpira državi večji vir dohodkov, ker ga stori bolj sposobnega za plačevanje večjih davkov. To spoznava država sama in od leta 1885. dovoljuje vsako leto 500.000 gold, v melioracijske namene, ki se imajo razmerno razdeliti po posameznih deželah. In koliko, gospoda moja, je v melioracijskem oziru še storiti pri nas!
Od države ne smemo in ne moremo zahtevati vsega, zato pa moramo skrbeti, da bodo oni faktorji, ki so poklicani, da zvršujejo melioracije, prišli do prepričanja, kako važno bi bilo za njihove potomce, ako se poprijemljejo dela. Opozarjam vas na poplavljanja pri nas. Pred sabo imamo osuševanje Ljubljanskega barja. Tukaj, se ve, mora vlada priskočiti z veliko pripomočjo; tudi dežela bode morala izdatno poseči v svoje blagajnice. Od kod pa naj ubogi posestnik na barji, ki je poklican, da tretji del donaša, vzame denar za zboljševanje, ako mu ne damo prilike, da si ga preskrbi tako, da ga poplača v mnogih letih, ko mu bode to zboljšanje že donašalo sadu. To bi se zamoglo zgoditi pri zavodu, katerega ustanovitev priporočam posebno, ko bi slavna vlada —■ o čemer ne dvomim — dovolila poseben melioracijski oddelek in morda celo izdajanje posebnih melioracijskih obligacij.
Dalje, ako hočemo napredovati, moramo skrbeti tudi za namakanje zemljišč po nekaterih krajih. Opozarjam vas le na en del dežele, namreč na Suho Krajino. Kako težavno imajo tam zarad vode! Načrt za vzdigovanje vode iz Krke je nekoliko že izgotovljen, ali za to bi bilo treba veliko denarja. Od kod bodo ubogi ljudje dobili denar, ako jim ne damo prilike, da si ga morejo preskrbeti pri zavodu tako, da bi z malimi prikladami v teku let zamogli amortizovati. Takih vprašanj je še mnogo, in uspeh zavisen je le od tega, da bi pametna uprava deželne hipotečne banke vedla poprijemati v družbi z deželnim odborom inicijativo.
Tako imamo na primer tudi še pogozdovanje Krasa. Država podpira sicer dotična dela, ali, ako pojde stvar tako naprej, ko doslej, ne bode še v 100 letih prišlo do tega, da bi bil ves Kras pogozden. Treba, da se posestnik animuje, da se bolj izdatno
poprime dela, da se mu dokaže, kako važne posledice bode to imelo za potomce njegove. Toda od kod bode vzel denar za veliki trosek, s čem pokril ta trošek ? Tudi tu bi mu deželni hipotečni zavod lahko s kreditom priskočil na pomoč.
Govorilo se je v zadnji seji tudi o zasajanji ameriških trt. Dolenjska propada, naglašalo se je. Res, in bode tudi propala, ako se ne skrbi za to, da se stari vinogradi prenove z zasajenjem ameriških trt; toda s tistimi 36.000 gold., katere vlada dovoljuje za vso državo na leto, in z vzglednimi vinogradi ne bode še pomagano. Vinogradnik ne bode imel sredstev, ako bi tudi imel voljo regenefovati svoj vinograd. Pomagati bi se mu moglo le s primernim kreditom, kakeršen bi se lahko dajal iz deželnega hipotečnega zavoda. S tem bi se doseglo mnogo, mnogo več, ko z vsemi vzglednimi vinogradi, in kmetovalec bi v petih letih že prišel tako daleč, da bi se mu iz vinogradov poplačali mali procenti, ki bi bili potrebni, da poplača melioracijski kredit.
Govorilo se je tudi pri poslednji anketi leta 1882., da bi se imelo v povzdigo kmetijstva skrbeti, da se bolje razvije domača obrt, in sklenila se je sledeča resolucija (bere — liest):
«Deželni odbor se naprosi, slavnemu deželnemu zboru nasvetovati, da bi sklenil, naj se sestavi poseben odbor, ki bi razpravljal, kje bi se mogle hišne obrtnije na novo ustanoviti ?->
Gospoda moja! Poizvedovanje — prepričan sem — ne bode imelo uspeha, dokler se stvari drugače ne lotimo.
Poznam v Mengšu posestnika, ki se je z izdelovanjem slamnikov pečal mnogo let prej, nego so prišli v Domžale Tirolci z velikim kapitalom in tisto združevanjsko idejo, katera jih je usposabljala za večja podjetja.
Posestnik, katerega sem omenjal, spečaval je vsako leto svoje izdelke, vozeč jih v srednjo Koroško, prilično dobro, tako, da mu je bilo mogoče prihraniti si nekoliko kapitala. S cenejšo in boljšo fa-briško produkcijo pa ni mogel konkurovati, dokler je izdeloval slamnike na prejšnji primitivni način. Dragih strojev pa si sam ni mogel kupiti in tako je zaostajal za konkurencijo iz Domžal ter se mora zadovoljevati z dobičkom svojim iz one dobe, ko v Domžalah ni bilo še tovaren za slamnike. Šele, ko bi se od katere strani koli poprijela inicijativa, da bi se našemu kmetovalcu dokazalo, kako važno bi bilo, da se poprime združevanjskega načela, da z združenimi močmi ustanavlja večje obrtne delalnice, bi se tudi pri nas domača industrija lahko povzdignila. Na mnogih krajih imamo znamenito domačo industrijo, ki bi, se dala z večjimi zavodi privesti na popolnejšo stopinjo. Opozarjam vas na Ribniško dolino in na Kamniški okraj.
Končno prihajam k najpoglavitnejemu oddelku mojega dokazovanja za potrebo ustanovitve deželnega hipotečnega zavoda. V poročilu deželnega odbora leta 1884. nahajamo izkaz, katerega je osrednja statistična komisija priposlala, koliko in po kakošnih percentih
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. — VIIT. Sitzung am 31. Malier 1889.
135
je vknjiženega dolga na Kranjskem. Ta izkaz kaže nam stanje dne 31. decembra 1882, in razvidno je iz njega, koliko je vknjiženih bremen do 5%, koliko do 5 od 6°/0, od 6 do 7%, od 7 do 8°/0, od 8 do 10%, od 10 do 12 % in koliko čez 12 %. Ker si na podlagi lega izkaza nisem mogel sestaviti natankega računa, iz katerega bi bilo vidno, koliko bi se s konvertovanjem prihranilo obresti, segel sem za leto nazaj ter vzel v roko uradni izkaz o bremenih dne 31. decembra 1881. V tem je povedano, koliko je vknjiženega dolga in po kakšnih percentih, in videl sem, da je bilo takrat, na Kranjskem vknjiženega po 5% 19,263.953 gold., po 5%% 814.937 gold., po 6% 13,776.397 gold., po 7% 1,872.905 gold., po 8% 797.926 gold, po 9% 74.605 gold, po 10% 864.933 gold., po 12% 104.251 gold, in čez 12% 81.069 gold. Ako vzamemo sedaj, da bi se dolg lahko konvertoval v 4 % na posojila, kakor se vrši to sedaj na Nižje-Avst.rijskem, potem, gospoda moja, bi kazal račun sledeče: 1% prihranka od 19,263953 gold, bi bilo 192.639 gold. 53 kr, 1 % % prihranka od bremen po 5,% % bi bilo 12.224 gold. 05 kr, 2% prihranka od bremen po 6% bi bilo 275.527 gold. 94 kr, 3% prihranka od bremen po 7% bi bilo 56.187 gold. 15 kr. in tako naprej od prej prečitanih zneskov, da bi se na leto, ko bi se vsi dolgovi mogli konvertovali, prihranilo 6.39.758 gold. 23 kr. Se ve, da ne moremo vzeti, da bi vsi dolgovi bili vknjiženi na takem mestu v javni knjigi, da bi se mogli vsi konvertovati, končno pa tudi vsi niso taki, da bi od njih bilo v resnici treba plačevati obresti
Polovica pa je po mojem prepričanji vender lakih dolgov, da bi se mogli v konvertovanje dati, in po tem takem bi se s konvertovanjem prihranilo deželi na leto 319.879 gold. 11 kr. ali okroglo 320.000 gold, in to je tak prihranek, da je v resnici potrebno, ba-viti se z vprašanjem, bi li ne kazalo ustanoviti zavod, da bi potem skušali z njegovo pomočjo našemu kmetovalcu pomagati. Da bi nas pri tem radovoljno podpirala državna uprava, zdi se mi samo po sebi umevno. Sklicujem se v dokaz tega na dva zakona. Državni zakon z dne 14. junija 1888, št.. 88. drž. zale., namreč je bil sklenen nalašč zaradi lagljega zvrševanja konverzije višeobrest.nih bremen v nižjeobrestne. Za njim je prišel zakon z dne 9. marca 1889, št. 30. drž. zak., s katerim je jako olajšano bilo konvertovanje starih dolgov. Več nego polovica pristojbin je odpuščena pri listinah za konvertovanje, in prvi zakon gre celo tako daleč, da dovoljuje višjeobrestne dolgove od javnih fondov in takih zavodov, ki stoje pod javnim nadzorstvom, konvertovati brez dovoljenja iz poso-jevalčevega. Iz tega je razvidno, kako veliko važnost polaga državna uprava na lo, da se dolgovi v resnici konvertujejo. Ko sem tako govoril o potrebi deželnega hipotečnega zavoda, prestopim sedaj k drugemu vprašanju, katero sem stavil s počel ka: Je - li želeti, da dežela ustanovi lak zavod. Dejal sem, da je želeti, da se sploh ustanovi, tu pa naglašam, da je želeti, da si ga dežela ustanovi. Ona to lahko stori, ne da bi bilo treba fonda, ustanovi ga z lastno garancijo in denar bi se sam stekal v lak zavod. Deželni hipotečni zavodi smejo za svoja posojila, katera
dovoljujejo na temelji svojih pravil, izdajati zastavne liste. Kurz lacih zastavnih listov je konstanten. Kedar je kurz državnih in drugih papirjev podvržen velikej fluktnaciji, vzdržujejo se kurzi zastavnih listov navadno nespremenjeni: k večjemu padejo za 1% do 1%%. Na te liste zamorejo se nalagati denarji javnih fondov, in ako bi dežela nastopila s hipotečno banko kot izdajateljica zastavnih listov, bi mnogo denarja, ki je sedaj naložen v hranilnicah, in ne pride v korist realnemu kreditu, pridobljeno bilo temu namenu, kajti mnogi, ki vlaga sedaj denar v hranilnice, kupoval bi potem raje zastavne liste, ker je manipulacija s takimi listi priročnejša ko s hranilničnimi knjižicami. Koristna bi bila ustanovitev tudi, ker bi se vsi dohodki potem, ko bi dosegel reserve i fond minimalni znesek, ki je določen n. pr. pri Isterskem zavodu s 100.000 gold, in bi se pri nas mogel ustanoviti na 200.000 gold., stekali v deželno bi a gaj ni co. Reservni fond nastaja iz tega, ker mora vsakdo pri plačevati vsako leto % °/0 ne še amortizovanega posojila. Iz prebitkov teh re-žijnih doneskov dela se reservni fond, in v 6 letih je v isterskem hipotečnem zavodu, kjer ni toliko prometa, ko bi ga moglo biti v kranjskej deželi, narasle! na blizo 70.000 gold. Ni dvojbe, da v 4 letih doseže 100.000 gold.; potem pa bodo vsi dohodki reservnega fonda — vse obresti od njegove glavnice—in prebitek vseh režijskih troškov stekali se v deželno blagajnico.
Visoka zbornica! Lanskega lela je sklenil visoki zbor važen zakon: konvertovanje zemljiško-odveznega dolga. S tem se je za sedanjo dobo doseglo toliko, da smo v godnih finančnih razmerah: vender pa smo breme, katero bi bili mi morali nositi do I. 1895., oziroma 1905., prevalili na prihodnjo pokolenje. Ako smo to storili — in to je bilo po mojem mnenji opravičeno — je tudi naša dolžnost, skrbeti za to, da olajšamo prihodnjemu pokolenju nosili to breme. To dosežemo, ako ustanovimo hipotečni zavod, iz katerega se bodo dohodki stekali v deželno blagajnico že takrat, ko bode prihodnja generacija morala breme, katero je prevzela od nas, nosili.
Utegne se pa morebiti ugovarjati, da bi hranilnicam utegnil hipotečni zavod biti na škodo, da bi njim delal konkurencijo. Skušnja drugih dežel nam potrjuje, da to ni res. Čim več denarnih zavodov je, tem koristneje za narodno gospodarstvo, in mi vidimo posebno v jako razvitem Češkem, da imajo 52 hranilnic, in dasiravno so jih imeli vsaj 40 takrat, ko so usfanovljali deželni hipotečni zavod, so ga vender ustanovili, in hranilnice delujejo ravno tako uspešno, kod popred, samo da nekaj kapitala, ki se je stekal prej v hranilnice, prihaja v hipotečni zavod in da se s tem hranilnice odbremenujejo. Vsaj prevelike kapi-t.alije za hranilnice niso posebno veselje. Ako se torej na Češkem, pa tudi na Moravskem in Šleziji ni delala konkurenca, je tudi pri nas ne bode. Da pa hipotečni zavodi poleg hranilnic morejo uspešno delovati, dokazuje hipotečni zavod na Češkem, kjer ima 52 hranilnic posojenega koncem 1. 1888. na hipoteke 154,461.552 gold, in poleg tega deželni hipotečni zavod čez 100 milijonov. Na Moravskem ima 9 hranilnic posojenih 21,404.408 gold., vender ima hipotečni zavod
133
VITI. seja dne 31. oktobra 1889. — VIII. Sitzung am 31. Moder 1889.
Iudi 28 milijonov, in na Slezkem ima hranilnica posojenih 2,458.329 gold., in zraven uspešno deluje hipotečni zavod. Na Češkem so šli še dalje. Tam jim ne zadostuje deželni hipotečni zavod, ki ima že skoro dva milijona reservnega fonda: ampak ustanavljajo sedaj poleg njega še popolno banko in bodo, mislim, v tem zasedanji že dotični statut predložili deželnemu zboru. Na Gal iškem so tudi storili korak dalje, tam so napravili zavod tak, da ima tudi komunalne obligacije in poseben bankin oddelek. Morebiti bi se ravno pri nas kazalo, da bi se z ozirom na vse naloge, katere sem popred obrisal, deželnemu hipotečnemu zavodu tudi nekoliko širji delokrog odmeril.
Kar se tiče hranilnic, omeniti je še, kar sem sicer naglašal že prej, da so zastavni listi bolj pripravni nego hranilnične knjižice in da so pri hranilnicah vsa posojila odpovedna. Ko bi prišla kaka kriza in bi začeli vložniki terjati svoje vloge nazaj, morale bi hranilnice, odpovedovati in izterjevati posojila takoj, kar bi imelo silno žalostne narodno-gospodarske posledice. Pri hipotečnih bankah pa je to drugače; pri njih so posojila neodpovedna. To nam pove že svoj-stvo zastavnih listov, kajti kdor kupi zastavni list, ne more zahtevati, da bi ga banka prevzela od njega prej, nego v dogovorjenem obroku, in zato tudi banka dolžniku ne more odpovedati posojila, dokler ne poteče doba, do katere je posojilo najel. Hipotečne) banki torej dolžnik lahko brez skrbi po malem vrača posojilo, v tem ko pri hranilnici lahko pride v zadrego, da mora vse posojilo naj eden krat vrniti.
in sedaj naj mi bode dovoljeno, da še v kratkem povem, kakošno je delovanje hipotečnih bank po avstrijskih kronovinah in sicer hipotečnih bank, katere so ustanovile dežele. Izkaz imam tukaj na podlagi podatkov, katere sem dobil od bank samih. Hipotečna banka za Češko kraljestvo, ustanovljena 1. 1864., imela je koncem 1. 1888. blagajničnega prometa 60,731,786 goldinarjev 62 kr., posojil je izdala doslej 94,305.634 goldinarjev 06 kr., zastavnih listov ima v prometu za 100,138.700 gold., obresti je dobila lani 4,534.586 goldinarjev 57 kr., čisti dobiček je znašal 121.469 gold. 61 kr., reservni fond pa znaša skorej dva milijona. Moravska hipotečna banka, ustanovljena 1. 1875., imela je 1. 1888. skorej 15 milijonov blagajničnega prometa, izdala je doslej posojil 28,932.891 gold. 75 kr. in ima zastavnih listov v prometu za 30,387.600 gold., ter je lanskega leta imela čistega dobička 37.433 gold. 88 ‘/2 kr. Hipotečna banka za mejno grofijo Istro je imela blagajničnega prometa 531.620 gold. 88 V2 kr., je izdala posojil za 2,536.291 gold. 38 kr., ima reservnega fonda 68.031 gold. 30 V2 kr. in je imela lanskega leta čistega dobička 7364 gold. 371,, kr. Avstrošlezijski zavod za zemljiški kredit imel je lani 6,325.531 gold. 35 kr. prometa, izdal posojil za 8V2 milijonov cirka, ima zastavnih listov za skorej 9 milijonov v prometu in je imel lanskega leta čistega dobička 19.959 gold. 34 kr.; in deželna banka za kraljevino Galicijo in Lo dom eri j o imela je blagajničnega prometa 39,378.985 gold. 53 kr. in lanskega leta 38.753 gold. 80 kr. čistega dobička.
Gospoda moja! Ona dva zakona, katerih sem popred omenjal, ki sta tako važna za konvertovanje,
vplivala sta toliko koj po nju izdanji na zastop nad-vojvodine Nižje -Avstrijske, da je lanskega leta sklenil za to, da izvrši konverzijo vknjiženih dolgov, ustanoviti deželni hipotečni zavod. Ta zavod posluje sedaj tri mesece, in iz izkaza, kateri mi je radovoljno pri-poslalo njegovo ravnateljstvo, razvidi m, da mu je doslej došlo prošenj za posojila z Dunaja za 3,321.587 gold. 47 kr., iz predkrajev Dunajskih za 2,165.416 gold. 51 kr., iz drugih mest po deželi za 129.268 gold. 95 kr., od veleposestev za 321.000 gold, in od kmečkih posestev za 1,564.915 gold. 02 kr., torej v treh mesecih prošenj za čez 7^ milijonov goldinarjev. Torej se vidi, da so tak zavod smatrali za potreben tudi tam, kjer imajo že hipotečne zavode, ki posojajo po 4 in 4 V20/0. Razen tega namerava pa tudi mesto Dunaj ustanoviti svojo hipotečno banko. To vse, mislim, da more tudi v nas utrditi prepričanje, kako koristen bi bil za deželo našo zavod, čegar ustanovitev priporočam, in nadejam se, da mi bode radovoljno pritrdil visoki deželni zbor.
V formalnem oziru st.avljam sledeči predlog:
Visoki deželni zbor naj sklene:
1.	) V pospeševanje in povzdigo realnega kredita v vojvodini Kranjskej ustanoviti je deželno hipotečno banko.
2.	) V ta namen izvoli se odsek sedmero členov, kateri ima svoje nasvete — ako mogoče — še v tem zasedanji staviti deželnemu zboru.
Deželni glavar:
Gospod predlagatelj je nasvetoval, naj se izroči njegov predlog posebnemu odseku in o tem je koj glasovati. Prosim torej gospode, ki pri trde ravno izrečenemu predlogu, da se izvoli poseben odsek, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in o tem rešena za danes ta točka dnevnega reda.
10. Ustno poročilo finančnega odseka o napravi nove, iz Radenc navkreber držeče, z okrajno cesto Kocevje-Poljane-Staritrg-Vinica stikajoče se cestne proge, potem glede podpore za to cesto in glede njene uvrstitve med okrajne ceste (k prilogi 39.).
10. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend die Herstellung und Snlwentionirnng einer neuen, von Radence aufwärts führenden Stra-ßenstrecke mit der Einmündung in die Gottschee-Pölland - Altenmarkt-Weint her Bezirksstraße und Einreihung derselben in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 39).
Poročevalec Detela:
Slavni deželni zbor je izročil v seji dne 22. oktobra 1. 1888. prošnjo občine Radenske za napravo ceste iz Radenc do okrajne ceste Kočevje - Poljane - Staritrg-
137
Vin. seja dne 31. oktobra 1889. -
Vinica in za subvencijo 2000 gold, v to svrho deželnemu odboru z nalogom, da v tej zadevi potrebno pozveduje in v prihodnjem zasedanji poroča in predlog stavi.
Pregledal se je vsled tega naročila načrt, projektirane cestne zgradbe ter spoznal pripravnim za ta mošnje okolščine in uvažaje vse razmere poročal je deželni odbor v prilogi 39.
Finančni odsek pretresava! je to poročilo in mu pritrdil povsem.
Ker je poročilo že dlje časa v rokah gospodov poslancev, ne bodem na dalje razlagal o važnosti naprave omenjene ceste in o neobhodni potrebi podpore, kakor jo nasvetuje deželni odbor.
Konstatovati hočem le, da, ako se nameravano cesto ne gradi, mora občina Radenska, katera je ločena od vsega prometa, v kratkem propasti v sedanjem krutem boji kmetijstva za svoj obstanek.
Dolžnost, dežele pa je, v tem boji pomagati občini, katera je že tisoče goldinarjev plačala v deželni zaklad in v zaklad okrajno-cestnega odbora Črnomaljskega, torej donašala k deželnim in okrajnim potrebščinam, ne da bi uživala korist deželnih in okrajnih naprav, kateri koristijo drugim občinam, ki v primeri nič več ne donašajo v te namene, kakor občina Radenska.
Glede prošnje, naj bi se dolična cestna proga uvrstila med okrajne ceste, se pa občini ne more ustreči, ker nima proga one lastnosti, katero zahteva postava, ker bode vezalo le-to občino z okrajno cesto. Uvaževaje vse to, predlaga finančni odsek:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Občini Radence dovoli se za napravo iz Radenc navkreber držeče, z okrajno cesto Kočevje - Pol jane-Staritrg-Vinica stikajoče se cestne proge podpora v znesku polovice troskov, to je 1435 gold., in ueobrestno v desetih enakih letnih obrokih povračilno posojilo v enakem znesku, kateri je vplačevali potom 24"/„ občinske prildade.
Prošnja imenovane občine glede uvrstitve napo-minane ceste med okrajne ceste se odkloni.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
11. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o § 1. letnega poročila „Skleneni zakoni“ z uvodom „Praznovanje štiridesetletnega vladanja Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva“.
11. Mündlicher Bericht des Rechenschaftsbericht-Ausschusses über § 1 des Rechenschaftsberichtes „Gesetzesbeschlüsse" und über den Eingang desselben „Negiernngsjnbiläuin Sr. f. nnd k. Apostolischen Majestät".
Berichterstatter Karo» Rechbach:
Hohes Hans! Bezüglich der Feier des 40jährigen Regierungsjubiläums Sr. k. nnd k. Apost. Majestät hat der verehrte Herr Landeshauptmann in seiner Eröffnungsrede
- VTIT. Sitzung am 31. October 1889.
5 bereits eingehend berichtet nnd ich habe nur hinzuzusetzen, dass anlässlich dieser Feier der Landesausschuss 100 Exemplare der Festschrift «Bog ohrani» und «Gott erhalte» angeschafft und davon 10 Exemplare mit deutschem und 80 mit slovenischem Texte dem k. k. Landesschulrathe zur Betheilung der Volksschulen in Kram zugemittelt hat.
Dies wolle zur Kenntnis genommen werden.
Anlässlich der Verlobung Ihrer k. u. k. Hoheit der durchlauchtigsten Frau Erzherzogin Valerie mit Sr. k. u. k. Hoheit dem durchlauchtigsten §errn Erzherzoge Franz Salvator brachte der Herr Landeshauptmann beim k. k. Landesprä-fidium die Bitte vor, die innigste Theilnahme itrtb die ehrfurchtsvollsten Glückwünsche des Landesausschusses an die Stufen des Allerhöchsten Thrones gelangen zu lassen. Daraufhin hat das k. k. Ladespräsidium mit Note vom 18. Jänner d. I,, Nr. 131/Pr., dem Landesausschusse im Allerhöchsten Aufträge für die dargebrachten Glückwünsche den Allerhöchsten Dank bekanntgegeben.
Mit Allerhöchster Entschließung vom 8. Mai l. I. haben Seine k. nnd k. Apostolische Majestät allergnädigst zu genehmigen geruht, dass aus dem Erträgnisse der XXVI., eventuell XXVI1. Staats-Wohlthätigkeitslotterie der in der Verwaltung des Landes Srnin stehende Waisenfond mit dem Betrage von 10.000 fl. betheilt werde. Der Landesausschnss hat sich diesfalls an das k. k. Landespräsidium mit der Bitte ge-wendet, für diesen neuen Act der kaiserlichen Huld und Gnade den unterthänigsten Dank des Landes Kram zur Allerhöchsten Kenntnis bringen zu wollen.
Unter dem 30. Juni d. I., Z. 1630 Pr., hat das k. k. Landespräsidium dem Landesausschusse mitgetheilt, dass Seine k. nnd k. Apostolische Majestät mit Allerhöchster Entschließung vom 15. Juni d. I. die Dankesüußernng des Landesansschnsses allergnädigst zur Kenntnis zu nehmen geruhten.
Seine k. und k. Apostolische Majestät haben mit Allerhöchster Entschließung vom 31. December 1888 den Beschluss des hohen Landtages bezüglich der Landesfondsumlagen Pro 1889 allergnädigst zu genehmigen geruht, nnd es »volle der hohe Landtag dies zur Kenntnis nehmen.
Die Abänderung des § 2 des Landesgesetzes vom 5. August 1887, L. G. B. Nr. 24, betreffend die Landesumlage mij den Verbrauch gebrannter geistiger Getränke wurde mit allerhöchster Entschließung vom 16. December 1888 Allergnüdigst sanctionirt. Infolge dieser Gesetzes-änderung hat die k. k. Landesregierung im Einvernehmen mit dem Landesausschusse die §§ 4, 12 nnd 13 der zum soeben citirten Gesetze erlassenen Durchführungsverordnung vom 9. December 1887, L. G. B. Nr. 30, abgeändert.
Die Marg. Nr. l, 2 und 3 des Rechenschaftsberichtes wollen zur Kenntnis genommen werden.
Außerdem wolle Marg. Nr. 4, betreffend die Abänderung der Landtagswahlordnnng, zur Kenntnis genommen werden.
Marg. Nr. 5 betrifft die Abänderung des Gesetzes über die Regelung der Norntalschnlfondsbeiträge von Verlassen-schafte».
Marg. Nr. 6 betrifft den Gesetzentwurf über die Behandlung der der Ablösung oder Regulirung unterliegenden Rechte.
Marg. Nr. 7 betrifft die Straßengesetze.
Marg. Nr. 8 betrifft den Fischerei-Gesetzentwurf.
138
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. — VIII. Sitzung am 31. Dctoder 1889.
Marg. Nr. 9 den Gesetzentwurf betreffend den Ersatz von Jagd- und Wildschäden.
Marg. Nr. 10 den Gesetzentwurf betreffend die Befreiung von der Entrichtung der Jagdkartengebür.
Marg. Nr. 11 den Gesetzentwurf betreffend die Schonzeit des Wildes.
Marg. 9h'. 12 den Gesetzentwurf betreffend die Correction des Weißenbaches und des Schwarzenbaches bei Weißenfels.
Marg. 9h". 13 den Gesetzentwurf betreffend die 9Nant in Stein.
Marg. 9h'. 14 den Gesetzentwurf betreffend die Besorgung und Entlohnung des Religionsunterrichtes an den öffentlichen Volksschulen.
Marg. Nr. 15 betrifft die Abänderung der §§5 und 13 des Collecturgesetzes.
Marg. 9h'. 16. die Kategorisirung der Straße Veldes-Asp.
Marg. Nr. 17 dte Kategorisirung der Straße Do-brova-Zaklanc.
Marg. Nr. 18 die der Kljucer Straße.
Marg. 9ir. 19 die der Straße Glogowitz-St. Rochus.
9Narg. Nr. 20 betrifft die 9Nietzinsauflage in Laibach.
9Narg. Nr. 21 betrifft die Mictzinsauflage in Rudolfs-toert, und endlich Marg. Nr. 22 die Bierauflage in Wippach und Oberfeld.
Der Rechenschaftsberichts-Ausschuss beantragt die Kenntnisnahme der Marg. 9h. 5 bis 22.
Deželni glavar:
Želi kdo besede h kaki posamezni marginalni številki § 1. letnega poročila in k uvodu ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, dam na glasovanje predlog odseka za deželno-odborsko letno poročilo, ki meri na to, da se uvod in § 1. letnega poročila vzameta na znanje.
Prosim torej gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Berichterstatter Karon Rcchbach:
Da der Rechenschaftsberichts-Ausschuss auch den § 2 des Rechenschaftsberichtes einer Prüfung unterzogen hat, bitte ich um die Erlaubnis, auch über den § 2 Bericht erstatten zu dürfen.
Deželni glavar:
Če ni formalnega ugovora proti temu, da gospod poročevalec poroča tudi o § 2. letnega poročila, akoravno la točka ni na dnevnem redu, smatram, da je visoka zbornica s tem zadovoljna.
Prosim gospoda poročevalca, da poroča o § 2.
Ustno poročilo odseka za letno poročilo o § 2. letnega poročila «davki». — Mündlicher Bericht des Rechenschaftsberichtsausschusses über § 2 des Rechenschaftsberichtes «Steuern».
Berichterstatter Baron Nechbach:
Die k. k. Finanzdirection hat dem Landesausschuffe über dessen Ersuchen den Ausweis über die anlässlich der Elemeutarschäden pro 1888 bewilligten Nachlässe an Grundsteuern, Landes- und Bezirkscassa-Umlagen übermittelt.
(Bere skupne svote iz marg. št. 1., § 2. letnega poročila. — Liest die Hauptsummen der Marg. Nr. 1 aus § 2 des Rechenschaftsberichtes.)
Der Rechenschaftsberichts-Ausschuss beantragt:
Der hohe Landtag wolle diesen Ausweis zur Kenntnis nehmen.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Außerdem hat die k. k. Finanzdirection dem Landesausschusse den Ausweis über die Vorschreibung an directen Steuern sammt Umlagen pro 1889 mitgetheilt.
(Bere svote iz marg. št. 2., § 2. letnega poročila. — Liest die Summen aus Marg. Nr. 2 des § 2 des Rechenschaftsberichtes.)
Ich beantrage im Namen des Rechenschaftsberichts-Ausschusses :
Der hohe Landtag wolle auch diesen Ausweis zur Kenntnis nehmen.
Poslanec Pakiž:
Slavni zbor!
Ker imamo ravno v razpravi § 2. letnega poročila o davkih, moram s posebno žalostjo opomnili, da za eksekutivno izterjanje davkov znaša svota
35.911	gld. 12 ‘/a kr. Če se pregledujejo posamezni okraji, vidimo, da je n. pr. v Črnomaljskem okraji eksekutivna svota znašala 1429 gld. 83 kr., dasi-ravno se od vseh strani govori, kako velika revščina da je tam; ravno tako je po drugih okrajih. Gospoda moja! tu se mora misliti, da ravno le zneske, vkup
35.911	gld. 12 ‘/a kr., plačujejo ali dajajo najbolj revni davkoplačevalci. Gospoda moja! ne more se trditi, da se godi to ravno po zanikrnosti, ampak žali bog, radi revščine; kjer ni v žepu, ne more tudi pod palcem biti. Jaz bi se predrznil nasvetovali in sicer, da bi se davki po kmetih in ravno tako tudi po mestih in trgih od revnih davkoplačevalcev ne izterjevali tako strogo z eksekucijami, namreč da znaša 1 gold. 5 kr. samo za tisti opomin in čakanje skozi 14 dni. Jaz bi toplo priporočal, da se slavna c. kr. vlada naprosi, da bi to eksekucijo spremenila v tem zmislu, naj bi bilo 5 kr. ali k večjemu 10 kr. opominarine, drugo pa da bi odpadlo.
Jaz se predrznem stavili predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene:
Visoka c. kr. vlada se naprosi, eksekutivni troški pri izterjevanji davkov, oziroma opominarina se od 1 gld. 5 kr. zniža na 5 kr., k večjemu na 10 kr.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. — Vlil. Sitzung am 31. October 1889.
139
Poslanec Pfeifer:
Glede predloga gospoda poslanca Pakiža predlagam, ker tudi jaz želim olajšanje davkoplačevalcev pa predlog ni jasno označen, naj se vrača odseku za letno poročilo.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki pritrde predlogu odseka za letno poročilo, da se § 2. vzame na znanje, naj blagovole ustali.
(Obvelja. -— Angenommen.)
Predlog je sprejet in sedaj nam je glasovati naj-pred o predlogu gospoda poslanca Pfeiferja, naj se predlog gospoda poslanca Pakiža izroči odseku za letno poročilo.
Prosim gospode, ki se strinjajo s lem predlogom, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet. K besedi se je oglasil gospod poslanec Kersnik.
Poslanec Kersnik:
Ker je današnji dnevni red še tako obširen, da skorej ni mogoče, da bi ga v enem tiru zvršili in se je od vseh strani že privatna želja izrekla, da se današnja seja pretrga, mislim, da bi bilo umestno, da prav sedaj prekine, ker bo prihodnja točka vseka-lcako provzročila obširno debato.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki sprejmejo predlog gospoda poslanca Kersnika, da seja preneha in se popoldne nadaljuje, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in jaz pretrgam sejo ter jo bomo nadaljevali ob 2. uri popoldne.
(Seja se prekine ob 12*/4 uri in nadaljuje ob 2*/+ uri popoldne. — Die Sitzung wird um 12‘/4 Uhr mittags unterbrochen und um 2‘/4 Uhr nachmittags wiederaufgenommen.)
Deželni glavar:
Konstalujem sklepčnost slavnega zbora in nadaljujemo sejo pri 12. točki dnevnega reda.
12 Ustno poročilo upravno - gospodarskega odseka o § 3. letnega poročila, „Deželno-kulturne in zdravstvene reči:1
12. Mündlicher Bericht des Berwaltungs- nnd volkswirtschaftlichen Ausschusses über § 3 des Rechenschaftsberichtes „Landcscnlctnr- nnd Sanitäts-Angelegenheiten."
Poročevalec Povše:
Slavni deželni zbor! Čast mi je poročati v imenu upravno-gospodarskega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 3. «deželnokulturne za-
deve». Razvrstil sem marginalne številke v poročanje tako, da najprvo sledijo marginalne številke, katere razpravljajo predmete po vsebini si enakovrstne; tako bom najpred poročal o m arg. št. 1. in 21. § 3.
Prebiral natanko ne bodem, ker dotično poročilo imajo častiti gospodje poslanci že dalje časa v rokah in so ga lahko že pazljivo prebirali in se informirali o vsem.
V	št. 1. poroča deželni odbor, da je dosegel od visoke c. kr. vlade, da se tudi za uravnavo podzemeljskih voda kakor je to po kraških votlinah in pokrajinah, iz državnega melijoracijskega zaklada do 50°/o prispevka dobiva.
V	št. 21. pa poroča, da je deželni odbor pritrdil predlogu vlade, da se za preiskavanje po votlinah Ribniških, Dobrepoljskih in Kočevskih dovoli večji znesek.
Upravni odsek želi tudi, da se v Loškem Potoku preiskujejo votline, ker prav tu treba mnogo storili, da se zaporedne povodnji odstranijo.
Zato predlaga upravni odsek:
Slavni zbor naj sprejme poročilo k marg. številkama 1. in 21. na znanje in naroča deželnemu odboru, da skrbi za to, da se tudi Loškopotoške votline preiskujejo po gosp. Puticku.
Poslanec Pakiž:
V	pr vej vrsti se imam zahvaliti v svojem in v imenu svojih volilcev za hitro pomoč, kajti v kratkem času se je veliko storilo za zboljšanje omenjenih okrajev, katere je voda tolikokrat poškodovala. Zahvaljujem se c. kr. vladi oziroma gospodu deželnemu predsedniku, pa tudi visokemu deželnemu odboru, kajti v času, kar so se letos preiskovanja vršila v Kočevskem sodnem okraji, vem iz zanesljivega vira, da se voda odteka 5—7 dni prej, ker je dal gospod preiskovalec c. kr. inžener Putick nekaj požiralnikov iztrebiti; v d m gej vrsti pa bi imel še nekaj pristaviti. Dobrepoljska dolina v Velikolaškem okraji ima nekega Janeza Adamiča, posestnika v Ponikvah, ki je veliko že sam popred, ne da bi preiskava! in dobil votline, v katere se voda steka, iz svojega nagiba in ob svojih troskih storil. Bodite preverjeni, da je ravno vsled tega prišel na beraško palico. Poprej dobre njive v Dobropoljskej dolini so bile uničene, pridelki so bili odnešeni, sedaj se je to večinoma popravilo po ogromnem trudu in troških tega Adamiča. Slišal sem praviti, da je vložil prošnjo podpisano od vseh občin do deželnega odbora. Kako da je s lem, meni ni znano in tudi ne vem, ali pride v zbornico, da se bode tukaj o njej rozgovarjalo ali razsojevalo; na vsak način pa priporočam omenjeno prošnjo, da bi se ozir jemalo na njo. naj že pride v zbornico ali ne. Toplo priporočam, da bi se mu nekošna nagrada iz deželno-kul-t urn ega fonda naklonila.
Poslanec Detela:
Jaz bi le v pojasnilo omenil, da je Adamič vložil prošnjo pri deželnem odboru in razložil, kar je gospod poslanec Pakiž navajal. Prošnja izročila se je
140
VIII. seja dne 31. oktobra 1889.
VIII. Sitzung um 31. October 1889.
gospodu Puticku. da p vi priliki, ko preiskuje v Kočevskem okraji doline, tudi te razmere preišče; kajti deželni odbor samo na tako vlogo ne more razsojati, kaj je storil in kako naj bi se nagradil. Stvar je sedaj na pravem potu, in ko bode gospod Putick poročal, se bode deželni odbor na to oziral.
Deželni glavar:
Tudi jaz, ker sem čul te glasove v Lasičah, sam lahko pojasnila dam, da so potrdili vsi župani okolice Velikolaške, da ima on velike zasluge, kakor bi si jih izurjen inžener težko pridobil; za odstranjenje povodnji na Ponikvah in kolikor sem jaz poučen o tem, ne hode celo treba segali po deželno-kulturnem zakladu, ampak iz kredita, ki je za letošnje leto privoljen od ministerst.va in iz deželnega zaklada, od vsake strani 1000 gold, bode toliko preostanka, da se lahko prosilcu da primerno podporo. Toliko v pojasnilo.
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Prestopimo k glasovanju, naj se m arg. št. 1. in 21. na znanje vzamete z dostavkom, da se deželnemu odboru naroča, da skrbi za to. da se tudi Loškopo-toške votline preiskujejo po gospodu Puticku.
Prosim gospode, ki so za ta predlog, naj blago-vole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Poročevalec Povše:
V marginalnih številkah 2., 4., 6., 7., 23., 26 poroča deželni odbor o zagradbah potokov, in sicer ima upravni odsek glede marg. št. 4. sledeče opomniti:
Ravnalo se je vsled premenenega položaja, vsled hudih povodenj, da je bilo neizogibno potrebno zdalj-šati obrambno zgradbo pri izlivu potoka Bistrice, in sicer za 51.5 m, ker nevarnost je bila, da brez tega podaljšanega obrambnega dela bi bilo vse dragoceno delo v nevarnosti, celo brezuspešno. Za to dopolnilno delo moral je deželni odbor sam nositi celo svolo 1002 gold., in glede tega izreka upravni odsek trdno nado, da bo visoko ministerstvo v tako utemeljenih slučajih v prihodnje redno donašalo iz državnega me-lijoracijskega zaklada polovico dospevka.
K točki marg. št. 26. navaja upravni odsek svojo zadovoljnost, da je visoko ministerstvo naročilo vodji c. kr. gozdnol.ehničnega urada za zagradbe hudournikov, da pregleda stranske pritoke reke Ljubljanice, da bode potem mogoče iz Podhagskega načrta, izločiti ona dela, katera bo treba z vršit i pri gorskih potokih in združiti ona zagradbena dela, s katerimi se bode zabranilo, da ne bode prodovina prihajala iz stranskih dolin v reko Ljubljanico, v poseben samost.alen načrt, katerega bo izdelal napominani c. kr. gozdnotehnični urad za zgradbo hudournikov.
Vsled take uravnave se bode pomagalo tudi do-tičnim dolinam, po katerih se ti potoki izlivajo, ki
sedaj iz gora donašajo silno mnogo prodovine, ker bo potem odstranjeno, ako se bodo napravile uravnavne zagradbe in zapornice, ki bodo zadržavale prodovino, da ne bo drla naprej v doline, katere so sedaj tolikokrat z njo opustošene.
Gospodarski odsek predlaga:
«Slavni deželni zbor naj sprejme na znanje poročilo s marg. št. 2., 4., 6., 7., 23. in 26.»
Deželni glavar:
Jaz imam samo opomniti k opazkam, katere je odsek napravil k št. 4., da se strinjam s predlogom, toda po rozgovoru, katerega sem imel na merodajnem mestu, se mi je reklo, da poljedelsko ministerstvo ni v stanu privoliti ne solda več nego je v dotičnem zakonu določeno. Ako dežela želi za tak slučaj posebne podpore, mora skleniti poseben zakon, in ko bode svota toliko pomenljiva, da bode to potrebno, je treba novega zakona, da se dovoli dodatni kredit kot za prvi slučaj. To samo v pojasnilo brez drugega dostavka, s čim pa podpiram predlog in merito.
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Prosim torej gospode, ki prit,rde pred prečitane-mu predlogu, naj blagovole usta ti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Poročevalec Povše:
V marg. št. 3. in 5. poroča deželni odbor o do-spevkih k z vrš bi obrambnih zgradeb, in sicer ob Gorenji Savi pri Kranj i in ob Savi pri Tomačevem. Glede obrambnih zgradeb pri Tomačevem in Stožicah dovoljuje si upravni odsek navajati, da je z naglo zvršbo obrambnih zgradeb vsaj začasno odstranjena poprej preteča nevarnost, da bi reka Sava tako daleč spodjela breg pod vasjo, da bi postala za obstanek vasi naj večja nevarnost.
Žal, da je velika povodenj na dveh krajih podrla nekoliko te zgradbe in bati se je, da ne bo še večjo poškodbo na tej zgradbi prouzročila, ker enkrat, pretrgani kos pusti dereči vodi večji curek, vsled katerega voda nov lok naredi in vse podre.
Kdor pozna silovito moč Save in kdor ima priliko opazovati, s koliko težavo in ved ni mi popravami treba visoki c. kr. vladi vzdržavati obrambne zgradbe ob Savi, mora pritrditi, da treba na tej zgradbi pri Stožicah nemudoma zadelati pretrgane kose in podaljšati dolično obrambno zagradbo.
Ob enem bi tudi bilo umestno opozoriti slavno c. kr. deželno vlado na škode, katere se godijo z vrženim brambnim zgradbam ob Savi sploh s tem, da voda tu in tam pretrga zagradbo in ker se Laki razdori ne popravljajo takoj, prouzročujejo ponovljene povodnji veliko večjo škodo, katero je potem le z velikimi denarnimi žrtvami mogoče popraviti. Visoka, c. kr. deželna vlada naj blagovoli za to skrbeti, da ji
VIII. seje dne 31. oktobra 1889. — VIII. Sitzung am 31. Malier 1889.
141
visoko c. k. ministers Ivo dovoli poseben kredit poleg letnih rednih proračunjenih svot za nove obrambne zgradbe. s katerim bo mogoče lake poškodbe na zgradbenib obrežjih takoj odstraniti, s lem pa se bo gotovo dokaj svot prihranilo, s katerimi bo mogoče prihiteti v pomoč takim Občinarjem, katerim Sava odnaša kar cele skupine travnikov, tako da ni sledu več o travnikih, na katerih so še pred par leti na stotine centov sena natrosili.
Upravni odsek si usoja torej predlagali:
1.	) Slavni deželni zbor naj sklene, odobrili in na znanje sprejeli poročilo k m arg. št. 3. in 5.;
2.	) naj naroči deželnemu odboru, da prosi visoko c. kr. deželno vlado, naj nemudoma blagovoli dati pregledati navedeno poškodbo pri Stožicah ter da jo zopet popraviti in dotično brambno zgradbo zboljšati in zdaljšati zaukaže;
3.	) deželni odbor naj ob enem opozoruje visoko c. kr. deželno vlado na škode, katere se godijo na brambenih zgradbah sploh, ter da se take poškodbe vedno naglo popravijo.
Deželni glavar:
V razpravi imamo tukaj dve marginalni številki, to je 3. in 5. Želi k marginalni številki tretji kdo besede?
Abgeordneter Ererben; Karon Schivegel:
Den Ausführungen des Herrn Berichterstatters über die Nothwendigkeit der Uferschutzbauten längs der Save habe ich nichts beizufügen, als dass ich auch meinerseits die Anträge, die dem hohen Haufe vorliegen, wärmstens unterstütze. Nachdem aber die Frage, ob hinsichtlich der Regulirnng des Oberlaufes der Save, oberhalb CernuW noch von Seite der Staatsverwaltung eine Mitwirkung zu erwarten ist, nicht erlediget erscheint, glaube ich, dass es angezeigt wäre, die Ansicht des hohen Landtages klar dahin auszusprechen, dass die Durchführung dieser Uferschutz-baulcn nach der Auffassung des Landtages in die Compe-tenz, beziehungsweise dem Staate zur Last fallen sollte. Die Verhandlungen zivischen dem Lande und dem Staate sind in letzterer Zeit unterbrochen worden, und es scheint die Wiederaufnahme derselben dringend wünschenswert, damit die Sache zur Entscheidung gelange. Nicht nur die Schäden, auf welche der Herr Berichterstatter hingewiesen hat, sondern auch andere Schäden, welche heute noch unter Punkt 18 der Tagesordnung zur Sprache kommen werden, beweisen, wie dringend nothwendig die Inangriffnahme der Ufer-schntzbauten längs der Save oberhalb Semite sei. Es erscheint mir wünschenswert, wenn der Landtag sich grundsätzlich äußere, wem die Aufgabe der Durchführung dieser Arbeiten obliege und dem Gedanken Ausdruck gebe, wie dringend nothwendig es sei, die Uferschutzbauten an allen Stellen rasch in Angriff zu nehmen.
Es muss betont werden, dass diese Aufgabe dem Staate zufalle, wobei allerdings eine Unterstützung des Landes nicht ausgeschlossen erscheint. Schon bei der Aufnahme der Pläne ist die Mitwirkung und Initiative des Staates unumgänglich nothwendig, wenn dem Lande bezüglich der Revision derselben nicht unnütze Kosten erwachsen sollen.
Ich möchte ferner auf die Nothwendigkeit hinzuweisen mir erlauben, dass die Regnlirnngsarbeiten im Oberlaufe der Save ui gleicher Weise und in Verbindung mit den unterhalb Cernuce im Zuge befindlichen durchzuführen seien. Da weiters von Seite einzelner Interessenten wiederholt Klagen erhoben werden, dass diese oder jene Arbeiten nicht in so zweckmäßiger Weise ausgeführt wurden, um eine Garantie für die Zukunft zu bieten, so glaube ich, dass es am Platze ist, wenn mein Antrag endlich auch dahin erweitert wird, dass in Zukunft dem Landtage Gelegenheit geboten werden möge, in die Durchführung der Arbeiten durch Vorlage der Pläne genauere Einsicht zu gewinnen und durch Mittheilung über den Stand und Fortgang derselben einen genauen Einblick der ganzen Sachlage zu gewinnen. Ich hoffe keinem Widerspruche zu begegnen, wenn ich mir erlaube, einen Resolutionsantrag zu stellen, welcher bereits im Finanzausschüsse in Erwägung gezogen und besprochen wurde und welcher lautet:
-Indem der Landtag die dringende Nothwendigkeit der Regulirung des Oberlaufes der Save betont und an der Anschauung festhält, dass diese Arbeiten in gleicher Weise wie die unterhalb Cernuce im Zuge befindlichen, und nur in Verbindung mit diesen und durch den Staat, auszuführen sind, wird der Landesausschuss aufgefordert, über diesen Gegenstand mit der hohen Regierung neue Verhandlungen einzuleiten und für eine rasche Inangriffnahme und Beschleunigung dieser- Regulirungsarbeiten mit allem Nachdrucke einzutreten.
Zugleich wird die Erwartung ausgesprochen, dass über den Stand und Fortgang der Save - Stromregülirungs-arbeiten in Zukunft dem Landtage regelmäßige Berichte vorgelegt werden.»
Indem ich diese Resolution dem hohen Hause zur Annahme empfehle, erlaube ich mir auch der Hoffnung Ausdruck zu geben, dass die hohe Regierung in Würdigung der Sachlage und mit Berücksichtigung der schweren Schäden, welche der Bevölkerung durch die Ueberschwemmungen längs der Save in so bedeutendem Maße zugefügt werden, sich bestimmt fühlen werde, den Antrag einer wohlwollenden Erwägung zu unterziehen und dem Werke jene Unterstützung zu gewähren, ohne welche die Durchführung dieser Arbeiten kaum möglich wäre.
Kandrsprülident Karon Winkler:
Ich möchte mir auf die Andeutung des Herrn Berichterstatters, dass bei den Uferschutzbauten in Tomačevo und Stozice durch die letzten Hochwässer Schäden angerichtet worden seien, die Bemerkung erlauben, dass vor einigen Tagen an das Baudepartement der Landesregierung der Auftrag ergangen ist, die Sachlage zu untersuchen. Es wird sich dabei zeigen, ob und inwieweit Schäden vorgekommen sind und ob dieselben die Staatsverwaltung oder der Bauunternehmer zu beheben haben wird.
Was den Antrag Sr. Excellenz des Herrn Baron Schwegel betrifft, so werde ich, wenn derselbe vom hohen Landtage angenommen wird, nicht ermangeln, ihn dem hohen Ministerium zur Kenntnis zu bringen, und ich hoffe auch, dass das Ministerium den Wünschen der hohen Landesvertretung nach Thunlichkeit Rechnung tragen werde.
(Klici: Dobro! — Rufe: Bravo!)
142
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. -
Poslanec Kersnik:
Jaz moram pred vsem z velikim veseljem poudarjali, da mi je častili tovariš, prevzvišenost gospod baron Schwege!, prišel tako rekoč s svojim predlogom nasproti. Tudi gospodarski odsek, v katerem se je obravnavala resolucija, katero mislim staviti jaz, uva-ževal je regulovanje Save, toda segel ni tako daleč s svojo resolucijo, nego je segel častiti gospod predgovornik. Jaz sem pred menda d verni leti o priliki, ko se je razgovarjalo o razvrščevanji naših potokov in rek v skladne reke in skladne potoke, omenjal, da bode treba misliti tudi prej ali slej na regulovanje Kamniške Bistrice. Tedaj sem že uvaževal težnje, ki se bodo pokazale, ako se bode to začelo, opozarjal sem pa zlasti na to, da bi bilo pred vsem regulovati izliv Bistrice, in prav rakrat je bil moment, da bi se bilo to lahko storilo od strani države s primerno majhnimi troski. Uravnavno delo na Savi je bilo prispelo tedaj ravno do izliva Bistrice, in ko bi bil tedaj naš stavbni department ozir jemal na ta izliv in zadnji konec Bistrice, bi lahko bil napravil dotični načrt in proračun, in jaz sem uverjen, da bi danes že lahko imeli pred seboj končano delo in ne bi stala občina Dol pred katastrofo, ki jej sedaj v istini žuga.
Kako se delajo ti načrti za regulovanje Save? Eden ali dva inženerja iz department lokalne vlade napravita proračun, ta gre rednim potom na Dunaj, pride rednim potom v državni zbor, tam se potrdi in nazaj pride skoro navadno potrjen neispremenjen načrt, potrjen proračun, in če potem kdo vpraša: Zakaj pa tamkej ničesar ne storite? Tam pri izlivu Bistrice? potem se odgovarja: Ničesa ni proračunjenega, ne-moremo v tem kosu ničesar storiti! Ampak vprašam: Zakaj se ni proračunilo, ko bi se bilo tako lahko ?
Moram poudarjati, da slavna vlada ne stoji vedno na tako tesnosrčnem stališči in to s zadovoljstvom poudarjam. Bilo je tudi pred par leti —- menda o priliki, ko se je razgovarjalo v tem slavnem zboru o preložitvi ceste čes Gorjance — ko sem izgovoril skromno besedo, da bi bilo umestno, ko bi se enkrat cestni erar oziral na to, da bi tisti hudi klanec v najožji domovini moji, klanec Meklenovec pri Lukovici znižal. Izgovoril sem skromno željo in z velikim začudenjem sem čul letos, da se je delo res pričelo; in je sedaj klanec Meklenovec v istini znižan za skoro 2 meta, in sedaj je lehko v trabn preteči vso progo, pet milj dolgo, od Ljubljane do Učaka. Delo se je lanskega leta proračunilo v stavbnem department menda na 2000 gold., letos je dovršeno brez nujne prošnje, ampak le na podlagi dobre volje naše tukajšnje deželne vlade in njenega organa, stavbnega urada.
In zakaj bi se tista dobra volja ravno tamkaj, kjer je še nujnejše potrebna, pri izlivu Bistrice, ne pokazala? Opozarjam na to, da je dosedaj že nad 200.000 gold, pokopanih v Savi od Sv. Agate do Tomačevega, in uspeh je po volj en, dasi povsem ne ustreza. Nad 300.000 gold, je še preliminiranih za del Save od sv. Jakoba do Črnuškega mosta, in bi li
VIII. Sitzung mn 31. Dclotzcr 1889.
ne bilo mogoče, da bi od teh 300.000 gold, odpadla kaka drobtinica, naj bode že podobna nekoliko tisočakom, za regulovanje izliva Bistrice.
Jaz sem rekel, da preti Dolu katastrofa. Danes za-vzima poročevalčevo mesto gospod, kateremu so la-mošnje krajne razmere bolj znane, kot vsakemu izmed nas, on mi bode pritrdil: še dve do tri take povodnji kot zadnjič, in Bistrica bode šla tam, kjer je imela pred stoletji svoj pot — naravnost na vas Dol — in kaj potem ?
(Poročevalec Povše kliče: —Berichterstatter Povše ruft: Res je!)
Ne stojim na stališči, da bi rekel, Bistrica naj se takoj regulira, jaz sem omenil, da je pri regulovanji skladnih rek silna težava, adjacenti se do doneskov zelo težko pripravijo —- skušnje imamo pri regulovanji potoka Mirne — v prvej vrsti pa je država, erar, poklican, v to stopiti naprej z dobrim vzgledom.
Opozarjal bi pa ravno tako, kako se je spominjal tega gospod predgovornik baron Schwege!, da je zadnja povoden pri delih, ki so se pri ura vnanji Save že zvršila, silo veliko škode storila. Pri Dovskem je pretrgala pred tremi tedni močno, veliko škarpo in svet v obsegu 20 oralov, ki je bil pred 3—4 leti suh, nerodoviten prod in je vsled pametnega regulovanja že bil poln humusa in gline, da se je kmet nadejal, da bode v 3 — 4 letih že mogoče pšenico lam sejati, je sedaj v taki nevarnosti, da, ako se hitro ne pomaga, postane zopet opustošen prod. Isto je pri vasi Senožet. Regulovanje se je pričelo tam pred 6 leti; pa prva škarpa se je počela previsoko delati, tako da Sava sedaj na konci škarpe udarja v svet, ki na 18—20 oralov obsega samo njive in travnike. Ako se nič ne stori, bode v 2 — 3 letih tudi teh 20 oralov zginilo. Ne nameravam krili kovati del pri uravnanji Save in ne bodem rekel, kaj govore včasih naši ljudje — kmet naš je dovlipen in ima, dovolite izraz, hud jezik -— jaz hočem danes le konstalovati dobro stran njegovo, in hočem biti tolmač hvaležnosti zato, da se je nekaj storilo in izraziti željo, da se to tudi ohrani; in v tem smislu si usojam staviti resolucijo :
«Deželnemu odboru se naroča, da opozarja slavno vlado primernim potom na škode, prouzročene po zadnjih povodnjih na Savskih, vže regulovanih bregovih, in da vpliva na to, da se izliv Bistrice s primernim zadnjim kosom struge vred pritegne k Savskemu uravnalnemu delu. >
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Poslanec Lavrenčič:
Z veseljem pozdravljam misel, katera se je izgovorila v naši slavni zbornici, da se skrbi toliko za vse vode, kot jih imamo po Kranjskem sploh, obžalujem pa tudi, da se l.o prepočasno dela in tam, kjer je že kaj popravljenega bilo in je voda zopet poškodovala, ne gleda na to, da se kmalu popravi, sicer voda še večjo škodo napravi. Obžalujem pa tudi, da ravno od naših Vipavskih voda ni tukaj govorjenja. Sicer je vlada za to že nekaj storila s tem, da je poslala zvedenca tja, da je vse natanko pregledal, od-
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. — VIII. Sitzung mn 31. Dctober 1889.
143
kod da imajo Vipavci toliko škode. Mislim, da je bilo to lanskega leta, ko je bil zvedenec tam, pregledal je hudournike, ki prinašajo šuto v Vipavsko reko. Ali načrta za Vipavsko reko pa ni nobenega napravil. Na to pa je bil poslan gospod deželni inžener Hräsky, s katerim sem tudi jaz bodil. Tisti načrt, ki ga je zvedenec lanskega leta napravil, ne ugaja za Vipavsko reko, in sicer za to ne, ker je šel zvedenec naj-prve od zgorej gledat, kodi prinašajo šuto hudourniki v Vipavo; to je dobra misel vsa, ali ako se hoče kmalo in hitro pomagati, se mora začeti uravnavati vodo od spodej. Kaj pomaga, ako se od zgorej gradi, kultiviranemu in zasajenemu polju, na katero se sedaj po grabnu šuta nanaša, bi prišlo v korist šele čez 30 — 40 let; do takrat pa Vipavci utonejo, do grla jim bode kmalo hodilo. Pri vsakem majhnem deževji — gospodje, ki ste tam potovali, boste to priznali — stopi voda vun, ne samo po njivah in travnikih, ampak tudi po Vipavskem trgu, da bi morali kmalu čolne imeli. Ker sem slišal, da je inžener Hräsky načrt popravil, bi prosil deželni odbor, naj se, kolikor mogoče, potrudi, da se bi v tem zadevanji predložil načrt. postave ali vsaj dal znatno svoto, da bi se že sedaj vsaj za silo dalo kaj pričeti.
Deželni glavar:
Jaz opomnim samo toliko, da je, ako se prav spominjam, v ta namen v proračun deželnega zaklada postavljenih 5000 gold., potem se, ako je toliko denarja, na račun konkurence, katero določuje zakon, lahko delo prične že v tekočem letu.
Poslanec Detela:
Onih 5000 gold, v proračunu deželnega zaklada je za navadne vodne stavbe, kot smo jih postavili vsako leto v proračun. 2000 gold, pride za uravnavo Save, drugo za nepredvidne troske; za Vipavsko dolino bi se iz tega zneska ničesar ne moglo porabiti. Inžener Hräsky je predložil pred par dnevi proračun, in deželni odbor prosil bo za poseben kredit. Načrta postave o uravnavi voda v Vipavski dolini letos ne bode mogoče delati, kajti ministerstvo dotične načrte še ni potrdilo, torej se tudi iz melioracijskega zaklada za prihodnje leto ne bode nič dobilo v to svrho.
Poročevalec Povše:
Slavni zbor! Glede resolucije, predlagane po njegovi ekscelenci gospodu baronu Šchwegel-nu, imam le opaziti, da jo prav radostno pozdravljam in jo imenujem jako umestno ter se še celd njegovi ekscelenci zahvaljujem za to stavljeno resolucijo. Rad pritrjujem, kaka ogromna škoda se godi posestnikom ob Savi na Tomačevem in pri Složicah. Tam je enemu posestniku v 4 letih Sava več oralov v vrednosti par tisoč goldinarjev zemlje odnesla. Ravna se tukaj za bistvene razmere, za obstanek takih gospodarjev, kajti še edina stroka, katera jih danes podpira, je travnik, in ako voda odnaša po več oralov, je vprašanje, ali se morejo gospodarji še rehabilitovati.
Glede opazke visokorodnega gospoda deželnega predsednika, da je že te dni odposlal stavbnega inže-nerja, da pregleda poškodbe pri Stožicah, se imam le kot zastopnik tega volilnega okraja prisrčno zahvaliti.
Glede resolucije gospoda Kersnika opazim, da jo odobrujem in priznavam, da je umestna. Pred nekoliko leti imel sem priliko izraziti na lici mesta posestnikom Dolskim in iz Geričevega, da bode v malo letih Bistrica vzela svoj tek mesto proti Savi, proti vasi Dol. Moram reči, da se mi je v obče ugovarjalo, in nek omikani gospod se je celo posluževal zasmeha. Danes konst,atuje zastopnik dotičnega okraja, kaka velika nevarnost preti, in zarad tega peljal sem se te dni tja in našel, da je Bistrica že spremenila svoj lok in ako pride še tako velika povodenj, kakor zadnjič, bode Bistrica naravnost predrla proti vasi Dol in bode nad 100 hektarov njiv in travnikov opustošenih. Jaz zavzimam v tem oziru posebno stališče. Ne pričakujem katastrof, kakor so bile na Tirolskem in Koroškem! Da bi lam bili dali par sto tisoč goldinarjev, bi jih obranili, tega niso storili, sedaj so zračunjene škode na veliko milijonov. (Klici na levi: —Rufe links: Cujte!)
Ravnajmo kakor razumni gospodarji, da zabranimo to, kajti popravki stanejo veliko več, kot pred uravnava. Zatorej prosim slavni zbor, naj obvaruje, da naša dežela ne bode imela v malo letih takih katastrof, kakor so jih imeli v bližnjih deželah. (Klici na levi: — Rufe links: Dobro! Dobro!)
Glede uravnane škarpe pri Dovskem omenjam gospodu zastopniku Brdskega okraja, da sem to videl te dni in veselim se, da tudi on podpira moje opazke, naj visoka vlada skrbi za to, da se taki predori, kolikor mogoče, hitro popravijo. Ko je Sava pri St. Jakobu nekoliko metrov na široko raztrgala uravnavno delo, so hoteli z 800 gold, to poravnati, ali šlo je vse naj pred do visokega ministers! va, Sava pa ni vprašala, ali sme dalje iti skozi ta predor in podrla je toliko, da je veliko tisoč stalo, da so to popravili. Ne kritika ali zlovolja, ampak zavest, naj se trudoljubivo in požrtovalno delo, katero slavna vlada zvršuje res v veliko dobroto posestnikov ob Savi, pospešuje toliko, da bode delo v stalno korist, in ker slavna vlada brez posebnega kredita ne bode zamogla vsega tega delati, napotila me je, da sem si usojal v imenu odsekovem nasvetovati, naj slavna vlada na to dela, da se poseben kredit dovoli, obračam se pa tudi do gospodov državnih poslancev, naj ne opuste nobene prilike, opozarjati slavno vlado na te razmere.
Gospodu Lavrenčiču rad pritrjujem, glede Vipavskih vodä, ker pa bode glede tega poseben predlog prišel, upam, da bode takrat prilika o tem razpravljati.
Deželni glavar:
Glasovali bodemo po vrsti, kakor so se stavili predlogi, ker ni bilo nobenega ugovora. Prosim torej gospode, ki pritrde predlogom gospodarskega odseka, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
144
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. — VIII. Sitzung am 31. Dctober 1889.
Sedaj prideta na vrsto predloga gospodov poslancev barona Schwegelna in Kersnika.
(Oba predloga obveljata. — Beide Anträge werden
angenommen.)
Poročevalec Povše:
Sedaj bi prosil gospoda deželnega glavarja, naj se sme obravnavati ob enem o prošnji, vloženi od občine Dolske, ker se ujema z Resolucijo gospoda poslanca Kersnika, v katerej prosijo podpore za ura vnanje Bistrice.
Deželni glavar:
Ker ste obe zadevi v tesni zvezi, zoper to ni pomislekov.
Poročevalec Povše:
V	kratkem navajam, da je v prošnji navedeno to, kar sva že gospod poslanec Kersnik in jaz omenjala glede Bistrice, kaka nevarnost preti občini Dolski, in ker je že to bilo dovelj razjasneno, predlagam, da bi se s tem prošnja rešenej smatrala in slavnemu deželnemu odboru v dalnje obravnavanje izročila.
(Obvelja. — Angenommen.)
V	marg. št. 22. poroča deželni odbor, kaj se je dosedaj storilo glede priprav za uravnavo Mirne.
Upravni odsek je prepričan o veliki važnosti in koristi uravnave te vode, ki v groznih ovinkih toliko dobrega sveta spodjeda in kaj dobre senožeti, pogostoma tudi poleti, ko še ni pospravljeno seno, preplavlja, zato odsek predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Naroča se deželnemu odboru, da prej ko mogoče skliče nameravani posvetovalni shod udeležencev v Mokronogu; sicer naj slavni deželni zbor sprejme to poročilo na znanje.»
Pri tej priliki hočem le navajati, da je deželni odbor sam želel ta shod, pri katerem bi se posestniki ob Mirni poučili o tem važnem načrtu in bi potem prevzeli kot adjacent! jim pripadajoče deleže troskov. Zarad osepnic na Dolenjskem se lanskega leta to ni moglo zvršiti, odsek pa želi, da bi deželni odbor z vršil to, kar je bilo nameravano.
Poslanec dr. Papež:
Slavni zbor! Iz dotične marginalne številke letnega poročilo zvemo, da se je za to važno podjetje podalo nekaj zadržkov, da so bili naj pred pogoji, ki so se stavili za sankcijo že sklenenega načrta zakona, jaz hočem celo pripoznati, da prav za prav ti pogoji niso bili zadržki po svoji vsebini, ali glede izpeljave zvemo, da so bili zadržki, žalibog, osepnice in da je imel deželni inžener druzega neobhodnega delovanja dovelj. Jaz sem v prvem trenutku mislil in marsikateri bi mislil z menoj, da je to neka odložitev ad ca-lendas graecas, pa po zaslišanem predlogu prečastitega gospoda poročevalca upravnega odseka hočem upati, da se bode tudi kmalo v istini vršil shod, katerega
je zahtevalo poljedelsko minis!erstvo z dopisom z dne 9. februarja 1889. oni shod, pri katerem imajo vde-leženci obravnavati in sklepati o pripravi potrebne glavnice za to podjetje.
Glede tega imam pa dvojno željo. Prvič mislim, da bode morebiti slavno poljedelsko ministerstvo opustilo ono, skorej bi rekel, preakademično skrb za posebno privolitev udeležencev glede onih troskov, katere bi trpeli udeleženci sami. O tem govori dotična marginalna številka v petem odstavku, to so troski za ona podjetja, o katerih pravi dopis: -dass jene Melioration auch noch von der Durchführung mehrfacher localer Entwässerungsarbeiten abhängig ist, welche außerhalb des Rahmens des hier in Betracht kommenden Unternehmens liegen und den Grundbesitzern ausschließlich zur Last fallen werden.» A ko pomislimo, kaj namerava načrt zakona, katerega smo sklenili 1887. leta, je glavno to, da se odpravijo škodljive povodnji v Mirni, da se Mirna uravnava in razun tega, da se zagotovijo gmotne zaloge za to podjetje. Glede tega imam pa drugo željo, namreč o reči, o katerej se sploh v tem dopisu poljedelskega ministerst.va nič ne govori: naj se podpira osnovanje vodnih zadrug. Vodne zadruge so neka v našej deželi nepoznata stvar, dasi-ravno imamo deželno postavo že od 1872. leta naprej, na Kranjskem jih dosedaj še ni. Načrt postave pa govori v § 4., naj se snujejo vodne zadruge v to svrho, da se omogoči ura vnanje Mirne. .Jaz mislim, da bi se moralo skrbeti, da se vodna zadruga osnuje prej, kajti če si ogledamo določbe te postave, n. pr. §§ 67., 68. in 69., se razvidi iz tega, da je glavni namen te postave, olajšati pripravne potrebščine za taka podjetja, in ako pogledamo § 43., vidimo, da smejo biti člani takih zadrug tudi cele občine ali vasi same, in če se pomisli, kakšna olajšava je to, ako so cele vasi, cele občine članovi te zadruge, potem mislim, da mi ni treba druge dotične reči še naprej naglašati, da bi tiste, ki so udeleženci, preveč ne oplašil.
Iz dopisa ministerstva, katerega omenja marg. št. 22., je razvidno, da slavno ministerstvo za poljedelstvo samo misli na to, da bi se morebiti tudi v obliki snovanja vodnih zadrug pripravila gmotna podlaga za to podjetje. Jaz le hočem priporočati pri tej priložnosti za uravnanje Mirne, posebno pa rudi sploh v korist cele dežele, naj se kolikor moč v to dela, da bi se enkrat uresničila postava 1872. leta, da se napravijo vodne zadruge, in hočem prepričanje izraziti, da bode še večjega impulsa od strani okrajnih glavarstev za to treba. Pa ni še zadosti, da se vodne zadruge osnovajo, ampak kadar je enkrat zgradba zvršena, treba da zadruge tudi delujejo, treba je tudi skrbeti za to, da se ohrani, da se popravi, kaj povod nje odtrgajo. Vodne zadruge imajo namen tudi za-naprej za ohranitev tega, kar se je storilo, skrbeti.
Ker sem prepričan, da se bode oziral slavni deželni zbor na moji dve izraženi želji, ne stavim posebnega predloga ter samo podpiram točko prvo, katero je predlagal gospod poročevalec v imenu upravnega odseka, in naglašam le iz tega petita posebno izraz nujnosti.
VfL seja dne 31. oktobra 1889. —Vlil. Sitzung mn 31. Sctolicr 1889.
145
Poslanec Hribar:
Visoka zbornica! S postavo z dne 13. junija 1884, napravil se je poseben melioracijski fond 5 milijonov, ki se izplačuje v desetletnih obrokih tako, da ima biti plačan zadnji obrok 1. 1895. Upam, da bode državni zbor tudi potem, ko poteče veljava te postave, jo podaljšal na drugih deset let; kajti on priznava, da je pri nas treba v zboljševalne namene še mnogo storiti. Ali nepredvidne okoliščine utegnejo storiti, da državnemu zaslopu morebiti ne bode mogoče več te postave podaljševati in dovoljevati še na dalje vsako leto po 500.000 gold, v prej naznačene namene; zato morajo posamezne dežele skrbeti, da se kolikor mogoče, dokler fond obstoji, vkoristijo ž njim. Zato je treba, da deželni odbor in deželni zbor gledata, kolikor mogoče hitro zvrševati dela, katera so zvršiti v okviru te postave in za katera smeta od države zahtevati doneskov iz melijoracijskega zaklada. Ako se ozremo na to, koliko smo mi dosedaj dobili od države iz tega fonda, vidimo, da ne znaša to niti 1 °/0 vsega v ta namen dovoljenega zneska. Plačalo se je za regulo-vanje Trebiže 12.000 gold., za korekcijo Save in Bistrice pri Mojstrani 5000 gold., za dela v Račenski dolini 4000 gold., in nakazalo se je za uravnavanje Belo pešk ega potoka 1700 gold., in potem skupno z deželo Koroško še 4300 gold. — torej na Kranjsko spada 2350 gold. — torej vsega skup 25.050 gold, od dveh milijonov goldinarjev, ki so se izdali v melioracijske namene. Da je to bore malo, spoznali bodemo, ako se ozremo na površje kranjske dežele in jo primerjamo z ostalimi kronovinami. Po tej primeri prišlo bi bilo na leto 17.000 gold., ali v tem kratkem času 85.000 gold, na Kranjsko. Da toliko nismo prejeli, tega državi nikakor ne morem šteti v zlo; državna uprava bila bi se na naša melioracijska dela ozirala, — mislim da — isto tako ko po drugih deželah, da je imela podlago za svoje ukrepe. Zato pa si dovoljujem opozarjati slavni deželni odbor, naj bi pripravi e vain a dela v prihodnje hitreje zvrševal. Pri re-gulovanji potoka Mirne vidimo, da se je zamudilo precej veliko. Ne more se sicer očitati, da ni bilo škode, ko so bile koze; ali vsaj pozneje bi bil imel deželni odbor skrbeti, da bi se bile obravnave zvr-šile. Jaz se bojim, ker imamo še veliko takih projektov, ako se ne bode hitro delovalo, da bodemo s tem zopet veliko zamudili. Poglejmo na Koroško deželo. Tam so v primeri s površjem, prebivalstvom in davkom, katerega plačujejo, dobili veliko več, ko bi smeli zahtevati. Se ve, da so tam posebne okol-nosti, ki so se jemale v poštev pri odmerjevanji državnih doneskov čez navadno mero, ali taka in jednako važna uprašanja imamo tudi pri nas na Kranjskem in želeti je le, da bi deželni odbor stvar pospeševal, da bi se državni upravi zamogli v kratkem predložiti vsi projekti o tem, kar je želeti, da izvedemo v naj-bližnjej bodočnosti. Opozarjam tu še na uravnavanje Vipave in na osuševanje Ljubljanskega močvirja, za kar je plan že od leta 1880. dogotovljen. Ako se stvar nepospeši, ne utegnemo od države toliko dobiti, ko bi smeli pričakovati, ker se bode engažovala že
drugod. Namen moj je torej, naprositi deželni odbor, da bi taka dela, pri katerih moremo zahtevati donesek iz državnega melijoracijskega zaklada, kar najbolje mogoče pospeševal.
Poslanec Detela:
Po tem, kar je omenil gospod poslanec Hribar, misliti bi bilo, da je deželni zastop, oziroma deželni odbor, mnogo zamudil, ker ni pridobil toliko državnega doneska, kolikor primeroma druge dežele. A to mujenje ni opravičeno in opominana škoda, da tistih 85.000 gold., katere bi bila dežela Kranjska iz melijoracijskega zaklada v primeri drugih dežel morala dobiti, ni v tem celem znesku dobila, je popolnoma ilu-zorična.
Vsaj je znano, da je dospevek iz melijoracijskega zaklada za uravnanje voda in za osuševanje v znesku 30% in za zagradbo hudournikov v znesku 50% do-t.ičnih troškov le zadobiti, če prevzame dežela naj manj tudi 30% troškov, in če pokrijejo udeleženci (interesenti) primankljej in sicer v prvem slučaji s 40% in v drugem slučaji z 20%.
Ge bi dežela Kranjska dobila za uravnavo voda in osuševanje iz melioracijskega zaklada 85.000 gold., skladati bi morali tudi deželni zaklad in udeleženci čez 198.000 gold.
Koliko težave pa je, od udeležencev doneske dobiti, to uči že dosedanja skušnja pri zagradbi v Mojstrani in pri projektirani zagradbi Pišence.
Tudi glede nameravane uravnave Mirne pokazale so se enake težave, ker udeleženci, kateri bodo korist od tega p o d v z e tj a imeli, se branijo, kakor sem slišal iz zanesljivega vira, da bi prevzeli oni del troškov v znesku 42.000 gold., kateri jim je po dotičnem načrtu zakona naložen.
Jaz torej ugovarjam, da bi bil deželni odbor glede doneskov iz državnega melijoracijskega zaklada kaj zamudil.
Ko bi hotel slavni deželni zbor, da bi se mnogo več iz melijoracijskega zaklada dobilo, skladati bi moral tudi mnogo več iz deželnega zaklada in nakladati udeležencem taka bremena, da bi jih zmagati ne mogli.
Ge se pogledajo računi deželnega zaklada prejšnjih let in se primerja, koliko se je za deželno-kul-turne namene storilo, razvidi se jasno, da se vsa prejšnja leta, kar obstoji autonomna deželna uprava, ni toliko za de žel no-ku lt urne stvari storilo, kakor zadnjih šest let.
Misel je opravičena, da se skuša kolikor mogoče dobiti iz državnega melijoracijskega zaklada, pa je treba tudi pomisliti, kako bodemo onih 70 % oziroma 50% potrebščine pokrili, katere imajo dežela in udeleženci skladati. Torej niti deželnemu odboru, niti deželnemu zboru ni predbacivati, da bi bila v tej zadevi kaj zamudila.
Poročevalec Povše:
Spregovoril bi par be. ed v pojasnilo stvari, katera se mi sama ob sebi dovelj važna dozdeva. Gospodu dr. Papežu imam omeniti glede njegovih opazk zarad
146
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. — VIII. Sitzung mn 31. Dctalier 1889.
vodnih zadrug. Vodne zadruge so ustanove, katere imajo značaj prisiljenosti, in jaz mislim, da se z menoj strinja ves slavni zbor, da se hode ta deželni zakon uporabljal le, ko bode deželni zastop prepričan o velikej nevarnosti in škodi, ki bi zarad trdovratnosti adjacentov nastopila za pokrajine, kajti ko je la tolika, da se ne strinja več s potrebami pokrajine, je dolžnost, da se s pripomočjo zakona ljudje do pameti dovajajo. Jaz pa ne zavzimam danes tega stališča, ampak mislim, da bode pri posvetovalnih shodih glavna naloga odposlanca deželnega odbora, da bode interesente kmetovalce prepričal o tej veliki koristi in to se bode posrečilo le, ako bode adjacentom povedal, po katerej poti bode mogoče te troške pokriti, ne da bi takoj denar dali. Dokler tem adjacentom, ki se danes v prav žalostnih razmerah nahajajo, ne bodemo omogočili, dokler jim ne damo prilike, da bodo zajemali iz posojil, katera bodo zamegli v anuitetah povrniti, ni mogoče ljudi pripraviti, razen če so zelo inteligentni ali požrtvovalni, ali teh premis ni pri priprostem kmetu vedno in zatorej treba skrbeti za to.
Častitemu gospodu Hribarju odgovarjam, da je letos državni zbor podaljšal melioracijski zaklad za daljnih 10 let, torej smo za 10 let osigurani. Moram pa poudarjati, da sem jaz kot novi ud tega slavnega zbora z radostjo prebiral poročila in sem bil kot ekonom zadovoljen, da je naš slavni zbor že toliko storil, in nadejam se, da bode gotovo tudi v tej meri nadaljeval. Na to. da bi bila nevarnost, da državni zbor ta fond skrajša, ne verujem. Dandanes se začnb zanimati za agrarne razmere, in državni zbor bi bil samemu sebi nasproti, ko ne bi skrbel za to, da se ta fond še nadalje votira in bi mu morali odreči, da je on iz prepričanja pospešitelj agrarnih razmer. Pa kakor je brati, se zboljšujejo naše državne finance, kar nas kmetovalce davkoplačevalce, ki moramo bridko donašati v državni žakeljček, razveseljuje, da bode enkrat prebitek, iz katerega bodemo mi kmetovalci v večji meri zahtevali, naj se nam eksistenca zboljšuje, da bodemo zamogli redno donašati v ta državni žakeljček; torej se ni bati, da bi se ta zaklad tudi v našo pomoč ne obračal.
Glede Mirne moram omeniti, da je teh 5000 gold., katere je visoko ministerstvo že odmerilo za pred-pripravljajoča dela, še zmiraj mogoče uzdigniti do 81. marca 1890, torej še je dovelj časa, da deželni odbor teh obljubljenih 5000 gold, izposluje in se ni bati zamude roka.
Deželni glavar:
Preidemo k glasovanju, in prosim gospode, ki priti-de predlogu upravno-gospodarskega odseka, naj blagovnic ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je obveljal.
Poročevalec Povše:
Poročilo pod m arg. št. 24. zarad poizvedeb za uravnavo Krke naj slavni zbor sklene sprejeti na znanje in naj naroča deželnemu odboru, da to zadevo po vsej moči pospešuje.
To je moj kratki predlog. Gospodje ste gotovo brali, da deželni odbor na svojo vlogo od visoke vlade še ni dobil odgovora, in mislim, da je z odsekoviin predlogom tistim, ki se zanimajo za uravnavo Krke, več ali manj ustreženo.
Poslanec Suklje:
Par skromnih besedic k tej marginalni številki letnega poročila, ki se glasi: «Pozvedbe glede uravnave reke Krke.» Mi smo culi danes zastopnike Gorenjske in zastopnike Notranjske, ki so se zanimali za svoje vodne stavbe, tudi neko dolenjsko vprašanje se je razpravljalo, namreč ureditev reke Mirne, bodi mi torej dovoljeno, spregovoriti nekaj besed tudi o vprašanji naše Krke in njene uravnave.
Ako pogledamo stenografske zapisnike naše slavne zbornice, vidimo žalostno prikazen, kako smolo imamo Dolenjci s svojimi najvitalnejšimi težnjami. Poglejte dolenjsko železnico! Mi jo zahtevamo že skorej četrt stoletja, ves svet je že preprežen z železnicami, mi je še nimamo. Vsako leto se ponavljajo tožbe o naših cestah. Poslanci dolenjski, mi storimo svojo dolžnost, ali vkljub temu ne moremo odpraviti tistih monst.ro-zilet pri naših cestnih zgradbah. Vedno še imamo stari Wagensberg, našo glasovito cesto čez Lužarje in v Črnomaljskem okraji tisto žalostno prikazen, da je še dandanes brez vsake prave zveze s središčem dežele, z mestom Ljubljanskim. Enako je pri Krki, 15 let je tega, kar je ranjki dr. Razlag stavil nasvet v deželnem zboru, naj bi se uredila Krka na svojem spodnjem delu. Leta 1885. sem se jaz lotil tega vprašanja (eisern stavil resolucijo, in slavni zbor bil je tako prijazen, da je pritrdil temu mojemu resolucijskemu predlogu. Spravil sem to stvar v državni zbor in tam nadaljeval pričelo akcijo, in tudi tu je vsaj predlog, katerega sem stavil, obveljal v toliko, da se je velika večina strinjala s tem predlogom. Lani smo že pozitiven ukrep storili. Mi nismo mogli drugače računati nego na podlagi zakona z dne 30. junija 1884. 1, namreč skušati, da dobimo najprej projekt, ter da na podstavi tega projekta po deželnem zakonu uredimo to zadevo. Dejali smo, polovico (roškov za poizvedbe damo mi s tem pogojem, da država prevzame drugo polovico. 13 mesecev je minulo od tega sklepa, pa do današnjega dne ta korak ni imel nobenega uspeha, in dandanes vam Krka ravno tako preplavlja svoja obrežja in ravno tako škodo dela, da celd hujše kakor prej! Kolikokrat je letos prestopila bregove svoje in kako škodo je prizadjala dotičnim posestnikom! Jaz sam sem bil pričetkom oktobra v Konstanj e viškem okraji en dan ali dva po jesenski veliki povodnji. Pol mesta Kostanjeviškega je bilo pod vodo in ako ste si ogledali zunaj polje, tisto lepo polje, s tisto lepo ajdo — slana jej je bila prizanesla — pa vse je stalo pod vodo in je gnilo. Ljudje so bili že sejali, kar je bilo posejanega, zgubljeno je bilo. Tako je bilo okoli Kostanjevice, kjer je vender še bolje, kakor pa šele po vaseh ob Krki sami, kjer so ljudje za štiri do pet. dni morali bežati iz svojih hiš, ter ves ta čas morala je živina stati v vodi!
147
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. -
Kdor hoče sprevideti in zračunati, kake kvarne posledice izvirajo iz ponavljajočih se povodenj ob spodnji Krki, ogledati si mora la svet. Mi nimamo dosti takega sveta na Kranjskem. Pojdite doli v to dolino! Na eni strani prijazne vinske gorice, na drugi temno gozdovje Gorjanca, na sredi pa tista široka ravan se svojo črno mastno prstjd — skoraj kamna ni, zgolj humus, deloma lepa hrast.ovina, deloma lepo polje in izborni travniki. Ako bi imeli tak svet v istinito kulturnej državi — in kadarkoli pridem na Dolenjsko, dvojit začnem, če je Avstrijo zares prištevati kulturnim državam — bi se taka pokrajina mogla meriti z najrodovilnejšimi, kar jih je. Ali kako je dandanes? Vinograde je trtna uš uničila in kar je polja ob spodnji Krki, to vam pride in kvari ravno ta reka. Danes smo sicer culi samostalni predlog častitega tovariša, ki nam je tukaj neko sredstvo povedal proti vsem ranam in bolečinam našega gospodarstva. Pazljivo sem posluša) njegov govor, vidi se mi pa, da je bilo preveč v njem takozvane «Zukunftsmusik», in ne vem, ali bode hipotečna banka v stanu, bede rešiti naš narod, zlasti prebivalstvo Dolenjske rešiti na tak način, kakor je bil to danes nam razjasnil častiti gospod kolega. O lej reči se bode še diskutiralo in takrat bodem skušal svoje stališče opravičiti, to pa je gotovo, naj si bode na ta način ali ne, naj si bode tak zavod tudi v stanu poprijeti se takega melioracijskega dela, prej moramo imeti pri pral javna dela, v prvi vrsti generalni projekt. Zarad tega storili smo tudi lanski sklep, in mene je srce bolelo, ko sem v letnem poročilu bral: «Dotični dopis se do sedaj še ni rešil.» Gospoda moja, ako smo mi poslanci izbrani ter sem poslani od prebivalstva dežele naše, da zastopamo korist njegovo, ako izrečemo tako skromno željo, ako od države, katerej žrtvujemo svoj davek, svojo kri in kri svojih sinov, zahtevamo t.ako malenkost, čudno je vsakako, da moramo čakati tako dolgo in brez uspeha. Ne bodem stavil nobenega predloga in ga ne morem, dokler ni dopis rešen. Apostroliram pa, sklicujem se na gospoda deželnega predsednika, na moža, ki pozna deželo našo, ki jo ljubi in katerega čisla prebivalstvo naše, naj on poizveduje, ali so pritožbe, katere sem tukaj spravil na dan v imenu prebivalstva, ali so opravičene, in ako to najde, naj z vsem svojim vplivom dela na to, da se ubogi Kostanjeviški okraj, katerega sicer čaka silna beda, enkrat reši nadloge, ki ga že toliko časa tare.
Deželni predsednik baron Winkler:
Jaz ne bodem tajil, da je obžalovanja vredno, da stvar, o kateri je govoril gospod predgovornik, dosihmal še ni rešena, in upravičena je morda trditev njegova, da bi se ista v 13. mesecih dala dognati; ali dozdeva se mi, da stvar ni popolnoma zanemarjena, ampak da se je že marsikaj storilo v tej zadevi, ki bi bila tudi že v redu, da ne bi bile nastale nekatere zapreke. Ako se dobro spominjam, imel sem dotične spise pred nekaterimi meseci v rokah in zapazil sem, če se ne motim, nekatere zapreke, katere se ne morejo tako n agio m a odstraniti. Hočem še dobro pre-
- VIII. Sitzung am 31. Dctotzer 1889.
gledati spise in videl bom, kateri zadržki se ustavljajo zvršitvi sklepa slavnega zbora, in zagotavljam, da bom od svoje strani silil na to, da se izpolni, kar se je danes tukaj sprožilo. (Klici na levi: — Rufe links: Dobro! Dobro!)
Poročevalec Povše:
Jaz mislim, da mi k tej izjavi visokorodnega gospoda deželnega predsednika ni treba nič pristaviti, ker bode gospod poslanec Konstanjeviškega mesta s tem pojasnilom gotovo zadovoljen. Rad priznavam, da je ta uravnava potrebna. Enkrat sem bil v Kostanjevici, pa sem moral veslariti okoli mesta. Vinograde jim je pokončala trtna uš in sedaj še nevarnost za polje, oziroma njega pridelke, katere povodenj mnogokrat ugonobuje.
Deželni glavar:
Preidemo k glasovanju, in prosim gospode, ki pritrde predlogu upravnega odseka, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Poročevalec Povše:
V marg. št. 35. poroča deželni odbor o predda-nem načrtu za osuševanje barja.
Ker bo deželni odbor še v letošnjem zasedanji izročil posebno predlogo, po kateri naj se zvrši osuševalno delo, in kako naj se pokrijejo dotični troski, stavlja gospodarski odsek predlog:
«Slavni deželni zbor naj sklene sprejeti poročilo pod marg. številko 25. na znanje, kakor tudi pod številko 27. navedeno poročilo o močvirskem zakladu.»
Poslanec Ogorelc:
Veseli me, da se slavni zbor ozira na, skorej bi rekel, najvažniše delo, katero imamo pred sabo, to je osuševanje močvirja. Hočem samo izraziti željo, da bi slavni zbor s sodelovanjem močvirskega odbora na to delal, da bi se to delo, kolikor najbolj mogoče, pospeševalo, da bi se v kratkem počelo, kajti ako se to odlaša, potem, kakor je slavni zbor gotovo preverjen, morajo močvirci svoja revna posestva čisto zapustiti in iti beračit okoli, kjer denarja nimajo, da bi se mogli izseljevati v druge boljše kraje. Delo to je tako nujno, da se ne sme čisto nič več odlašati.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki pritrde nasvetu upravnega odseka glede marg. št. 25. in 27., naj blagovole obsedeti.
(Obvelja — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Poročevalec Povše:
Poročilo v marg. št. 8. zarad prenaredbe vodnega zakona, vsi e d katere prenaredbe bi se voda tudi izkoristiti prepustila kmetijstvu, in sicer za namakanje
148
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. — VIII. Sitzung am 31. Dctober 1889.
travnikov, ki so prava podpora za naši deželi toliko važno živinorejo, naj sprejme slavni deželni zbor odobrovalno na znanje; prav tako poročilo k marg. št. 10., k kateri izreka upravni odsek svoje obžalovanje, da ni mogoče ustreči želji občine Vinica.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Tudi inarg. št. 9., 11., 12. in 13. govore o podporah podeljenih za naprave vodnjakov in vodnih shramb, naj slavni deželni zbor sklene sprejeti na znanje.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Pod marg. št. 14., 16., 17., 18., 28. in 29. navedene razdelitve podpor iz deželno - kulturnega zaklada naj slavni zbor odobrovalno jemlje na znanje.
Poslanec Stegnar:
Izprosil sem si besedo glede marg. št. 14.; tukaj so izkazane občine, oziroma šole, katerim se je naklonila podpora za šolske vrte. Svota 290 gold, gotovo ni velika, potrebščine za obdelavanje šolskih vrtov so pa, rekel bi, znatne. Da se ni več storilo v tej zadevi, ne bodem poudarjal in tudi ne preiskaval uzrokov, sklicujem se pa na željo, katero sem v imenu odseka za letno poročilo pred dvema letoma imel tukaj čast izreči. Tista je merila na to, naj bi se vsako leto v letnem poročilu izkaz priobčil, v katerem bi bilo videti stanje šolskih vrtov. Odsek za letno poročilo se je takrat obilo pečal s to stvarjo, in sestavil je tak obrazec za spregled deželnemu odboru v poljubno porabo; po onem obrazcu bi se bilo ravnati pri priobčenji dotičnega izkaza o stanji Ijud-skošolskih vrtov. Lanskega leta je bil deželni odbor prej sklican, nego je bilo možno deželnemu odboru tisto poročilo od c. kr. deželnega šolskega sveta dobiti; tudi letos je zborovanje nekoliko prej nego je bilo v prejšnih dobah in to utegne biti uzrok, da tistega statističnega izkaza ni bilo moči dobiti in priobčiti. Vsakako pa sem pričakoval, da bode letos deželni odbor vsaj za 1888. leto kako obširnejše poročilo prijavil, da bi se videlo, kako stoje šolski vrti pri nas na Slovenskem. V drugih kronovinah se osebji o c. kr. kmetijske družbe jako zanimajo za te stvari in priobčujejo leto za letom zanimiva poročila o stanji šolskih vrtov; pri nas se dosedaj v tem obziru nasproti javnosti še nič ni zgodilo in brž ko ne tudi letos dotičnega poročila deželni odbor ni sprejel, torej se ni česa ne ve, kaj se je v sadjarstvu na ljudskih šolah v preteklem letu zgodilo. Sklicujem se na tisti predlanski nasvet odseka za letno poročilo, ki je bil potem deželnemu odboru v preudarek in eventuelno zvršitev izročen, in prosim slavni zbor, naj bi blagovolil sprejeti sledeči nasvet:
«Deželnemu odboru se naroča, da vsako leto priobči statistični pregled o stanji šolskih vrtov, kakor-šnega si lahko izprosi od slavnega deželnega šolskega sveta, ki zbira dotična poročila šolskih vodi teiste v.»
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Poslanec Detela:
Jaz bi le omenil, da deželni odbor v svojem področji s šolskimi vrti nima nič opraviti. On dobi le tistokrat, vednost o njihovi eksistenci, kadar mu predloži deželni šolski svet prošnjo za podporo t.acih vrtov. Ako želi slavni zbor, da se o tem kaj poroča v letnem poročilu deželnega odbora, treba je, da se obrne deželni odbor do deželnega šolskega sveta, za potrebne date. Ker torej šolski vrti ne spadajo v področje deželnega odbora, zato se tudi ni o tem do zdaj nič poročalo.
Deželni glavar:
Jaz bi le djanski opazil, da se resolucija gospoda poslanca Stegnarja glasi na to, naj se deželni odbor obrne do deželnega šolskega sveta.
Poslanec Stegnar:
Ker je že gospod deželni glavar blagovolil to zadevo pojasniti, mi le še preostaje poudarjati, da hočemo vedeti, kakošno je stanje šolskih vrtov na Kranjskem. Ker dežela, svoj prinos daje, mislim, da smo opravičeni, zahtevati o tem pojasnila. S tem bomo tudi dosegli, da se bodo gospodje poslanci zanimali za stvar, ki je za naše kulturne razmere velikega pomena. Za to toplo priporočam, da se moj predlog sprejme, vsled katerega bodemo jako poučljive izkaze o šolskih vrlih vsako leto dobivali.
Deželni glavar:
Glasovati nam je najprej o predlogu upravnega odseka, in prosim, naj gospodje, ki temu pritrde, blago-vole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Sedaj pa prosim gospode, ki pritrde nasvetu gospoda poslanca Stegnarja, naj blagovole obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.)
Poročevalec Povše:
V marg. št. 15., 19. in 20., v katerih poroča deželni odbor ob obravnavah, oziroma podporah za gozdne drevesnice, je gospodarski odsek mnenja, priznavajoč veliko važnost pogozdovanja, da bi se naročilo deželnemu odboru, da skuša od visoke c. kr. deželne vlade doseči, da se državna gozdna drevesnica, kolikor mogoče, decentralizuje in to iz uzroka, da ne bode gospodarjem toliko težav in ovir trpeti, da dobi čvrstih in svežih gozdnih sadik. Sedaj se le prego-stokrat dogodi, da morajo n. pr. kmetovalci iz Dolenjskih okrajev, katerih ne veže nobena železnica, od katerih imajo nekateri okraji kar par dni pota, da dospe do državne gozdne drevesnice ali pa morajo dobivati jih po voznikih čez veliko dni, da že vse ovenele ali sparjene dobe, kar pa ne provzročuje le škode dotične, ampak tudi vpliva na to, da priprosti kmečki gospodarji potem postanejo nespravljivi nasprotniki takih sadik in nasadb.
149
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. -
Ker ima slavna c. kr. deželna vlada po vseh okrajih že nastavljene svoje gozdno -tehnične organe, lehko ji bo uslišati to željo deželnega zbora, da priredi tudi za Dolenjsko več ali vsaj eno državno drevesnico, iz katere bo mogoče kmetovalcem v bližini dobivati čvrstih in svežih gozdnih sadile, od katerih je le pričakovati resnično lepih nasadbenih uspehov.
Ob enem naj deželni odbor skrbi za to, da ho gozdna drevesnica na deželnem Grmskem šolskem posestvu se po potrebi razširila in pravilno oskrbovala.
Sicer predlagam: «Slavni deželni zbor naj blagovoli sprejeti pod točkami navedeno poročilo na znanje.»
Poslanec ces. svetnik Murnik:
Slavni zbor! Pri obravnavanji § 3. o deželno-kulturnih razmerah omenjalo se je že mnogokrat, koliko škoduje posameznim, koliko celim občinam, koliko celi deželi, da se gozdi posekujejo, ne da bi se gozdni zakon tudi tako zviševal kakor to določila njegova zahtevajo. Vsled tega gode se ne le po drugih deželah, ampak tudi na Kranjskem že velike škode. Vsako leto beremo, da se je v tem ali onem kraji po povodnji godila jako velika škoda, in to velja posebno o poročilih, katera so letos dohajala z dežele. Mislim, da mi ni treba dokazovati, da je tem povodnjam v prvej vrsti uzrok ta, da se gozdi preveč posekujejo. To so dokazali že veščaki, in mislim, da je to tudi zadosti in da mi ni treba dalje dokazovati. Da se pa to tako hitro godi, je deloma to uzrok, da se v sedanjem času železnic in telegrafov le prelahko prodajo gozdni pridelki, in to zapelje marsikoga, ki je pred varoval svoj gozd, da bi ga imel zase in dobil nekoliko dobička vsako leto, da ga hitro poseka in da potem posekan gozd pusti kot navaden pašnik. Priznavati se mora, da deželna vlada v zadnjih letih dokaj bolj strogo zvršuje gozdni zakon, kakor seje zvrševal prejšna leta, a jaz bi vender rekel, da ga ne zvršuje tako, kakor bi se moral zvrševati. Krivo ni, da bi deželne vlade organi ne spolnjevali svojih dolžnosti tako, kakor se zahteva, ampak mislim, da je krivo to, ker je premalo teh organov. Ti nikakor ne morejo vedno za vsakim kmetom stati, ne morejo zvedeti, kje se je kak gozd prodal, kje v golo posekal. Ljudje potrebujejo se ve da nadzorstva, in to načelo našlo je tudi v gozdnem zakonu prostor. V njem so stroga določila, kje se sme posekavati in kako se mora potem delati, ako se je gozd kje posekal, tudi je določeno, da se mora ta ali oni, ako se ne ravna po določilih zakona, kaznovati. Ali le redkokrat pride vlada ali njeni organi do vednosti, da se je kje zakon prestopil; od občin, ki so tudi dolžne paziti, da se posamezni gozdi ne posekujejo, ni dobiti poročil in to posebno zarad tega ne, ker je splošno znano, da je t.eško županstvu na-znanjevati svoje sosede vladi, da bi se kaznovali. Marsikateri posestnik je že to stvar preudarjal in mislil na to, kako bi se na najbolj! način določilom gozdnega zakona zadostovalo. Napravil si je malo drevesnico ter začel pogozdovati in kazati svojim sosedom, kako se to lepo zvrši. To je tudi slavna vlada s tem naredila, da je začela pogozdovati Kras. Medtem se pa I
- VIII. Sitzung mn 31. October 1889.
vendar delajo novi Krasi. Naj preidemo Gorenjsko, Dolenjsko ali Notranjsko, ni nam treba dosti opazovati in videli bomo, da se z gozdi tako grdo ravna, kakor se le more. Namen moj je, da bi se daljnemu pose-kavanju v okom prišlo, in to bi se vsaj deloma lahko tako doseglo, ko bi se bolj strogo kot dosedaj pazilo na to, da se gozdni zakon zvršuje in vse goličave tudi precej pogozdujejo. Ker pa od občin ni pričakovati, da bi same morda tudi za svojo občino kaj storile, treba je tudi v tem, da dežela pomaga k temu, da pripomore, da se bodo ložje drevesnice napravile. Znano je, da posestniki radi kupujejo sadike, ako jih le dobiti morejo. Vlada je tudi tu dokazala, da ji je veliko ležeče na tem, tudi, kar se tiče pogozdovanja, pomagati. Ona je napravila glavno drevesnico v Ljubljani, in priznati se mora, da ta jako veliko koristi; trditi se pa tudi mora, da ne more zadostovali vsem zahtevam, ki se do nje stavijo.
Trdi se pa tudi od mnogih, da so sadike deloma predrage, da se jih mnogo posuši in tudi mnogo ne prime, in to le zarad tega, ker se predaleč pošiljajo in tedaj prepozno v zemljo pridejo. Vsled tega bi bilo treba, da bi se neka decentralizacija . na korist naših občin in vse dežele napravila. Z ozirom na vse to nasvetujem sporazumno z upravnim odsekom sledeče:
«1.) Slavna vlada se. prosi, da po svojih organih strogo pazi, da se bodo izsekani gozdi pogozdovali in gozdni zakon strogo zvrševal.
2.	) Deželnemu odboru se naroča, da dela na to, da se saj v vsacem sodnem okraji napravi po ena gozdna drevesnica.
3.	) Slavna c. kr. deželna vlada se prosi, da vpljiva po svojih organih, da se v sklepu 2. omenjene drevesnice napravijo.
4.	) Deželnemu odboru se naroča, da dovoljuje za take drevesnice, ako treba, primerne podpore.
5.	) Slavna c. kr. deželna vlada se prosi, da bi ustanovila podružnice gozdne drevesnice v Ljubljani.»
(Predlogi poslanca Murnika in predlog upravnega odseka obveljajo brez daljšega razgovora. — Die Antrüge des Abgeordneten Murnik und der Alttrag des Verwaltungsausschusses werden ohne weitere Debatte geuehinigt.)
Poročevalec Povše:
Preidem na črko B. Agrarne razmere k marg. št. 30., iz katere je razvideti, za koliko se je hipotečno zadolženje v deželi pomnožilo. Gospodje so gotovo to že pregledali, in jaz bodem torej le reasumiral skupno, da se je zadolženje pomnožilo za okroglo pol milijona goldinarjev, iz česar je razvidno, kako gremo rakovo pot. V odsekovem imenu predlagam, naj slavni zbor poročilo k št. 30. sprejme na znanje.
Poslanec Hribar:
Visoka zbornica! Želel bi, ker se nam vsako leto že podaja tak pregleden izkaz o spremembah pri posesti in o novih bremenih, da bi se tudi razbremenitve jednako pregledno sestavljale. Pri novih dolgovih na-
150
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. — VIII. Sitzung am 31. tictobcv 1889.
bajamo v izkazu rubrike glede kupnine, posojil in drugih pogodeb, opravičenih prenotacij, eksekutivnih vknjižeb in vknjižeb vsled smrti; pri razbremenitvah pa le dve rubriki. Preučil sem pazljivo številke v izkazu c. kr. statistične osrednje komisije in prišel sem do zanimivih resultatov. Tako razvidite, da se novo zadolženje ne vjema vselej z rubriko bremen, nastalih vsled posojil. V mogih krajih so se vzela nova posojila, a kljubu temu se je vender več odpisalo, ko na novo vknjižilo. Tako je na priliko v Kočevskem okraji bilo vknjiženih novih posojil 41.395 gld. in vender se je v primere k novim vknjižbam več izknjižilo za 1653 gold. Tiste številke nam dokazujejo, da je čisto opravičeno, kar sem trdil danes zjutraj, namreč, da je lahko pristopen realen kredit vselej koristen. V Kočevji so dobili hranilnico. Ker se je — gotovo večinoma vsled njenega poslovanja — 41.395 gld. posodilo, v ta okraj moralo se je gledati, da so se prejšne vknjižbe ižčistile, in tako se je napösled veliko več bremen izbrisalo, ko na novo uknjižilo. V izkazu nahajate pa tudi pri obremenitvah vsled kavcij pri nekaterih okrajih interesantne podatke. To posebno pri Kočevji, Ljubljanski okolici, Kamniku in Vrhniki. Tu imate taka trgovinska in obrtnijska podjetja, ki potrebujejo kavcij in jih vknjižujejo na posestva. To pa nikakor ni dokaz, da kmetijstvo nazaduje. Ravno ta rubrika utegne dokazovati, da se kupčija širi in da obrtnija napreduje. Zaradi tega bilo bi važno, ako hočemo dobiti pravi pojem o tem, napreduje ali nazaduje kmetijstvo, da imamo pri razbremenitvah tako po rubrikah sestavljene številke, ko pri obremenitvah, in zaradi tega predlagam:
Slavni zbor naj sklene:
«Deželnemu odboru se naroča, naj se obrne do c. kr. statistične centralne komisije s prošnjo, naj mu podaja za naprej glede razbremenitev istotako sestavljene izkaze, ko glede obremenitev.»
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Poslanec dr. Vošnjak :
Deželni odbor se že od leta 1883. vsako leto obrača do statistične centralne komisije na Dunaji in prosi, da dobi podatke, ki so tudi letos v poročilu natisneni. Enaki podatki za vsako drugo deželo se vsako leto objavljajo v publikacijah centralne komisije.
Nikjer pa niso bolj natančni podatki zarad razbremenitve; mogoče da jih imajo in ako jih imajo, jih bodo tudi nam naznanili. To bi najbolj vedli pri sodiščih povedati, ker iz poročil sodišč se sestavljajo ta poročila. Sicer pa niman nič proti temu predlogu. Deželni odbor bode pisal na Dunaj, in ako mu bode mogoče te podatke dobiti, jih bode vsakako objavil.
Poslanec Višnikar:
Jaz si usojam v pojasnjenje ravno od gospoda predgovornika navedenega povedati, da v dotičnih izkazih za centralno statistično komisijo ne nahajamo drugih rubrik pri razbremenitvi in bi torej morala
najprej državna oblast, sodiščem dati druge obrazce, da bi se zamoglo temu ustreči.
Poročevalec Povše:
Jaz se strinjam s tem, ako slavni zbor predlog gospoda Hribarja sprejme. Kolikor jasneja je taka tabela, tem boljša.
Deželni glavar:
Glasovati nam je najprej o predlogu upravnega odseka, in prosim gospode, kateri mu pritrde, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Prosim nadalje gospode, ki pritrde predlogu gospoda poslanca Hribarja, naj blagovole ustati. (Obvelja. — Angenommen.)
Poročevalec Povše:
Marg. št. 31. naj slavni zbor blagovoli vzeti na znanje. Dostaviti mi je le, da se je letos le jedna nova posojilnica ustanovila, namreč v Ribnici. Jaz bi želel, naj se jih ustanovi kolikor mogoče in s tem opomore kmečkemu kreditu.
(Obvelja. — Angenommen.)
Preiti mi je k črki C. «Zdravstvene reči.» Jaz sicer nisem strokovnjak v tej reči, pa bom skušal zadostovati svoji nalogi. V imenu odsekovem mi je čast nasvetovati: «Poročilo k marg. 32., 33., 34., 35., 36. in 37. sprejme deželni zbor na znanje in ob enem izreče visoki c. kr. deželni vladi svojo zahvalo, da je nastavila še dva okrajna zdravnika ter s tem ustregla želji deželnega zastopa.»
Poslanec Pfeifer:
Ko so leta 1888. in prve mesece tekočega leta hudo razsajale osepnice po Kranjskem, zlasti po nekaterih dolenjskih pokrajinah, čutil sem dolžnost, v državnem zboru opozarjati vrhovno državno oblast na Dunaji na to strašno bolezen, nädejaje se, da bodo prizadeti okraji deležni postali državne pomoči, kakor jo je prejela Goriška o priliki bolezni pellagre in Dalmacija ob času bolezni škrljeve. Zalibog, zapuščena je ostala Kranjska, pozabljena Dolenska.
Zdravniki so imeli mnogo posla, posebno v prostranem Krškem okraji je bil edini zdravnik vedno na nogah, hodil od vasi do vasi, konstatoval koze danes v tej hiši, jutri v drugi hiši ter kontumaciral kozave hiše, tako, da v tako hišo ni smel nobeden človek notri in tudi iz nje ne vun, da se bolezen ne raznaša; bolniki so bili veliki reveži, večkrat niso imeli ne potrebne hrane ne postrežbe, v nekateri hiši ležalo je 3 in več kozavih poleg mrtvega, še lakote bi bili lahko pomrli, ako bi jim ne bili usmiljeni ljudje postregli, ter donašali, česar so potrebovali.
Za vsakega zaprtega hudodelnika, za vsako kravo, za vsako domačo žival je bolj skrbljeno, kakor je
151
Vlil. seja dne 31. oktobra 1889. — Vlil. Sitzung am 31. October 1889.
bilo semtertjä za kozave ljudi, ki so vsled velikega siromaštva Ivpeli pomanjkanje tečnega živeža, tople obleke i. t. d.
Zdravniki so storili, kar je bilo v njih moči, porabili mnogo karbola za razkuženje ter cepili, kolikor so mogli omisliti cepiva iz lastnega žepa proti posle-dobnemu povračilu — obravnava namreč takrat še ni bila končana — kdo plača potrebno cepivo: država ali dežela? Aleopatični zdravniki niso mogli nič druzega storili, ker pri kozah opravijo, kakor so se nekateri bolniki šalili, približno toliko, kakor žaba pri lešniku.
Homeopatična zdravila bi bila bržkone prinesla kaj pomoči. Pa še nekaj bi se bilo lahko storilo, namreč: razglasil bi se bil pri farnih cerkvah, pri občinskem uradu, po novinah primerni pouk, kako je treba ravnati s kozavimi glede toplote v sobi, v kateri bolnik leži, glede odeje, hrane in pijače, kaj storiti, če bolnika huda vročina kuha, če mu kri v glavo tišči i. t. d.
Treba tudi opozarjati in skrbeti, da se drugi ne okužijo, zato naj v sobi, kjer bolnik leži, navede prav gost dim s tem, da kapljajo terpentinovega olja na žrjavico, ne iz steklenice — zavoljo nevarnosti ognja — ampak iz žlice.
Napravil sem le kratke opazke, ker so se v novejšem času zopet pokazale osepnice v Železnikih in ker želim, da ne bi noben okraj vsled te strašne bolezni toliko pretrpel, kakor nedavno Dolenjska.
Deželni glavar :
Glasovati nam je o predlogu upravnega odseka, in prosim gospode, kateri mu pri trde, naj blago vole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in s tem rešena ta točka dnevnega reda.
13, Ustno poročilo finančnega odseka 0 pobe-ranji deželne naklade na žgane opojne tekočine v lastni režiji (k prilogi 28.).
13. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend die Eiuhebnug der Landesauflage auf den Verbrauch von gebrannten geistigen Flüssigkeiten in eigener Regie (zur Beilage 28).
Poročevalec Suklje:
V imenu finančnega odseka, častiti gospodje lo-varši, poročati mi je o prilogi 28., v katerej poroča deželni odbor o poberanji deželne naklade na žgane opojne tekočine v lastni režiji. Iz te priloge raz vidimo, kako je deželni odbor rešil nalogo, izročeno mu v XIV. seji dne 18. oktobra 1888. Takrat smo bili sklenili, naj dežela prevzame poberanje deželne naklade na žgane opojne tekočine v svojo režijo in da se naroči deželnemu odboru, naj ukrene, kar treba, da se bode poberanje lahko pričelo s prvim janu-varjem tega leta.
To se je zgodilo, deželni odbor je sistemizoval dotične službe in jih oddal. Imenovani so bili gospod nadzornik Josip Lubey, upok. c. kr. finančne straže nadkomisar, eden revident in 58 dacarjev. Cela dežela se je razdelila v 51 bolel.nih okrajev, in to število je ostalo nespremenjeno, dasiravno so trije okraji odpadli, namreč v Dolu, Žireh in Trebnjem, vsled tega, ker je bilo treba napraviti v političnem okraji Ljubljanske okolice tri nove boletne okraje.
Dotičnim uradnikom in deželnemu odboru bilo se je dalje tudi ozirati na zakon, katerega smo sklenili dne 16. oktobra 1888 in kateri je našel Najvišje potrjenje, zakon namreč, s katerim se oprošča ono žganje, ki je narejeno iz domačih tvarin in služi domači porabi, deželne naklade. Konstatovati moram, da v tem oziru, kakor tudi sicer, je deželna lastna režija pri poberanji te naklade nekako kulantno postopala. Ne č-ujemo več one obilice pritožb, katere so prejšnja leta vedno se slišale o postopanji zakupnikovih organov.
Tudi kar se remanencij tiče, bila je stvar po-voljno rešena, in po daljšem obravnavanji se je prejšnji zakupni konsorcij vender odločil, da plača za re-manencije zračunjeno svoto 11.954 gold. 02 ‘/2 kr.
Omeniti mi je nadalje iz poročila one velike olajšave, katero je visoko c. kr. finančno ministerstvo deželni upravi privolilo, s posebno odredbo. Namreč deželni odbor se je obrnil do visoke vlade s prošnjo, da bi davkarije pobirale dotične denarne zneske in izplačevale dacarjem plače, pavšale i. t. d. Finančno ministerstvo je ustreglo tej želji, kar je razjasnjeno v prilogi 28.
Dovolil si bodem sedaj nekoliko besed o finančnem uspehu. Po statističnem izkazu na strani 5. te priloge vidimo, da je do 1. septembra tega leta znašal skupni znesek nabrane deželne naklade, torej brutto-dohodek,' 106.246 gold. 41‘/s kr. in da se je do V» bilo obda-čilo žganja, in sicer 100°/o špirita, t. j. čistega alkohola 5859 ■ 151 hi in poslajenega žganja 128 • 139 M. Se ve se ta količina nejednako razdeli po deželi. Ravno iz izkaza je razvideti, da se je največ žganja poprek zavžilo v okraji Ljubljanske okolice, kjer znaša količina obdačenega 100°/o žganja 3'26 l poprek na glavo, v Radoljškem okraji 2'84 l. Konsum se zniža potem po drugih okrajih, in njegov minimum imamo v Rudolfovem s 015 l in v Črnomaljskem okraji 0T2 l.
Izkaz, kakor vidite, sega le do 1. septembra 1889. September je bil ugoden mesec v finančnem oziru, namreč nabralo se je v tem mesecu naklade 16.319 gld. 10'/° kr. Če si sploh ogledamo gibanje v dohodkih pri tej nakladi, vidimo, da je od meseca julija konstatovati stalen napredek, namreč julija meseca se je bilo nabralo brutto-dohodka 14.152 gold. 42 kr., meseca avgusta je ta dohodek poskočil na 15.512 gold. 56 kr., in meseca septembra se je, kakor sem prej dejal, zvišal na 16.319 gold. 10V2 kr. Ako torej tudi september prištevamo izkazanim številkam na strani 5., je znašal brutto- ali kosmati dohodek do 1. oktobra 1.1. 122.565 gold. 52 kr. K temu še pridejo remanence, ki so znašale 11.954 gold. 02'/2 kr., ali finančnemu odseku se je videlo umestno, da se ne prištejejo re-
152
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. — VIII. Sitzung am 31. Dctolier 1889.
manence kosmatemu dohodku tekočega leta, ker je čisto gotovo, da se mnogo onega žganja, ki se je ob-dačilo tekom tekočega leta, ne bode zavžilo letos, temveč šele prihodnje leto. Finančni odsek je torej bil mnenja, da pri računu letošnjih dohodkov ne gre pritegniti v račun remanenc iz leta 1888., temveč ozirati se je le na žganje, ki se je obdačilo in pristojbina od strank odrajtala v tekočem letu.
Kar se tiče troskov lastne režije, razvidi se na strani četrti, da znašajo poprek 3000 gold, na mesec. Ako torej od kosmatega dohodka, katerega sem prej konstatoval kot brutto-dohodek pri deželnej na-nakladi, do 1. oktobra 1.1. odtegnemo zarežijo 27.000gld. za devet mesecev, pridemo do zaključka, da je presežek znašal 95.565 gold. 52 kr., in ta presežek smatrati je za čisti dohodek dežele iz svoje naklade za dobo prvih devet mesecev, torej do 1. oktobra.
Da se razjasnijo te številke in sprevidi finančni uspeh lastne režije, treba primerjati finančni efekt s proračunom za tekoče leto. Lani v tem času, ko smo bili sklenili lastno režijo, takrat smo postavili v proračun preliminovani znesek 100.000 gold., kot čisti dohodek. Ako torej primerjamo številke, razvi-dimo, da je dosedaj nasproti proračunu bilo še nedo-statka 4434 gold. 48 kr., za to pa imamo še celo četrtletje, t. j. mesece oktober, november in december. Kakor sem poizvedel pri našem davčnem uradu, pri nadzor-ništvu naklade, bode mesec oktober celo najugodneji med vsemi dosedajnimi meseci, in računa se že sedaj z neko apodiktično gotovostjo, da bode brutto-dohodek za mesec oktober znašal najmenj 17.000 gold. Zanašati se smemo torej na to, da bode ves brutto-dohodek za zadnje četrtletje znašal vsaj 45.000 gold., tako da preostaje še 36.000 gold, čistega dohodka na zadnje četrtletje.
Mislim pa, in to smem naglašati imenom finančnega odseka, da je ta uspeh na vsak način ugoden.
Tu treba jemati v poštev naravno težavo, s katero je bila zvezana lastna režija. V tem letu bil je začetek in to provzročuje težave. Imeli smo večinoma nevajeno osobje, morali smo računati z manjšim kon-sumom, ki je moral nastati vsled izrednega zvišanja državnega davka, ter se nekoliko popravi šele tekom časa. Iz tega sledi, da je dejanski uspeh, ki prekorači preliminar najmanj za 30.000 gold, čistego dohodka, vsakako ugoden.
Finančnemu odseku se je zdelo primerno, naglašati še neko drugo stvar. Uspeh namreč je tukaj bolj kakor kjer si bodi drugod zavisen od kakovosti dotičnega osobja, od zanesljivosti in spretnosti organov, ki se porabljajo pri poberanji te naklade. To ni aparat, ki more zgolj mehanično delati, tu je individualnost in osebna spretnost dotičnih organov prvi pogoj za ugodni finančni uspeh. Torej se je finančni odsek poprijel misli, naj se poslužuje dežela tistega sredstva, katero vidimo pri mnogih privatnih podjetjih, namreč naj svoje organe spodbudi s tem, da se nek delež dobička odmeri, dejal bi neka tant.ijema, poslujočim organom.
Predlog torej, katerega mi je čast v imenu finančnega odseka priporočati, gre na to, naj se onemu
osebju, katero se je posebno odlikovalo, poleg stalne plače dovoli nekak delež iz čistega dobička.
Iz teh razlogov mi je čast, v imenu finančnega odseka nasvetovati slavnemu zboru sledeče nasvete:
1.	) Poročilo deželnega odbora o vpeljavi lastne režije pri poberanji deželne naklade na žgane opojne tekočine se z odobrenjem jemlje na znanje;
2.	) visokemu c. kr. finančnemu ministers!vu izraža se zahvala za dovoljenje, vsled katerega sedaj c. kr. davkarije sprejemajo naklado ter izplačujejo dacarjem plače, pavšalije i. t. d.;
3.	) z ozirom na zagotovljeni ugodni uspeh lastne režije v tekočem letu odmeri se za letos v nagrado poslujočemu osobju 5% od onega čistega dohodka, kateri po odbitih prvotnih remanencah preseza 100.000 gold. Deželni odbor se pooblašča, da po svoji previdnosti razdeli to svoto med one pri poberanji deželne naklade službujoče osebe, katere so se letos odlikovale po posebni spretnosti in točnosti.
Poslanec Stegnar:
Ne želim govoriti o predlogih, katere je gospod poročevalec stavil, ampak usojal bi se v imenu odseka za letno poročilo nasvetovati resolucijo, katero naj blagovolijo častiti gospodje poslanci uvaževati V prilogi 28. na drugej strani se cit a, da je deželni odbor preskrbel navodila onim organom, ki imajo poberati deželno naklado na žgane pijače. To navodilo so dobili dotični organi in po tem navodilu se ravnajo pri poberanji deželne naklade. Navodilo se je moralo v kratkem času zložiti in tiskati, kakor je visoki zbornici znano, mudilo se je, da je ob novem letu bilo že vse urejeno, da se je poberanje priklade pričelo. V naglici se je zgodilo, da seje prevod v slovenskem jeziku preskrbel; vsled tega določbe v vodilu niso tako jasne, kot bi bilo potrebno. Pregledal sem dotično navodilo in reči smem, da je za naše pri proste ljudi, katerim je naloga poberanja deželne naklade izročena, prav težavno, pravilno tolmačiti službene predpise, in ravno zaradi tega se mnogokrat prigodi, da dacarji določbe svoje instrukcije po svoje razlagajo, vsled tega nastane prepir med stranko in dotičnim organom. Zatekajo se tudi stranke večkrat zaradi tega k deželnim poslancem, ki so zakon o poberanji deželne naklade na porabo žganih pijač vsestransko prerešetovali in sklenili ter vedo zakon tako tolmačiti, kakor je po intenci j ah slavnega zbora določen. Da bi pa bili deželni poslanci v prihodnje o tem bolj poučeni, kako imajo dacarji zakonske določbe razumevati in dejansko razlagati, bilo bi prav, da bi na podlagi tega navodila za-mogli poslanci dajati strankam razjasnila in pripomagati, da se prepir med strankami in dacarji zabrani, oziroma poravna. Sicer moram izreči mnenje, da bode morda tekom leta potreba nastala, tem navodilom interpretacijo (razlago) pridati, kajti v mnogih slučajih navodilo ni dosti jasno, in kdor ni v razlaganji zakonov vešč, ta jih lahko po svoje tolmači in zakrivi dostikrat, nerodnosti. Da bi se torej to zabranilo, priporočal bi sledeče:
VIII. seja dne 31. oktobra 1889.— VIII. Sitzung am 31. Brtoiier 1889.
153
«Zakon z dne 5. avgusta 1887 o samostojni deželni nakladi na porabo žganih opojnih pijač — zvršitveni predpis c. kr. deželne vlade za Kranjsko dne 9. decembra 1887, in navodilo dacarjem — naj bi dobil v jednem izvodu vsak član visoke zbornice za lastno informacijo in za poučilo strank, ki pri poslancih iščejo razjasnila zakonskih določeb.>
Deželni glavar:
Glede tega predloga je pač zadosti, da ga je prečita! gospod poslanec Stegnar, jaz ga ne bodem dal na glasovanje, ampak odredil, da se to zvrši.
Poslanec Lavrenčič:
Jaz moram toplo podpirati predlog gospoda predgovornika in moram glede njegovih izpeljav o težavah z dacarji omeniti, da so n. pr. z dacarjem v Vipavi ljudje že mnogokrat prišli navskriž, vsak je drugo trdil, dokler ni dacar pokazal inst.rukcije. Tudi jaz bi torej želel, da se izvod tega navodila dä vsem poslancem in tudi vsem županom.
Deželni glavar:
Jaz bi le opomnil v obče, da se bode gospodom poslancem to navodilo razdelilo v prihodnji seji in, ako ga žele, še pred. Kar se tiče drugih oseb, izrekoma gostilničarjev in drugih, se lahko preskrbe ž njim, ako se za to brigajo, ker stane le malo krajcarjev.
Preidemo k glasovanju o predlogih finančnega odseka, ih sicer glasujemo, ker ni bilo ugovora, o vseh skupno. Prosim torej gospode, ki pritrde predlogom finančnega odseka, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlogi so sprejeti.
14.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učitelja Venela Sturma za zvikšanje pokojnine.
14.	Mündlicher Bericht des Finanzallsschusses über das Gesuch des Lehrers Wenzel Sturm mit Pen-sionserhöhnng.
Poročevalec Klun:
Slavni zbor! Učitelj Vencel Sturm je služil 42 let pohvalno. Ko je bil vpokojen, ni mogel dokazati, da je z vršil konsistorijalni izpit in ni se mu dovolila cela pokojnina, ampak le 7/8; deželni zbor pa mu je pred 5 leti potom milosti dovolil celo pokojnino, to je, on je od deželnega šolskega sveta odmerjeno pokojnino povikšal na 680 gold. Doba je potekla, in on prosi, naj se mu pokojnina zopet podaljša; finančni odsek predlaga, naj se prošnja usliši ter nasvetuje:
«Pokojnina učitelja Venclja Sturma se za daljnih pet let od 595 gold, poviša na 680 gold.»
(Obvelja brez razgovora. — Wird ohne Debatte genehmiget.)____________________
15.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Maksa Ivanetiča, da bi se rehabilitoval kot definitiven učitelj.
15.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des	Max	Ivanetič	um Rehabili-
tirung als definitiver Lehrer.
Poročevalec Klun:
Maks Ivanetič je	služil	kot učitelj	v naši deželi
od	1. 1874. do 1882.,	potem	je postal	definitiven in
služil 4 leta; 1. 1886.	je šel	v Bosno,	pa že drugo
leto prišel nazaj. L. 1888. je odšel vnovič v Bosno in je tam vprašal, ali bode definitiven učitelj ali ne. Povedalo se mu je, da bode le provizoričen, zato se je zopet vrnil domu in se obrnil do deželnega šolskega sveta, da bi ga zopet nastavil za definitivnega učitelja v našej deželi. Ker pa ni bil uslišan, prosi, naj slavni zbor ukrene, da bode nastavljen zopet za definitivnega učitelja in da se mu prištevajo prejšnja službena leta. Za kaj takega pa deželni zbor ni kompetenten, ampak le deželni šolski svet; zato predlaga finančni odsek:
«Prošnja bivšega učitelja Maksa Ivanetiča se izroči deželnemu odboru, da jo predloži deželnemu šolskemu svetu v rešitev.»
(Obvelja brez razgovora. — Wird ohne Debatte genehiniget.)
16.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji pomožnega učitelja Franceta Pngla za miloščino.
16.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Anshilfslehrers Franz Pugel um Guadeugabe.
Poročevalec Klun:
Franc Pugelj je služboval 18 let kot organist in cerkovnik v Mihovem in opravljal službo pomožnega učitelja. Sedaj živi mož v Kandiji pri Novem Mestu in se je spomnil, da bi morebiti venderle dobil kako miloščino za svoje službovanje kot pomožni učitelj. Obrnil se je do okrajnega šolskega sveta in potom deželnega šolskega sveta prišla je prošnja njegova pred slavni zbor. Deželni šolski svet je od njega zahteval dekret, da je bil res kdaj kot učitelj nastavljen, ali on je odgovoril, da se je dekret zgubil. Deželni šolski svet pa poroča, da Franc Pugelj kot učitelj ni nikdar na nikaki javni šoli služil; zato finančni odsek nasvetuje:
«Prošnja Franceta Pugeljna se izroča deželnemu odboru v rešitev.»
(Obvelja brez razgovora. — Wird ohne Debatte genehmiget.)
154
VIII. seja dne 31. oktobra 1889. —- VIII. Sitzung am 31. Dctoder 1889.
17. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učiteljeve udove Ivane Germ za podporo.
17. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition der Lehrerswitwe Ivana Germ mit Unterstützung.
Poročevalec Klun:
Ivana Germ prosi slavni zbor za miloščino letnih 50 gold., kateri naj bi se nji dovolili za štiri leta, V svoji prošnji ne pove, ali ima kakšno pokojnino ali ne, in ali ima vzgojnino za svoje otroke, katerih ima osem preskrbovati. Poizvedbe finančnega odseka so pokazale, da ona dobiva po svojem možu pokojnine 216 gold. 66 kr. in za otroke postavno vzgojnino. Ker je vrhu tega slavni zbor njenemu sinu privolil letno podporo 150 gold, za izobraževanje na Dunajski slikarski akademiji, finančni odsek ni v stanu, priporočati te prošnje in predlaga:
«Prošnja učiteljeve udove Ivane Germ se odkloni.» (Obvelja brez razgovora. — Wird ohne Debatte genehmiget.)
Poslanec Detela:
Glede na pozno uro, katera teče, glede na to, da zborujemo že šest ur in da nekateri gospodje poslanci nameravajo danes odpotovali domu, predlagam konec seje.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je. sprejet in prestopimo torej h koncu
seje.
Finančni odsek zboruje v soboto dne 2. novembra popoldne ob 4. uri.
Prihodnjo sejo določim na torek 5. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: (Glej dnevni red prihodnje seje. —• Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.)
Sklepam sejo.
Konec seje ob 5. uri popoldne. — Schluss der Sitzung um 5 Uhr Nachmittag.
«

Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.