8252
ali
zbirka raznih spisov, to je pripovedek, pogovorov i. t. d, odmeiijcna za poduk in tudi za kratek čas slovenskemu ljudstvu, zlasti kmetom, in porafoljiva doma, v soli in v čitalnicah.
-t

Izdaja _ O zrJjt J. Vr-clelsliiJ" Trstu
po mesečnih snopičih al.i razdelkih.
PRVI SNOPIČ
(me-seca januarja 1863.)
V TKSTU
Tisk avstr. Lloyda. Zal<>?/il
Opomba. Za vsak snopič se plačuje deset talJf: tistemu, ki ga oddaja, Iti bo pa nabrane denarje izdatelju pošiljal 'v. -vabilo"), se ve, če je naročnik zunaj Trsta. — Sicer more se, plačevati tudi ntipr.-j zn. v<v. mesecev, in pa naravnost izdatelju ali Čitalnicam.
•Z J tf -7(3 o
288100
^ Kbl*
m
Znanstvo jo bogastvo.
TJvod.
Pred nekim časom sta imela dva človeka našega naroda lepo navado, shajati se ob nedeljah v poletnih mesecih na prav zalem kraji naše mile Slovenije pod široko, košato in senčno lipo blizu nčke cirk-vice, in pa, sede tam na kamnatem stolu, se o marsičem pogovarjati, ali si kaj pripovedovati. Bila sta namreč bogati in nauka zelo žčljni kmet Jernej, in pa precej učeni mož Ljudomil, njegov znanec, ki je hodil večkrat k njemu, imaje prav rad pametne in pridne kmete, kakoršen je bil ravno naš Jernej. Ljudomil je temu ob enakih prilikih tudi kako važno in pod-učivno knjigo prebiral. (K tem pride pa še kaj dru-zega.
NB. Iz te opombe se ob enem vidi, zakaj da smo dali prav za prav svoji knjigi naslov: „Pod 1 ipo".)
1, Čuden shod v Berdjanski.
(Spisal izdajatelj.)
Obsčžek. ' )pis Tavrije ali Krimeje na Ruskem. — Kaj je Berdjanska? — Miroslav S .. . trgovec in Cene G.... mornar se tam snideta po sreči. Se ne poznata. — Pridnost in pametno gospodarstvo. Slavjauska narodnost in ljubezen do nje. — Pogovor se izcimi med omenjenima gospodoma. — Zapopadek tega pogovora: živenje pomorsko; dolžnost
staršev zastran otrok; kaj so mačehe? uzrok cenctovemu odhodu na morje; nevarni „kvarnar"; mornarstvo Lošinja-nov; ognjopljuvna vulkana Etna in Vezuv; neka strašna nevihta na atlanŠkem morji; kaj nam prinaša pijanost ?; mesto Pernambuk v srednji Ameriki; Lizbona, auto da fe (neka procesija) in potresi; London in njegov znamenitni tunel; omika potrebna za prosto ljudstvo; kupčija z ljudmi(!); izhodni Indijani; mesto Kanton in Kitajci ali Kinezi; nevarnost pomorske tišine za jadrenice; severna Amerika, njena svobodnost itd.; Krištof Kolombo ; konec: pogovarjavca se na zadnje spoznata — sta si v žlahti. — Ločitev.
Ljudomil pripoveduje (potem ko seje nekaj pogovarjal z Jernejem,) tako-le:
Na južni strani neizmerno velicega ruskega cesarstva, ki obsega skorej trčtji del naše Evrope, in še mnogo prostora ogromne Azije, je trikrat veče od Evrope, devetkrat veče pa od naše Avstrije, in šteje čez 80 milijonov prebivalcev, — leži zelo razširjena okrajina, ki jej pravijo T a vr i j a in pa tudi K r i m ej a s prebivalci največidel tatarskega ali mongolskega plemena iz srednje Azije. Ta okrajina je polotok, namreč dežela, ki jo obdaja morska voda na treh straneh, se drži pa na četrti, to je, proti severju, z ostalo zemljo gori omenjenega cesarstva. Ta voda se imenuje črno morje, in to pa morda zato, ker, ležeča med raznimi zemljami, se prikazuje po nekakem bolj temna ali mračna. Sicer se pozdčva to tako tem več le po viharjih, kteri razsajajo tam po navadi mnogo jačje kakor drugod, jo razrivajo ali tako rekoč pretepajo se svojo grozovitno močjo, da je strah, dajaje morju ravno po tem neko očrnkljasto obličje (površje). Pa saj tudi velikokrat čujemo ali beremo po časnikih marsikaj o velikih nevarnostih in nesrečah, ki se po tih viharjih v omenjenem morji pogostoma pripetu-jejo. Sicer tega morja voda, kar se tiče njene barve,
nije prav za prav različna od drugih morskih vod. Po tem takem imenovanje „črno morje" nima nobene prave podloge, ima tedaj svoj izvir le — v domišljivosti.
Tavrija, ki so jo bili Rusi (Slavjani) po krvavem boju Turkom vzeli pod rusko cesarico Katarino Drugo lčta 1771, in jo pa pridružili svojemu cesarstvu, slovi kot zelo rodovitna in bogata zemlja. Gori imenovana cesarica, kije vladala od leta 1762 do 1796, jej je ravno zat6 po navadi pravila „ruski biser" („ruska perla"), in je pa tudi jako pripomagovala, da se čedalje bolj poviša njena rodovitnost, in sploh njeno vsestransko dobrostanje. Po opisih, ki jih marsikje beremo, je ta polot6k, zlasti po južnih krajih, neki eno najpri-jetniših zemljišč tega sveta. Njegove mile doline, po kterih teče šumotaje v raznih zavinkih mnogo malih r£k in potočičev, se izvrstno in pridno obdelavajo. Vidi se tam pa tudi kaj bogatih polj. Po zalih, pač prav rajskih in tedaj vabljivih vrtih se prideluje obilo vkusnih marelic, cmokev, hrušk, jabuk, jedric (man-delnov ?), breskev, češnj, sliv, dinj (melonov) i. t. d.
Nahaja se na tem otoku tudi kaj r£s dobrega vina, ki je rodijo pametno oskrbljene trte po lepih vinogradih, zlasti pa na okrajnah imenovanih Pudak in Kos, kjer je neki najboljše in najžlahtnejše.
Jernej. Prosim, gospod Ljudomil! ne pozabite svojih besed; vas sem hotel nekaj poprašati. Sem namreč slišal, da tudi naša vina se dajo kaj bolj nabavljati, da imajo večo veljavo clo tudi v drugih deželah. Kaj mi veste povedati o tem?
Ljudomil. O tej zelo važni zadevi se bova ob svojem času tudi nekaj bolj na tenko pogovarjala, ravno kakor še o marsikterih drugih rečeh, ki sploh zadevajo kmetijstvo. Pustimo zdaj to.
Jernej. Je že prav, pustimo le. Prosim, le naprej, gospod Ljudomil!
Ljudomil. Med pridelke posebne važnosti in posebne dobrote se šteje po navadi na tem polotoka tudi žito, proso, tobak, in svila (zida). Delavne in pridne čbele napravljajo tam mnojro medu in voska. Znamenita je tudi reja ovc, govedine in konj. Kar se posebno tiče ovc, je znano, da od njih prihajajo tiste dragocene kodraste in žlahtne sive kožice, ki jih bogatinci, takd rekoč, po vsem svetu radi imajo, da se ž njimi čedalje bolj lišpajo, in se sploh v gizdavši obleki po svoji navadi prikazujejo: V tem jim tčdaj tudi Rusija dobro streže. Največi del tih pridelkov je odločeno za trgovino, ki prinaša tavrijskim prebivalcem kaj lepih denarcev , da si ž njim jako pomagajo. Tavrija ima tudi obilo takih luk, ki so zelo pripravne za sprejembo in ohrambo trgovskih brodov (bark). Med temi slove zlasti Sevastopolj, Evpatorija, Kafa, Krč, Jalta, Sudak, Balaklava in Berdjanska. Sevastopolj je primorsko mesto, vstanovljeno ob času gori omenjene ruske cesarice Katarine na bregu lepega zaliva, ki ga tam nareja črno morje. Njegova luka je tudi zadosti široko sidrišče in zavetje ruskem vojskinem brodovju. To mesto varujejo morskih viharjev in nesreč zelo visoke skale, sovražnih napadov pa jake topovnice (batarije). Pa ravno tukaj je bil leta 1854 med Francozi, Angleži in Rusi znani strašni boj, po kterem se je tistim žalibog spodletelo planiti nad Turke, da pobijo te grozne sovražnike kristjanov, ki že mnogo let trpe in stokajo pod hudim jarmom med njimi — kot tujci na svoji lastni zemlji! Pač nevsmiljena osoda!
Skorej na jugo-izhodni strani Tavrije se vdere
- &
črno morje med dvdma zemaljskima klinoma ali erti-ma (špicama zemlje), razširjajo se med bližnjVazijatsko deželo imenovano Kavkazija, med istom Tavrijom in med ostalo rusko državo. Ta del črnega morja se kliče „azovsko morje"', v ktero se izliva dčreča reka Don, privaljaje se šumeča od severnih krajev. Na konci tistega zemaljskega klina, ki se poteza iz tav-rijskega polotoka proti jugo-izhodu, stoji novo in lepo sezidano obmorsko in tržno ali kupčijsko mesto Berdjanska se svojo obširno in izvrstno luko. Na levi tega mesta je azovsko, na dčsni pa črno morje, nasproti mu moli drugi zemaljski klin, ki se proži iz Kavkazije ali iz zahodne Azije.
Precej dolgo časa je, kar se je bil tu vselil in živel se svojo družino pošten in zadosti premožen
trgovec po imenu Miroslav S..... rojen Srbo-Ilirec,
bivši v svojih mladih letih prost mornar. Naveličavši se pa pretežke in sitne pomorske službe, si je na kopnu iskal in po sreči res tudi našel druge, namreč v Ber-djanski. Postal je tam trgovsk opravnik pri nd-kem bogatem kupčevalcu na debelo. S pomočjo tega, kar si je bil pametno prihranil v svoji poprejšnji, in pa pozneje v novi službi, je počel sam na svojo roko majhno kupčijstvo. Po neizrečeni svoji delavnosti in po umnem gospodarstvu je imel srečo, da si počasi pomnožuje premoženje in si opravilo bolj razširja. Trgoval je naj večidel se žitom. Zaracl njegovega vsestransko izglednega obnašanja so ga vsi radi imeli in spoštovali kot vrlega moža. R<$s je sicer, da sploh vsak bogatinec je povsodi spoštovan zavolj svojega premoženja, med tiin ko vsi radi prezirajo ali clo zaničujejo siromaka. Ali tako spoštovanje se po navadi vendar ne prikazuje, kadar bogatinec je človek ošaben
in prevzeten, ali skopari (je stisljiv ali ožuren?) se svojim premoženjem. Ta grda napaka se pa nije nahajala pri našemu Miroslavu; pri njemu nije bilo še sledu ne tacega zavržljivega obnašanja, da bi ga morali ljudje sovražiti.
Da se pa nekaj bolj natanjčno razjasni, kako da vtegne prav za prav priti do premoženja sploh vsak človek, ki nije nič podedoval po smrti svojih starišev,
kakor naš Miroslav S_____ bom tukaj mimogrede o
tej priliki omčnil marsiktera vodila , kakoršnih se je gotovo tudi on držal v svojem živenji, zlasti ker veljajo kot žive resnice in so pa podučivne v tej zadevi. Vzel sem jih iz sloveče male angležke knjižice: Self-help (to je „satnolastna pomoč" ali: „ pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal"), ki jo je spisal Samuel Smiles (izgovarjajte „smajlz"). Ona je spisalcu toliko dobička prinesla, da si je ž njim na Angležkem nedavno lepo in veliko poslopje (hišo) napravil. Tako čislajo Angleži na svitlo prihajajoče nauke o dobrem gospodarstvu ali o pravem in zanesljivem pripomočku za dosego bogastva in sploh blagostanja! — Taka vodila so, postavimo, te-le: „Najbolji pripomoček za napravo bogastva je umno gospodarstvo." — „Imeti je treba denar v glavi, ne pa v srcu" (namreč treba nam je iskati si denarja, da ga umno obračamo, ne pa da ga rabimo brez nobenega razločka za spolno-vanje svojega kakega si bodi poželjenja, ki se nam rodi v srcu). — „Po pametnem ravnanji s tini, kar si s trudom prislužimo, si bomo pridobili neodvisnost od druzih" (da nam ne bo namreč treba njim nadlegovati s prošnjami za pomoč, ali da jim ne bomo sužnji). — „Slehernemu človeku gre ojstra dolžnost skrbeti ne samo za sedanjost, ampak tudi za prihod-
njost, ker tista skriva v svojih nedrih mnogo nadlog, ktčrimse vtegnemo le vpirati, ako si poprej z dobrim gospodarstvom pripravimo jake in zdatne pomoči.'' — „Tr^ba nam je marsikterega žrtvovanja" (moramo namreč opuščati eno ali drugo, čeravno nam drago in zaželjeno, pa nepotrebno stvar, in da si raji pridobimo namesto nje kako boljo in nam potrebnišo) „da si odvračamo muko stradanja)— (Ljudo-milova opazka.) Zoper to grešijo po nesreči zlasti delavci, zapravljaje včkrat brez nobenega pomislika in po nemarnosti v kratkem vse, kar si s trudom zaslužijo. Pa kako jim gre po tem? Se ve že! — Marsikteri ljudje se v svojih revah in nadlogah pritožujejo zastran davkov. Ali veste, kako da je nekdaj odgovoril angležk državnik takim ljudjčm? Tako-le jim je odgovoril: ^Bodite zagotovljeni , moji dragi! da vlada vam ne naklada več davkov, kakor si jih vi sami nakladate — po neizmernem vživanji pijače" (se ve, ne vode!). Dalej se bere v omenjeni angležki knjigi tudi to-le: „Prvo in glavno pravilo pri vsakem gospodarstvu mora veljati, da se nam stroški zmanjšajo, dohodki pa zvišajo. Kdor več denarjev izdava, kakor jih prejemlje, se zakoplje v dolgove, in pa mora na zadnje — poginiti" (ker namreč tako si zatira korenine tega, kar bi mu vtegnilo roditi živež za prihodnjost.)" — ^Razumnost, zmernost in dobro gospodarstvo so najkrepkejši pripomočki za zboljšanje hudih časov; ne tirjajo velicega prostora v kakem si bodi stanovanji, in vendar vtegnejo odvračati nesreče tega sveta." — „Kdor hoče sukati ves svet, naj suče poprej samega sebe" (to je, naj raji vodi prav in redno samega sebe, da je zmeren in da ravna, kakor gre). — j;Kar premorejo nekteri, premore vsak, ako mu
je le trdna volja." — „Da v vsaki več ali manj razširjeni družbi mora biti nčko število tudi tacih, ki delajo, to je naredba božja; da niso pa zmerni, zadovoljni, podučeni in srččni, to nije naredba božja, ampak uzrok mu je le njihova napčno ali razujzdano živenje." — „Pribranitva (šparavitnost ?) je jez ali ograja proti revam in nadlogam; ona nam zagotovlja sladek up v prihodnjost, med tem ko potrata ali za-pravljivost nam žuga sužnost, odpiraje nam ob enem globok brezen, da vanj pademo." — Jemanje na posodo ti ščasom vznepokoji glavo, ti oslabi živce (žile), in te ponižuje; saj kakor prazna vreča (žakelj ?) ne more stati po konci, tako tudi človek, v dolgove zakopan, se ne more povzdigniti in vzdržati se na nogah." — „Da se človek privadi dobrega gospodarstva, mora s tim začeti že od mladih let; dober in srččen začetek mu bo porok dobrega in srččnega konca." —
Pa pustimo vendar to pridigovanje, ki je za vas, kot znanega dobrega gospodarja, gotovo odvečno ali preobilno, in tedaj nepotrebno. Napredujmo rajše v tem, kar je poglavitni cilj tega mojega govora.
Bilo je v prvi polovici meseca junija leta 18**, ko prijadri v berdjanskino luko precej velik trgovsk brod z blagom razne baže naložen. Namčn poveljniku tega broda je bil, oddati v Berdjanski pripeljano blago tistim, ki so si je naročili, in pa naložiti drugo, zlasti pa žito, drugod naročeno. Med mornarji bil je
kot ladijin oskrbnik tudi nek mladeneč, Cene G.....
po im^nu, skorej v pčt in dvajsetem letu svoje dobe, precej visok in lčpe postave, gibčen in uren, bi djali, kakor veverica, nekaj podolgastega in črnkastega obličja, živahnih in čvrstih oči, kostanjevih lasi, prijazen,
vljuden, zgovoren in pa gladke besede, sploh tak,da seje moral pač brzu vsakemu prikupovati. Govoril je razne jezike, najlagljeje in najlepše pa vendar — srbsko-il irski, ki je bil pa njegov materni jezik. Kar se
tiče našega Miroslava vS_____ sem že omenil, da je
bil rojen Srbo-Ilirec. čutil se je pač kaj osupnjenega, in se ve ob enem tudi močno razvčseljivnega, ko mu se nenadoma podaje prilika, soznati se s tim mladen-čem, in pa zasliši po tolikih letih svojega prebivanja v Berdjanski saj enkrat svoj mili materni jezik iz ust sorojaka, ki ga je takrat po njegovi domišljiji sam Bog tje prinesel. Pa kaj bi se vendar temu čudili? Saj nam je pač dovelj očitno , da vsako, zlasti pa slavjansko ljudstvo iskreno ljubi svoj narod in jezik, in da ga po nekakem ima za pravi biser ali za pravo svetinjo, ako nije že potujčeno in nije s tem svojej narodnosti še nezvesto postalo, pokazivši si jezik s kakim drugim, kakor se vidi, postavim, po nesreči na raznih krajih naše mnogojezične Avstrije. Med te kraje moramo šteti, saj po tem kar je meni znano, žalibog posebno tudi bivši nekdaj čisto slavjanski Trst, ki pa zdaj, poitalijančen, čedalje bolj lakomno požira nkrodnost tistim, ki so še tam ostali, namreč Slovencem svoje okolice clo ž njihovo posestjo vred, zlasti tam, kjer so bliže tega mesta. (Zdi se vendar, da si zdaj nekaj pomagajo zastran svoje narodnosti, po vse hvale vrednem osnovanji Čitalnic). Znano nam je pa tudi, da sploh potujčeni ljudje so po navadi najhujši sovražniki naroda, kteremu se sicer oni prištevajo, pa so se nesramno izneverili.
V dokaz resnice, da Slavjani ljubijo povsod svojo narodnost čez vse, naj nam služi, postavimo, tudi nasledni primer. — Je skorej dvajset let, kar je
bila vpeljana žandarmarija tudi v Dalmaciji, kjer je bila poprej od starodavnih časov po italijanskem tako imenovana „Forza territoriale", po našem pa: „Deželna moč" ali prav za prav: „Narodna straža'1' zaobdržanje miril in reda v deželi. Dalmatinci so menili sprvič, da žandarmi so le nemškega naroda, ker seje pa med njimi res slišal skorej le govor v nemškem jeziku, in zato jih niso prav radi imeli. Leta IS** je bil vstal nčko nedeljo popoldne med mladenči sla-vjanskega naroda v spletnem predmestji (po italijanski imenovan „Borgo Grande", po ilirski pa „veliki varoš") takb hud prepir, da je bila žandarmarija prisiljena vm6s stopiti, da jih pomiri. Pa kajv so ti predrzni korenjaki marali za žandarmarijo? Se hujše so med seboj ravnali, in pa ob enem še žandarmom (bilo jih je pčt) z vpornostjo žugali. Nenadoma zagrmi pa en žendann na vso moč nad njimi v čisto srbsko-ilirskem jeziku (bil je namreč Dubrovčan , ki je pa govoril tudi dobro nemški). Obstali in ostrmeli so brzo vsi, glčdaje ga čudno. „A1 si ntjki tudi ti naš (to je, našega naroda") ? Ajdimo pivat skupa!" To je bil njihov odgovor. Minila je vsa borba. Žandarmi so morali clo v krčmo ž njimi. Kaj tacega premore le goreča ljubezen Slavjanov do svojega narodnega jezika — povsod! Saj pač kri nije voda!
Miroslav, po nekakem prav zaljubljen v gori o-mfenjenega mladenča, ga povabi druzega dne k sebi na večerjo. Se vč, da se mladeneč nikakor ni je branil, ampak da je z veseljem sprejel tako prijazno povabilo, in pa šel. Ob tej priliki se je med njima izci-mil (se ve v srbsko-ilirsketn jezikuj pogovor, ki je trajal do trde noči, in ki ga tukaj bralcem podamo v slovenskem jeziku.
Miroslav. Ne zamerite mi, Cene, koliko časa je, kar ste po morji?
Cene. Zdaj teče ravno deseto leto; bil sem namreč petnajst let star, kadar sem začel služiti na ter-govskih ladijah (barkah). Čutil sem sicer clo že v svojih otročjih letih veliko vesčlje do mornarstva, tako da že v sedmem leti svoje dobe sem skrivaj dvakrat skušal potegniti jo od doma, in podati se na morje, izmenivši se poprej zastran tega z ladijinimi poveljniki, ki bi me bili pa tudi radi imeli za morskega novinca (ali za tako imenovanega „moca"). To pa mi se nije obneslo, kakor sem želil : zvedši vsakokrat po druzih moj namčn , so me starši zadrževali, in me pa tudi zarad moje predrznosti clo kaznovali, sil6 me hoditi v šolo. Vbogati sem moral. Se le potem, ko sem dognal peti gitnnazijalni razred, mi je šlo po sreči viditi spolnjeno svojo vročo željo, ki sem jo gojil že toliko lčt. Miru nisem dajal očetu, dokler me nije pustil oditi. Dozdaj mi sicer nije še žal, da sem v tej službi, čeravno sem se že zadosti prepričal, da pomorsko živenje nije vselej to, kar sem si takrat mislil, kadar nisem ga bil še poskušal; bridko in nevarno je mnogokrat; pa privadil sem si ga vendar že tak6, da me nikakor več ne straši.
M. Pač velike ste srčnosti, kakor po tem vidiin; take nisem bil jaz, bivši nekdaj v enaki službi.
G. Al nčki tudi vi ste bili po morji?
M. Tudi, moj dragi! pa za malo časa — le štiri l4ta. Stopil sem bil v to r<5s težavno in nevarno službo pred nčkimi tridesetimi lčti, odstopil pa, kakor sem že omenil, po štirih letih. Prestati na dalje nije mi bilo mogoče. Pa vsaj kaj tacega se sploh gotovo prigodi vsacemu človeku, ki si po nesreči izvoli kak
stan, ki nije njemu primeren, kakor sem si ga bil izvolil žalibog ravno tudi jaz. Trudil sem se zatega-del na vso moč, da si najdem kako drugo, zame bolj prilično opravilo. Usrečilo se mi je to tukaj v Ber-djanski, kjer sem bil nekaj let trgovsk strežnik , sčasoma pa, oslobodivši se te službe, sem si vstanovil na svojo roko kupčevanje, ktero dozdaj, hvftla Bogu ! se precej dobro napreduje.
C. Kar se mene tiče, moram reči, da se dozdaj nisem še mornarske službe naveličal, zlasti pa tudi zat6 ne, ker vidim, da mi nese še precej obilnega dobička, in da si vtegnem knj prihraniti, nimaje sicer še priložnosti ne, da bi svoj denar zapravljal, ako bi po nesreči imel tudi nagnenje do te grde napake. Drago mi je vrh tega posebno tudi , da po širokem svetu kaj vidim.
Bil sem dozdaj v marsiktčrih imdnitniših primorskih mčstih naše zemlje, in videl tam mnogo važnih, pa tudi čudnih reči, nad kterimi sem res obstal in ostrmel. Kaj zv6 človek, ako le vedno doma čepi ? Kar nam knjige pripovedujejo, nam gotovo nije zadosti, da se nam po njih prikazuje podoba ene ali druge važne stvari prav tako, kakor jo nahajamo po svojem osebnem prepričanji ali spregledanji — tam, kjer je, tedaj po svetu!
M. Kaj tacega sem tudi jaz zapazil ob omenjenem kratkem času svoje službe po morji. Pač blagor tistim, kferim je Bog toliko premoženja podelil, da jim grč po sreči tudi potovati od enega mdsta do dru-zega po cčlem svetu, če so sicer le zadosti učeni, izobraženi in pa radovedni, kakoršni so uiarsikteri med Angleži možkega in clo tudi ženskega spola, — da ne potujejo t<>dr.j tako, kakor kernirji ali škri-
nje, ki jih seboj imajo. Nevednežem ali sploh ljudem brez poprejšnje primerne omike ne koristi nič potovanje po svetu; ker ne umejo presojevati prave vrednosti ali važnosti tega, kar se jim prikazuje , stran kakih manjših ali nevažnih reči.
C. Saj tako je! — Ako vam ne nadlegujem, pre-drznil se bom ob tej priložnosti vam nekaj malega, pa bolj važnega omeniti, kar se nanaša na mojo do-sadašnjo pomorsko službo, na mojo osodo , na moje zapazke in zvčdbe po širokem svetu.
M. Meni ne 'bote s tim prav nič nadlegovali; timveč zelo drago mi bo, da slišim govoriti o takih rečeh: ne dvomim, da me bode kaj tacega prav zanimalo. Ce pa zato bolj na dalje tukaj nocoj ostaneva, kaj je meni mar ? Zadovoljen sem, in vesel, da imam saj vendar sorojaka pri sebi, s kterim se vtegnem pogovarjati v svojem milem narodnem jeziku , ki ga tu žalibog malo kedaj čujem. Bog sam v6, kedaj da mi se zopet primčri, da imam tako sr4čo. Tako je ! Se le kedar je človek oddaljen od svoje domovine, kakor sem ravno zdaj jaz, čuti vrednost svojega maternega jezika. — Pa povejte le kaj, Cene!
za marsiktere novice in še druge reči.
* (Naše zdravje — naj bo le to kot za nas vse najvažniša stvar v našem ^Predalu" najprej omenjeno!) — „Ab, ja ja, ga nej pač čez to ljubo zdravje!" to
(Dalje prihodnjič.)
zdihovanje čujemo večkrat tudi med Slovenkami tržaške okolice po cestah. Pa one zdihujejo vendar večidel tak6 še le, kadar so že same bolehave, ali imajo kakega druzega bolnika doma. Temu pristavljajo po navadi še te-le besede: „Pej kar Bog pošlje, to je! Kaj pomagajo ti med'hi 'no njih med'žije ? Ce če Bog človeka vzet, sej ga vzame tako in tako!* Zene, ne motite se! Temu nije vse popolnoma tako, kakor vi mislite. Naša knjiga vam bo ob svojem času o tej važni zadavi marsikak svet dajala; vam bo dokazala tudi, da si človek večkrat napravlja bolezen sam po svoji nemarnosti, tedaj po grešenju in pa s tim zoper božjo voljo, ker pač ravno po tisti nam grč ojstra dolžnost skrbeti za svoje zdravje, in po tem za zdaljšanje svojega živenja na svetu; dokazala vam bo dalej, da zdravniki in lčkarije (zdravila) nam niso odvečni ali nepotrebni, in da se mi tedaj večkrat vtegnemo tudi bolezni odvračati ali se jih sploh ogibati, če si skušamo, ob pravem času pomagati kakor gre. Za zdaj se omenja tukaj, in to po nasvetu rajncega slavnega zdravniku Hufelanda, ki nas v nčki svoji knjigi uči, kako da si vtegne človek sam živenje zdaljšati, na kratko samo nekaj malega, namreč to-le: 1. „Ce si se (postavimo, po kaki dolgi boji ali pa kakor si bodi) jako spotil, in prideš na zadnje do mesta, v ktero si potoval, ali če se po poti kjerkoli vstaviš, da se opočiješ, kaj opraviš i. 1. d., nikar si brzo suknje ne sleci, da se ohladiš, in tudi ne dčvaj se tedaj na kak prepih, to je, na zrak (luft?) ali na sapo, ki vleče skozi kako odprtino v hiši, zlasti v nepolčtnih mesecih; pa takrat tudi prehladne vode precej ne pij, ako si žejen; to je zdravju zelo nevarno". — Kdo bi pač verjel, da zrak in voda, ki
sta nam (s hrano vred, se vc) vendar najbolj potrebna, da živimo, nam vtegneta biti clo morivca,' in vzeti nas tčdaj v kratkem iz tega sveta ? In vendar je temu tako! — 2. „Ako si se po nesreči ob kaki priložnosti prenajedel, ako si se (na primčr, po poti) preveč razgrel, ali si se močno razjčzil, kar ti prav lehko škodi na zdravju, izpij kozarec (glaž ?) dobro ocukrane vode". To ti bo pomoglo, in je tudi zdravilo, ki si ga imaš lehko doma, kakor še več druzih, ki spadajo v tako imenovano domačo lčkarnico (špecarijo?), in ti pa ne prizadeva velicih stroškov (o tih bomo še natanko govorili, ako Bog da!).
* (Časnik „La Verita" v Trstu.) V Trstu in pa še tudi drugod je dozdaj izhajalo mnogo italijanskih listov in jih pa še izhaja, kteri so si na vso moč prizadevali in si.še vedno prizadevajo, javno obrekovati in v sramoto staviti naše duhovnike, grditi tako rekoč vse, kar je katoliško-cerkvenega in svetega, sploh pa zasmčhovati in po nekakem z nogami teptati našo katoliško vero. Taki listi se clo v Trstu tudi prodajajo po tobakarnicah. — Vstanovil se je pa ob začetku tega lčta v Trstu v italijanskem jčziku tudi nčk list pod naslovom „La Verita" (to je „resnica"), kte-remu'namen je, kakor nam kaže sicer že njegovo ime, povedovati ljudstvu „pravo resnico" , braniti krepko vse, kar zadeva našo katoliško včro, in pa devati po tem ob moč, kolikor je le mogoče, nesramno in hudobno početje omenjenih listov. Pa kaj se mu je že dozdaj prigodilo? Najeli so neki nagajavci človeka, da dene skrivši tako imčnovano petardo (tedaj ne nbombo"), to je, navlaš pripravljeno stvar nabasano se strelnim prahom, ktera se v kratkem vname,
in se z ropotom razpoči, — na okno tistega prostora (štamparije ?), kjer se tiska omenjeni list. Po tem so naravno ti malovredneži očitno razodevali svoje navadno sovražtvo do lista ali do njegovega zapopadka, in do njegove namere. Vrh tega se pa tudi oskrbniki , ali prav za prav oskrbnice (tako imenovane „tabakine") trdovratno branijo prodaje tega lista, boje se, kakor je pa popolnoma naravno, da se tudi njim taka ali enaka nesreča ne pripetuje. Žalostno! Sicer omenjeni list „La Verita" izhaja naprej, in pravi katoličani ga radi berejo.
* (Naše narodne čitalnice — poslušajte, dragi Slovenci!). — ^Pej kaj so te „tentavnice" (?!), botra?" je vprašala neka mlekarica, Slovenka tržaške okolice, drugo mlekarico, ko ste obedve šle z mlekom pred nekimi dnevi po tako imenovanih „rolih" (to je, po vodotoku ali „akvedotu") zjutro ob sedmi uri proti Trstu. „A kaj so, botra? tentavnice so, ki tentajo?" ("kaj da ste pa naprej o tem še govorile, ne vemo,
škoda!). — Druga opomba: Nek gospod.....uččn
in pa precej vnet Slovenec, se je v Trstu tudi pred nekimi dnevi tako-le izustil: „Se bojim, da bodo te čitalnice le pivnice; tako pa ne sme biti" i. t. d. — Slovenci! gledajte in skrbite, vas živo in lepo prosimo, da ostanejo vaše čitalnice vedno le to , kar imajo /biti, namreč — učilnice, ne pa pivnice ali tentavnice. Saj veste, česar da vam je največ treba. Sicer se mi nikakor ne zlagamo z mislijo nekih modrijanov ali preojstrežev, ki bi radi čitalničarjem kratili clo, kozarec vina in vsako veselico v njihovih čitalnicah. Saj so pač naše čitalnice po nekakem mali „kazini" ali tako imenovane „ zaprte družbe" enake
tistim vččim kazinom, ki jih ima gospoda v mestih. Pa kaj se tudi v tistih večkrat nahaja? Al se morda tam nikdar ne pije in pleše, akoravno so prav za prav tudi čitalnice?
* CNeko čuclno gospodarstvo?) Kakor je že sploh znano, se je pred štirimi leti napravila v Vrdeli blizu tržaškega mesta prav veličanska pivarnica (fabrika od bire?), ki ima skorej podobo lepe grajščine. Stroški so nčki znesli za-njo clo skorej poldrug milijon goldinarjev. Nje lastnica je družba na akcije, ali po našem adelnice", namreč družba, kterih udje so toliko denarjev zložili, da se sezida in napravi pivarnica, in da se pa za njen dobiček pivo (bira) kuha. Pa kako je neki dozdaj šlo tej družbi po preteku treh let? Prvega leta še precej dobro, druzega in tretjega pa — precej slabo ! Predlanskem, postavimo, so skuhali 17.000 čebrov piva, prodali so ga pa še le okol 4.000 čebrov, ostanek (13.000 čebrov!) jim je šel v sfaribrežni potočič, in po tem pa — v morje! Lani so ga napravili samo 14.000 čebrov, in so pa tudi vse prodali, ker pivo je bilo res dobro; saj pri lanski razstavi (ekspoziciji?) v Trstu je bila tudi odločena omenjeni družbi s reber na spominčica ali medalija. Kako so pa gospodarili? Stroškov so lani imeli 103.000 goldinarjev, čistega prejemka ali dohodka pa le 35.000 gold. Tako so tedaj ti ljudje gospodarili! Zdaj se je vstavilo delo v pivarnici, in te dni so imeli ugotovilo (likvidacijo ali rajtengo?) med seboj. Kaj da bode v prihodnje s to pivarnico, ne vemo še. En sam, pa bolj i gospodar, bi imel tam res kaj lčpih dobičkov, zlasti če bi se njena ondašnja piva-rija, kjer se namreč toči pivo na drobno , pridružila
bližnji gostivnfci imenovani „Boschetto" (po naših Slovencih „Bajta"); saj se pač po navadi tam shaja v spomladi in po leti mnogo meščanov, ki radi marsikaj povživajo.
*	(Davki se morajo opirati le na pravične postave). Kakor je že sploh znano, je italijanski zbor v Floren-ciji lani vstanovil mimo marsikterih drugih davkov tudi tako imenovani „mačinato"', to je, davek od zmlenega žita, tedaj od m6ke, namreč po našem „m!et-nino". Čeravno seje ta davek Italijanom naložil po sklepu njihovih poslancev, oni trde zdaj vendar, da je nepravičen in pretežek, tirjaje na vso moč, da se odpravi. Po tem so vstale pa že tudi marsiktere, clo nevarne puntai ije tu in tam po Italiji, kakor smo te dni brali v časnikih, ki zapopadajo sicer tudi razorlevo misli, da je ta davek res nepravičen.
O davkih sploh, in posebno pa o vprašanji , po kteri podlogi da bi se moralo ravnati, da se davki pravično odmerijo, in da sc ljudje po tem preobložene ne čutijo, bo naša knjiga tudi marsikaj govorila. Ako pa eden ali drugi njenih' bralcev ima po sreči kaj važnega povedati o tej gotovo tehtni zadevi, prosimo, naj nam to daje na znanje; posluževali se ga bomo, da se tak6 ta stvar na čedalje bolji in trdnejši podlogi presoja.
*	(Dolgo živčnje.) V mrzli Siberiji, ki je neizmerna dežela ruska v severni Aziji, kamor preganja ruska vlada neke hudodelnike, je vmrlo lani dvanajst osčb (peršon ?) starih več ko sto let, namreč šest skorej v 110, dve v 126, ena pa v 131 letu svoje dobe. Res zavzetno!
*	(Neka nesrčča v Trstu.) 25. januarja tega leta je v G:rardelli-jevi tvornici (fabriki) za narejo testo-vine prijelo po. nesreči mašinino kolonžkega delavca, in ga ra, vrte se naglo, vsega razdrobilo. Zapustil je nesrečnik ženo in štiri majhne otroke!
*	(Skrajšanje časa za vsakdanje delo v tvornicah). Te dni se je govorilo v državnem zboru na Dunaji o skrsjlanji časa za vsakdanje d£lo v nčkih tvornicah, kjer morajo delovci sopsti (v se vleči) slab in nezdrav zrak pr: inašinah. Ko se je neki gospod protivil nasvetu druzih, naj se odloči to skrajšanje, se je ob tej priliki eden tih zadnjih tako-le izustil: „Gospoda moja! kak kos mašine, ki se poškodi, je lehko popraviti, pljuča drlalcev pa se ne dajo tako lehko popi-aviti, kakor cam kaže skušnja." — Pač dober in krepek odgovor!
*	(Tržaška okolica se svojimi čitalnicami). Kdo bi pač verjel, da v tej mali pokrajini se more napraviti v kratkem toliko narodnih čitalnic? In vendar se je! Te so že zdaj v Barkolah („Barkola" nije pi-av rečeno, to je laško; mi rečemo raji „Barkole"), vRo-jani. na Opčinah, v Vrdeli, v Rocoli in v Skedni: te dni se bote neki odprle tudi v Kolonji in na Greti. Lepo Id pravo je to, vrli naši Slovenci! Pa naj le godrnja kdorkoli hoče (pa saj veste, kdo?).
*	(Strašen 'požar v Trstu!). Zadnji četrtek, to je, 28. dne januarja t. 1., po noči skorej ob dveh urah, so topovi z grada tržaškega mesta trikrat zaporedoma zagrmeii. in pa po kratkem prenehljeji še trikrat — kar je pokazalo, da je navstal ogenj v mčstu. Da
je bil pa že sprva hud in ze'6 nevaren , to je dala vedeti ponavljava treh strelov. In res, vnela se je in pa tudi zgorela je c61a vrsta zalog (magazinov) colnega urada na južni strani velieega in dolzega poslopja — z blagom vred, ki ga je tam bilo mnogo pripravljenega za razpošiljavo. Plamen£lo je tak6, da je bilo potem vse mesto razsvetljeno. Groza! —Ta požar je storil veliko veliko škode. Govori se clo o milijonih. Uzroka tej strašni nesreči se ne ve še, pa tudi težko se bo zvedel.
*	(Pravdniki ah advokati v Trstu). Dozdaj je bilo v Trstu 30 pravdnikov. Po novi postavi se jih je oglasilo letos 20; skup jih je tedaj 50. Lepo število! Poganjali se bodo. To vtegne pa biti vendar v prid zago-varjencem in sploh tistim, ki imajo pravna opravila pri tacih gospodih. Saj se pač pozdeva, da je to nekaj podobnega blagu iste in enake vrste na trgu : več ko ga je, bolji kup bo. — Notarjev pa je v Trstu osem.
*	(Številoporodov, mrtvih in zenitev v Trstu leta 1868). Rodilo se je leta 1868 v Trstu dečkov . 2019 punc pa............1980
vsih vkup tedaj . 3999 Vmrlo je........... 3991 ljudi
po tem je več rojenih....... 8
Zenitev je bilo tu omenjenega leta 935.
*	(Obsojenec Benedetli). Lani, v drugi polovici leta, je bil Jernej Benedetti iz Pirana v Istriji po noči blizo tržaške bolnišnice zavratno napadel nekega tukajšnjega gospoda, ki se kliče M i n a s, in ga pa z
3
roko mahnil tako, da je ktnalo potem smrt , storil. Vzel mu je razbojnik lepo uro ž njeno zlato verižico vrčd. Na 10 januarja tega lčta so ga obsodili v ječo do smrti,
*	(Strašen požar v Izli blizo Kopra). Devetega dne tega meseca je v Izli ob štirih urah zjutro zagorela neka hiša. Požar je bil grozoviten in pa trpel do sedme ure. Sežgal je vso hišo, in v njej tri osebe, enega moža in dv6 ženski, nčke osle in mnogo !kure-tine (kokoši i. t. d.)
*	(Juri s puško). Gospod G. H. Martelanec ima namen, začeti prihodnjega meseca izdavanje hu-morističnega ali šaljivega lista pod naslovom: „Juri s puško" za kratek Čas smčjavim Slovencem. Tudi to bo dobro in je sicer prav potrebno. Mi ga jako priporočamo. Prodajal se bo po pet s o Ido v, in
prinašal lepe podobe ali ilustracije.
i
*	(So trkali in trkali, in se jim je odprlo!). — Zvčdeli smo te dni, da so se Slovenci poknčžene goriške grofije večkrat pritoževali zato, ker so morali prejemati iz ndkih državnih uradov davkovske knjižice (bukvice), vabila in plačilne naloge ali liste le v njim nerazumljivem jeziku, namreč v nemškem ali italijanskem, da se je pa temu nedavno v okom prišlo. Hvala Bogu! — Slovenci! pravo je to vaše ravnanje. Pa trkajte vendar še za marsiktere druge reči, ki jih še nimate, ki so vam pa potrebne: tako bote lepo skrbeli za svoje narodne zadeve.
*	(oivarmce ali mašine za šivanje). Kakor nam je že znano, se rabijo od nčkaj časa Sem, tako rekoč, po cčlem svetu za šivanje nčke mašine, ali po naše Bstroji", ki jim pravimo pa tudi „šivarnice". Da je ta znajba zel6 važna, ravno kakor so še marsiktere druge, nije nikake dvombe. Po njih se vtegne šivati z neverjetno hitrostjo. Kar se, postavimo, po navadi sčšiva v eni uri, se po takih mašinah sešiva v pčtih minutah in morda clo še v krajšem času.
Za napravo takih šivarnic je zdaj v severni Ameriki, namreč v Ne\v-York-u (izgovarjajte n i u-jork-u) tak6 velika tvornica ali fabrika, da se izplačuje vsak mesec skorej 244.000 goldinarjev delov-cem za dnino (Ion ?).
Po tem se vtegne pač lehko soditi, kako da se zdaj razprostirajo te šivarnice po svetu!
*	(Ošabnost ali prevzetnost) — Kaj je prav za prav ošabnost ali prevzetnost? Ona je prece-nitev samega sebe, in pa nezasluženo preziranje ali zaničevanje vsih druzib. Ali po tej grdi lastnosti si človčk sam sebi škodi — prihaja v nesrečo in pogubo. Pa saj Nemci imajo za to tudi prislovico: „Ošabnost pride pred poginom" (to je, ošabnost si ima pogin za naravni naslčdek). Rajnki škof Slomšek, ta vrli Slovenec in pa naš pravi učitelj preslavnega spomina, je o prevzetnežu ali ošabnežu tako-le djal:
„Kdor sam sebe povišuje, Prazno glavo oznanuje"
(namreč ravno kakor tudi klas, ki nima zrnja v sebi, stoji tedaj ošabno po konci).
Naš rojak gosp. Cegnar, primerjaje ošabneža z visokim hrastom, ki stoji na kaki gori, 'in pa od on-dod po nekakem gospoduje nad drugimi nižjimi drevesi pod seboj, ki ga pa nenadoma drv&r poseče, — je o tem prav lčpo in izvrstno pesem zapčl, namreč to-le:
Ošabnežu.
(Zložil Fr. Cegnar).
1.	Stoji ošaben hrast na gori, Na nebo z verhom se opira, Sosede svoje zaničuje,
S posmehom nan-nje se ozira.
2.	Dervar s sekiro gre na goro, in tam pod hrastom se ustavi; Sekira smertno pesem poje, Na tla telebi hrast gizdavi.
3.	O ti, ki zaničuješ brata,
Ker več prejel si od Gospoda, Ozri se! stopa ti na peto Nemila hrastova osoda.

Tisk avstr. Lloyda v Trstu.
Založil J. G. Vrdelski,
Vabilo na naročbo.
JMnano zadosti je že vs&m, in nije tedaj treba .posebnih dokazov, da so Slavjani, ti rojaki 'znamenitega in zelo razprostiranega plemena, Jkterim se naravno tudi mi Slo ven ci prištevamo, bistre in prebrisane glavice; in [pa reči smemo, da se še tisti nikakor ne motijo, kteri se predrznejo naravnost trditi, da mi Slavjani sploh, in posebno tudi mi Slovenci po ti važni lastnosti clo prekosimo vse druge narode, ki se imajo za bolj učene, izobražene in olikane. Res veselega in ob enem jako ponosnega mora se čutiti vsak pravi rojak tega velicega plemena, kadar se v misli ozira na ogromno število vrlih Slavjanov, ki so se že nekdaj po svojem bistroumu in po svoji učenosti poslavljali, bodi si v duhovskih, bodi si v posvetnih rečeh, kakor tudi tistih izvrstnih in vsega spoštovanja vrednih sorojakov, ki se poslavljajo v današnjih dnevih zlasti z neutrudnim delovanjem in sploh z veliko skrbjo za blagor naše mile domovine. Pač srce se mu prav povzdiguje, kadar sliši ali bere, da so si dozdaj posebno tudi učenjaki našega slovenskega naroda krepko prizadevali, in da jih je še mnogo, ki se z
neizrekljivo pogunmostjo borijo za podporo, povikšanje in razprostiranje prave duševne omike med človeštvom, ne samo pri nas v Evropi, temoč clo tudi daleč od nas — tam v Afriki, v Ameriki in Bog ve kod še po širokem svetu. Ali pri vs£m tem, preljubi domorodci! pri vsem tem, pravim, je naš slavjanski narod ostal za gori omenjenimi drugimi narodi, in je še zdaj za njimi, kar se tiče njegovega izobraženja, in njegove olike. Žalostno, in vendar resnično! Pa kaj smo mi tega krivi? Saj drugače nije moglo biti! Sila je od nekdaj grozovitno trla nas in našo narodnost. Sovražnikov in protivnikov sploh smo imeli obilo od vsih strani. Marsikomu so že znane, postavim, gromovite latinske besede nekega ..... vladarja starih časov: „Foras ejiciemus isto s selavos !" (po našem: „vun bomo vrgli tiste Slavjane)! Premimi smo pa od nekdaj bili Slavjani, kakor smo še vedno, da bi se zgrda protivili takemu okrutnemu ravnanju , takemu prega-njenju i sovražtvu. Pa česar niso v tem zadosti opravili poglavarji, opravljali so namesto njih drugi, čeravno večidel le samovoljno, kakor je žalibog! tu in tam še zdaj navada. Znano nam je sicer tudi, da so ndmškutarski učitelji na Krajnskem in pa še drugod vboge otroke slovenskega naroda in jezika nevsmiljeno zasramovali, tepli in sploh ojstro kaznovali, ako so se reveži kedaj drznili pregovoriti kar si bodi v svojem milem maternem jeziku. Kdo bi pač to verjel? In pa kje ali pri kterem narodu se je neki doživela enaka prikazen ? Gotovo nikjer še ne dozdaj! —
Ali, hvala Bogu! časi so se vendar nekaj spremenili, obrnivši se na bolje. Nekdanja nesrečna šiba nas ne bije zdaj več tako hudo, čeravno ne moremo še trditi, da hodimo že le po cvetlicah. Nije tedaj
še tega!' Nekaj smo pa vendar dobili: saj nam je pač dana precej ugodna priložnost zdaj v Avstriji, da si vtegnemo pomagati tudi zastran razvitja, po-vzdige in obrambe svoje narodnosti. Poslužujmo se je tedaj marljivo, in tirjajmo pa neprestano, da se nam daje, česar še dozdaj nimamo, kar nam pa vendar gre po vsi pravici, — Dobre narodne šole. ki jih moramo imeti, in pa tudi dobri narodni časniki in knjige (bukve), so, kakor drugim narodom, tudi nam najkrčpkejši pripomočki, da naše slovensko ljudstvo, napredovaje čedalje bolj v pravem nauku, se ščasom povzdiguje do zaželjene duševne omike, kakoršne potrebuje po svojem stanu. Nije resnično, kar ble-bečejo o tej zadevi tu in tam neki neumneži, namreč da kmet, ki se je naučil branja in pisanja, nije več za delo, češ, da hoče le drugim ukazavati. Kaj tacega vtegnejo trditi samo ljudje starega kopita; ljudje, pravim, kterim bi zelo všeč bilo, da vbogi kmet še vedno naprej^ živi le v sirovosti — podoben nespametni zverini. Prava, dobra in prostemu ljudstvu primerna omika vtegne le pomagati, ne pa škoditi. To nam jasno dokazujejo neke bolj in spodobno olikane druge dežele, v kterih nije, tako rekoč, kmeta, ki bi ne umel brati in pisati za svojo potrebo ob kaki si bodi priliki, in vendar je — dober kmet, in sploh dober delavec! —
Večkratno premišljevanje vsega tega, in pa ob enem moja vroča želja, podpirati in pospeševati, kolikor je le mogoče, tudi z malim potrebni poduk in izobraženost med slovenskim ljudstvom, zlasti pa med kmeti, sta me od nekaj časa sem močno spodbadala, resno prevdarjati, ne bi-li se dalo k temu pripoma-govati tudi z razprostiranjem pripravne in primerne
knjige, kakoršna bi po mojem mnenji ravno knjiga bila, ki je imenovana na prednji strani, -— po malih mesečnih snopičih za majhno plačilo, kakor ravnajo dragi narodi: Nemci, Italijani i. t. d., da se po tem žlajša oprava stroškov, in ob enem pa tudi izdava knjige. —	_
Upam za trdno, da bodo naši domorodci v tem, kar sem dozdaj tukaj opomnil, z menoj popolnoma jedne misli. Opiraje se tedaj ravno na ta up , in ob enem tudi na svoje prepričanje o njihovi vedeželjno-sti, -— tej že sploh znani lepi in vse hvale vredni lastnosti naših Slovencev, se obračam zdaj na-nje s prijaznim vabilom na naročbo omenjene knjige, ki bi se pisala in na svetlo dajala morda več 14t, ako se našemu ljudstvu prikupi, kakor se nadjam. Pa saj je pač rado imelo in bralo tudi moj nekdanji časopis: »Tržaški Ljudomil" (kteremu konec je bil, kakor je že znano!). Pisati jo mislim prav v prostem jeziku, ogibaje se vsake nepotrebne novarije v rabi besed, in pa sploh tako, da njeni zapopadek razumi lahko vsak kmet (ako pišem pa rajši nije, in živčnje, nego ni, nej ali nij, in življenje, mislim, da se v tem nikakor ne motim — ono je bolje.)
Izhajal bo en snopič v drugi polovici vsacega meseca.
Tukaj podajem zdaj prvi snopič. Prosim prijazno obilne podpore, da lepo in redno napreduje to delo v prid našemu ljudstvu. — Da se stroški opravljajo, treba je, da imam saj 500 naročnikov. Naj zatorej blagovoljno skrbe tisti, kterim pride v roke ta snopič, da se imenovana knjiga med ljudstvom razprostira brž in bolj ko bo mogoče, dajaje mi pa v kratkem na znanje sad svojega truda. Ob svojem času naj
se mi pošilja redno nabrani denar v Trst (kjer stanujem „ Via Farnedo N. 28 primo piano časa Svetina").
Lepo se priporočam, in prosim ob enem milosrčnega potrpljenja, ako bi se po nesreči nahajala kaka si bodi zmota ali blodnja v mojem delu. „Errare humanim estu (človek sem, in pa vsak človek se vtegne večkrat zmotiti). Naj se ima timveč ozir na moj — namen, kterega srečno dognanje moralo bi pač po moji misli biti vsakemu iskrenemu Slovencu ležeče na srcu. — Z Bogom!
V Trstu, meseca jenuarja 1869.
J. G. Vrdčlski.

Narodna in uniuerzitetna knjižnica