Srednješolski vestaik. ¦¦ Ustanovitiev visje državne realke v Fiirstenfeldu. Graški dnevniki poročajo z nemalim zadoščenjem, da je razširjanje sedanje nižje državne realke v Fiirstenfeldu na Srednjem Štajerskem v višjo državno realko gotova stvar. Na ta način bodo imeli štajerski Nemci v celem 5 višjih realk — 4 državne in 1 deželno — Slovenci Pa nobene. Še tistih žalostnih paralelk na višji državni realki v Mariboru, ki bi bile le surogat slovenskega zavoda. nam ne dovolijo. Da naši fantje na ta način nimajo prilike študirati na realki. je več kot jasno Kake posledice ima to za naše narodno gospodarstvo. tudi menda ne bo treba na dolgo in široko raziagatS. Ne le. da nam nemška vlada ne da nobene realke na Štajerskem. sedanja naučna uprava se tudi trudi uničiti in odprviti prvi začetek sloi venskega srednješolstva na Štajerskem, slovenske samostojne gimnazijske razrede v Celju. Tako nam dele zaušnico za zaušnico. naši državni poslanci pa se na povelje duhovščine kar cedijo same lojalnosti in hlapčevstva sedanjemu režimu na Dunaju. Za stotine milijonov, ki se bodo porabili za armado in vojno mornarico. bodo glasovali. ne da bi odločno zahtevali kaj tudi za naše kulturne potrebe! Štajerski Slovenci. kako dolgo bomo še prenašali te sramotne kulturne razmere? ** Imenovan je za prvega učitelja na ljubljanski realki dosedanji provizorični učitelj istotam Karel Cora. — Naučno ministrstvo je profesorja na državni gimnaziji v Kočevju Antona Jošta tudi za leto 1912/13 pridelilo celjskim samostojnim nemško - slovenskim gimnazijskim razredom v Celju. ** Aprobirana srednješolska knjiga. C. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk je odobrilo z razp. 3. IV. 1912., št. 14855., slovensko srednješolsko knjigo »Logika kot splošno vedoslovje«. napisal dr. K. Oz_ vald. Tiskala in založila »Goriška tiskarna« A. Oabršček, cena vez. knjigi 2 K 50 v. Navedena knjiga se lahko uvede po vseh srednjih šolah, po katerih poučujejo filozofsko propedevtiko v slovenskem jeziku. ** AH naj se italijanski dijaki uče slovenščine? To vprašanje daje že nekaj časa povoda za precej živahne debate v italijanskem taboru. Velika večina je seveda — zarita v svojo slepoto — proti temu, da bi se italijanski dijaki učili slovenščine, le tupatam se oglaša boječe kak glas v nasprotnem smislu. Te dni so imeli zopet v Oorici italijanski dijaki in profesorji sestanek. na katerem so pretresavali vprašanje, ali naj bo slvenščina za Italijane obvezen predrnet na gimnaziji v Gorici. Mnenja so se križala. Prof. Pitacco se je izrazil proti slovenščini za francoščino. Profesor Turus za slovenščino. Slednjič so sprejeli resolucijo. da se namreč prepušča dijakom, naj sami izbirajo med obema jezikoma. — Mi pa slovenskim dijakom svetujemo, naj se pridno uče italijanskega jezika! ** Italijanski visokošolci in uvedba slovenščine na gimnaziji. 2e mesece se prepirajo tržaški Italijani, ali naj bi uvedli slovenščino ali francoščino kot predmet na tukajšnji italijanski gimnaziji. Tržaški Italijani odločno odklanjajo slovenščino, slovenski jezik je tudi goriškim Lahom barbarski in jezik zaničevanja malega naroda, ali večina bi vendar hotela slovenščino. Iz te zagate iih ni rešil niti shod goriškega dijaštva. Prepirali so se tri ure, naposled so sklenili: »Akademični študentje, zbrani na zborovanju po § 2. na večer 15. aprila. uvažujoč mnenje posameznih do centov. ki se zavzemajo za različna mnenja v stvari uvedbe slovenščine ali francoščine na italijanski goriški gimnaziji. se strinjajo z idejami. ki so obveljale na zboruvanju goriimenovanih docentov in italijanskih staršev, kjer se je določilo, da si vsak Iahko svobodno izbira francoščino ali slovenščino. Tako daleč so prišli italijanski visokošolci. da ne znajo štilizirati niti navadne resolucije. »Oazzetino« jim očita pomanjkanje logičnega mišljenja in znanja — gramatike.