ŠTEVILKA 210 LETO XIX 29. MAREC 1985 brestov obzorn i k glasilo delovne skupnosti Tržni pogoji so vse bolj zahtevni OD OSKRBE PREK PROIZVODNJE 00 PRODAJE če pregovor »po jutru se dan pozna« velja v prenesenem smislu Judi za poslovno leto, potem naj kar takoj ugotovimo, da današnji Uetošnji) dan ne bo samo sončen. Do takšne ugotovitve smo prišli Ua podlagi trajnejših tržnih in proizvodnih dejstev, povezanih z naključnimi motnjami, ki so večkrat tudi objektivnega značaja. Katera so omenjena dejstva ali motnje in kako smo oziroma bomo ukrepali za njihovo odstranitev? Predvsem velja splošna ugo ,x ,e.v.' da je v pohištvenem di utiti zapiranje trga — domač« ui pa seveda predvsem tudi tu ““• Nekatera takšna znamei ° bila že ob koncu lanskega le ua bi se tržna recesija ostro ] kuzula v letošnjem januarju. 1 sebej veljajo te ugotovitve zla zu Ploskovno pohištvo in pa j- ulu|Kuie premiKe cuiui iuui trgu tako imenovanega mash 8a Pohištva. V primarnem d Proizvodnje — pri tem misli ua žagan les, iverne plošče ugnjeodpome plošče — Proizvodnji masivnega - Omenjena okvirna ocena o povpraševanju oziroma možnostih za prodajanje je delno splošna (tržnega izvora), delno pa je povezana s tehnično-tehnološko zasnovo oziroma velikostjo, da ne rečemo sposobnostjo prilagajanja naših temeljnih organizacij. Ne smemo pozabiti, da imamo kar dve tovarni ploskovnega pohištva, od katerih je ena med naj večjimi primerki svoje vrste. Po drugi strani pa se tržišče doma in zlasti v svetu spreminja hitreje kot naše možnosti in včasih hitreje kot naša miselnost. _ Drugi splet vprašanj je bil povezan z nekaterimi dejstvi na področju izdelkov, katerih prodaja je še kar dobra. V letošnji zimi je bilo veliko težav s hudim mrazom, kar je povzročalo zastoje v proizvodnji ali v prometu. Prišlo je do okvar, od katerih je največ posledic povzročila okvara v temeljni organizaciji IVERKA. Motena je bila proizvodnja in s tem oskrba z ivemi-mi ploščami ter seveda prodaja doma in v izvozu. Delno je mraz opravil svoje tudi pri proizvodnji žaganega lesa. Več nevšečnosti se je pojavilo pri oskrbi z nekaterimi (rezervnimi) deli (žage za polnojarmenik) in pa pri dobavi osnovne surovine za ognjeodpome mineralne plošče. To slednje je bilo tudi povezano s skrajno hudim mrazom na območju, kjer omenjeno surovino kopljejo oziroma sepa-rirajo. Če k temu dodamo še »običajne« napake nekaterih dobaviteljev, za katere »jim je hudo žal in sploh ...«, ter določen odstotek reklamacij nam dobavljenega blaga — potem smo se bežno dotaknili glavnih okoliščin, ki nam narišejo značilen utrip poslovanja v začetku letošnjega leta. In ko seštejemo vse povedano, vidimo, da je bil pričetek leta težak. 3 I j : ■ ' \ :V. ' ■ . : ,K:; A J JS|- G m Zbor delavcev v TOZD POHIŠTVO ob obravnavanju zaključnega računa Težak položaj zahteva boljše delo, večjo strokovnost in splošno dejavnost. Nič ne pomaga samo ugotavljanje ali celo jadikovanje, da programi, ki jih tržišče zahteva oziroma sprejema, niso idealni za naše proizvodne zmogljivosti oziroma sposobnosti. Do načrtovanih korenitejših sprememb moramo ukrepati, kot nam dopuščajo stvarni pogoji. Zato smo po analizi poslovanja prvih dveh mesecev opredelili več ukrepov, potrebnih za normalizacijo poslovanja. Oglejmo si glavne izmed njih. Skoraj v vseh temeljnih organizacijah smo zaradi opisanih motenj spremenili lansime programe. To je bilo razmeroma zapleteno delo, saj je bilo treba poleg spreminjajočega se trga upoštevati še ovire pri dobavi ivernih plošč. Sprememba lansimih programov pa povleče za seboj nove težave pri pravočasni dobavi potrebnih materialov, odpovedovanje že naročenih in podobno. Zato smo organizirali zamenjavo oziroma pomoč pri oskrbi. V ta namen smo na podlagi »inventure« potreb ter zalog uresničili nujno potrebne premike surovin oziroma repromaterialov med posameznimi temeljnimi organizacijami. Izdelali smo prednostni vrstni red odpreme in stikov s kupci za že sklenjene posle v primerih, ko so bile odpreme motene zaradi najrazličnejših razlogov. S tem želimo ohraniti prodajne poti in poslovni sloves. Delavci, ki zaradi opisanih dogodkov in sprememb niso imeli dela, so bili z akcijo vseh temeljnih organizacij razporejeni v druge temeljne organizacije. Dogovorjeno je stalno spremljanje zaposlitvene problematike. Glede na obsežnost in značaj vprašanj, ki so se v velikem obsegu pojavila v naši največji temeljni organizaciji, smo za razrešitev oziroma za pomoč njenemu vodstvu oblikovali posebno delovno skupino. Tako smo poleg že omenjenih sprememb v lansi-ranju opredelili še druge potrebne ukrepe oziroma spremembe za izboljšanje poslovanja. Mnoga vprašanja so seveda ostala nerešena. Z izvedbo nekaterih dolgoročnejših nalog, ki jih načrtujemo, bodo sicer omiljena, a bo vpliv svetovnega trga ostal kljub temu prisoten z vso svojo agresivnostjo. Takšen je današnji poslovni trenutek, ki ne dopušča mirnega spanca, zlasti ne delavcem, ki so odgovorni za zagotovitev dela. Da bi težav ne bilo preveč, moramo po eni strani dovolj pridno iskati ustrezna naročila in po drugi strani skrbeti za primerne kombinacije lansiranja, povečevati obseg dela na ozkih grlih, določati vrstni red ter izbiro poslov glede na proizvodne možnosti in njihov poslovni pomen ter podobno. Pri vsem tem pa je kvalitetno delo prvi pogoj za prisotnost na trgu. Samo tako si bomo zagotovili takšen obseg dela, kot ga potrebujemo za vseh sedanjih 2400 delavcev Bresta in za naše prihodnje načrte. Z. Zabukovec Odmevi iz razprave IZ OBRAVNAV ZAKLJUČNIH RAČUNOV IN PLANSKIH DOKUMENTOV NA BRESTU Kar navadili smo se, da v februarju ugotovimo in ocenimo naše poslovanje v preteklem letu in se dogovorimo za prihodnje naloge. Tako smo naredili tudi letos. Za seznanitev nas vseh o razmišljanjih posameznikov in nekaterih delovnih okolij ob obravnavi gradiv, ki so jih pripravile strokovne službe, pa posredujemo v strnjeni obliki nekaj ugotovitev. ZAKLJUČNI RAČUNI V vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti so bili sprejeti predlagani sklepi in delitev dohodka. V večini temeljnih organizacij ni bilo bistvenih pripomb na poslovna poročila in zaključni račun. Razprava pa je zajela celovitost našega poslovanja; opozorila je tudi na naslednja vprašanja; V Masivi so bila sprožena vprašanja regresiranega zdravstvenega letovanja, svobodne menjave dela v Brestu in stroškov reprezentance. Posebej pa je zbor delavcev sprejel tudi sklep o proučitvi oblikovanja in delitve sredstev za stanovanjsko izgradnjo. V Gabru so razpravljali predvsem o notranjih slabostih (delovna disciplina, neodgovorno ravnanje z delovnimi sredstvi, medsebojni odnosi in drugo.) in sprejeli stališče, da je potrebno zaostriti odgovornost vsakega člana kolektiva. (Nadaljevaje na 2. strani) Komunisti o svojem delu V marcu so imeli komunisti cerkniške občine svojo redno letno konferenco. Kritična ocena enoletnega dela, hkrati pa bogata razprava delegatov iz posameznih osnovnih organizacij, bosta vsekakor dobra podlaga za dopolnitev programa prihodnjega dela komunistov. Prav gotovo velja ugotovitev, da je bila konferenca uspešna bodisi zaradi številne udeležbe, bodisi z vsebinskega vidika. Nedvomno je to posledica tudi kvalitetnih priprav na konferenco v osnovnih organizacijah in v občinskem vodstvu. V poročilu in razpravah so bila tudi letos v ospredju najbolj aktualna vprašanja našega gospodarskega življenja v občini. Na podlagi poročila in bogate razprave so komunisti tokrat lahko ugotovili, da smo bili priča nekaterim ugodnejšim premikom v gospodarskih dosežkih. Najprej velja izpostaviti lanski konvertibilni izvoz, ki je znatno porastel glede na leto prej. Vendar pa nosi pri izvoznih prizadevanjih še vedno glavno breme lesna industrija. Porasli so industrijska proizvodnja in vlaganja v razširjeno reprodukcijo. Toda vlaganja, ki so bila izrazitejša v minulem obdobju, še posebno v kovinsko-predelo-valno gospodarstvo, še ne dajejo pričakovanh uspehov. Za razliko od industrije pa so bila vlaganja v kmetijsko dejavnost lani precej skromna. Vsa kritika pa je veljala na konferenci komunistom v gostinstvu, spričo neuresničenih načrtov na področju gostinstva in turizma. Delegati so bili kritični do poplave najrazličnejših zakonskih predpisov, do množice statističnih poročil, ki jih mora pripravljati gospodarstvo ter do stalnega spreminjanja in dopolnjevanja predpisov in zakonov. Menili so, da omenjene reči niso v prid ustvarjalnemu delu strokovnjakov, saj bi le-ti lahko opravljali bolj koristna dela pri razreševanju vsakodnevnih proizvodnih in razvojnih nalog. Kritično so spregovorili delegati iz osnovnih organizacij s področja izobraževanja in vzgojnega varstva o svojih gmotnih težavah. Komunisti aktiva neposrednih proizvajalcev vidijo nepravilnosti na področju nagrajevanja, ki je vse preveč odvisno od delovnega mesta, ne pa od delovnega prispevka posameznika. Ocenjujejo, da so razlike v osebnih dohodkih prevelike, da se slabšajo medsebojni odnosi in podobno. Konferenca ni obšla vloge komunistov pri premagovanju in razčiščevanju aktualnih vprašanj iz vsakodnevnega življenja. Ob tem sta bila še posebej izpostavljeni vloga socialistične zveze in delovanje komunistov v njej. V obnašanju posameznih komunistov je preveč oportunizma. Premalo je boja mnenj na osnovi argumentov. Ni dovolj idejno politične diferenciacije. Vse to pa slabi partijsko akcij- Odmevi iz razprave (Nadaljevanje s 1. strani) V Tapetništvu so v razpravi posvetili največ pozornosti predvsem področju izvoza in osebnih dohodkov. V delovni skupnosti so bila v razpravi predvsem vprašanja reklamacij, konkurence, velikosti serij in programske usmeritve temeljne organizacije Pohištvo. Na vsa vprašanja v temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti so bili posredovani ustrezni odgovori. Nekatere naloge, ki izvirajo iz posredovanih pripomb, pa so dolgoročnejše in bodo razrešene v daljšem obdobju. V vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti pa so najprej v družbeno političnih organizacijah in nato na zborih delavcev obravnavali tudi poročila poslovodnih organov, kar je prispevalo k bolj vsebinski obravnavi posameznih vprašanj. PLANSKI DOKUMENTI Ob sprejemanju teh dokumentov in predlaganih sklepov so se delavci skoraj povsod v razpravi dotaknili vprašanja oskrbe proizvodnje s surovinami in re-promateriali, izkoriščanja delovnega časa in vzdrževanja dotrajane tehnologije. Temeljni pogoj za dosego načrtovanih rezultatov ter osebne, skupne in splošne porabe je, da moramo doseči načrtovano proizvodnjo in realizacijo ob tem, da niso preseženi predvideni stroški. V vseh temeljnih organizacijah in v delovni skupnosti so bili plan in poslovna politika za leto 1985 oziroma predlagani sklepi sprejeti. Nekatere pripombe pa so se v posameznih temeljnih organizacijah nanašale na naslednja področja: V Masivi so ugotovili, da so med posameznimi dejavnostmi (lesno predelovalna idustrija in gozdarstvo) prevelike razlike v osebih dohodkih za posamezne kategorije delavcev in da bi morali probleme trga (predvsem izvoznega) čutiti v celotni reprove-rigi in ne samo finalisti. Dotak- sko in idejno enotnost članstva. Posebno vlogo in nalogo imajo komunisti pri delu mladih v okviru njihove organizacije. Mladinski organizaciji bo treba dati več pomoči, hkrati pa od nje zahtevati enakopravno odločanje, pa tudi sprejemanje obveznosti in odgovornosti za odločitve. Konferenca je ocenila nekatera dejstva, ki so bila v zadnjem času značilna za sredstva javnega obveščanja. Delegati so menili, da poplava najrazličnejših pisnih polemik zveze komunistov ne more peljati k akcijski enotnosti. Še posebno to velja tedaj, ko gre za stvari, ki so bile že zdavnaj enkrat za vselej dorečene in so temelj našega družbeno političnega in samoupravnega življenja. To je le nekaj misli iz letošnje programske konference komunistov občine Cerknica. Razprava in vrsta koristnih razmiš-janj bosta prav gotovo koristna podlaga za dopolnitev programa Tokrat je naš fotograf obiskal delavke v ŽAGALNICI zveze komunistov za naslednje leto. Da bi dosledno uresničili vse zastavljene naloge, pa bo potrebno zavezati posamezne no- silce, da bodo zadolžitve z letošnje konference našle svojo vsebino v našem neposrednem življenju. D. Mazij Več za družbeni standard DELITEV SREDSTEV IZ SKLADA SKUPNE PORABE Višino sklada skupne porabe v prvi vrsti opredeljuje finančni rezultat poslovanja, še posebej zato, ker tudi družbeni dogovor omejuje sredstva za osebne dohodke in sklad skupne porabe tako, da v celoti ne zmanjšujejo deleža akumulacije v dohodku v letu 1984 glede na doseženega v letu 1983. nili so se tudi nekaterih vprašanj o posameznih izvoznih iz delkih in tržiščih. V Tapetništvu so se dotaknili predvsem vprašanj v zvezi s proizvodnjo, pa tudi nekaterih možnosti za izvozno kooperacijo ter tehnologijo, ki bi jo morali — gledano perspektivno — uvesti, če hočemo izdelovati garniture, po katerih je povpraševanje na izvoznem tržišču. V Jelki so opozorili predvsem na oskrbo proizvodnje s surovinami in repromateirali ter na delitev dela med temeljno organizacijo in nabavno službo v Skupnih dejavnostih. Poleg tega so razpravljali tudi o investicijah (kotlovnica), strukturi proizvodnje (izvoz, domači trg), kooperaciji v Brestu in kvaliteti (iverka), svobodni menjavi dela v Brestu, tehnologiji in zastojih v proizvodnji ter o nagrajevanju po delu. V Skupnih dejavnostih so bila posebej izpostavljena vprašanja o inovativni dejavnosti, odplačevanju posojil in o sredstvih sklada skupne porabe. Na vse omenjeno so bili posredovani ustrezni odgovori. Na koncu naj opozorimo, da bomo plan za leto 1985 uskladili še z usmeritvami samoupravnega sporazuma dejavnosti, če bomo dobili podatke komisije udeležencev, kot to predvideva sporazum. Ustrezne popravke bomo posredovali delavskim svetom temeljnih organizacij in delovne skupnosti v sprejem. Vse predlagane pripombe zadevajo področje sprotnega dela posameznih služb in organov, zato jih bomo na teh ravneh tudi reševali. Prav gotovo je vsak posameznik s svojo razpravo, vprašanjem, predlogom ali sugestijo želel prispevati k boljšemu in učinkovitejšemu poslovanju ter s tem k ustvarjanju večje novo ustvarjene vrednosti oziroma sredstev za porabo in akumulacijo. M. Širaj Rezultat poslovanja v letu 1984 je bil tak, da je omogočal poračun osebnih dohodkov, ki so bili izplačani v marcu še za leto 1984, pa tudi večji sklad skupne porabe, kot smo ga imeli v preteklih letih. Sklad se deli na dva dela, in sicer na obveznosti, ki jih moramo poravnati po podpisanih samoupravnih sporazumih, ter na splošni del, ki je v prvi vrsti namenjen porabi znotraj delovne organizacije, delno pa tudi za pomoč posameznim ustanovam. Največjo obveznost iz sporazumov predstavlja prispevek za financiranje krajevnih skupnosti v občini, ki znaša en odstotek od bruto osebnih dohodkov, delavcev ali skupaj 6.954.000 dinarjev. Večji postavki sta še prispevek posebni izobraževalni skupnosti za izgradnjo biotehniške fakultete v Ljubljani (0,444 odstotka od čistega dohodka) v znesku 2.713.000 dinarjev in prispevek za vzdrževanje nekategoriziranih cest v občini (0,3 odstotka od bruto osebnih dohodkov) v višini 850.000 dinarjev. V to kategorijo pa spada tudi obveznost za financiranje celodnevne šole v Starem trgu, ki jo plačujeta le GABER in ŽAGALNICA v skupnem znesku 917.000 dinarjev. Če seštejemo vse te zneskee, dobimo skupaj 11.434.000 dinarjev. Precej večji pa je del sklada, namenjen lastnim potrebam, saj je vsota vseh postavk 47.969.000 dinarjev. Naj večja med njimi je regres za letni dopust v višini 21.145.000 dinarjev, kar pomeni povprečni znesek 8.000 dinarjev neto na zaposlenega. Velika zneska sta namenjena tudi odpravninam in jubilantskim nagradam in sicer po 5.500.000 dinarjev. Ostala sredstva so namenjena še za zdravstveno okrevanje in socialne pomoči (1.000.000 dinarjev), regresiranju počitniških prikolic (2.800.000 dinarjev), športu in rekreaciji je namenjeno 400.000 dinarjev, za akcijo »Dedek Mraz« 560.000 dinarjev, za nakup prikolic 2.114.000 dinarjev in za najem prikolic 500.000 dinarjev. 6.000.000 dinarjev je rezerviranih za druge obveznosti. Za nakup prikolic je dejansko na voljo 1.694.000 dinarjev, ker smo morali iz letošnjih sredstev poravnati še nekatere obveznosti iz nakupa v letu 1984. Zelo pomembno pri oblikovanju in porabi sredstev sklada skupne porabe letos je naslednje: — Regres za topli obrok delavcev skupnih služb in dela Prodaje se letos pokriva iz materialnih stroškov in ne več iz sklada skupne porabe. — Novi zakon o ugotavljanju celotnega prihodka in delitvi dohodka, ki velja od 1. 1. 1985, med drugim določa, da bo potrebno stroške izobraževanja delavcev, ki je namenjeno pridobitvi formalne šolske izobrazbe, kriti iz sklada skupne porabe, poleg tega pa bo iz istega vira treba kriti tisti del stroškov družbene prehrane, ki bodo presegli dovoljeno vsoto, izračunano na osnovi družbenega dogovora. Največji znesek regresa v letu 1985 na delavca v mesecu, ki gre lahko v breme materialnih stroškov, je namreč največ 10 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji, to je 2.722 dinarjev. Tako se lahko zgodi, da znesek 6 milijonov dinarjev, ki je namenjen tudi za te namene, ne bo dovolj velik. V tem primeru bo pač potrebno zmanjševati ostale postavke, ki seveda niso nespremenljive, saj ima svet za gospodarske zadeve delovne organizacije pooblastilo, da jih prilagaja trenutnim potrebam in položaju. P. Kovšca Dolgotrajno delo USKLAJEVANJE NAŠIH SAMOUPRAVNIH AKTOV S PANOŽNIM SPORAZUMOM Delavski svet delovne organizacije je 25. februarja razpravljal o poročilu komisije o uskla- Sortirnica lesa v JELKI jevanju naših samoupravnih aktov s panožnim sporazumom. Komisija je poleg sprememb ki jih terja panožni sporazum, zabeležila tudi vse ostale pripombe, za katere temeljne organizacije menijo, da v sedaj veljavnih samoupravnih aktih niso ustrezno rešene. Pripombe se nanašajo predvsem na nerazrešen sistem za ugotavljanje učinkovitosti dela, na sistem normiranja, na metodologijo za ugotavljanje učinkovitosti temeljnih organizacij in na ocene del in nalog lesarskih poklicev v neposredni proizvodnji (lesar III-in lesar IV). Delavski svet delovne organizacije je medtem sprejel tudi sklep, da se do konca leta 1985 pripravi predlog metodologije za ugotavljanje učinkovitosti pri delu. Ker razrešitev omenjenih vprašanj presega obseg nalog, za katere je bila komisija zadolžena, se je delavski svet odločil, da podaljša rok za uskladitev samoupravnih aktov do konca leta 1985. Ugotovljeno je bilo, kako je postopek za spreminjanje samoupravnih aktov predolg, da bi v enem letu spreminjali akte (Konec na 3. strani) Za učinkovitejšo organiziranost OSNUTEK NOVEGA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI V SOZD SLOVENIJALES TER OSNUTEK NOVEGA STATUTA SOZD V JAVNI RAZPRAVI Sredi preteklega leta smo v našem glasilu že pisali o prihodnjih smereh razvoja SOZD Slovenijales in sicer v zvezi s konceptom, ki ga je pripravil glavni direktor Slovenijalesove trgovinske delovne organizacije Janez Šter, ki je bil evidentiran kot kandidat za predsednika poslovnega odbora sestavljene organizacije. O tem konceptu so se vodstva družbeno poilitičnih organizacij in samoupravnih organov SOZD in njenih članic v načelu ugodno opredelila, zato so začeli pri pravi j ati spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD in njenega statuta. Osnutka obeh aktov sta Pripravljena in teče sedaj o njiju javna razprava med delavci vseh članic sestavljene organizacije. Novoizvoljeni delavski svet SOZD je ob tem, ko je oba 9$nutka obravnaval in ju dal v javno razpravo, določil tudi roke za obravnave do končnega sprejemanja obeh dokumentov. Tako bi po javni razpravi na zborih delavcev, ki bi bila končana do konca marca, na podlagi pri- pomb osnutek v aprilu dopolnili in izoblikovali predlog. Po obravnavi in določitvi končnega predloga bi delavski svet SOZD ob koncu maja razpisal referendum, ki je predviden za 14. junij. Bistvene vsebinske spremembe obeh omenjenih samoupravnih aktov so v tem, da se krepi vloga SOZD, da SOZD dejansko dobi boljšo vsebino svojega dela v večji povezanosti in skupnem razvoju njenih članic. Tako je dan velik poudarek skupnemu načrtovanju. V planih SOZD in njenih članic — dolgoročnih, srednjeročnih in letnih — se opredeljujejo skupni cilji, razvoj in poslovanje SOZD kot celote, ter se opredeljuje, kakš- BRESTU SREBRNI MOST SALON POHIŠTVA — »MOBEL 85« SKOPJE Prva letošnja pomembnejša razstava pohištva in opreme — »MOBEL 85« v Skopju je že Za nami. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je prireditev v Sko-Pju iz leta v leto boljša in tudi čedalje pomembnejša za prikaz dosežkov pohištvene in spremljajoče industrije v tem delu nase domovine. Sodelovanje vseh Proizvodnih in trgovskih organizacij, ki v pohištveni in sploh lesni panogi kaj pomenijo, je zgovoren dokaz, da si je skopski salon pohištva pridobil svoje stalno mesto v vrsti ostalih prireditev in razstav pohištva v Jugoslaviji. Značilnost letošnjega salona Pohištva v Skopju je ne samo v dokaj velikem številu novih modelov, temveč tudi v zelo dobri kvaliteti višje stopnje pri izdelavi pohištva, pa tudi nekaterih repromaterialov (tapetniško bla-§o in ostali polizdelki). Sicer je bilo čutiti močno ko-tPercialno naravnanost vseh udeležencev, pri čemer sta posebej izstopala skopska TRESKA, sarajevski ŠIPAD in še nekateri. Poslovni razgovori so bili zelo koristni, pa tudi obisk poslovnih Budi je bil velik in koristen, saj smo imeli priložnost za razgovo-r