Družina Ferenčak SALEZIJANSKI VESTNIK 4/94 Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani ISSN 0353-0477 Uprava: Katehetski center -Knjižice, Ljubljana - Rakovnik Ureja uredniški odbor Glavni urednik: Tone Ciglar Odgovarja: dr. Alojzij S. Snoj Lektorira: prof. Berta Golob Opremil: Bojan Klančar Tisk: Tiskarna Ljubljana Naslov: Salezijanski vestnik Rakovniška 6, p.p. 4 61 108 Ljubljana Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo Salezijanski vestnik šteje med publikacije, za katere se plačuje 5% dvavek od prometa proizvodov, št.: 415-107/92 mb z dne 12.5.1992. Salezijanski vestnik je ustanovil sv. Janez Bosko leta 1877. V slovenskem jeziku izhaja od leta 1904. Po svetu izhaja v 40 izdajah in v 19 jezikih (letna naklada je preko 10 milijonov izvodov). Po zamisli ustanovitelja je Vestnik vez med člani salezijanske družine. Izhaja šestkrat letno. Obvešča o življenju salezijanske družine doma in po svetu ter posreduje don Boskovo vzgojno izkušnjo. Vestnik je don Boskov dar vsakomur, ki ga želi, torej zastonj. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov tiskanja. lil UREDNIK VAM Vrhunec romarskih slovesnosti na Rakovniku ob prazniku Marije Pomočnice je bil v nedeljo popoldan, ko se je milostni kip Marije Pomočnice "spustil" s trona nad oltarjem med pobožno množico. Tako se je Marija sprehodila med verniki, da bi bolje slišala njihove molitve in prošnje. S to številko Vestnika se spominjamo 90-letnega jubileja tega glasila. Veseli smo, da živi. Bilo bi zelo razveseljivo, če bi po tolikih letih spet postal mesečnik in bi število tiskanih izvodov lahko povišali na 10.000. Bog povrni vsem, ki se trudite pri razširjanju in ohranjanju Vestnika. Misijonarji nam v živo poročajo o dogodkih v Ruandi. Bog jim nakloni milost, da bodo lahko lajšali gorje preizkušanemu ljudstvu. Župnija v Mužlji (Vojvodina) je doživela dan zmagoslavja: blagoslovili so novo (podružno) cerkev sv. Dominika Savia. Sklad Gimnazije Želimlje je postal živo pričevanje vaše zavzetosti za vzgojo slovenske mladine. Gradbeno dovoljenje je prišlo, dela so stekla, saj do I. septembra morajo biti končana. Bog se bo moral s svojo milostjo dotakniti še veliko dobrih src, da bomo zbrali potrebna sredstva. Seveda boste našli še veliko drugega branja na straneh srečanja, družine, Marija... Mislim, da vam ne bo žal, če se boste odločili in vse prebrali, potem pa Vestnik ponudili tudi drugim. Že sedaj vas vabim, da si rezervirate čas II. septembra, ko bomo na Rakovniku slovesno proslavili 90-letnico blagoslovitve temeljnega kamna (2. VI. 1904) in 70-letnico posvetitve (8. IX. 1924) svetišča Marije Pomočnice na Rakovniku. To bo priložnost, da se Mariji zahvalimo za vse prejete milosti, ki nam jih že toliko časa deli na tem milostnem kraju. Bodimo povezani v molitvi! ¡črtic, dUt^v^ KLIC ZGODOVINE UVODNIK 1 Ko pišem te vrstice, sem še močno pod vtisom obiska med sobrati v Srbiji, Črni gori in Albaniji. Sredi tako različnih okoliščin močneje začutiš, kako je don Bosko velik dar človeštvu. Ta isti dar je prebudil strmenje naših rojakov in sobratov ob začetku tega stoletja. Pri jesenskem romarskem shodu na Rakovniku v Ljubljani se bomo spominjali, da so pred 90-imi leti blagoslovili temeljni kamen svetišča Marije Pomočnice in ga pred 70-imi leti posvetili. Prav tako bomo izrekali Bogu zahvalo, da so salezijanci skoraj takoj po prihodu v Slovenijo našli pogum in začeli izdajati glasilo, neke vrste salezijanski vestnik (leta 1904 z naslovom Don Bosko). Na Kodeljevem v Ljubljani pa bomo na začetku oktobra praznovali 75-letnico salezijanske navzočnosti, kije dala dvoje močnih sadov: mladinski center in svetišče sv. Terezije Deteta Jezusa. Veselimo se, da bo tedaj med nami škof Terezijinega mesta Lisieuxa, kije tokrat salezijanec msgr. Pierre Piccan. Pogled v preteklost nikakor ne prebuja v nas kake nostalgije, marveč čut dolžnosti za prihodnost. Osebno slišim iz zgodovine trojni klic za prihodnost (še posebej sedaj, ko smo v Sloveniji vsi na neki način na začetku; jaz sem pa na začetku novega šestletja): • Klic po pogumu. Prvi salezijanci so se takoj lotili velikih in širokopoteznih nalog. V marsičem so s svojim življenjem in delom zaznamovali slovenski prostor in Cerkev. Niso imeli drugega bogastva, kakor zvestobo don Bosku in zaupanje v Marijo Pomočnico. S tem bogastvom so premogli veliko. Gospoda zgodovine prosimo, naj tudi nam podari tega bogastva. • Klic po povezovanju. Vemo, da so prvim don Boskovim učencem pripravili pot salezijanski sotrudniki in don Boskovi prijatelji. Veselimo se, da je toliko odličnih slovenskih duhovnikov, zlasti še ljubljanskih, omogočalo spoznavanje don Boska in prihod salezijancev. Ljubezen do Marije Pomočnice, ki so jo izžarevali prvi prebivalci Rakovnika, pa je salezijanski družini odpirala pota do slehernega slovenskega naselja. Kako zelo želimo, da bi se danes ponavljal ta prvi čudež! • Klic po odgovoru na potrebe časa in kraja. Sprašujemo se, kako to, da se je prva salezijanska navzočnost tako močno zakoreninila med nami in pognala toliko sadov. Pritrditi moramo, da so znali kot skupnost odgovoriti na velike potrebe takratne mladine in da so dobro razumeli ljudski čut našega naroda. Zunanje okoliščine so se sicer spremenile, vendar še vedno ima vsaka skupina svoje potrebe in vsaka narodna skupnost svojo "dušo". Svetega Duha prosimo, da bi tudi nam danes podelil ta čudoviti dar duhovnega razločevanja. Prav je torej, da iskreno praznujemo, da bi mogli tudi prav živeti in delati. Dragi prijatelji, vem, da čutite mojo prošnjo, da bi bili v tem odgovornem času združeni. Hvala in pozdrav z Rakovnika. Stanislav Hočevar inšpektor illllillilMiMMll muzlja Jck_NOVI C F 2 nova cerkev sv. dominika savia ilo je v riedeijo, 15 maja v Mužiji sredi tiste neskončne vojvodinske ravnine, kjer je tudi vročina povsem drugačna, kot pri nas, V soboto so z neverjetno mirnostjo in preudarno počasnostjo zakljt ¿evali še opaž na stolpiču pri zvonu, si'"ho nad vhodom, sliko v gia\oitarju, nal rt v i'jpnijsk'h prostorih. Hkrati so ženske kuhale *«?v/oir i rieoiot »D Otroci so imeli sredi ad > ra vajo za jutrišnjo slovesnost, Napoču je čas rt,i. vbvrtve cerk\p I« co jo ¡6 v cJei v soocto, ni mogel vBršets, da ,t to res. Vse je bilo na svojem mestu \ S le! kaj je njegova naloga Škof msgr iászio Huzsvár je z velikim šopom pušpanov h v . f la ' novo cerkev v čast sv Dominiku Saviu. ~ihr it s posvečenjem cerkve je bilo v nedeljo dopoldne srečanje mladih V ¡¡ko se jih je r bralo k mouti maši, premišljevanju in seveda tudi P"'igri »/tehmladih«neki skrivni žar, ki ga v Sloveniji ne vidimo več tako pogosto. So polni idealov. čeprav pravijo zs nas Slovence d? «i1no post ¡11 ■ in odprt mislim, da se lahko še mnogo naučimo tudi od dtttgif (jijdj n narodov, kjer jezik ni pomemben, ker vidiš besedo, ki ne potrebujejo besed. RofoP. ministrantski kviz V nedeljo, po praziku sv. Dominika Savia, zavetnika ministrantov, se je na Rakovniku zbralo preko 200 ministrantov ljubljanskega arhidiako-nata, da bi se pomerili v kvizu. Odgovarjali so na vprašanja iz življenja sv. Klare ter iz poznavanja Gospodovih praznikov. Prehodni pokal so osvojili ministranti župnije Ježica. Lmk praznovanje marije pomočnice Dopoldne, 22. maja, se je vila procesija s kipom Marije Pomočnice po Veržeju; Marijo so nosili fantje, deklic za spremstvo pa je bilo komaj kaj, saj jih je revija pevskih zborov zvabila v Ljutomer. Zbralo se je precejšnje število romarjev z obeh bregov Mure, tudi k popoldanski uri molitve ob letošnjem letu družine, Ivan H. rakovnik romarski shod Koliko se je v dneh romarskega shoda premolilo pred rakovniško Marijo Pomočnico, ve samo Bog. Začelo se je z nočnim bedenjem mladine s petka na soboto, nadaljevalo s celodnevnim molitvenim srečanjem za duhovne poklice, potem z večerno pobožnostjo pri lurški kapeli; nato je veliko romarjev bedelo vso noč in molilo; nedeljski spored se je začel z mašo ob peti uri in dosegel svoj vrh v popoldanski pobožnosti, ko je Marija v procesiji stopila med svoje ljudstvo, da je od blizu poslušala zaupne molitve in pesmi. 1 ... ............ bostanj zelimlje srečanje družin a svetovni dan družine, 15. maja, smo v župniji Boštanj organizirali srečanje družin. Staršem in mladini sta na temo Znova zaživirrrov družini spregovorila zakonca Štefanič iz Kočevja. Otroci so imeli svoj program s s. Ireno in animatorji. Po kosilu iz popotne torbe so ob petju, glasbi in plesu otroci in mladinci uprizorili nekaj poučnih prizorov iz družinskega življenja. Program je popestri! boštanjski cerkveni pevski zbor. Evharistično bogoslužje je vodil dr. Alojzij S. Snoj. Upamo, da bo drugo srečanje v nedeljo, 9. oktobra. Helena in Petra srečanje družin Na praznik sv. Jožefa, delavca, varuha svete družine, so se v Zelimljem zbrale številne družine. Tokrat je staršem o pogovoru v družini spregovoril profesor g. dr. Vinko Potočnik. Otroci pa so imeli v tem času svojo zabavo. Spodbudno je, da številni mladi iz želimeljske ustanove in od drugod ob takih priložnostih radi priskočijo na pomoč ter si tako tudi sami nabirajo potrebne izkušnje. šolska akademija V nedeljo, 15. maja, na dan družine, je bilo v želimeljski dolini zopet živahno. Zaključno prireditev oz. šolsko akademijo so poleg staršev dijakov in dijakinj ovekovečiii številni ugledni gostje iz cerkvenega in političnega življenja. Ravnatelj Marjan Kuralt se je še enkrat ozrl na prehojeno pot v iztekajočem se letu, g. Tone Ciglar, profesor pedagogike, pa nam je na kratko predstavil don Boskovo vzgojno metodo: "Rad vas imam!" Janez Vodičar, voditelj. Doma, je utemeljil nagrajena slikarska dela dijakov in dijakinj. Zapel je še mešani pevski zbor Gimnazije, člani instrumentalne skupine pa so zaigrali odlomek iz opere Carmen. V drugem delu prireditve so igralci in igralke zelo dobro uprizorili veseloigro Skupno stanovanje. Po programu v dvorani smo si ogledali že omenjeno slikarsko razstavo ter ob prijetnem kramljanju tkali še pristnejše medsebojne vezi. Storite, da bo Bog stopil v srca mladine ne samo skozi vrata cerkva, ampak tudi šol in delavnic. Namen saiezijanske družbe je poučevati mladino v znanostih, še bolj pa v krščanskem nauku. Sv. Janez Bosko © DOGODKI V tei SA1 F7I.IANRKI DRI 171Nlili morlupo srečanje bivših gojenk hmp Evropsko srečanje nekdanjih gojenk hčera Marije Pomočnice v Rimu Mednarodno združenje nekdanjih gojenk hčera Marije Pomočnice organizira vsaki dve leti delovno srečanje, na katerem se oblikujejo splošne smernice za življenje in delovanje nekdanjih gojenk hčera Marije Pomočnice. Letos se je tega srečanja poleg s. Tončke Mešiček, ki je odgovorna za nekdanje gojenke pri nas, prvič udeležila tudi ena od bivših gojenk. Takole je opisala svojo izkušnjo. Povabilo, da bi se udeležila srečanja nekdanjih gojenk hčera Marije Pomočnice v Rimu (Morlu-po), me je zelo razveselilo. Toliko boljšem bila vesela, ker sta bila mož In moja mama takoj pripravljena v času moje odsotnosti poskrbeti za otroka (10 In 5 let). Z veseljem sem se začela pripravljati na to srečanje. Ko je prišel ta težko pričakovani dan, 22. april, zame poln vznemirjenja in negotovosti, sva s s. Tončko odpotovali v Italijo. Malo sem se bala dolge vožnje, vendar želja po novem doživetju je bila močnejša. Vožnja je potekala brez nevšečnosti, zato sva prispeli iz Trsta v Rim v sedmih urad. Prišli sva še pred časom, zato sva si pred nadaljevanjem poti v Morlupo ogle- dali še baziliko Marije Snežne. Tam sva prosili, da bi zares z vso zavzetostjo prisostvovali srečanju, da bi le-to potem obrodilo bogate sadove. Prišla je težko pričakovana ura najinega odhoda v Morlupo. Na dogovorjenem mestu so že čakale udeleženke srečanja. Kar sapo mi je zaprlo, ko sem videla, koliko sester, deklet in starejših oseb je z Istim ali podobnim navdušenjem pričakovalo to srečanje. Moji dvomi In strah so v hipu Izginili, ko sem se srečala s predsednico Mednarodnega združenja nekdanjih gojenk hčera Marije Pomočnice, gospo Rosalde-lo Marlso. Tako lepega sprejema sploh nisem pričakovala, zato sem bila še bolj navdušena in vesela. Navdušenje in pričakovanje se je še stopnjevalo pri spoznavanju z vsemi drugimi sestrami in nekdanjimi go-jenkami. Vseh udeleženk srečanja nas je bilo 84. Vsa predavanja so bila na temo Družina in nova kultura. Pričevanja družin in razmišljanja o pomenu družine so se strjevala v enkratne in realne zaključke. Pomembnost družine je, posebno v današnjem času, tako velika, da je nobena človeška družba ne more nadomestiti. Kaj vse kvari odnose v družini: premalo pogovora, premalo zaupanja In medsebojne ljubezni ter spoštovanja. Vse to je danes še posebej zaskrbljujoče. Zato smo poklicani vsi, tisti, ki imamo družine, in tisti, ki jih nimajo, da na različne načine pomagamo ohranjati in reševati vrednoto družine. Naj bo vsak član družine sprejet z največjim možnim spoštovanjem In ljubeznijo. Pri tem naj nam pomaga Bog in Devica Marija, ki je vzor žene in družinske matere. Vsa ta razmišljanja so se začela s sveto mašo, ki nam je dala moči in razsvetljenja ter posluh za razumevanje in ohranitev teh lepih in bogatih misli. Srečanje se je končalo 24. aprila z veselim večerom. Obogatene z novimi spoznanji in prijateljstvi smo se nato naslednje jutro razšle. S s. Tončko sva se vrnili domov šele v torek, utrujeni, pa vendar bogatejši za vsa ta spoznanja. Hvala Mariji Pomočnici za to srečanje, za vodstvo in dajanje vedno rrovih moči v vsakdanjem življenju v družini. Helena Bricelj bivša gojenka HMP rakovnik srečanje zastopnikov sd V soboto, 4. junija 1994, smo se srečali predstavniki salezijan-skih župnij in ustanov v Sloveniji, da bi skupaj razmišljali o don Bosko-vem apostolskem gibanju, ki na različne načine deluje za reševanje mladine, predvsem o veji salezijan-sklh sotrudnlkov. Ta dan je bilo na DOGODKI V SALEZIJANSKI DRUŽINI 5 Rakovniku tudi Čarno jezero, festival veroukarjev osnovnih šoi, kar je srečanju dalo še poseben čar. Po uvodu inšpektorja, g. Stanislava Hočevarja, smo iz pisma Diognetu prebrali o mestu kristjana v svetu, namreč, "kar je telesu duša, to so na svetu kristjani". Dr. Alojzij S. Snoj nam je predstavil poklic kristjana laika v trojni službi pri izvrševanju svojega deleža pri graditvi Kristusovega telesa. Tone Ciglar je nizal misli ob naslovu Mi pred izzivi časa in don Bosko. Ljudje smo nositelji odrešenja drug drugemu. Jezus je gradil na apostolih, don Bosko na združenju dobrih kristjanov. Sledilo je delo po skupinah, v katerih smo ugotavljali: da so starši prvi in glavni vzgojitelji svojih otrok, potrebujejo pa pomoč; veliko možnosti je za zbiranje mladih zakoncev, ki jim lahko posredujemo don Boskovo vzgojno Izkušnjo; mladi so potrebni družabnosti, razvedrila, vsestranske pomoči odraslih, ki so z ljubeznijo z njimi, kar je možno posredovati v oratoriju; mnogi bi želeli živeti poglobljeno krščansko duhovnost, kot jo je v Cerkvi uresničil don Bosko... Za vse to je treba veliko dejavnih in velikodušnih kristjanov, ki bi se povezali v salezijan-ski družini na slovenski ravni. Veseli smo, da smo lahko pri tem sodelovali... D. P. svet-velika družina Mnogo poti se je v soboto, 4. junija, zlilo na Rakovnik. Otroci z vseh koncev Slovenije in tudi Hrvaške - vseh je bilo okoli 1.400 -so se zopet srečali na Čarnem jezeru. Skupaj so obhajali zaključek veroučnega leta. Letos so organizatorji Carnega jezera, sestre HMP in salezijanci, dali vsemu dogajanju "svetovno" razsežnost. Igre In zabava za otroke so se odvijale na več "kontinentih", ki so nas v letu družine spominjali, da je ves svet ena sama družina in da smo si med seboj vsi bratje in prijatelji. Mladi z Bieda so pripravili kontinent Afrika. Otroci so spreminjali svoje frizure, poslušali pripovedke o slonih in krokodilih, se učili afriških pesmi, podali so se tudi na safari, na lov na velike afriške živali. V Severni Ameriki - kontinet so oblikovali ani-matorjl z Iga - so otroci podoživeli ves čar divjega zahoda: boje med Indijanci in kavboji, konjske dirke, Indijanski ogenj in šotore... Anima-torji z Radelj so oživljali slovensko pesem in slovenske plese. Mnogo otrok se je vrtelo na tiste včasih že kar pozabljene melodije: Ob bi- strem potočku je mlin, Koga ona rada ima... Mnogi so bili navdušeni nad kontinentom Avstralija. Otroci so se morali podati na pravi lov za zakladom, se spopadati z mnogimi ovirami, streljati z lokom. Animatorjl s Kodeljevega so se zelo potrudili. Izvirna je bila tudi skupina anlmator-jev Gimnazije Žellmlje. Pripravili so domišljijski kontinent Luža park. Otroci so se srečali z očetom Oblakom In Mavrico. Pokukali so v njihov čudežni svet. Otroci so prišli na posamezne kontinente preko letališča, ki so ga vodili animatorjl z Rakovnika. Vsak je dobil vozovnico, vedno znova se je moral naročiti na nov let, pred vsakim poletom je moral opraviti carinski pregled in kontrolo - skratka, kar komplicirano je bilo vse skupaj. "Na Čarno jezero smo se anima-torji z Iga pripravljali kar tri mesece," je pripovedovala Špela. "Najprej so zorele ideje, nato smo izdelovali posamezne rekvizite, razdelili smo si naioge. Delaii smovz velikim veseljem in zagretostjo. Še posebej smo veseli, da je danes vse skupaj tako lepo uspelo." "Najbolj ml je bila všeč Avstralija," je ob koncu dneva ugotovila Nika iz Cerknice. "Meni pa Severna Amerika." "Meni pa tako poceni sladoled." "Meni pa pes Tim, ki gaje imel varnostnik na letališču." Dan smo zaključili z daritvijo svete maše, ki jo je daroval g. Inšpektor. Skupaj z otroki je razmišljal o tem, kaj je treba storiti, da seme, ki ga Bog seje v naše življenje, vzklije. Otroci so lepo sodelovali, še posebej s petjem. K temu jih je spodbujal tudi ansambel Žarek iz Sevnice, ki je spremljal pesmi. Otroci so preživeli na Rakovniku bogat dan. Teh doživetij se bodo še spominjali, o njih bodo pripovedovali drugim. Včasih je dovolj že, da človek preživi samo en dan nekoliko bolj polno, z več naboja, in vse njegovo življenje postane drugačno. In ta dan je na Rakovniku bil tak: nenarejeni iskreni smo bili med seboj in s svojim Bogom. Zato je bilo vse tako lahko in preprosto, vse prežeto z Božjim. Naučili smo se novo pesmico: Nič ne de, če so poti polne senc ali luči, če me vodiš za roko, vse molitev je lahko. Salezijanska pot svetosti ne more obiti veselja. Sredi veselja, smeha, igre, sredi praznovanja življenja vstopa v srca mladih Bog. Postane tihi spremljevalec, ki ohranja naše veselje pristno, prežeto z Božjim Duhom; daje pomoč, da tudi sredi težkih trenutkov, ki jih življenje prinese, ohranimo upanje v duši. LMc SREČANJA» dobrega za duhovnike, misijonarje in mladino. Ko se mi je ponudila prva priložnost, sem se vključila v molitveno skupino za duhovne poklice, ki jo vodijo salezijanci. Večkrat sem bila tudi na duhovnih vajah. Ker je Salezijanski vestnik neko duhovno vezilo, ga dobivamo vsi molivci. Vestnik razdelim po možnosti sama štirinajstim članom. Tudi prostovoljne prispevke za stroške tiska poberem v Deluje na Papui Novi Gvineji. Povezujejo nas tudi njegova pisma, ki so polna energije, veselja, pa tudi ogromnega truda za vse dobro. Bogu hvala za vse slovenske duhovnike in misijonarje, za ves njihov trud za zveličanje duš. Bog bodi vsem bogat plačnik. Lepe spomine imam na skupne molitvene dneve za duhovne poklice na Rakovniku. Zberejo se molivci z vse Slovenije. Lepo Prvič sem se srečala s salezijanci, ko sem bila še otrok doma na kmetiji pri Sv. Trojici v Jurkloštru. Bilo je na praznik Svete Trojice. Mnogo romarjev je prišlo na tisti dan počastit Boga. Moj oče je bil ključar te cerkve. Župnik je povabil za ta praznik salezijance z godbo na pihala. Oče jih je povabil na dom. Ko sta jim oče in mati postregla s tem, kar sta pač imela, so v zahvalo tako lepo igrali in peli, da smo vsi strmeli To je bilo za nas otroke in zm vso družino kot v raju; kaj lepšega si nismo mogli misliti. Še danes imam to čudovito srečanje v najlepšem spominu. Ko me je življenjska pot privedla v Slovenske Konjice, sem imela priložnost priti v stik s katehetom g. Pavlom Puckom, ki je takrat služboval v Konjicah. Bilje zelo dober duhovnik. Posodil mi je knjigo, veliko in debelo, življenjepis sv. Janeza Boska. Sklenila sem, da hočem tudi jaz storiti kaj OD GODBE DO DOBRODELNOSTI začetku leta, kolikor pač kdo zmore dati. Voditelj duhovnih vaj nas je spodbujal, da bi molivci posebno skrbeli in molili za misij onarj e in duhovne poklice in misijone po možnosti tudi finančno podprli. To mi je dalo misliti, če tudi jaz ne bi začela s to akcijo. Nekaj me je gnalo k temu; začela sem strahoma pri molivkah, da bi kaj malega darovale vsak mesec za misijone. Bila sem presenečena; nekatere so se takoj navdušile, da bodo po možnosti prispevale v ta namen. Tako že več let zbiram prostovoljne prispevke za najbolj revne v misijonih. V tej zbirki mi veliko pomaga sin Črtomir. Na tej podlagi sem spoznala veliko salezijanskih duhovnikov in misijonarjev. Najboj sem prišla v stik z misijonarjem g. Jožkom Kramarjem. Ko pride na oddih v domovino, me obišče. Po njegovem pripovedovanju in branju njegovih knjig sem zvedela, koliko truda vloži ta dobri misijonar, da bi vsaj nekaj duš pridobil za Boga. je biti v tej cerkvi, ker je Marija Pomočnica tako lepa z Je-zuščkom na rokah, da mi je bilo vedno težko zapustiti ta milostni kraj. Za leto družine bi rada položila ne srce mladim družinam, da svojih otrok ne bi razvajali, pač pa bi jih vzgajali ob branju Svetega pisma in skupni molitvi svetega rožnega venca. Za Vestnik bi želela, da bi ga vsi radi prebirali, pa tudi podpirali za stroške tiska, ker ta bogati listje vreden naše podpore. O sebi naj povem, da sem poročena, imam dva sina, osem vnukov, kijih imal vse zelo rada. Franja Žagar Skalska 11 63210 Slovenske Konjice Delajmo dobro vsem, slabega nikomur. Ne utrudimo se delati dobro in Bog bo z nami. Sv. Janez Bosko IZJMASIH ŽUPNIJ 7 Med razgibanimi griči in dolinami zanimive dolenjske pokrajine, ter ravnino ob reki Krki, leži škocjanska fara. Razteza se od Kostanjevice do gričevja, ki meji na tržiško in boštanjsko župnijo - pet ur hoda z enega konca Župnije do drugega. Po ravnini so večje vasi, po gričih ležijo manjši zaselku Na mestu podružnične cerkve Otok je že v rimskem času bilo mesto, ki se je pozneje imenovalo Gotno Brdo. V XI. stoletju ga je "divji Atila" razrušil. Ko so bili Ogri premagani, so mesto obnovili. V XV. stoletju so mesto večkrat izropali Turki in ga porušili. Zato so sedež župnije prenesli z Otoka v Skoc-jan. Pred dvema letoma smo praznovali petstoletnico prenosa župnijskega sedeža. Ob tej priložnosti smo imeli tudi misijon, da smo se ob spominu obletnice tudi duhovno poglobili. Poleg župnijske cerkve ima župnija še deset podružničnih cerkva; pri sedmih so tudi pokopališča. Sedanja župnijska cerkev je že tretj a na tem mestu. Zgrajenaje bila leta 1780. Ima lepe baročne oltarje. Od podružničnih cerkva je najbolj znamenita romarska cerkev Rožnovenska Matere Božje na Stopnem. V XVII. stoletju je strela uničila cerkev. Ostal je samo prezbiterij. Zraven so dozidali novo cerkev. V prez-biteriju so odkrili več kot petsto let stare freske. Najpomembnejša osebnost župnije je dr. Ignacij Knoblehar. Bil je eden največjih slovenskih treh skupinah. Poleg starejšega mešanega pevskega zbora imamo še mladinski zbor. Nedeljske maše so redno v Skocjanu, na Telčah in na Otoku, zelo pogosto pa še v Dolah, pri Sv. Tomažu in na Druščah. Družine so v glavnem delavske. V večini mlajših družin sta oče in mati zaposlena. Kmetov je malo. Veliko se jih poleg službe ukvarja s kmetijstvom. Zelo pomembno mesto imajo vinogradi SKOCJAN PRI NOVEM MESTU misijonarjev. Kot prvi Evropejec je ob reki Nil prišel skoraj do ekvatorja. Pomemben je tudi kot raziskovalec in etnograf. V Skocjanu je bil rojen tudi duhovnik in jezikoslovec Fran Metelko, znan po črkopisu metelčica. Rojak škocjanske fare je tudi sedanji salezijanski inšpektor Stanislav Hočevar. Župnija ima nekaj čez tri tisoč ljudi. K verouku hodi okrog 350 otrok. Verouk je na treh mestih. Mladinska srečanja so v z zidanicami. Ljudje so zelo skrbni in delavni. Tudi pri urejanju in vzdrževanju cerkva zelo lepo sodelujejo. Letos, 8. maja, smo imeli birmo. K birmi so šli veroučenci 6., 7. in 8. razreda, skupaj 143. Priprava je bila v desetih birmanskih skupinah. Skupine je zavzeto vodilo dvajset mladincev. Poleti bodo tudi počitnice za otroke in mladino na Trsteniku, na Pohorju in v Ankaranu. Franc Brečko ^ POKLICI 8 Moje bivanje v Salczijanskem zavodu v Veržeju, ki ga stalno izrezujem iz svojega 78-letnega življenja, je najlepši in najsrečnejši del mojega popotovanja po trnjevi zemeljski skorji. Po svoji materi sem dobil katoliško vero, po Mariji Pomočnici in don Bosku sem jo poglobil in utrdil. Tako VERZEJSKI SPOMINI V zavodu sva bila dijaka nekaj časa z bratom. Na dvorišču sva napolnila slamnjači s slamo tako močno, da sva že prvo noč popadala na tla. Potem je prišlo na vrsto domotožje. Ni čuda, iz čudovite ljubezni blage svetniške matere in toplega družinskega ognjišča sva padla v skoraj samostansko življenje, še najbolj zaradi tega, ker sva blažji, postopni in vzgojno vodeni prehod zamudila. Največkrat naju je prijelo v obednici, da včasih nisva mogla jesti in so nama solze kapljale v krožnik. Gospod Luskar naju je tolažil, kakor je vedel in znal, vendar preveč humoristično. Prišlo je tako daleč, daje mama proti vsem pravilom zavoda zaprosila ravnatelja g. Jožeta Tkalca, mladega, zelo sposobnega duhovnika in pedagoga, za en dan in noč dopusta, čeprav sva bila v zavodu komaj mesec dni. Dovolil je kljub ugovorom. Potem sva tri ure pešačila. To je bil za naju "raj na zemlji". V naslednjem letu in pozneje, ko sem bil v zavodu kot doma, sem večkrat tolažil žrtve domo-tožja. Nekoč sem našel v kotu zavodskega dvorišča 12 letnega prvošolca Lojzeta Šijanca (umrl na avstrijskem Koroškem, pokopan pri Sv. Juriju ob Sčavnici). Ležal je v prahu na tleh, ves obupan. Komaj sem ga potolažil. Domov pa ni smel prej kot za Štefanovo, ko smo bližnji pešaki smeli na obisk, drugi dan pa nazaj. Pri učenju nama je z bratom trda predla pri prvem tromesečju I. razreda. Posebno pri latinščini nisva vedela, za kaj pravzaprav gre. Zame pa je bila še matematika prava strahota. Kazalo je tako, da bova zaradi nesposobnosti mamo strašno razočarala in jo domotožju na ljubo popihala domov. Tedaj je klerika Podlip-nika zemenjal France Cigan; on je bil najina rešitev. Tudi sedaj, po tolikem času, še nisem srečal tako čudovitega človeka. Prevzel je latinščino, glasbo in še marsikaj. Da sem bil v tretjem razredu interno v zavodu odličnjak, je njegova zasluga, čeprav sem imel v Mariboru pri izpitih smolo. Zal je bil v Veržeju samo nekaj mesecev do konca tistega šolskega leta. Nikoli več se pozneje nisva videla. Njegovo plemenito in glasbeno bogato življenje se je končalo v Ljubljani. O dnevnem, hišnem redu ne bom pisal. Na videz je bil strog, a samo na videz. Bilje tako lepo vzgojen, prepleten z učenjem, razvedrilom, molitvijo, osebnimi in hišnimi opravili. (se nadaljuje) Jakob Šešerko Kjerkoli živite, povsod se izkažite kot dobri kristjani in pošteni ljudje. Na tak način boste pokazali, da ste zares don Boskovi sinovi. Sv. Janez Bosko ( MOLIVCI MOLITE Z DRUŽINAMI, MOLITE ZA DRUŽINE Dragi prijatelji, molivci za duhovne poklice! Papež Janez Pavel II. je svoje pismo ob letošnjem molitvenem dnevu za duhovne poklice namenil krščanskim družinam. Med drugim je zapisal: "Čeprav se je v zgodovini spremenilo mnogo stvari, ostane družina najobsežnejša in najbogatejša šola človečnosti in daje najboljše izkustvo svobodno podarjene ljubezni, zvestobe, medsebojnega spoštovanja ter ohranjanja življenja. Njena posebna naloga je, da ohranja in posreduje vrline in pojmovanja vrednot s pomočjo vzgoje otrok ter tako pospešuje in gradi blagor posameznika in skupnosti... Če krščanski starši ljubeče skrbijo za svoje otroke že od prvih dni Življenja, jim z besedo in zgledom posredujejo pravi in doživeti odnos do Boga, ki temelji na ljubezni, zvestobi, molitvi in poslušnosti. Tako vzgajajo svoje otroke za svetost ter odpirajo njihova srca za glas Dobrega Pastirja, ki kliče vsakega človeka, da gre za njim in išče naprej božje kraljestvo. V tem zrcalu božje milosti in človeške odgovornosti si moremo družino predstavljati kot 'vrt' ali kot 'prvo gnezdo', na kateri lahko semena duhovnega poklica, kijih Bog seje i polnimi rokami, klijejo in rastejo do polne zrelosti." Duhovnikom papež v pismu za veliki četrtek posebej naroča: "Molite drug za drugega, molite z družinami, molite za družine!" V tem duhu so potekala razna molitvena srečanja na nedeljo Dobrega Pastirja, molitvena srečanja v aprilu in maju na Kureščku, v Veržeju, kakor tudi letno molitveno srečanje molivcev na Rakovniku v svetišču Marije Pomočnice. Posebno pestrost molitvenemu dnevu na Rakovniku so vtisnile družine, ki so lepo sooblikovale dopoldansko molitveno bogoslužje in pa molitveno bedenje mladih pod geslom: Karkoli vam poreče, storite! Številna molitvena srečanja z lepo udeležbo in globokim molitvenim čutom kažejo, da se med nami, kakor tudi drugod po svetu, prebuja zavest, da je duhovne poklice treba izmoliti. Časopis Trionfo del cuore, februar 1994, poroča: "Ker je bilo semenišče škofije Hertogenbosch do pred enim letom prazno, je škof Ter Schure, SDB, odločil, da bo od Boga izprosil duhovne poklice. Vsakdan naj bi v ta namen dve uri molili pred izpostavljenim Najsvetejšim. In Bog je uslišal molitve. Za zimski semester 1993/94 je že 50 pripravnikov za duhovniško službo v semenišču te nizozemske škofije. Še naprej opravljajo dve uri molitve na dan pred Najsvetejšim." Čudeži se še dogajajo... Ko se v teh dneh zahvaljujemo Bogu za dar letošnjih novomašnikov, kakor tudi redovnikov in redovnic, ki so že ali še bodo letos izrekli svoje zaobljube, jim želimo Božjega blagoslova in Marijinega varsta na njihovi življenjski poti. Molivci, hvala za vaše molitve in lep pozdrav. Ivan Turk Boštanj, 31. V. 1994 NAMENI AVGUST MoČ in trdnost medsebojne povezanosti v krščanski družini, to je osnovni pogoj za rast in dozorevanje duhovnih poklicev (Janez Pavel II.). Molimo /a družine, da bi v počitniških dneh, medtem ko bodo doživljale sproščenost dopustniških dni, hkrati povabile Jezusa v svojo sredo. Spregovoril jim bo po skupni molitvi, če si bodo vzeli čas zanjo, in po branju Svetega pisma. SEPTEMBER Drugi vatikanski zbor uči. da je delo pot k svetosti; in to iz več razlogov; ker daje priložnost za izpopolnjevanje samih sebe. Delo namreč razvija človekovo osebnost, njegove vrline in sposobnosti. Molimo za naše družine, da bi jim delo ne pomenilo zgolj pridobivanja sredstev za življenje, ampak posnemanje Jezusa Kristusa, ki je opravljal ročna dela in ki z Očetom vedno dela za zvelieanje duš. Tako je mogoče preko vsakdanjega dela rasti v svetosti. Zemlja, zrahljana na ta način, bo ugodna za kalitev semen duhovnih poklicev. K Bogu so odšli po plačilo Helena Simončič, Leskovec Marija Turk, Podpreska Marija Pantar, Podpreska Marija Obrulk, Moše Rajko Žemljic, Sv. Lenart, oče duhovnika Frančiška Jurca, Rovte Albina Zupan, Vrhnika Meta Šifrer, Selca/Šk. Loka Katarina Dragoš, Črnomelj Zofija Blatnik, Boštanj Franc Seničar, Cezanjevci Slavka Janežič, Mokronog Pšenica je pozeta, grozdje dozoreva. Kruha imamo, hvala Bogu, še kar nekaj; in vina bo dovolj! Tudi posvečenih služabnikov Gospoda Boga še ni zmanjkalo. Spet nam jih je nebo poslalo: napotili so se po slovenski zemlji, kruh in vino posvečujejo v telo in kri našega Boga... BOG NE UTIHNE Nezavezujoča razmišljanja - tudi o duhovnih poklicih... S skupino študentov iz vse Slovenije, ki se vsak teden srečuje na Rakovniku v Ljubljani, smo se nekega sredinega večera pogovarjali o naših življenjskih odločitvah. Življenjska odločitev ni samo izbira službe in poklica, življenjska izbira je tudi pot, po kateri posameznik stopa v življenje. Za mnoge j e to pot družine, za redke tudi pot duhovništva in redov-ništva. □ "Duhovni poklic je vreden občudovanja. To je poklic, za katerega so potrebne mnoge odpovedi. Zato zelo cenim ljudi, ki so se odločili za takšen poklic. To je poklic, v katerem mora človek darovati sebe za druge, sprejemati druge takšne, kakršni so in iz dneva v dan prinašati v okolje, med ljudi veselje, srečo, upanje... Duhovni poklic torej ni lahek poklic, saj je to poklic življenja. Vsi drugi poklici so le del življenja, tukaj pa mora duhovnik s svojim poklicem živeti dan za dnem, noč za nočjo, leto za letom." Brigita Ko je Brigita to pisala, ji je drsel svinčnik z zavidljivo lahkoto. Tudi drugi študentje so pisali podobno. Veliko občudovanja, spodbud, veliko lepih besed. □ "Spoštujem vsakogar, ki je toliko duhovno močan in sposoben toliko odrekanja, da se odloči za takšno življenjsko pot." Igor □ "Ena izmed (ali pa -naj-) najbolj 'idealnih' načinov, kako zelo osmišljeno, polno, duhovno in duševno bogato, izpopolnjeno, napolnjujoče v drži daritve preživeti čas - tukaj na zemlji." Tanja Na tehtnici razlogov Za vsako življenjsko odločitvijo stoji tišina; čas, ko seme božjega klica kali, ko se duša prečiščuje v premišljevanju in molitvi. In takrat človek tehta razloge za in razloge proti določenim življenjskim odločitvam. Ti razlogi so nekaj zelo osebnega; pri različnih ljudeh imajo različno težo. Mladi so takole nizali razloge, ki tudi danes govorijo v prid odločitvi za duhovni poklic: velika ljubezen do Boga in velika vera; Bog kliče tudi še danes; pripravljenost razdajati življenje za druge; želja po tem, da bi človek pomagal drugim na poti k Bogu; možnost nenehnega življenja in delovanja v dobrem, kajti to človeka gradi; "živel bi -in ne životaril"; polnost življenja! Ko enkrat osvojiš Gospoda Boga do take mere, da mu rečeš s celim svojim bitjem "da" (ni nujno, da ravno v duhovništvu ali redovništvu), potem živiš v polnosti. Zavedaš se ljudi, sebe, trenutkov, dejanj, daritve, veselja, žrtve. Kljub vsemu lepemu, kar prinaša s seboj odločitev za duhovni poklic, misel uhaja k Ml APINAI težavam, ki jih ta odločitev prinaša. Študentje so menili, da danes mlade odvračajo od odločitve za duhovni poklic naslednji razlogi: nesposobnost za žrtev in daritev; celibat in odpoved lastni družini; negativna usmerjenost današnje porabniške družbe; osebne nesposobnosti; strah pred odločitvami, ki zavežejo za celo življenje; ni globine v veri, zato marsikdo ne more začutiti Božje ljubezni; občutek manjvrednosti v družbi. Ko sem prebiral te ugotovitve mladih, se mi je zdelo, da dobro razumejo stanje duše človeka, ki se v teh, z modernostjo in elektronskim valovanjem napolnjenimi leti, odloča za službo Bogu. Razlogi so vsi tehtni, jeziček na tehtnici življenja pa se prevesi sedaj na eno, potem na drugo stran. Toda vseeno: odločitev ostaja osebna Življenje je lepo zato, ker vedno presega gole matematične izračune. Saj vemo: včasih spregovorijo okoliščine življenja tako enoumno, da se zdi odločitev v določeno smer lahka in preprosta, kar samaposebi umevna. Pa vendar se posameznik odloči včasih drugače... Ni treba naštevati posameznih primerov, kajti to vsi prav dobro poznamo! Neštetokrat slišimo: "Bila sta idealen par, nič jima ni manjkalo, razumela sta se, potem pa sta se nekega dne nenadoma razšla!" Ali: "Kot duhovnik bi lahko veliko dobrega storil, zelo sposoben je; toda pristal je v gnili povprečnosti." Pogosto mi kakšna pobožna duša reče: "Ta fant je rojen za duhovnika!" ali: "To dekle bo zares srečno samo v redov-ništvu!" V duši pretehta vam take besede. In res se mi včasih zazdi, da se tista oseba ni zmotila. Toda življenje ubira svojo pot. Prav nihanje (in upadanje) števila duhovnih poklicev govori o tej pestrosti življenja. Bog nikogar ne sili: pokliče, da potrebne darove, sposobnosti, tudi nekaj poguma vcepi v dušo. Konkretno odločitev pa prepusti svobodi posameznika. Večina mladih danes ni slaba. (Mogoče še niso imeli priložnosti, da bi navzven pokazali, koliko dobrote se skriva v njihovih srcih!) Tudi duhovno izpraznjeni niso vsi mladi. V mnogih je vera v Boga vtkana v vse pore njihovega bitja. V mnogih je veliko dobrote, iskrenih namenov, veliko semen prihodnosti. V mnogih se oglaša tudi tihi glas vedno zgovornega Boga. Vsi razlogi torej govorijo v prid odločitvi za duhovni poklic... Božji klic ni prisila. Je le povabilo otrokom današnjega časa, naj stopijo z njim v nekoliko bolj intenziven odnos. Naš čas pa je težak in otroci tega časa pogosto težko prebijejo miselne in vedenjske okvire, v katere jih čas sili. Toda zaradi tega niso slabi; le poguma in volje jim včasih zmanjka... Odrasli smo dolžni biti mladim v oporo pri njihovih življenjskih odločitvah: z molitvijo, spodbudo, dobro besedo, še posebej pa z lastnim pričevanjem. Živimo z doslednostjo to, v kar nas je življenje postavilo. Ob življenjskih zgledih bodo mladi lažje ubrali pravo pot v svojo lastno prihodnost. Toda, ne bodimo mračnih duš! Duh Božji je še vedno med nami. Tudi letos jeposvetil svoje Kakšno je mesto duhovnika v današnjem svetu? □ "Mislim, da so v današnjem času duhovniki in pa sestre, vsi, ki imajo duhovni poklic, velikokrat premalo upoštevani oz. jih nihče ne jemlje resno. Vse, o čemer govorijo, se zdi mnogim nesmiselno in le predmet za šale (seveda ne vsem). Pogosto slišimo: 'Obnaša se kot župnik? To je seveda mišljeno v negativnem smislu. Veliko je k temu prispevala naša polpretekla zgodovina. Duhovniki v današnjem času potrebujejo veliko poguma." Alenka □ "Mislim, da bi lahko imeli z materialnega stališča duhovniki več ugodnosti. Sicer pa bi lahko imeli več vpliva predvsem na vzgojo mladih. V politiko pa je bolje, da se ne vtikajo. Bolj bi morali biti dejavni v civilnem življenju, saj vidimo, da se v javnosti skoraj ne pojavljajo." Matej □ "To je precej odvisno od posameznega duhovnika. Nekdo je lahko duhovni voditelj, ki te v življenju neposredno spremlja in usmerja, kdo drug je lahko le posredovalec verskih dejstev. Kljub vsemu mislim, da so duhovni voditelji še vedno glavni usmerjevalci in razlagalci duhovnega žvljenja." Robi služabnike in jih kot znamenje svoje ljubeče navzočnosti poslal nam na pot... Martin Lisec PRAZNOVANJA 12 SALI U£A VESTNIKA LETNI JUBILEJ Avgusta 1904je izšla prva številka Salezijanskega vestnika, ki se je takrat imenoval Don Bosko. Takoj na začetku je izhajal kot mesečnik. Skupaj s salezijanci, ki so prišli na Rakovnik leta 1901, je prehodil dolgo in zanimivo pot. Ljubljeni sobratje! Ker nameravate izdajati mali mesečnik, v katerem bi sotrudnikom poročali o salezijanskih napravah in razširjali češčenje Marije, Pomočnice kristjanov, kateri v čast boste postavili veličastno svetišče, blagoslavljam iz srca rad vaš namen in prosim nebeško Mater, Pomočnico kristjanov, da bi vas podpirala v tako svetem podjetju. O, da bi Ona naklonila mnogo dobrih src med slovenskim narodom! Jaz sem gotov, da ne nameravate drugega, kakor povišati čast božjo in se truditi za blagor mladine in slovenskega naroda. Prepričan sem, da se bo vsak sotrudnik in vsaka sotrudnica trudila razširiti mali mesečnik med slovenskim ljudstvom. Naš dobri oče don Bosko, ki je toliko hrepenel, da bi se razširilo češčenje Marije, Pomočnice kristjanov, bo gotovo sprosil od Boga obilo milosti onim, ki bodo podpirali vaše delo. In tudi jaz vam zagotavljam, da se bom vedno spominjal v molitvi vas in vaših sotrudnikov in sotrudnic... V sladkem Srcu Jezusovem vas srčno pozdravlja duhovnik Mihael Rua. Tur in, 17. junija J 904 (za prvo številko Don Boska) Don Bosko se pošilja brezplačno vsem sotrudnikom in sotrudni-cam. Ako bi slučajno kdo ne prejel lista in bi ga želel imeti, naj blagovoli naznaniti. Miloda-ri za pokritje tiskovnih in poštnih stroškov se hvaležno sprejemajo. Namen lista. Ime don Boska slovi med narodi kot ime velikega apostola in prijatelja mladine. Priljubljeno in splošno znano je to ime med krščanskim svetom. To nam priča ogromno število salezijanskih poročil. Nad 300 tisoč izri- sov v osmih različnih jezikih jih razpošljejo salezijanci vsak mesec med ljudstvo. (Salezijanska poročila tiskajo v Turinu in sicer v laškem, francoskem, španskem, nemškem, poljskem, angleškem, ogrskem in portugalskem jeziku.) Tudi na slovenska tla prihaja več izrisov v nemškem jeziku. Marsikdo jih z veseljem čita. Nekateri jih pa želijo brati, a tiskani so v njim neznanem jeziku. "Slovenskih poročil nam pošljite", prihajajo vedno prošnje. Že davno bi bili radi ustregli njih želji, a kako. Manjkalo je slovenskih salezi-jancev. Zdaj pa, ko so se don Bosko vi sinovi naselili tudi med slovenskim narodom, nam je mogoče ustreči želji sotrudnikov in izdajati mali mesečnik pod imenom "Don Bosko". (iz uvodnika prve številke Don Bosko julija 1904) 3 X 90 LET G. Andrej Majcen, kaj bi rekli ob treh 90-letnicah, ki se jih letos spominjamo: Salezijanskega vestnika (julija 1904), blagoslovitve temeljnega kamna za svetišče Marije Pomočnice (2. junija 1904) in vašega življenja (30. septembra 1904)? PRA7NOVAN. IA "Kako spraviti v red spomine, ki so vezani na te tri obletnice? Iz temeljnega kamna je zraslo veliko romarsko svetišče Marije Pomočnice, kjer se zbirajo tisočglave množice romarjev. Od tu je rasla vsa salezijanska družina, od tu smo odhajali misijonarji po vsem svetu. Tu sem leta 1924 pomagal za posvetitev svetišča, poslušal kardinala Cagliera, tu me je navdušil Kerec... 90 let neke zgradbe, pa tudi duhovnega občestva. Hvaležno Mariji prepevamo, da nas "skozi življenje lepo voditi zna"! Viharji so divjali čez ta kraj pod Golovcem, Marijina navzočnost pa ostaja. Kaj se je dogajalo leta 1904, ko sem še vekal v zibelki, ne vem. Za Salezijanski vestnik sem slišal šele leta 1923 kot učitelj na Radni. Pripovedoval mi je o misijonarju Kerecu in mi vzbujal željo po misij onih. Ko sem potem bival na Rakovniku, sem se večkrat mudil v tiskarni v gradu. Moji spisi pa niso prišli v tisk zaradi sitne cenzure g. Far-kaša, čeprav sem še med vsemi govoril najlepšo slovenščino. Zanimiv je bil Vestnik, kije spremljal salezijansko družino skozi svetle in temne čase. Današnji je odsev našega časa. Želel bi, da bi Vestnik prišel v vsako katoliško družino in znal po Svetem Duhu navdihovati za don Boska, za ljubezen do mladine, za pobožnost do Marije Pomočnice... Kakšno prihodnost so mi napovedovale vile rojenice, ne vem. In kakšno mi je določil Bog? Iz dokumenta v Marijini cerkvi pri frančiškanih v Mariboru vem, da sem bil 9. oktobra krščen kot Hrabroslav - Andrej. Vsako leto se tega dne v intimnosti zahvaljujem Bogu za krščanski poklic, pa tudi za salezijanski in misijonski. Dolga je pot 90-ih let! Koliko spominov! Koliko spominov na učiteljski poklic, na Radno, Rakovnik, pa Kitajsko, Hongkong, Vietnam, Tajvan... Bogu sem hvaležen za prehojeno pot, hvaležen za varstvo Marije Pomočnice, hvaležen za pri-prošnjo sv. Janeza Boska. Vse je njegova milost. "Tebe, Boga, hvalimo..." Don Bosko. IilST SHUEZiJilT-iCEV V LlJ U B LttJ R |M l. VSEBIfiH: Namen lista . . .......i Don Bosko in njegovi sinovi na Rakovniku ........ . 3 Blagoslovljeni« temeljnega kamena . 5 Pij X. in Don Bosko ......7 Življenje Don Boska......9 Nekaj črtic o salczijanskih raisijonih 12 Preventivni sistem, vzgajanja . . . Salczijaoske novice , . . . . , 16 Leto f. Julij 1904. Stav. 1. B*=5I Izdaja: Salezijanski m vod r Ljubljani. Urejuje: Josip Valjarec. VZGOJA 14 ZANIMIVA LOGIKA ALI KAKO SE DA BOGA "OKOLI' PRINESTI VSi vemo, da je to leto posvečeno družinam. Veliko se o tem govori in do konca leta se bo še. Treba pa je reči, da je med mlade ljudi bolj malo prodrl duh "leta družine". Komaj kdo se spomni, da naj bi bilo njim posvečeno. Kakor da se jih ne tiče, čeprav bodo čez kakšno leto že tudi sami živeli "zakonsko" in družinsko življenje. Zakonsko sem dal nalašč v narekovaj, kajti mnogi začnejo najprej z družinskim in šele nato z zakonskim življenjem, če do slednjega sploh kdaj pridejo. Dva rosno mlada iščeta župnika. Ker ga ne poznata dobro, se z vprašanjem zaletita prav vanj: "Župnika iščeva!" "A, župnika? Pred vama je!" "Oprostite! Žal Vas ne poznava!" se opravičujeta. "Prišla sva glede krsta!" "To je zelo lepo!" j u pohvali, hkrati pe že nekoliko podvomi. "Sta vidva iz našega kraja?" "Seveda, odtod sva!" Ker se ju ne more spomniti, malo bolj smelo vpraša: "Najbrž še nista poročena!" "O tem razmišljava!" "Samo razmišljata?" "Tako je!" "Še nista povsem prepričana, če sta za skupaj?" "Tako nekako!" "In kdaj bosta?" "Ne vem! Se nikamor ne mudi!" povzame očka. Spet dva, ki sta začela graditi pri strehi! Toliko jih je, ki začnejo graditi hišo svojega skupnega življenja pri strehi, ne da bi prej postavili trdne temelje in zakoličili, kakšno stavbo zakonskega življenja sploh hočejo. "In kako, da sta se najprej odločila za otroka?", dreza župnik naprej. "Mislim, brez zveze seje poročiti, če nimaš otrok!" je stvar mladi očka kar hitro rešil. Zanimivo! Šele, če bo dekle ustrezalo vsem fantovim normativam, ima možnost tudi za zakonsko življenje. Nikjer nobenega govora o predhodni ljubezni. Ljubezen, če bo, bo prišla kdaj pozneje na vrsto. Zaenkrat je dovolj, da lahko rodi. Bilo je pri mladinskem ve-roučnem srečanju. Zastavili so vprašanje, na katero naj bi odgovorili. Vprašanje se je glasilo: Kaj je bolje, poročiti se in prejeti zakrament sv. zakona ali se sploh ne poročiti?! Vsak je lahko anonimno napisal svoj odgovor. Bila je zelo pisana paleta odgovorov. Naštejmo jih nekaj: Človek bi se že poročil v cerkvi, če bi vedel, kako bo v prihodnje! Jaz se nameravam poročiti v cerkvi, ker je tam lepše kot samo pri civilni poroki! Če se imata dva rada, ne potrebujeta še nekega obreda! Jaz bi se že, vendar nikoli ne veš, kakšen bo partner. Nima pomena poroka! Tako si bolj svoboden v izbiranju! Če se poročiš cerkveno, si potem vezan za vse življenje! Nobeni papirji nič ne dodajo in nič ne odvzamejo. Če se cerkveno poročiš in potem civilno ločiš, se ne moreš več cerkveno poročiti. Če se poročiš in potem ločiš, menda ne smeš več k spovedi in obhajilu. Potem se rajši ne poročim. Nihče te ne more prisiliti, da bi bil celo življenje z nekom, ki ga nimaš več rad! H Če se poročiš, nisi več tako svoboden. Jaz sem za sporazumno svobodo izbiranja. Jaz se bom poročila v cerkvi. Upam, da bom srečala takega fanta! Poroka preveč stane, da bi se ob tej draginji lahko privoščili še ohcet. Jaz sem za poroko, ampak šele takrat, ko res vesta, da sta za skupaj, se v vsem ujemata in upata, da bo šlo tudi v prihodnje. VZGOJA......11 Kako malo je v teh odgovorih optimizma, načrtov, zaupanja, pričakovanj, samozaupanja. Predvsem pa, kako malo je v njih vere! Če si že zdaj, ko šele razmišljajo o prihodnosti svojega življenja, zastavljajo tako začasne cilje v smislu "kaj veš, kako bo!", potem res nimajo na čem graditi. Nikjer ni navzočega tistega pogle- zakrament sv. zakona, temeljni pogoj. Saj vera daje pečat zakra-mentalnosti, v veri se tudi dva poročata. Večina vidi v zakramentu zakona še dodatno, cerkveno registracijo, samo s to razliko, da se ne moreš preregi-strirati. Večina ve samo to, da se ne smeš ločiti. Nikjer pa ni govora o tem, kaj zakrament da ljubezni, o kateri pravi sv. Pavel, da vse upa, vse premore, marsikaj potrpi in da nikoli ne mine. Zdi se, kakor da danes mladi ljudje ne verjamejo več v trajno ljubezen. V njih se je naselil črv negotovosti. K zakonu in ljubezni pristopajo z negotovostjo. So podobni človeku, ki že vnaprej dvomi, da bo srečno prišel preko ozke brvi na drugo stran potoka. In dejansko se mu v nekem trenutku sredi poti zvrti in čofne v vodo. Zakaj? Zato, ker je podvomil vase. Verjetno jih je preveč videl, kako so bili neuspešni. Torej odsotnost prepričanja v možnost trajne ljubezni, v tisto Pavlovo, da prava ljubezen "nikoli ne mine". O nekaterih trditvah ne bi razpravljali. Vsekakor pa je skoraj iz vseh odgovorov razvidno veliko pomanjkanje vere, kar je za vsak zakrament, tako tudi za zakona daje, kaj Bog ponuja po tem zakramentu, kakor tudi, kaj Bog ponuja družini, ki raste iz posvečenega zakonskega življenja. Tako izpade, kakor da Bog samo zavezuje, nič pa ne nudi, nič ne pomaga. In vendar je zakrament sv. zakona dejanje, ko se dva pred Bogom in drug pred drugim zavezujeta, da bosta vse storila za rast njune ljubezni. Istočasno pa svojo skupno pot izročata še Božji ljubezni, ki naj ju krepi. Morda pa je tudi v mladih ljudeh podobna logika, kakor pri otrocih. Na vprašanje, kaj je boljše, poročiti se cerkveno ali ne, je bil skoraj večinski odgovor: "Bolje se je ne poročiti!" "Zakaj?" "Če se poročiš in potem ločiš, imaš greh! Če pa se ne poročiš, ga pa nimaš!" Vidite, kako se da "Boga okoli prinesti"! Ciril Slapšak DRUŽINA Življenje je pestro, še posebej v družini z več otroki, kot je naša. Veseli smo, da smo velika družina. Naše največje bogastvo je prav naše družinsko življenje. Delček tega bogastva želimo deliti tudi z vami, dragi bralci. KOSCEK RAJ Minilo je že šestnajst let, kar sva se spoznala. Vsako nedeljo sva bila skupaj pri maši in po poti domov sva se veliko pogovarjala in kovala najrazličnejše načrte, ki sva jih kasneje polagoma uresničevala. Kot fant in dekle sva si želela družino z več otroki in to se nama je, Bogu hvala, uresničilo. Pri poroki sva prosila za Božjo pomoč in blagoslov. Čez leto dni sva polna radosti sprejela prvega otroka, deklico, sad najine ljubezni in Božjega blagoslova. Kakšno nepopisno veselje je zavladalo v nama in v najinih bližnjih ob krstu Metke in kasneje vsaki dve leti ob krstu novega člana družine in Božjega ljudstva, Cerkve: Filipa, Marka, Jožeta in Roka. Gotovo to ni bilo lahko za naju. Oba sva hodila v službo. Otroke sva morala dati v vrtec, dokler niso začeli hoditi v šolo. Večkrat sva dobila kako pikro s strani sodelavcev, sosedov, pa tudi prijateljev: "Ja, kaj pa ved-nar mislita, toliko otrok!" in podobno. Toda najino mišljenje je bilo drugačno. Molčala sva, delala, obnavljala dom in z vso ljubeznijo vzgajala otroke. V neizmerno pomoč nama je bila in je še naša mama, stara mama najinih otrok. Tudi mnogi drugi so nama pomagali. Otroci pa so vedno znova popestrili naš vsakdanjik. Prihajali so iz vrtca in šole ter prinesli vedno kaj razveseljivega: enkrat pesmico, drugič igrico, tretjič nastop... Šoloobvezni otroci radi obiskujejo glasbeno šolo. Ob raznih družinskih praznikih sami pripravijo prijeten koncert. Srce nam igra od sreče, ko jih gledava in poslušava. To je tudi največje ___ DRI I7INF "plačilo" za ves trud in mnoge neprespane ure, ki jih pač zahteva večja družina. Čeprav je vedno dela in skrbi čez glavo, nisva bila nikoli utrujena, da ne bi pogledala, kaj so delali v šoli, pri verouku, kako so se naučili, kako je z nalogami. Ob večerih se redno zberemo ob družinski mizi k skupni večerni molitvi, ki nas vedno znova poveže med seboj in z Bogom. Vsaka nedeljaje za nas Gospodov dan in naš - družinski dan. Nedelja je resnično vir naše družinske sreče, še posebej nedeljska sveta maša. Naši trije fantje pa nadvse radi sodelujejo pri maši kot ministranti ali skupaj s sestro kot pevci v otroškem zboru Otroci luči. Radi gremo, če je le mogoče, skupaj na počitnice, kjer se sprostimo ter bogatimo naše družinsko življenje med skupno hojo, igro, plavanjem, vožnjo s kolesi, pogovorom... Otroci počasi odraščajo. Vzgojo, ki sojo prejeli, prenašajo drug na drugega. Veseli smo, ker jih je več tako za igro kot za delo. Radi si med seboj pomagajo. Znajo umazati in razmetati, pa tudi očistiti in pospraviti. Navajava jih na ljubezen do vsakega dela. Zato poleg učenja radi naredijo tudi kaj drugega. Nenehno so potrebni izredne potrpežljivosti, razumevajoče in odpuščajoče ljubezni, spodbudnih besed, predvsem pa najinega živega zgleda. Družina je res lahko košček raja na zemlji, če v njej vlada resnična ljubezen med vsemi člani družine. To medsebojno ljubezen je treba vedno znova čistiti in krepiti v vsakodnevni skupni molitvi, prejemanju zakramentov, medsebojnem pogovoru in vživljanju drug v drugega. To je družina, kjer prebiva Bog zelo "otipljivo", oziroma, kjer Bog ljubi vse človeštvo. družina Ferenčak Don Bosko je bil tak, da so mu zaupali fantje, pa tudi drugi ljudje. Ljubil je kot oče. Čudovita vedrina don Bosko-vega nasmejanega obraza je v vsakem človeku zbujala zaupanje. Kako čudovit je bil, ko je sprejemal fante. Do vsakega izmed njih je bil prav tako pozoren kot do visokih gostov. Že na začetku pogovora je hotel v fantu zbuditi zaupanje: "Saj si prišel svobodno, ali ne? Ali hočeš biti moj prijatelj? Zaupaj-va si. Govoril ti bom o stvareh, ki ti bodo všeč. Rad bi, da bi bil vesel." In podobno. ČLOVEK ZAUPANJA DON BOSKO 17 Don Bosko je iskal stike na najrazličnejše načine; za vsako ceno je hotel postati gospodar src svojih fantov. Vedno jih je sprejemal z očetovskim srcem. Zmeraj je bil izredno miren in nevsiljiv; v pogovoru je izrekel malo sodb. Vsi so radi prihajali k njemu in odpirali svoja srca. Vsakemu je dovolil, da je svobodno spraševal, povedal svoje pomisleke ali se opravičil. Nobenega ni vnaprej zavrl ne s svojim zadržanjem ne s svojimi besedami ali celo neprimernimi sodbami. Ob pogovoru je dopuščal, da so mu fantje pisali listke, na katerih so mu razkrivali stanje svoje duše, izražali svoje težave ali morebitna kočljiva vprašanja. Svoje fante, ki niso bili vedno idealni, je prenašal z veliko mero potrpežljivosti. Z vedrino, ki je mejila na herojstvo, je prenašal njihove napake, zvijače in nagajivosti, izredno živahnost in pestrost značajev in sploh vse pomanjkljivosti, bodisi fizične, bodisi intelektualne. Don Bosko je zbujal zaupanje tudi s vojim uglajenim vedenjem. Vsi so bili presenečeni, ker je tako lepo ravnal s svojimi fanti. Pazil je, da ni storil ničesar, kar bi kakor koli v fantih zbujalo strah, nelagodnost, nezaupanje. Nikdar ni nehal naglašati, kako nujno je, da se fantu pravilno približamo. Poudarjal je, da dostikrat zadošča en sam zgrešen pogled, napačna ali neprimerna beseda, pa je vsega konec. Vzgojitelji se nikdar dovolj ne zavedamo, kako pomembne so naše besede in pogledi ter barva našega glasu - številni odtenki, s katerimi povemo to in ono. V Pravilnik Oratorija je zapisal, da je lepo vedenje eden izmed ciljev, kijih želi Oratorij doseči. Od vseh je zahteval uglajeno vedenje do vseh. Nekoč je na koncu duhovnih vaj rekel: "Naša dolžnost je, da z nižjimi ravnamo dobrohotno in jim pomagamo. Nikdar ne govorimo z avtoritarnim tonom: 'Stori to, stori ono!' Vedno moramo uporabljati prijetne, blage, mile načine." Don Bosko si je vedno znal pridobiti zaupanje kot temelj vseh nadaljnjih odnosov. Vedel je, da dokler ne pridobi fantovega srca, ne more zanj kaj prida storiti. Velikokrat je ponavljal: "Vzgoja fantov ne more biti dobra, če ti nimajo zaupanja!" In še: "Ničesar ne dosežemo, dokler nam fantje ne zaupajo!" To je don Bosko v svojem življenju neštetokrat praktično preizkusil. Omeniko kak primer. * Dogodek z Jernejem Garel-lijem 8. Xn. 1841. Cerkovniku je don Bosko rekel, ko je ta Garellija nagnal s pretepom: "Kaj delate? Ni mi vseeno, fantje moj prijatelj. Vsi preganjani so moji prijatelji." Sledilo je pravo vprašanje: "Znaš žvižgati?" Kako da ne! Fant seje nasmehnil. Sedaj je don Bosko vedel, daje zaslužil njegovo zaupanje. * Zgodba srečanja z Mihcem Magonejem na železniški postaji. V mraku se je igrala skupina fantov s svojim "generalom". Kdo bi si drznil motiti potek igre! "Kdo ste, ki ste prekinili našo igro?" Don Bosko reče: "Tvoj prijatelj sem." "Kaj hočete od nas?" "Če vam je prav, bi se želel igrati z vami." Don Bosko je zaigral na pravo karto: prijatelj, igrati se z vami. Ta beseda mu je pomagala, da sije pridobil zaupanje. Takih in podobnih primerov je v don Boskovem življenju veliko. Prav gotovo jih bomo morali premišljevati in se še veliko učiti. Samo besede ne zadoščajo. Pridobiti si bomo morali zaupanje. (Iz knjige Rad vas imam) MARI.IA POMOCNICA 18 MARIJA JE VZGOJTIELJICA NAŠIH DRUŽIN Nežka Kopriva je imela štiri sinove in moža, ki je rad pil. Vendar ni bil vedno pijan. Peklilo gaje ženino nenehno kričanje in poniževanje. Tečnarila je celo tedaj, ko je bila sama: Poglej, kakšen nered! V tej hiši ni moč živeti! Prav jaz moram imeti nevzgojene fante. Kakšen je oče, takšni so sinovi. Tako je govoričila od svita do mraka in pleteničila neslanosti -v družini. Zunaj doma je bila podobna popevka. Celo pri nedeljski maši ni bila zadovoljna. Mašni strežniki niso bili nikdar dovolj mirni in urejeni. Duhovnik ni vedel, kaj bi rad povedal. In kako seje našemila soseda. Za cerkev se šminka ne spodobi. Nihče ni bil varen pred njenimi bodicami. Družinsko življenje je bilo tegobno in moreče. Matije sitnarila. Oče je popival. Sinovi so pohajali brez vzgoje, veselja in ljubezni. V sobi so imeli podobo svete Družine. Tri svete osebe niso spadale v takšno okolje. Večkrat je bodeča Neža namignila celo Božji materi: "Blagor tebi, ki si bila tako srečna. Z Božjim Sinom in sv. Jožefom zares nisi imela težav. Poglej mene, koliko moram prestajati." Do drugih žena je bodeča Neža čutila zavist, ker jim je bilo lepo in niso trpele, kakor ona. Leto je minevalo. Življenje v družini je postajalo neznosno. Ljubosumna Neža je čakala, kdaj se bo svet spremenil in se spremenilo nabito ozračje. Ni pa pomislila, da bi te potrebne poteze napravila pri sebi. Največja zmaga je namreč obvladati sebe. Ker se ni več kontrolirala, je spravila svoje stvari skupaj, pripravila kovček in odšla. Pred odhodom se je za hip pomudila pred sveto podobo in se namrdnila kot navadno: "Nikar me ne glej tako presenečeno. Ne morem več. Če si naša Mati, poskusi vztrajati v takšnem nemiru. Hočem živeti v miru. Imam pravico." Odšla je. Ni bila ne prva ne zadnja. Slaje na tuje. Pozabila je modro misel: Ljubo doma, kdor potrpeti zna. Blodila je dneve in mesece. Spoznala je, da je tujina slabša kakor hudobna mačeha. Prepričala se je, daje domovina in družina kakor zdravje. Koliko je vredna, tisti le spoznal je, ki jo je zapravil. Če je hotela živeti, je morala opravljati umazana dela, ki so bila za druge ponižujoča. Kmalu je izgubila voljo in srčnost. Postajala je bleda, suha in postarana. Večkrat seje zjokala. Seveda je bilo zato še huje. Dom si je začela slikati drugače. Mož in sinovi so ljubeznivi... Otožje je dober vzgojitelj. Neža sije želela domov. Odločila seje. V juliju seje vračala. Izbrala je večerno uro. Podnevi jo je bilo sram. Počasi seje bližala svojemu domu. Srce ji je hotelo raznesti. Ob vrtu je prisluhnila in obstala. Presenečenje. Iz kuhinje je zaslišala prijetno besedo neke žene. Kdo naj bi bila? Sklonila se je k oknu. Za mizo je družina. Sinovi in mož se veselo pogovarjajo s prijazno ženo. Zazre znano podobo. Pri srcu ji je postalo toplo. Neža je obstala. Prevzela jo je nepremagljiva radovednost. Njen pogled je objel sliko svete Družine. Jezus in Jožef sta bila na svojem mestu, Marijin prostor pa je bil prazen. Neža Kopriva seje zagledala v ženo, kije bila pri mizi. V hipu je doumela. Materinsko nežna roka jo je pobožala. Raznežilajoje. "Pridi, vstopi. Nihče ni opazil tvojega odhoda. Tvoji najdražji ne vedo, da te več mesecev ni bilo doma. Postani najboljša in prva vzgojiteljica svoje družine." Mati Neža je presrečna zamenjala svojo vlogo v družini. Nič več se ni naveličala svojega ljubeznivega moža. V srcu je čutila, da ji je Bog po Mariji dal najboljšega moža in dobrosrčne sinove. Družina se je spremenila, odkar je spreobrnila sebe. Razumela je, naj vsakdo vedno začne pri sebi. Spremeni naj čustovanje, umevanje in ravnanje, da bo družina lepša in boljša. Svoj blagoslov, Marija, pošlji iz rajskih dalj. Povsod Boga našim družinam, naj zakon božji v njih živi in srcem radost Bog deli... dr. Janez Jenko MARIJA POMOČNICA 19 LET v .c )r. TEMELJNEGA KAMNA "Praznik sv. Rešnjega Telesa bo salezijancem in njih sotrudni-kom in sotrudnicam ostal v sladkem spominu. Ta dan je prevzvišeni knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič v prisotnosti vrhovnega predstojnika salezi-jancev don Mihaela Rue ter mnogih drugih duhovnikov in svetnih dostojanstvenikov položil temeljni kamen novega svetišča Marije, pomočnice kristjanov." Tako je zapisano v prvi številki Salezijanskega vestnika o 2. juniju 1904. Poročilo pa sklene prošnja: "Marija Devica naj nakloni obilo dobrih src, da bi se na rakovniškem griču že skoraj vzdigovalo svetišče Device brazmadežne, pomočnice kristjanov." Zakaj svetišče Marije Pomočnice? "Kakor znano, je katoliški svet v minulem letu (8. decem- bra 1904) obhajal zlati jubilej brezmadežne Device. V vedni spomin na ta krasen jubilej smo s privoljenjem svojih predstojnikov sklenili postaviti Mariji Pomočnici brezmadežni veličastno svetišče, ki naj naše potomce spominja na veselo petdesetletnico in na ljubezen svojih prednikov do Marije Device." Tako so zapisali v brošurici "Mariji Pomočnici Brezmadežni - v spomin na zlati jubilej njeni častilci". Prvi salezijanci, ki so prišli na Rakovnik leta 1901, so s seboj prinesli tudi ljubezen do Marije Pomočnice in don Boskovo naročilo: "Kamor koli pridete, širite pobožnost do Marije Pomočnice!" Iz te ljubezni do Marije se je rodilo svetišče, ki je postalo duhovno središče vse salezijan-ske družine in priljubljeni kraj številnih romarjev, ki so na tem kraju neštetokrat občutili, da je Marija milostno navzoča in na poseben način sprejema njihovo pobožnost in ulišuje njihove prošnje. Temeljni kamen je bil položen, pot do dograditve svetišča pa je bila dolga: najprej štiri leta, ko je leta 1908 bilo delo prekinjeno, zidovi nekaj metrov nad zemljo pokriti, da je prostor lahko služil bogoslužnim namenom, in potem še 16 let, ko je leta 1924 bilo končno posvečeno, šele v naslednjih letih pa tudi v notranjosti opremljeno. Kakor so svetišče prvi salezijanci, sotrudniki in njihovi dobrotniki z vse Slovenije gradili, tako so ga naslednji rodovi ohranjali in vedno znova lepšali. Milostna podoba Marije Pomočnice z Jezusom v naročju pa je zbujala v vernikih upanje, da bodo pri njej našli čuteče materino srce in bo Bogu posredovala njihove prošnje. "Milostna srca" okrog Marije pričajo, da se je Marija v vseh časih rada ozirala na pobožnost in ljubezen vernikov, ki so jo na tem kraju častili in se k njej z zaupanjem zatekali. Bog daj, da bi tako ljubezen in pobožnost do Marije ohranili tudi v prihodnje. / J* C 20 Krvavi dogodki v Ruandi so nam znani. Srečno so se rešili naši sobratje: Jože Mlinaric, Gusti Horvat in Danilo Lisjak. Rešili so le golo življenje, ne pa svojih stvari in vernikov. Gusti je doma na oddihu, Jože in Danilo pa sta že sredi maja odpotovala v Burundi k svojemu ljudstvu. FKEIZFOJŠANA RUANDA Misijonar Gusti (pred njegovimi očmi so pobili v cerkvi 1.200 ljudi, od katerih je bilo približno 500 otrok) nam med drugim pripoveduje: "Krščanstvo je še mlado. Pripravljali smo se na praznovanje 25-letnice župnije in misijona, kar je 25 let sistematičnega delovanja misijonarjev. Vsi starši naših vernikov so bili še pogani - animisti. Nekateri so bili močni, vendar jih je množica, strašna propaganda, pretekle krivice, odneslo. V Evropi je krščansko že od kdaj? In so še hujše stvari. Res je, daje to krvavi boj za oblast in z druge strani za obstoj. Mislim, da so tudi tam za vsem velike sile. Zahtevajo brezpogojno demokracijo, za kar narod še ni zrel, potem je pa nočejo braniti. Večkrat se zdi, kakor da zahodne sile rinejo te zaostale, revne, mnogoštevilne narode v Cerkev Musha - 13. aprila 1994 je bilo v njej pobitih 1.180 kristjanov in drugih iz plemena Tutsi uničenje. To je še bolj vidno v Burundiju. Vse je prepuščeno nekaterim voditeljem. Ti pa hodijo po Evropi, delajo propagando, zbirajo sredstva za orožje itd. Zadnja leta smo veliko govorili o miru, spravi, medsebojnem razumevanju. Tudi škofovska pisma so bila vsa obrnjena na to temo. Cerkev je organizirala protestne shode za mir. Veliko se je v ta namen tudi molilo. Pa kaj, ko so voditelji drugačnega mišljenja. Potem pa tudi večstrankarski sistem. Stranke so povsod napadale druga drugo; če si bil v drugi stranki, si že bil sovražnik države. Katera stranka pa je prava? Vse so bile "prave" in vsi so bili "sovražniki" države. Mislim, v to sem trdno prepričan, da bodo potem, ko se razmere uredijo, zmožni mirnega sožitja. Mogoče bomo podobni prvim misijonarjem: vse od začetka. Vprašanje je, kaj bo sploh ostalo. Začeli pa bomo z mladimi. Ti lažje zaživijo skupaj in gradijo novo, mlado Cerkev. Potrebna bodo tudi gmotna sredstva, vsaj za začetek, da za silo popravimo in uredimo. Če nas je do zdaj Božja roka vodila in rešila, naj nas vodi še naprej. Zato se vam vsem priporočam v molitev." M In sveže novice iz Ruande: Pozdrav vsem. Z Jožetom Mlinaričem sva prispela v Bu- rundi 19. maja 1994. Ozračje je vojaško, napeto, ceste skoraj prazne, kot da se kaj pripravlja. Politiki krožijo po deželi in mirijo ljudi. To je dobro. Burundi trepeta zaradi Ruande. Včeraj, na binkoštno soboto, smo z Jožetom in sobratom Brazilcem smo šli na tvegano pot v Ruando, v moj misijon Butare na jugu (57 km). Trgovec nas je naložil na kamijonček. Meja z dokumenti je sicer prehodna, sicer pa je vse prazno. Srečevali Bratom v soseščini so ukradli kombi. Uspeli smo rešiti izpred hiše jeepa iz Burundija in naš hišni avto. Po slabi uri smo hiteli nazaj proti meji. In spet prerekanje in "mazanje". Naš misijon je iztre-bljen tutsijev. Danes sem maševal v kampu in našel le eno preživelo dekle. Veliko duhovnikov je pobitih. Župnije so prazne. Laiška redovnica, Nemka - edina, ki varuje dostojanstvo škofa - priča vsega, \ smo le vozila Rdečega križa in prve pomoči in še ta redka. Na šestih zaporah se je bilo treba odkupiti. Ker je naš misijon v predmestju, smo se povzpeli po strmi stezi (1,5 km) do njega. Objeli smo sobrata, ki so mu trikrat grozili z ustrelitvijo. Strašno je bilo videti porušene hiše tutsijev. Noč prej so ubili najboljšega fanta v misijonu skupaj z materjo in bratom. To je bila prva novica, ki mi j o j e posredovala soseda ob poti, kjer smo se vzpenjali. Izročili smo hostije za mašo in drugo. Sobrat duhovnik, domačin, noče za nobeno ceno ven. Razmetali so mojo sobo, dosti pokradli, vendar nebistveno. me je prosila, naj pridem takoj v Ruando - Butare in prevzamem Karitas, ker ni nobenega duhovnika. To storim čez dva dni; prej še grem v Bujumburo. Torej bodo novice okleščene. S solzami v očeh. Naj me nihče ne sili, da bi vse, kar sem videl in slišal, tudi napisal. Molite zame in za uboge ljudi. Posredujte to pisanje tudi vsem prijateljem v Sloveniji. Danilo in Jože 23. maja 1994 Danes grem tretjič v Butare (Ruanda). Verjetno s kamijoni živeža. V Butaru smo uspeli vzpostaiti strukture Karitasa. Diplomacija in vojska v Burundiju MLSUQN1 ovirata na vse načine naše dobrodelne akcije. Že ves teden čakamo na dovoljenja. Kriminal, ki mu ni para. Samo v Butaru je čez sto tisoč lačnih. Potrebujejo vsaj 1.0001 hrane za nekaj dni. Pokoli so terjali gotovo čez 500 tisoč žrtev. In se nadaljuje. Prehod preko ovir do Butara ni lahek. Za nas misijonarje še gre. Mene že poznajo in to je odločilno. Sobrat v mojem misijonu v Butaru je zdrav in korajžen. Vse dogodke sproti beleži. Sprti strani nikakor ne mislita odnehati. Naj povem, da je z druge strani toliko čudovitih pričevanj žive vere, ki naravnost presenečajo in ohrabrujejo. O tem bomo še veliko pisali. Dva domača duhovnika sta izgubila življenje (hutuja) v obrambi svojih sobratov duhovnikov (tutsijev). In potem čudovita pričevanja hutujev - laikov, ki za ceno svojega življenja še vedno skrivajo v svojih hišah tutsije. Povejte vse to ljudem v Sloveniji, da ne bodo mislili, da seje vse predalo zlu. Danilo Bujumbura, 31. V. 1994 Sem zdrav in vesel. Jutri hitim ponovno v Ruando. Rešil sem že 800 otrok iz Butar s pomočjo Švicarja Alexa Briqueta iz organizacije "Terres des Hommes". Hvala Bogu. Rešujem promile -otroke pobitih staršev. Jutri hitim s kamijonom zdravil in fižola, v kontejnerjih nazaj grede pa nekaj sto otrok. Kakšno usodno napako bi naredil, če bi ostal doma! Molite zame, da bi mogel napraviti čimveč dobrega. Ljubezen in dobrota najdeta tosoč poti in rešitev. Ubili so 3 škofe in 89 duhovnikov nimam se česa bati. Prihodnost? Je v Božjih rokah. Danilo Bujumbura, 10. junija 1994 §KLAD GIMNAZIJE ZELIMUE Iztekel se je mesec junij, z njim se je izteklo tudi šolsko leto. Za veliko večino naših gimnazijcev je bilo zelo uspešno. Resno delo med letom se je obrestovalo. Pred njimi so zdaj sproščeni in mirni počitniški dnevi. \/es mesec maj nas je spremljala miselna nebeško mater Marijo. Ob večerih smo se v velikem številu zbirali k šmarnični pobožnosti. Opravili smo tudi devetdnevnico v čast Mariji Pomočnici, preprosto in zaupno, prav kakor je delal in nam naročal sv. Janez Bosko. Mariji Pomočnici smo priporočali sebe, našo ustanovo in vse, ki jo kakorkoli podpirate. V tem zaupanju smo pričakovali in dočakali še zadnja dovoljenja za začetek obnovitvenih del. Bilo je to v petek 27. maja. Medtem smo nadaljevali in sklenili še zadnje pogovore z gradbenim podjetjem in drugimi izvajalci del. Ker je čas - do 1. septembra - zelo kratek, je gradbeno podjetje takoj začelo s pripravo gradbišča in s prvimi deli. Tudi v zadnjih dveh mesecih ste se nam od blizu in daleč oglašali številni dobrotniki Sklada. Mnogi prvič, nekateri pa že kar redno, celo mesečno. Posebno priznanje in zahvala velja vsem, ki ste znali pridobiti še druge in jim osmisliti njihovo dobroto. Veseli nas, ker nam mnogi poleg podpore namenjate tudi besede spodbude za pogum in vztrajanje v nelahkem delu. V imenu mladih, ki bodo živeli v tem domu, se vsem dobrotnikom Sklada znova iskreno zahvaljujem. Maša na zadnji dan v mesecu, ko obhajamo spomin sv. Janeza Boska, ter vsakdanji spomin v molitvi, naj bo naša zahvala in hkrati nevidna vez z vami, ki se pridružujete našemu delu. Lojze Dobravec ravnatelj salezijanskega zavoda Želimlje vaši darovi Gimnazije Želimlje darovali: Ambrožič M. (2x), Andrejašič S., Bajec J., Bajta I., Balažič druž., Barier J., Belak M., Berčan druž., Bernik A., Birc J., Bizjak S., Blago-vičŠ., Boh M., Božič A„ Breznik C. I„ Brodarič M.(2x), Budin S. (2x), Burgar A., Cankar M. Š., Centa A., Cuderman Z., Cukjati T., Čadež F., Černe A., Češarek I., Čurič !., DebevcT., Demšar A., Derlink F., Dežman F., Dobnik A.(2x), Do-bovšek M., Dobravec M., Do-lenšek druž., J.(2x), Dolinar R., Don Boskove prostovoljke, Drašček P., Erman A., Falnoga K. M., Fantje iz duh. vaj v Želimljem, FerenčakR., FerjančičF., FrasG., Frlan M., Gagelj A., Galin M., Gerič I., Gjerek druž., Golob A. B., Gomšek A., Gonc M„ Gorše M., Grčar T.(2x), Gregorič D. M., Gumilar, Hladnik T., Hočevar M., Horvat A. F. J. M. V„ Hozjan T. in V., Hribernik P., Hribšek L., Hvala R., Imperl J., Intihar M., Jakopič M., Jankovič S., Japelj M., Jazbec, Jazbinšek G., Jeplič M., Jerič A., Jezeršek G., Judež M., Jurca K., Juvan C., Kačičnik A., Kahne V., Kaleč J., Kapus A. druž., Klemen-jak L., Kljun druž., Kociper M., Kocjan M.(2x), Kokal M., Kokalj F., Kokovnik R., Kolenko M., Komar L, Kosi M., Kostanjšek B. in A., KošakM., Košir A. druž. I., Koštric druž., Kotnik Š., Kovačič druž. F. I.(2x) M, Kozina F., Krajnik M., Kramberger M., Krampač M., Krančan H., Krautič A., Kreslin I., Krmelj-Kresnica, Kržišnik K., Ku-govnič R., Kump C., Kutin A., Lavrin F., Legat druž., S. T., Lepen S., Likar A., Lindič H., Lobnig A., Logar I., Lombar B., Lovšin J., Lukančič I., Malovrh F., Markun A.(2x), Marolt N„ Maršič B„ Martinjak M., Matašičl., Matko C. M., Mausar C., Mavric V., Mazij A., Medvešek M., Melanšek B., Mešiček A., Meža I., Mihelčič A. M., Miklič druž., Molivci (Col, Do-kležovje, Melinci, Škofja Loka, Zalošče), Mulec l„ Mrzel S., Mur A., MurnT., MuršičZ., Nahtigal A., Nartnik A., N.N. po Cuderman B., N.N. po Hočevar S.(4x), N.N. po Jenko J., Novak M., Oblak A., Ocvirk F., Omerzu B., Oranjek J., Oreldruž., PajkR., V., Pan-geršič, Papež M., Paulin A., Pavli M., Pejka O., Perme M., Perušek G., Peterca A., Peterec A., Petrena J., Pe-trovčič M., Piltaver B., Pinte-rič T., Pire A. M, Pivk M., Plemenitaš., Plešnik J., Plevčak., Podbregar R., Podržaj L., Poljšak M.(2x), PolončičM.(2x), PonikvarL., Potočnik A. druž.(2x) F. L. M., Pozderec M., Pregelj F., Primožič, Prša R., Pucelj P., Pušnik F., RajtarM., Rakov-nikar A., Rebec M., Repar U„ Rigler A. J., Rihar B„ Rozman F., Rus druž.(2x), Sajovic I., Salezijanska skupnost (Maribor, Rakovnik, Trstenik), Sarjaš I., Sed-mak F., Simončič S., Skebe J., Skominšek M., Skornšek M., Skrinjar druž., Skubic M.(2x), Smrekar A., So-bočan M., Sodeč F., Ste-fančič M., Stiplovšek I., Strle M., Strniša druž., Svetko A., Šarjaš J._ in M., Ščap C., Šega A., Šeme druž., Šepec M., Šifrer M., Šimnic druž., Škafar druž., Škofljanc M., Škrabec D. J., Škulj F., Šmalc M., Šolske sestre, Šorn J.(2x), Špes I., Špilak I. V.,ŠrajM.A.,TacerM.,Teht L., Tofant M., Tomažič M., Tomšič M., Toplak M., Tram-puž druž., Tratnik D., Trček F., Tršan druž., Urbane M., Ušeničnikdruž.(2x), M., Va-gner P„ Valant M., Vergelj M.(3x), Vidmar F„ Vodovnik M., Vojska P., Volpi druž., Vreček J., Vučko V„ Zadra-vec T.,. Zagajšek N., Zajec C.(2x),ZakovecM.,Zalaznik V., Zaleznik T., Zalokar J., Završnik E„ Zelič K.(2x) Z., Zmet V., Zore N., Zoreč J., Zupane A., Zupančič F. J. M.(3x), ŽalikG., ŽerdinC. in V., Žižek K., Žmuc A., Župnije (Slovenske Konjice-ro-marji, Šentilj-romarji, Šentrupert) in več neimenovanih dobrotnikov, molivcev za duhovne poklice oz. bralcev Salezijanskega vestnika. Vsem darovalcem iskrena hvala in Bog vam povrni. RAJNI Rafko Mrzel 1912-+ 8. IV. 1994 Očetu Janezu in materi Mariji r. Guštin s Kamnega Vrha 15 v župniji sv. Križa v Gabrovki se najbrž tistega davnega leta 1912 niti sanjalo ni, da bo njihov sin Rafko ponesel slavo domače vasi daleč v svet in da bodo njegovo ime izgovarjali z velikim spoštovanjem in ljubeznijo v Makau, Hongkongu in najbolj na Filipinih. Pogrebna slovesnost je bolj izzvenela v slavje, saj so seBogu zahvaljevali za dobroto in plemenitost raj nega Rafka, čigar ljubezen so tolikokrat živo občutili, najprej sobratje salezijanci, potem pa njegovi priljubljeni reveži. Salezijansko pot je začel leta 1934 na Rakovniku, nadaljeval na Radni, kjer je 1938 postal salezijanec, sobrat pomočnik. Že naslednje leto ga je pot vodila v misij one, najprej v Makao, v petdesetih letih v Hongkong, kjer je nekaj časa deloval skupaj z misijonarjem g. Andrejem Majcnom. Leta 1955 pa je že na Filipinih, kjer bo do konca življenja razdajal samega sebe in vse, kar mu bodo darovali dobrotniki, svojim dragim revežem, ki jih je ljubil na poseben način. Res, bilje prijatelj ubogih. Bil je izvrsten krojaški mojster, ki pa ni bil najprej krojač, temveč goreč oznanjevalec evangelija s svojo srčno dobroto in plemenitostjo. Dokler je le mogel, je prihajal v domovino, na Kamni Vrh, kjer živi sestra Ivanka. Toda srce je zadnja leta pešalo. Končno je 8. aprila odpovedalo. Tako je odšel še eden velikih slovenskih misijonarjev. Počiva med misijonarji in domačini na pokopališču v Manili, saj se niti po smrti ne bi hotel ločiti od svojih ljubljenih sirot, ki so ga vzljubili kot očeta. Naj pri Bogu posreduje za nove duhovne poklice, zlasti misijonske, ki bi kot on nadaljevali odrešilno delo Jezusovih apostolov. Naj počiva v Božjem miru. T. C. Franc Zibert r. 7.1. 1909-+ 12. IV. 1994 Reberškov ata iz Zajasovnika pri Trojanah je po dolgi in mučni bolezni dospel na vrh Kalvarije. Rodil se je v župniji Raka na Dolenjskem kot sedmi otrok v družini. Kot fant se je pri nekem vaščanu naučil mizarskih del; znal je narediti marsikaj. Tik pred drugo svetovno vojno je zaslutil nevarnost in z nekaj prijatelji odšel v Nemčijo. Tam je preživel vojna leta v tovarni. Leta 1949 je v Zajasovniku spoznal dekle, s katerim sta si pred Bogom obljubila zvestobo in ustvarila skromen, a topel dom. Postal je priljubljen, saj je bil vesele narave, družaben, preprost, delaven, dostopen za vsakogar. Bil je človek velikih idealov, globoko veren, skrajno pošten in zvest v svojih dolžnostih, ni poznal zamere, še manj maščevanja. Njegovo načelo je bilo: biti dober z vsemi. To je znal pokazati na mnogo načinov: nikoli ni bil z nikomer v sporu, vedno je bil pripravlj en pomagati... Zelo rad je prihajal k Mariji Pomočnici na Rakovnik. Kot član molivcev za duhovne poklice je znal iz molitve in zaupanja v Boga črpati moč za premagovanje vsakdanjih težav. V zakonu se je rodilo pet otrok (prva je umrla v sedmem mesecu). Vedno seje trudil, da bi posredoval otrokom tiste vrednote, iz katerih je tudi sam živel. Iskreno je bil Bogu hvaležen za duhovni poklic dveh hčerk, ki sta redovnici pri hčerah Marije Pomočnice. Po 70. letu starosti je začel počasi pešati. Tudi tokrat je pokazal posebno sposobnost in hvaležno sprejemati iz Božjih rok vse, tudi trpljenje. Priporočamo ga v molitev in hvaležen spomin. s. M. Ž. Janez Vrabčenjak r. 8. m. 1915 -+ 19. V. 1994 Rajni oče s. Ažbete, hčere Marije Pomočnice, je v svojem življenju otroško ljubil Marijo Pomočnico, ki se ji je izročal z besedami: "Upam, da nam je Marija blizu, saj je naša najmlajša hčerka Ažbeta redovnica, hči Marije Pomočnice. Darovali smo jo Bogu, ona prosi za nas!" To zaupanje v Marijo mu je dajalo moči v težki in hudi bolezni. Po rodu je bil Slovak. Živel je v slovaški vasi Selenči (Vojvodina). Bil je plemenit, pobožen in marljiv kmečki oče. Z dobro mamo sta vzgojila štiri otroke, sina in tri hčerke. Svoje otroke in vnuke je nesebično ljubil; vsi so se čutili ob njem doma. Še pred smrtjo je sinu priporočal: "Ljubite se med seboj in si pomagajte!" Hči redovnica mu je bila v največjo tolažbo, posebno v hudi ^T /l , PISMA bolezni. Zaradi težkih vojnih razmer ga ni mogla obiskati dolga štiri leta. Končno ji ga je po Božji dobroti uspelo videti pred veliko nočjo. Tako se mu je izpolnila tiha in tudi zadnja želja. Ponavljal je: "Ne bojim se smrti, pričakujem ta trenutek, saj moja hči Ažbeta moli zame." Bil je priljubljen med sovaščani, ki so ga pospremili na božjo njivo, kjer počiva in čaka vstajenja. Dobri Bog mu bodi za vse bogat plačnik. sestre HMP, Bled Terezija Sraka r. 13. X. 1913- + 23. V. 1994 Zaspala mamica si zlata,/ zaprla trudne si oči,/ naj Bog odpre ti rajska vrata/ to iz srca želimo vsi. S temi besedami se poslavlja ob verne kmečke prekmurske matere škof dr. Jože Smej. S temi besedami se poslavljamo od predrage Srakove mame, ki je zagledala luč življenja na Melincih pred 80-imi leti. Zakonsko zvezo sta sklenila z Andrejem Srakom iz Gančan leta 1936. V zakonu sta z veseljem sprejela deset otrok, od katerih je ena deklica umrla takoj po krstu. Toda ta zakonska skupnost je trajala samo 14 let, možje umrl leta 1949; mamaje ostala sama z devetimi nepreskrbljenimi otroki. Prevzela je vlogo obeh. Zgledno je gospodarila na kmetiji. Skromna, tiha, ponižna in velika žena po duhu je znala premagovati vse težave. Otroci so se skoraj vsi z njeno materinsko zavzetostjo visoko izšolali. V srcu je nosila skrito željo, da bi dobri Bog sprejel katerega njenih otrok v svoj vinograd. Bog je uslišal njeno molitev in žrtev. Najstarejša, Marjet-ka, je postala redovnica pri hčerah Marije Pomočnice, Jože salezijanec, Janez pa jezuit. Z ljubeznijo je sprejemala v svoje toplo domače ognjišče tudi vnuke. Ze bolehna jih je vzgajala. Tako se ji je uresničila še zadnja velika želja; vnukinja Danijela je vstopila k sestram hčeram Marije Pomočnice. To je mati duhovnih poklicev. Hvala vam, mati; in Bog vam povrni za darove, s katerimi ste obogatili slovensko Cerkev. Hvala vam za vse, kar ste dobrega storili svojim sovaščanom. Zbogom, mamav trdna korenina krščanskih mater. Želimo vam miren počitek in sladko spanje pri nebeškem Očetu. Pokopana je na pokopališču na Melincih v župniji Beltinci. Andrej Zadravec Dragi naši salezijanci in sestre Marije Pomočnice na Rakovniku! Smo v času pričakovanja..., z novim upanjem, da se bo zgodilo kaj dobrega, kaj plemenitega za nas vse. Tudi vi veliko pripomorete k temu: ko berem čudovite knjige kot so Andrej Majcen - vietnamski don Bosko, novejša Dr. Janez Janež -utrinek božje dobrote... Letos nas je obiskal g. Pavel Bernik, ki nas je seznanil s svojim pričevajem za Kristusa in bližnjega. Koliko truda imate z mladimi. Tudi težave pridejo, kdo jih pa nima, a z Marijo in z njenim Sinom premagamo vse. Zavzemati se za dobro na vsakem koraku. Koliko mladih je zašlo, koliko mladih ne vidi izhoda, brezposelnost, mamila, odtujenost od vere. Premalo smo jim dali. Kakšni zgledi so nam bili stari starši, sorodniki. Se sedaj nas spremljajo njihova dejanja, njihove molitve in priprošnje. Tudi oni so romali v Marijine cerkve in pripovedovali, s kakšnim zaupanjem so prosili Marijo. Tudi vaš zgled nam je v spodbudo, ko ste se odzvali don Boskovemu klicu in se trudite za mlade. Da bi mladi našli tudi duhovno oporo na svoji poti, da bi se odločali za življenje, da ne bi delali splavov. Da bi mlada mamica začutila tisto lepo poslanstvo, ki ga ji je Bog pripravil v malem bitjecu. O Gospod, prižgijim lučko, ki jim bo osvetlila življenje, dajala upanje, radosti življenja, tudi v temnih dneh življenja. In z Marijo prosimo zanje. Oni so prihodnji rodovi. Pri vašem delu vam želim vsem skupaj od najvišjih predstojnikov do najmanjših še veliko Božjega blagoslova in Marijinega varstva, novih navdihov in žara Njegove ljubezni. Kdor vse upa, vse premore v Njem. Tudi pri svetniških kandidatih vas v vsem podpiram in se pridružujem pri predlaganju za razglasitev. Kaj nam manjka ? Manjka nam ljudi, ki bi ljudem pripovedovali, ki bi ljudi ozaveščali, kaj so mnogi naredili. Bil je čas tihote, sedaj je čas, da se vse to pove. Včasih so množice predlagale že v njihovem času delovanja za svetnike ali blažene. Naj nam Bog in Marija pomagata pri teh prizadevanjih. S hvaležnostjo in priprošnjo v vašo molitev vas najiskreneje pozdravljam. Zinka Kočevar Spoštovani gospod! Hvaležni smo vam, da nam že veliko let pošiljate Salezijanski vestnik na naslov mojega sina Zorana. Toliko lepega preberemo v njem. Hvaležni smo tudi Bogu, daje še veliko dobrih ljudi na svetu. Tudi jaz sem imela sedem otrok, ki so hvala Bogu ostali na dobri poti. Sedaj imam 16 vnukov. Sin Zoran je v tretjem letniku Teološke fakultete v Ljubljani. Prosim vas, spominite se nas kdaj v molitvi. Prilagam majhen dar za Vestnik in vas hvaležno pozdravljam. Zorka Zamik Pozdravljeni! Rad bi se vam zahvalil, ker mi pošiljate ta Vestnik in mi je tudi všeč. Zato pa pošiljam dva tisoč tolarjev. Če bi imeli, bi poslal več, a mora od atijeve pokojnine živeti osem ljudi. Janez Mulej Častiti gospod! Iskrene pozdrave vam in vašim sodelavcem! Lepa hvala za Salezijanski vestnik, ki mi ga pošiljate. Veliko je lepega, koristnega branja. Posodim ga tudi prijateljem; jim je zelo všeč in jim mnogo pomeni. Tudi Prijatelja imam naročenega. Stara sem 91 let, veliko čitam (brez očal). Hvala Bogu in Mariji, moji krstni patroni, pomočnici kristjanov. Upam, da prejmete skromen prispevek. Ljubi Bog naj vam podari dušno in telesno zdravje, saj je neskončno bogat. Priporočam se vam v molitev. Hvaležna 91-letna sotrudnica Marija Dolinar, in tudi moji prijateljici Marjeta in Amalija. Z Bogom! Spoštovani! Pošiljam vam dar za Salezijanski vestnik; v redu ga dobim, prav prisrčna hvala zanj. Sicer ga težko berem zaradi mrene na očesu. V oktobru grem na operacijo; stara bom pa že 92 let. V spomin so mi šle vse lepe slovenosti, ko sem služila v Ljubljani. Sedaj sem doma, pa ne moremkvamvcerkev. VSentjoštme pa pelje od nečakinje sin vsako nedeljo. Tako, prisrčno vas vse pozdravljam in vam želim vliko uspeha pri mladini, kije potrebna dobrih nasvetov. Bog vas živi! Ana Tominec SALEZIJANSKI koledar julij 5. sv. Ciril in Metod, zavetnika salezijanske inšpektorije v Ljubljani 24. spominski dan Marije Pomočnice 31. zadanja nedelja, na Rakovniku ob 14.30 avgust 24. spominski dan Marije Pomočnice 28. zadnja nedelja, na Rakovniku ob 14.30 VERZEJ Vsako zadnjo nedeljo v mesecu je molitveni shod molivcev in sotrudnikov ob 14. uri. Vabljeni I MLADINSKA DUHOVNA KADUHi ECANJA POHORJE 17.-20. julij: 4,- 8. razred Dominikov dom na Pohorju pri MB koči. Dostop: v Hočah pri MB zaviti na Pohorje-Areh. Avtobus iz MB na Pohorje (Areh) ob 16.00 na peronu štev. 2/3 do postaje Fram-ski slap (križišče), potem še ca. 25 min. peš po cesti v smeri Glažute (Kagarjev -Dominikov dom), ali 10 minut po bližnjici. TRSTENIK 29. junij - 02. julij: 4,- 7. razred Vasica (mežnarija pri cerkvi) pri Kranju ob vznožju Storžiča. Avtobus (peron 7-9) iz Ljubljane v smeri Kranj - Golnik ob 17.45. KOPRIVNIK 25. julij - 28. julij 29. julij-01. avgust za fante in dekleta končanega 8. razreda in srednješolce. Avtobus iz Ljubljane v Bohinjsko Bistrico ob 12. ali 13. uri, iz Boh Bistrice na Koprivnik (Gorjuše) ob 14. ali 15. uri. 10. -13. julij: 4,- 7. razred Avtobus iz Ljubljane (peron 7-9) pelje vsako uro, na Bledu bo nekdo čakal na postaji in pospremil na Partizansko ulico 6, kjer imajo svoj Dom duhovnih vaj sestre salezijanke. Začetek vedno proti večeru (med 17. in 19. uro), sklep s kosilom. KUREŠČEK Molitvena sečanja za duhovne poklice na Kureščku so vsako tretjo sredo v mesecu: 16. julija, 20. avgusta, 17. septembra; z začetkom ob 10. uri. Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji! Svoje veličastvo si povzdignil nad nebesa. Glej, gledam nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih postavil; kaj je človek, da nanj misliš, sin človekov, da se zanj zavzemaš? Le malo nižjega od Boga si ga naredil, s slavo in častjo si ga okronal. Gospod, naš Gospod, kako čudovito je tvoje ime po vsej zemlji! Ps8