OPREMA Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, ® 0602/44 185, 42 051 TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Novo mesto, Košenice 65a, s 068/321 674 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Divača, Lokev 189b, s 067/67 615 Telefon: 0602/42-051 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, s 061/123 38 45 Telefax: 0602/42-153 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/422 552 DRAVOGRAD koc TOO 1» '•u > Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -POVSOD UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Kidriževa 8, 2380 Sloveni Gradec Tel.: 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404 Karikirano mmmi. - Rekel sem ti, da mi pripelji dušice, ne pa hlodov! Deset županov koroških občin je s pismom o dobrih namerah ponudilo materi državi ustanovitev prve slovenske pokrajine (nekoč so taki povezavi rekli okraj). Prvi predsednik regijskega sveta (po abecedi imen občin) je že sklical prvo redno sejo in prvi zapisnik vsebuje obravnavo kopice starih problemov. Ni potrebno odkrivati novih, če še za reševanje poprejšnjih ni bilo dovolj državnega posluha. Katerim problemom župani niso kos? Izstopa financiranje javnih zavodov medobčinskega pomena in regionalne ceste. Država svetuje javnim zavodom reševanje denarnih težav z javnimi prireditvami. Težko bo šlo, saj so ljudje vajeni zastonjskih proslav in neradi odpirajo denarnice za javnost. Za reševanje problemov na regionalnih cestah pa je predvidena okrogla miza na sedežu prve slovensk pokrajine - v Čmi.Vabljeni predstavniki ministrstva za promet in zveze se bodo pripeljali po cestì iz Šoštanja preko Slemena, da bodo pretreseni nad makadamom dali denar za tistih nekaj metrov manjkajočega asfalta. Menda so bili doslej Ljubljančani prepirčani, daje asfaltirana Huda luknja in slovenjgraška obvoznica rešila prometne zagate Koroške. Da temu ni tako, vedo tudi občani, ne le župani Koroške krajine. Prevaljčani, ki se za lastno občino šele borijo in še nimajo svojega predstavnika v regijskem svetu, bodo morali pristopiti k reševanju prometa po svoje. Prometnega ministra bodo povabili po cesti prek Jezerskega in Holmeca in mu pripravili sprejem z domačimi tovornjaki sredi vasi. Dokler ne bo obljubil prevaljske obvoznice za naraščajoči tovorni promet, se ne bo izvil iz tesnega objema cestne zapore. Če bo minister želel v doglednem času priti v Ljubljano, da bo vplival na sprejem dražavnega proračuna, bo moral preusmeriti tovorni promet na železnico. S tem bo rešil dva problema: železničarji bodo imeli delo in zaslužek ter manj časa za naupravičene stavke. Od uspeha cestne zapore bo odvisno, kdo bo županoval enajsti koroški občini. Lastniki tovornjakov, ne zamudite priložnosti !□ Koroški pešec Leta niso opravičilo za neumnosti • so pa za neumneže. Eni si jemljejo pravico do izbire, drugi do zamere. Žalosnto je, če le v žalosti najdeš veselje. Pred zaprtjem marsikdo dobi drisko. Nesreče ne izplačaš s psovkami. NIKO VSEBINA $ Hrup UHP znižan, dileme ostajajo 4 $ Iz Drave še več elektrike 6 $ 14 koroških dni 9 $ Zenske niso v enakopravnem položaju 10 //? Kako smo praznovali 11 $ Igre so za Vuzenico vse bližje 14 $ Solata iz Polene v parlament 16 $ Strojna oživlja bukovnika 21 $ Pot v Črno in nazaj 23 $ Na policijskem terenu 26 Na naslovnici: Simona KAC Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc do.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-9M. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Te dni so delavci pri UHP peči v družbi Slovenskih železarn Metal Ravne zvedeli: doselj so živeli in delali v hrupu, kot da bi bili delavci na letališki pisti na Brniku. Hrup ob tej peči je bil pred sanacijo večji od 110 decibelov, v konicah tudi do 119 decibelov (dovoljena raven hrupa je 85 decibelov), v stanovanjskem naselju pa je hrup znašal od 70 do 74 decibelov (dovoljena raven je 45 do 50 decibelov). Za primerjavo: hrup reaktivnih letal na Brniku znaša med 124 in 126 decibeli. V ospredju Hrup UHP peči v ravenskem Metalu je z investicijo štirih milijonov mark sicer saniran, vendar vsi zapleti še niso rešeni Bilo je hrupno kot na letališču Brnik Danes delavci ob peči slišiju tudi vlak, ki sicer bolj poredko prihaja po bližnji železnici. In še druga anekdota: ko so te dni merili hrup v naselju Javornik, so stanovalci nejevoljno skomigali z rameni, češ kaj neki merite hrup v času, ko UHP ne obratuje. Nasprotno, UHP je takrat obratovala, zaradi zvočne izolacije pa je ni bilo slišati. In za vse to je bilo potrebno dobrih šest let “vojne” in štiri milijone mark, kolikor je bila vredna sanacija in preselitev dela tamkajšnjega prebivalstva. V tem času so se zamenjali mnogi direktorji železarne Ravne in Slovenskih železarn, zgodile so se statusne spremembe in na čelo današnjega Metala je moral priti Brane Žerdoner, da je investicijo speljal do konca. Sicer pa je tudi Žerdoner javno priznal, da bi štiri milijone mark rajši namenil za kakšno naložbo v proizvodnjo. Vendar, sanacija UHP je bila nuja, sicer bi na Metal v kratkem lahko obeslili navček. “Sedaj, po opravljenih prvih meritvah, znaša hrup okoli peči v povprečju 85 decibelov, v stanovanjskem naselju je podnevi pod 50 decibelov, ponoči pa pod 45 decibelov. Raven hrupa je reducirana za več kot 80 odstotkov in v teh pogojih se bodo delavci ob peči gotovo preporodih, prebivalci v bližini tovarne pa bodo lahko nemoteno živeli,” trdi Radivoj Bošnjakovič iz reške družbe RAI, Reški akustični inženiring, ki je doslej sanirala že 1500 objektov in se ponaša z množico inovacij in mednarodnih priznanj. Bošnjakovič pa še zdaleč ne soglaša s tezo (to je z njegove plati tudi povsem razumljivo), da je ekološka oziroma protihrupna sanacija UHP peči “neproduktivna” naložba. Resda takoj in danes ne daje mark, vendar vpliva na zdravje in delovno sposobnost ljudi, dolgoročno pa je to še kako produktivni! investicija. UHP pa ima svojo burno zgodovino, saj je ta peč postala medijsko zelo slaven objekt. KAKO SE JE ZAČELO Pisalo seje leto 1991, deseti junij 1991, ko seje družina Stanislava Zavodnika s Stražišča pri Ravnah na Koroškem prvič pisno pritožila državnim, občinskim organom in ravenski železarni, da nova investicija, to je odpraševalna naprava in peč UHP (Ultra High Power) na samem robu železarskega plotu povzroča velik hrup in vibaracije ter da v okolje spuščajo zdravju škodljive pline. Te naprave so postavljene kakšnih 80 do 100 metrov od Zavodnikove hiše in v teh šestih letih, to je do začetka letošnjega aprila, so Zavodnikov! napisali 887 pritožb na najrazličnejše naslove, kar je po številu gotovo fenomen v novejši slovenski zgodovini. V teh letih so šli tudi v odprt boj z državo, kajti vmes je železarna postala državna last, ki se je do tega problema velikokrat obnašala zelo oholo. Država je namreč kršila predpise, ki si jih je sama postavila. Dokumentacija primera UHP ali primera Zavodnik, kakor pač hočete, pa je v teh letih postala težka nekaj kilogramov. Stanislav Zavodnik je v taisti železarni v teh letih postal višek, 30-letni sin Uroš je v Mariboru doštudiral eletkro-niko in po teh letih boja z državo pravi, da za ta poklic ni več sposoben. Sedaj v Celovcu dokončuje doktorat s področja multimedialnosti, da bi tudi s tem akademskim naslovom imel kaj več možnosti za zaposlitev. NEZADOVOLJEN VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC Zajeten kup dokumentacije si je temeljito ogledal tudi Ivo Bizjak, varuh za človekove pravice, ki ni bil zadovoljen z delom državnih organov. Bizjak ugotavlja, da obe napravi na Ravnah (UHP peč in odpraševalna naprava) delata brez uporabnega dovoljenja in kršita predpise o prekomernem hrupu ter drugih škodljivih emisijah. Vsi ukrepi pristojnih inšpekcijskih organov niso bili izvršeni in Bizjak ugotavlja, da pristojni državni organi niso ukrepali učinkovito, saj niso vztrajali pri izvištivi sklepov, pod katere so se sami podpisali. Gotovo obstajajo tehtni gospodarski razlogi za obratovanje teh objektov, vendar sc slovenski varuh človekovih pravic postavlja na stran ogorženih ljudi: ni namreč mogoče pristajati, da se na ta račun zanemarjajo vplivi na okolje in ljudi. Slabo leto po prvi pritožbi, 25. maja 1992, je republiški sanitarni inšpektor izdal prvo odločbo, s katero je železarni So najbliže hiše na Stražišču še vedno ogrožene? Komentar Ravne prepovedal obratovanje s pečjo UHP in spremljajočo odpraševalno napravo jeklarne 2, najprej v nočnem času, med 22. in 6. uro, saj je hrup presegal celo kritične dovoljene meje. Nato so se vrstile pritožbe na pritožbo: na pritožbo ravenske železarne je ministrstvo za zdravstvo 24. 6. 1992 odložilo izvajanje te odločbe in zoper to odločitev so se Zavodnikovi pritožili na vrhovno sodišče. Republiški sanitrani inšpektorat je 24. 9. istega leta bil prisiljen izdati ponovno odločbo, ki prepoveduje obratovanje te peči. železarna se kajpak spet pritoži, vendar ministrstvo za zdravstvo protižbo zavrne in od 25. novembra 1992 je ta odločba pravnomočna in izvršljiva, vendar ne izvršena. Vendar Marjanca Zornik, inšpektorica za okolje, ni takšnega mnenja in je na predstavitvi sanacije UHP peči na vprašanje, zakaj ni bila peč ustavljena, jasno odgovorila, da za to ni bilo potrebe. Inšpektorica je poudarila, da so bili izdani ureditveni ukrepi in za sanacijoje bilo predvideno obdobje tja do leta 1998: če do tega leta sanacija ne bi bila opravljena, bi inšpektoiji menda ukrepali. V Metalu so pred kakšnimi tremi leti sploh prvič priznali prekomerno obremenjevanje okolja s hrupom in pričeli govoriti o sanciji peči, menda celo o prelokaciji odpraševalne naprave. Kasneje je prišlo do preobrata: govorili so, da sanacije ne bodo mogli speljati v taki meri, da ne bi motili ljudi v okolici. Zato je tudi padla odločitev, da bodo prebivalce Stražišča preselili, za kar so se v Slovenskih železarnah odločili odmeriti več kot 2,2 milijona mark. Del stanovalcev so preselili, drugim pa so plačevali mesečne odškodnine. Zavodnikovi v ta projekt niso stopili in paradoks je v tem, da so preseljevali in plačevali odškodnine ljudem, ki se za razliko od 878 pritožb Zavodnikov niso skorajda nikoli pritožili. Vmes so se s protesmirn pismom oglasili tudi delavci ob UHP peči, ki so tudi postavili svoje pogoje za odškodnino, vendar so se njihove zahteve kmalu utišale in polegle. Zavodnikovi so se o odškodnini resno pogovarjali le enkrat, leta 1993, vendar takrat še ni bilo pravnomočne izvržbe, ki bi ustavljala ta hrup. Šlo je za vsoto pol milijona maik za hišo in 250 tisoč mark odškodnine. Tega soglasja niso dosegli. Danes Brane Žerdoner pravi, da se bodo po sanaciji hrupa z Zavodnikovimi skušali ponovno pogajati, vendar bodo pogajalska izhodišča za Metal po tej sanaciji bistveno drugačna. Uroš Zavodnik pa v sanacijo sploh ne veijame in je v začetku meseca v pismu, objavljenem v dnevniku Večer, zapisal, da še tako draga investicaja ne more rešiti eksplozij v UHP. Poleg tega pa so tu še nihanja eletrične napetosti in drugi vplivi odpraševalne naprave. Vsaj zaenkrat se še zdi, da so Metal in Zavodnikovi še vedno trdno vsak na svojem bregu. KAKO SO PROTIHRUPNO ZAŠČITILI UHP Na nedavni prestavitvi projekta protihrupne sanacije UHP peči je Brane Žerdoner, direktor družbe Metal Ravne, dejal, da gre za pomembno rešitev okoljevarstvenega problema na Ravnah. V sanacijo so bili prisiljeni, saj v nasprotnem primera ne bi dobili obratovalnega dovoljenja, kar pa bi pomenilo tudi konec metalurgije na Ravnah in neposredno izgubo najmanj tisoč delovnih mest. Brez te peči si danes na Ravnah ni več mogoče predstavljati jeklarstva. Izvedba sanacije je veljala 1,8 milijona mark, za odškodnine in preselitve pa so plačali dodatnih 2,2 milijona mark, skupno torej štiri milijone mark. Metal Ravne je izvajanje protihrupne zaščite na osnovi javnega natečaja zaupal dražbi Rudis iz Trbovelj, pogodbo pa so podpisali v začetku novembra lani. Projekt protihrupne zaščite je obsegal sanacijo hrupa elek-troobločne peči, ventilatoijev in elektro-motoijev odpraševalne naprave in ventilatorja ter elektromotoija odpraševalne naprave obrata EPŽ. Direktor Rudisa Ludvik Hribar pravi, da je bila ta sanacija občutljiva naloga, ki pa sojo dobro opravili in v Rudisu si želijo, da bi to znanje lahko tržili tudi drugod. Poleg tega je Rudis pri tej sanaciji sodeloval še pri organiziranju finančnih virov. Rudis je za sanacijo hrupa kot podizvajalca izbral podjetje RAI, ki je uporabilo nov sistem izolacije, ki je njihov patent: gre za sistem membranskih resonatoijev, nekakšen sistem “s hrupom nad hrup”, za kar so prejeli tudi mednarodno nagrado Eureka. Predstavniki reškega podjetja so povedali, daje bila za njih najbolj zahtevna naloga pri tej sanaciji pogoj Metala, da zaradi montaže akustične opreme UHP peč ne bi smela stati več kot deset dni, Rečani pa so montažo (brez vsakega odra in sleherne deske) opravili tako, da peč dejansko ni bila izključena iz obratovanja. Na osnovi internih meritev ocenjujejo, da so cilji projekta doseženi, končne meritve pa bo izvedla ša neodvsina ustanova v času poskusnega obratovanja, ki bo potekalo v prihodnjih treh mesecih. □ (mp) EVROPO Piše: EDI PROŠT Vsakršno sprenevedanje o tem, kako da smo ušli z Balkana, je seveda ob resni analizi obsojeno na razočaranje. Uiti samemu sebi je namreč nemogoče in ni res, da nas dela Balkance zemljepisna lega. Balkance se delamo sami. Ne glede na to, daje tudi Balkan del Evrope in se zaklinjamo, da Evropa že smo. Že nekaj časa je na srečo Evropa tudi pri nas prispodoba urejenosti in blagostanja, ki temelji na delu. Seveda podprtem z znanjem, tehnologijo, skratka z vsem, kar že pomeni prehod v informacijsko družbo. Podprtem tudi z državnimi aparati, ki so servis ustvarjanja narodnih dohodkov. Zato tehtanje te prispodobe z našo realnostjo vsako izjavo o tem kako, da smo del Evrope že zaradi zemljepisa, postavi na hudo preizkušnjo. Prvomajski prazniki so že bili čas, ko smo se lahko primetjali s to Evropo tudi na simbolni ravni - praznovanja dela. In ugotovili, da smo zašli v skrajnost, ko se dela skorajda že sramujemo. Kot da ni ostalo tisti najpomembnejši del ustvarjanja blaginje posameznika in blaginje države. Kot da blaginjo ustvarjajo posli in menedžeiji kar sami. Ta Evropa, v kateri še nismo, seveda ima pravila, ki delo, tudi poslovodečih, tako kot fizikalcev in vseh drugih, postavlja na trg in jim za opravljeno delo daje po pravilu toliko, kot trg priznava. Nič več in nič manj. In tudi zanje velja isto pravilo kot za vse druge, ki delo ponujajo... Če so zanič, so na cesti. Nikakršnih svetih krav torej, ki bi lahko vodile podjetja in delavcem ne izplačevale plač, ali pa celo še kdaj vodile posle, če so se že kdaj opekle... Po tej plati je tudi Koroška še vedno Balkan. S svetimi kravami, ki so praznovale prvi maj v nezasluženem izobilju in z delavci, ki so za prvomajske praznike zaman čakali februarske plače. Pa marčevske, pa aprilske... Da smo Balkan, navsezadnje najlepše demonstrirajo delavci podjetja Gradis Gradbeništvo, ki je v prisilni poravnavi, sicer pa v lasti nekega drugega Gradisa, ki je v stečaju že od davnega leta 1991. Morda so se odločili za stavko šele zdaj, ko je več kot očitno, daje Evropa tako daleč, ko je več kot jasno, da lahko kravje kupčije veljajo samo na Balkanu. Ko jim je morda šinilo v zavest, da tudi sami pomagajo vodilnim, da jih vodijo za nos. In ko je mogoče, da vodilni obsojajo delavce in se čudijo, ker so odrekli poslušnost in nočejo delati za slečene obljube. Zato bi bilo dobro imeti Evropo takoj. Spoštuje (in plačuje) delo.O Aktualno Iz Drave še več elektrike Tudi na Koroškem delček največje evropske elektroenergetske naložbe: obnova dravskih elektrarn Dravograd in Vuzenica "Na novo turbino smo čakali dlje kot ženska na porod," so bile te dni posrečene besede Horsta Helbla, vodje proizvodne enote Zgornja Drava v okviru Dravskih elektrarn, ko so v Dravograd po letu dni zamude iz ljubljanskega Litostroja vendarle pripeljali novo turbino. Toda: le malokdo na Koroškem ve, da poteka z obnovo treh elektrarn na Dravi - poleg obeh koroških elektrarn Dravograd in Vuzenica še obnova Mariborskega otoka -tačas največja investicija v elektroenergetske objekte-v Evropi nasploh. Vse tri dravske elektrone bodo tako iz Drave "potegnile" še več kilovatov električne energije, vendar - značilno pač za Slovenijo - tudi ta izjemno velik posel spremljajo škandali. Predvsem na račun Litostroja in njegovih velikanskih zamud pri izdelavi devetih turbin. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBDR) je kmalu po osamosvojitvi Slovenije pokazala veliko razumevanje in zaupanje v našo mlado državo. 25. aprila 1993 so predstavniki Dravskih elektrarn iz Maribora in slovenske vlade v Londonu podpisali pogodbo za najem posojila v višini 142, 6 milijona mark, kar je bilo takrat tudi svojevrstno priznanje mladi državi v mednarodnih fmanačnih krogih. Mednarodni bančniki so namreč verjeli dobro pripravljenim projektom za obnovo treh dravskih elektrarn, prenovo daljinskega vodenja celotne verige ter prenovo stikališč v elektrarnah Vuhred, Vuzenica, Ožbalt in Mariborksi otok. Skupna vrednost naložbe pa znaša dobrih 254 milijonov mark in poznavalci pravijo, da gre za eno največjih evropskih eletkroenerget-skih naložb. Zamude pri obnovi Po prvotnih načrtih naj bi bile do konca prihodnjega leta obnovljene tri dravske elektrarne: zamenjali naj bi turbine, generatorje in transformatorje v Dravogradu, Vuzenici in Mariborskem otoku. Vse tri elektrarne bodo po obnovi povsem avtomatizirane in ne bodo več potrebovale obratovalnih posadk, obnovljen bo tudi sistem daljinskega vodenja celotne dravske verige, ki bo poslej opremljen z optičnimi kabli in radijskim prenosnim sistemom. Dravske elektrarne so izdelavo devetih turbin, vrednih domala 50 milijonov mark, zaupale ljubljanskemu Litostroju (Litostroj je dobil posel med petimi ponduniki na mednarodnem razpisu), izdelavo generatorjev pa Simensu v brazilskem Ne le obnova elektrarne, tudi sanacija jezera Hkrati /. velikim projektom obnove verige dravskih elektrarn potekajo tudi nekatere ekološke sanacije, predvsem akumulacijskih jezer pred hidoelektrarna-mi. Ob poti v Maribor lahko pri HE Mariborski otok vidimo velike količine mulja, ki so ga v letošnji precej suhi zimi zrinili iz Drave. Obsežna sanacijska dela pa so potekala tudi na Dravograjskem jezeru, domačini ga imenujejo tudi Dravsko jezero, ki je nastalo z gradnjo hidroelektrarne na Dravi. Pod budnim nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Maribora so iz jezera odstranili nekaj tisoč kuhikov naplavljenega mulja in tako zagotovili normalen pritok vode v to umetno akumulacijo, kar je bilo z nasedanjem mulja že precej ovirano. Poleg Dravskih elektrarn in občine Dravograd je dela finančno podprlo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Dravograjsko jezero se je z zablatepjem in naravnim zraščanjem v teh desetletjih spremenilo v pester močvirski biotop in je tako nastala naravna zanimivost z mnogimi živalskimi in rastlinskimi posebnos- velemestu Sao Paulu. Aktualno Brazilci so poslovni in delo opravljajo v rokih, ki so predvideni po pogodbi, Litostroj pa zamuja za leto dni, kar pomeni, da bodo Dravske elektrarne Maribor kaj težko lovile zastavljene roke obnove. V tem času so Dravske elektrarne tudi pričele vračati kredite, seveda pa bo nastla škoda tudi zaradi tega, ker elektrarne v tem času še ne bodo obratovale z večjo zmogljivostjo. Litostroj je vmes zapadel v hudo krizo in namesto dobavljenih turbin je Dravskim elektrarnam sporočal, da bi za dokončanje turbin potrebovali še dodatnih 7,5 milijona mark. Ker evropska banka budno pazi, kaj se dogaja z denarjem, ki ga je posodila, je takšno početje seveda omajalo ugled Slovenije v vplivnih evropskih bačnih krogih. HE Dravograd: prva v verigi Kot je znano, na Dravi v Sloveniji obratuje osem hidroelektrarn s skupno močjo 540 MW in dajejo okoli četrtino vse slovenske električne energije. Dravske elektrarne so tudi v ekološkem smislu najmanj obremenjujoč elektroenergetski objekt v Sloveniji (za razliko od šoštanjske termoelektrane ali krške nuklearke, toda v preteklosti je tudi gradnja HE na Dravi pomenila velike posege v prostor: nastala so akumulacijske jezera, spremembe v flori in fauni itd.). Verigo dravskih elektrarn so začeli gradili leta 1918 z elektrarno Fala, ki so jo postopno obnavljali v letih kubičnih metrov na sekundo poveča na 550 kubičnih metrov na sekundo. Hidroelektrarna v Dravogradu je prva v nizu dravskih elektrarn v Sloveniji. Graditi so jo pričeli nemški okupatorji leta 1941, dokončali so jo v rekordnih dveh letih, vmes pa so jo nekajkrat bombardirale tudi zavezniške sile. Ponovno je pričela obratovati konec leta 1945 oziroma v začetku leta 1946. Ima izrazito pretočni značaj in po svoji izvedbi je bila v tistem času pravi tehnični eksperiment, saj je bila prvi energetski objekt ste-brskega tipa v Evropi. Za ves dravski stebrski sistem elektrarn (poleg dravograjske hidroelektrarne imajo stebrski model še Vuzenica, Vuhred, Ožbolt in Mariborski otok) je značilno, da so stroji postavljeni v turbinskih stebrih, ki so postavljeni v rečno strugo. Tako kot v vseh dravskih elektrarnah - izjema je Fala - so tudi v Dravogradu Kaplanove turbine. Nova Kaplanova turbina je sedaj torej že v Dravogradu, montaža pospešeno poteka in čez pol leta pričakujejo tudi prvo poskusno obratovanjeD Po več kol pol stoletja se bodo v dravograjski elektrarni spet vrtele nove Kaplanove turbine: elektrarna bo močnejša in boljša. Posnetek: Franc Jurač (mp) od 1978 do 1995, zadnja v verigi pa je bila zgrajena hidroelektrarna Formin, ki so jo zgradili pred slabimi dvajsetimi leti. Po predvidevanjih naj bi se moč v treh obnovljenih hidroelektrarnah povečala za okoli 30 odstotkov, kar - povedano poenostavljeno -pomeni, da razvoj nove tehnologije omogoča vgradnjo takšnih naprav, Želite reklamo? NičJaŽjega. ki povprečni pretok Drave 450 Izberite PREPIH - KOROŠKI ČASOPIS VEDEZEVANJE-TAROT 090 4489^090 4490 POGOVORI V STISKI - SVETOVANJE NUMEROLOGIJA SANJE 1 min - 156 SIT NON - STOP Merkant com. d.o.o. tmi. Z rastlinskim in živalskim svetom se je že pred leti podrobno ukvarjal biolog dr. Branko Vres, domačin iz krneč, ki je že pred dobrim desetletjem pozval, da je to jezero vredno vse zaščite. Župan občine Dravograd Rado Krpač pa je že napovedal, da v občini pripravljajo odlok za zaščiti naravne in kulturne dediščine, ki ga bodo skušali sprejeti v tem letu. V duhu tega odloka naj bi uredili tudi namembnost tega jezera. V občini Dravograd sc zavedajo pomena jezera in pripravljajo tudi zloženko, ki bo opisovala to edinstveno jezero z otoki, ki se razprostira na površini 35 hektarov. Dravograjskemu jezeru dajejo značilno podobo obširna trstišča z rogozom, trstom in šašjem, na otokih pa je zaslediti tudi pas jelševja in vrbovja. Tu je precej močvirskih rastlin, med njimi takšne, ki so v Sloveniji že prava redkost, saj izginjajo zaradi vse večjega onesnaževanja vodotokov. V trstičju na Dravograjskem jezeru pa je tudi zanimiva, sicer precej redka in stru- pena rastlina velika trobelika (Cicuta virosa). V Sloveniji sta doslej znana le dva nahajališča te rastline. Biologi poudarjajo, da so najlepši predstavniki tega jezera ptiči, ki jih je okoli 155 vrst. Jezero je na eni strani gnezdišče za številne redke in ogrožene vrste vodnih in obvodnih ptic, na drugi strani pa pomembna postaja na mednarodni selitveni poti ptic selivk ter zimsko prebivališče za tiste vrste ptic, ki so priletele prezimovat iz daljnega severaQ Koraki v varno TTTTT fffff ttftt ŽIVLJENJSKI KROG Življenjska zavarovanja So trenutki, ko pomisliš... Ali bo trajalo? Ali bo življenje prijazno z mano in z mojimi? So trenutki, ko znaš mirno pogledati v cas, ki prihaja. Brez strahu, brez tesnobe. Ker veš, da lahko vsaj malo zanesljivosti zagotoviš sam. S premišljeno naložbo morda ne moreš preprečiti nepredvidljivega, lahko pa omiliš njegove posledice. Življenjsko zavarovanje je takšna naložba. Je začetek preudarne skrbnosti. Do sebe in do svojih. Mnogi se zato za življenjsko zavarovanje odločijo takrat, ko pridejo otroci, saj z njihovim zvedavim pogledom postanejo pomembne odraslost, skrbnost, odgovornost. zavarovalnica triglav Poslovna enota Koroška, Slovenj Gradec, Pohorska 12 Presek rešitev in brez upanja, da bodo kmalu prejeli zaslužen denar za plače. Agonija podjetja se nadaljuje, začenja se preštevanje in trepetanje za delovno mesto. V novih pogojih bo dela le za polovico. Klub Koroških študentov je 22. aprila na Rimskem vrelcu organiziral srečanje študentov s predstavniki koroških podjetij, na katerem so spregovorili o možnostih zaposlitve v domačih krajih. Največ prostih delovnih mest bo v prihodnjih letih v koroškem šolstvu in zdravstvu ter v knjižničarstvu. Pet novih delovnih mest se obeta še ravenski družbi Noži. Aprila so v Slovenj Gradcu na pročelju hotela Kompas odkrili spominsko ploščo Ernstu Gollu, ki se rodil v tej hiši. Predstavili so dvojezično zbirko njegovih pesmi “V trpki deželi človeka”. Knjigo je izdala slovenjgraška založba Cerdonis. Obeh slovesnosti se je udeležilo veliko število Slovenjgradčanov, ljubiteljev kulture iz drugih koroških krajev, gostje iz sosednje Avstrije in sorodniki velikega pesnika. Uprava za notranje zadeve Slovenj Gradec oziroma Policijska postaja Ravne na Koroškem je 24. aprila na Ravnah organizirala okroglo mizo z delovnim naslovom Nasilje nad otroci - mladoletniška kriminaliteta. Beseda je tekla o kaznivih dejanjih, kjer nastopajo mladoletniki kot osumljenci ali kot žrtve. Velik poudarek so dali problematiki spolnih napadov na otroke, ker ostanejo velikokrat prikriti, neprijavljeni, zaradi česar so storilci vse bolj agresivni in neusmiljeni. Na okrogli mizi so podprli predlog za ustanovitev “kriznega tima”, ki bo sproti spremljal in obravnaval te pojave na Koroškem. Istega dne so slovenjgraški Prevent obiskali predstavniki koncerna Volkswagen. Z vodstvom podjetja za novi golf, ki ga bo nemška tovarna predstavila trgu konec leta. Prevent, ki za volkswagnove modele izdeluje prevleke že od leta 1976, naj bi po dogovorih izdelal na dan 1500 prevlek za novega golfa oziroma 70 odstotkov potreb tovarne. Vrednost posla naj bi znašala okoli 60 milijonov mark. Na letnem občnem zboru so se zbrali člani območnega odbora ZZB NOV Slovenj Gradec in na njem med drugim potrdili načrt proslav za leto 1997. Tako se bodo 15. maja udeležili proslave na Poljani, 14. junija bo proslava v Slovenj Gradcu, 21. junija jubilejni vseslovenski partizanski tabor v Novem mestu, 6. julija srečanje aktivistov OF koroške regije, 20. julija pohod na Graško goro, septembra pa se bodo koroški borci udeležili državne proslave v Novi Gorici ob 50 letnici priključitve Primorske Sloveniji. Dušana Kudr-novskega. Minister Smrkolj je skupaj z državnim sekretarjem za gozdarstvo g. Mohoričem obiskal še nekatere koroške predele, Remšnik in Pernice. Pri tem se je lahko na lastne oči prepričal, da Korošci ne pritiskamo zaman na državo glede ureditve statusa gozdnih cest, ki jih je na našem območju največ. Z letnega zbora slovenjgraških borcev Posnetek S. Hovnik Dravograjsko podružnico SLS sta 26. aprila obiskala minister za zdravstvo dr. Marjan Jereb in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj. Slednji je orisal težak položaj kmetijstva v državi in nekatere ukrepe, ki jih v zvezi s tem predvideva vlada. Smrkolj je v Dravogradu podprl prelog, da bi z zakonom ustanovili tudi koroško kmetijsko-gozdarsko zbornico. Na občnem zboru so za predsednika dravograjske podružnice SLS ponovno izvolili Minister se je Rebernikov! gospodinji oddolžil za gostoljubje s steklenico dobrega - saj ministri vendar ne pijejo slabega Posnetek K. Valil Ob koncu aprila so pri županstvu Mestne občine Slovenj Gradec izročili ključe petim upravičencem do socialnih stanovanj. V enem letu so tako rešili stanovanjske stiske enajstih prosilcev. Lani in letos je mestna občina za nakup stanovanj porabila 60 milijonov tolarjev, njihov cilj ostaja še naprej rešitev potreb 10 upravičencev letno. Pričela so se slavja in prireditve ob praznovanju 1. maja, praznika dela. Skoraj v vsakem koroškem kraju so bila družabna srečanja s kresovanji in ognjemeti, velik ognjemet so pripravili Ravenčani na Javorniku. Organizatorji so pripravili več pohodov: Košenjak, Župank, Krcmžarica, Završe, Pristava... Vrstile so se tudi budnice koroških pihalnih orkestrov. Posnetek F. Jurač Društvo nemških ovčarjev krajevne enote Dravograd je 3. maja na prostoru med gostiščem Korošica in STTC organiziralo veliko mednarodno razstavo psov te pasme, na kateri so predstavili 56 nemških ovčarjev iz petih držav. Tudi tu je prišla do izraza že znana resnica, da so slovenski psi ovčarji vse bolj cenjeni v Evropi. Eno do prvih nagrad - v kategoriji od 12 do 18 mesecev - je prejel tudi samec Kimon Cicerov, last Dušana Kačiča z Raven na Koroškem. Gasilci so praznovali Florijanovo nedeljo. Tudi letos so svoj praznik proslavili z nekaterimi pridobitvami, kot je na primer novo mercedesovo intervencijsko vozilo za vuzeniške gasilce. Blagoslovil gaje domači dekan, najstarejši garači v gasilski vrsti pa so prejeli kar štiri državna gasilska odlikovanja. Posnetek K. Valil 5. maja se je začel nov delovni teden z lepimi spomini na preživete praznike, pri marsikom pa tudi z grenkim priokusom: Kaj nam pravzaprav danes predstavlja 1. maj? □ Ženske niso v enakopravnem položaju Zenski glas za enakopravnost pri delu in v družbi nasploh je v svetu in v Evropi vse bolj navzoč. Pri nas, izgleda, da so sedanje gospodarske razmere, ko veliko ljudi trepeta za svojo zaposlitev, utišale tudi ženske. Bolj malo je slišati njihovo plat (pred kratkim npr. na okrogli mizi v Dravogradu), čeprav so zagotovo same najbolj poklicane, da povedo svoja opažanja in svoje težave. Kje na Koroškem je bolj primeren kraj za anketo o enakopravnosti oz. neenakopravnosti žensk v gospodarstvu, kot ravno v TIO v Otiškem Vrhu? Poglejmo, kaj so povedale naše sogovornice. ELICA ČAS, delavka: “Če delaš v tovarni za tekočim trakom in ob visoki normi, se po delu ne moreš dodatno angažirati v politiki ali kje drugje. Pri moških je le to drugače, čeprav glede na znanje in sposobnosti za njimi ne zaostajamo. Zamerile smo nekdanjima poslancema Simšičev! in Peršaku, ki sta predlagala izenačitev delovne dobe žensk z delovno dobo moških. Ženske v industirji, za stroji, ne morejo delati do šestdesetega leta starosti.” META LORENCI, ekonimski tehnik: “Ženske so v našem sistemu vsekakor bolj obremenjene kot moški. Lahko rečem, da so v neenakopravnem položaju. A bolj tragična je razlika med zaposlenimi v gospodarstvu in med tistimi v negosp-darstvu, saj so zaposleni v negospo- darstvu v bistvenem boljšem položaju kot mi, posebej v delovno intezivnih panogah. Industrija propada in mi z njo.” DANICA PANZI, komercialni tehnik: “ Kljub temu, da predstavljamo ženske v gospodarstvu “žensko trdnjavo”, so naša delovna mesta ogrožena. Vsekakor smo v slabšem položaju kot moški, zato bomo morale same bolj prispevati k pozitivnim spremembam na področju pravic žensk, saj smo obremenjene tudi s skrbjo za dom in otroke.” EMA ŽAGAR, konfekcijski tehnik: “Če vprašate katerokoli žensko, ki je zaposlena v gospodarstvu, bo odgovor vedno da. Če pa vprašate tiste, ki so zaposlene v negopsodarstvu, bodo to potrdile, vendar o tem niso povsem prepričane. Da je temu tako, bi prav gotovo pokazala anketa o statusu zaposlitev, o osebnih prejemkih in o upokojitvah. Če se ne bodo izboljšali pogoji zaposlovanja in ohranjanja ženskih delovnih mest v gospodarstvu, bodo pri nas ženske zaposlene samo še v zdravstvu, šolstvu, trgovini in seveda v vse večji birokraciji na vseh nivojih.” BRIGITA ZAVERŠNIK, čistilka: “V tekstilni tovarni imamo občutek, da naše delo postaja sredstvo, s katerim delodajalci in država zadovoljuje svoje potrebe. Ob tem dejstvu tudi izobrazba ne zagotavlja več enakega statusa kot pri drugih poklicih, da o primerjavi z moškimi sploh ne govorim. Tudi delitev delovnega časa ni primeljiva z moškimi v Sloveniji. Tu pa je še družinsko življanje, zaradi katerega postajamo ženske manj zanesljiva delovna sila.” SUZANA SKUTNIK, ing. tekstilne tehnologije: “Kdo je v slovenskem gospodarstvu trenutno na slabšem, bi težko rekla. Oboji se borimo za ohranitev normalnega socialnoekonomskega položaja. Ni lahko ostati brez službe. Ženske in moški se srečujemo z brezposelnostjo, in to siromašenje ljudi pušča posledice tako pri posameznikih kot v družinah. Vse to še kako močno čutimo prav ženske, ki po večini vodimo stroške gospodinjstva. Vkladitev družinskih in poklicnih ambicij žensk je v teh razmerah skoraj nemogoče.” F. JURAČ m »mm RAČUNALNIŠKI INGENERINO Vili Veler s p Javornik 44.Ravne na Koroškem RAČUNALNIŠKE PROGRAMSKE REŠITVE ZA OBRTNIKE IN S. P. - enostavno in dvostavno knjigovodstvo - plače - osnovna sredstva - - poslovanje tehničnih trgovin - prometni davki - faktuhranje • virmani - - položnice - prispevki za zavezanca - rogramska oprema po naročilu - - izvajanje drugih uslug na programski in strojni informacijski opremi - TeUFax-0602-21-277-Mail: Vili. Veler@eunet.si Fotoreportaža KAKO SMO PRAZNOVALI Naši obrazi Predstavljamo vam: o&ftišKHHK K®Ba§™® § ysiUÉ-f/Jli'A Čestokrat kdo od starejših potarna, da se mladi ni več ne brigajo za ohranitev starejših kulturnih in drugih lepih vrednot, da bi se ohranile v kakšnem zapisu. A temu ni vedno tako. V Radeljski fotokopimici sem pred sabo zagledal zajetno mapo raziskovalne študije “REMŠNIK NAŠ KRAJ”. Ker se mi ta kraj zdi zanimiv po dejavnih, odprtih ter prijaznih ljudeh, sem avtorja raziskave obiskal na domu. MARJAN RAČNIK, ta postavni in simpatičen fant z manjše hribovske kmetije. Repnik je povedal, da je poklicni kovinostrugar in dela v kovačiji na Muti kot strugar vzdrževalec. Seveda pa po šihtu še pridno pomaga staršem doma na kmetiji. Ob vsem tem je dejaven še pri številnih društvih in krožkih. Največ časa posveča v društvu Podeželske Radeljske občine, katere predsednik je bil dve leti in eno leto tajnik. Poklonil mi je tudi en izvod študije REMŠNIK MOJ KRAJ, ki priča o izjemno dovršenem projektu za katerega je bilo kar precej ur in truda. Za sodelovanje se zahvaljuje domačinom, ki so mu posredovali zelo zanimive podatke ter izročila o preteklosti, pri čemer mu je veliko povedala ga. Marija Tacer in drugi.Tudi po pisnih virih je bilo treba pobrskati. Ko bo ta študijski projekt dovršen še z fotografijami ga bo vredno vzeti v roke, kjer bomo lahko prebrali o šegah in navadah skozi vse leto ter marsikaj o življenju Remšničanov. Kako prijemo se je pogovarjati z mladim človekom, ki spoštuje tudi starejše, in ni treba drezati za vsako besedo. Marjan mi je še povedal, da so pred tremi leti v kraju Remšnik ustanovili tudi Turistično društvo v katerem sodeluje že od nastanka, pred nekaj meseci so mu naprtili še naloge tajnika. Letos bodo s številnimi prireditvami praznovali 8501etnico, odkar se kraj pojavlja v pisnih virih. Pripravljajo tudi Počitnice doživetij v Dravski dolini, ki bo predvidoma v juniju in bo povezana z prikazov mineralov iz opuščenega rudnika v tem kraju. Prijaznost ter družabnost in ljubezen do planin so Matjana privabile tudi med vrste planincev, kar potrjujejo številne fotografije v albumu. Povedal je, da so ga v Planinskem društvu Ožbolt-Kapla izvolili za planiškega vodnika, kar je ob vseh omenjenih funkcijah in službi že pravi izziv ter podvig za kmečkega fanta, ki z veseljem poprime tudi doma. Pa vendar sem ga vprašal, kako se mu vse izide s časom? “ Voljo in pogum moraš imeti, pa vse gre “, je bil kratek.O Ludvik Mori Predstavljamo vam: ®(B ©©orni tj.aj Kuharji gostišča “Pogorelčnik” v Radljah, ki se ponaša z 250 letno tradicijo družinskega gostinstva, so z 8,66 točkami dosegli tretje mesto v tekmovanju z največjimi kuharskimi mojstri v Sloveniji. Priznanje, ki bi ga bili veseli tudi največji hoteli, je spodbuda za nadaljno delo kuharskemu teamu, ki ga vodi Veno Vilar. Gre seveda za tekmovanje, ki ga je ob novem letu razpisalo društvo gastronomov Slovenije in revija “5 zvezdic”. Veno in njegova ekipa je pripravila silvestrski meni, sestavljen iz materialov in receptov štirih dežel Evrope: Avstrije, Italije, Portugalske in Slovenije. Seveda stvari le niso tako preproste. Posebna strokovna komisija velikih mojstrov namreč med drugim skrbno presoja tudi splošno sestavinsko -prehrambeno primernost, da o okusu in kulturi serviranja niti ne govorimo. "Za oblikovno pomoč pri jedilniku se zahvaljujem gospe Hesmi Sitar in seveda vsej kuharski ekipi,” pravi Veno. “Tekmovalo je veliko slovenskih priznanih gostišč in hotelov, kot so Orel, Bernardin,Terme Čatež in drugi, prav zato nam je priznanje še bolj pri srcu. Posebej smo veseli dejstva, da so vhodi, torej uporabljeni materiali, resda iz sodobne internacionalne kuhinje, na osnovi spoznanj o zdravi prehrani, a pretežno z materiali, ki jih premore naša dežela.” Kar osem jedi in še kaj je štel naš tako dobro uvrščen meny; za naštevanje vseh bi porabili preveč prostora, morda pa jih kdaj le poiskusite. Ekipa še vedno dela v tudi že prej poznani gostilni, ki je vedno slovela po dobri kuhinji. Pa ne recita, da se dober glas ne prenaša tudi na mlajše rodove Irk k. valil Koroške note ZLATA ADI IN RUDI 03 3 Sl [DMD*' Sank rockovci so Rudiju zaupali, rezultat - Zlati petelin za najboljši rock album leta Adi Smolar in Rudi Jeseničnik, Korošca, dobitnika letošnjih Zlatih petelinov Zlati petelin, kot največje priznanje za glasbene dosežke v preteklem letu v Sloveniji, se je letos podeljeval že trejič. Podelitev Zlatih petelinov je tudi letos potekala v celjski dvorani Golovec in je sovpadala z otvoritvijo mednarodnega glasbenega sejma v Celju. V tridesetih kategorijah najrazličnješh glasbenih zvrsti je bilo podeljenih prav toliko Zlatih petelinov. Za svoje dosežke so jih prejeli najrazličnejši glasbeni ustvarjalci in izvajalci in se z osvojenim Zlatim petelinom v svoji kategoriji vsaj za eno leto postavili na sam slovenski glasbeni vrh. Letos sta se na ta glasbeni vrh povzpela kar dva Koroščca. Adi Smolar je osvojil Zlatega petelina v kategoriji za najboljšo rock pesem “Saj te prime, pa te mine”. Adi je že v preteklih letih osvojil nekaj petelinov in podobnih visokih priznaj za svoje umetniško glasbeno delo. Tudi njegov letošnji petelin zato ni presenetil Večje presenečenje je bil Zlati petelin v kategoriji za najboljši rock album. V tej kategoriji ga je letos prejel album “Bosa dama” skupine Šank rock, ki ga je posnel in produciral Rudi Jeseničnik, lastnik in producent studia Royal iz Slovenj Gradca. Album je bil posnet v živo v tako imenovani unpludget varianti, kar je zatevalo še večjo kvaliteto in mojstrovino s strani izvajalcev (Šank rock-a), kakor tudi s tehnične strani, to je snemanja in produkcije. Prav zaradi tega sta nominacija za najboljši album leta in nato visoko priznanje - Zlati petelin, še toliko bolj pomembna. Rudi Jeseničnik je vsekakor presenetil celotno slovensko glasbeno sceno, saj je s snemanjem in produciranjem omenjenega albuma pokazal, da sodi v sam slovenski vrh, prav tako kot skupina Šank rock, ki je zaupala njemu in njegovemu studiu. Največje slovensko priznanje je poplačalo vloženi trud vseh, ki so sodelovali pri nastajanju albuma. Adi Smolar in Rudi Jeseničnik sta bila letos edina Korošca, dobitnika Zlatih petelinov. Oba sta se dokazala zunaj koroških meja in prejela najvišja slovenska priznanja za svoje delo. Morda se bodo sedaj našli tudi domači, koroški avtorji in izvajalci, ki bodo zaupali svoje delo domačim mojstrom, prav tako, kot je Rudiju zaupala skupina Šank rock. Zlati petelini se namreč podeljujejo vsako leto, kategorij je pa kar precej. Kakorkoli že, vsaj za eno leto bosta vsak v svoji kategoriji Adi in Rudi prav na vrhu.Q -vik PREPIH ODPIRA VRATA KOROŠKE POSLOVNEŽI, TRGOVCI, PODJETNIKI... Ste že opazili, da imate zanimivo blago ali storitev, pa ne najdete pravega odziva? PONUJAMO VAM REŠITEV: Oglaševanje v koroškem časopisu PREPIH je v našem medijskem prostoru najbolj poceni, hkrati pa zagotovi, da pride Vaše sporočilo do ciljne skupine ljudi. Naš časopis pokriva celotno koroško regijo, bere ga vsak četrti Korošec. Prava rešitev je OGLAS V ČASOPISU PREPIH TUDI ZA VAS PREPIH PREPIH ODPIRA VRATA KOROŠKE DUCA computers tcl/ftax 0602 23 251 tcl/fax 0602 23 251 DUCA computers cenik računalniške opreme - maloprodaja m ■nuni beelji PENTIUM 100 8 1.27 GB . - 14”LR NI 113.900 gPENTUlM 133 16 1.27 GB - - 14”LR NI 137.900 "PENTIUM 133M 16 1.7 GB 16 bit 8X 14”LR NI 169.900 PENTIUM 166M 16 1.7 GB 16 bit 12X 14”LR NI 184.900 PENTIUM 166M mmx 16 2.1 GB 16 bit 16X 14”LR NI 211.900 ^PENTIUM 100 8 1.27 GB - - 14”LR NI 135.900 ^PENTIUM 133M 16 1.7 GB 16 bit 12x 14”LR NI 184.900 PENTIUM 166M mmx 16 2.1 GB 16 bit 16x 14”LR NI 234.900 PENTIUM 200M mmx 32 2.1 GB 32 bit 16x 15”LR NI 316.900 Kred'1* !,!!v ,2 ob'»110 48 V, 8 p«-»5' Vsak računalnik vsebuje še: - miško s podlogo - tipkovnico win 95 slo - gibki disk 3.5 - graf. pospeševalnih 1 mb - ohišje mini tower - zvočniki 2 x 25 W (M) - navodilo in teh. dokumentacijo - predpriprava za internet Obiskali smo jih na treningu: Deportala Vuzeničani se pripravljajo na igre brez meja Od 12. do 16. junija bo šlo zares. V Budimpešti se bodo odvijale Igre brez meja, na katerih bodo barve (rumeno-črne) svoje občine zastopali tekmovalci Vuzenice, ki je bila med devetimi kraji v Sloveniji izbrana za ta spektakularni športno-tekmovaini nastop. Četudi gre na videz le za “igre”, pa te le ne gre jemati tako enostavno, saj gre za izjemen projekt turistično-promocijskega značaja, ki bo Vuzenico predstavil večmiljonskemu evropskemu avditoriju. Moški del ekipe Le kako bo šlo na vodi? Tudi finančno ga ne gre podcenjevati, toda Vuzeničani so se že lani dogovorili, da bodo za promocijo svojega kraja (občine) naredili še kaj več. Pridobili so generalnega sponzorja (Gorenje) in pripravili vse potrebno za TV snemanje razglednice kraja. Izbor krajev ni bil lahek, za sodelovanje na igrah so bili predpisani kriteriji, ki pa so jim Vuzeničani zadostili in se projekta lotili odgovorno in optimistično. Priredili so selekcijski izbor tekmovalcev, v ekipo pa izbrali tiste, ki so se najbolje odrezali. Pri Igrah brez meja je pomembna vsestranskost tekmovalcev, spretnost, moč in iznajdljivost, velikokrat pa je ključnega pomena sreča. Tekmovalci v posameznih igrah so namreč izžrebani, zato se morajo vsi priprav- Ijati za vse. Ekipo so sestavili iz petih fantov in prav toliko deklet, že dober mesec pa intenzivno trenirajo. Priprave so mesec dni pred tekmovanjem že lažje, saj so že dobili seznam in opise iger, v katerih bodo tekmovali. Večina iger se odvija na vodi, zato morajo tekmovalci obvladati plavalne veščine, potapljanje, pri vsem skupaj morajo znati še plezati po vrvi, s spretnostnimi vajami pa pridobivajo moč in se urijo v iznajdljivosti. Simulirajo igre, za katere že vedo, kako bodo potekale, kako se morajo nanje pripravljati, kakšne rekvizite bodo potrebovali in v kakšnih situacijah se bodo morali znajti in se boriti za točke. Pri nekaterih igrah se točke štejejo dvojno, v eno izmed njih pa bodo lahko vložili yokerja. Če bodo uspešni, se bodo uvrstili v finale, ki pa bo na Portugalskem. In v katerih igrah se bodo pomerili: V gosenicah se bodo tekmovalci z rokami premikali in poskušali doseči sadeže, po vrvi se bodo z rokami spuščali čez bazen in brcali žoge, z dvometrskimi palicami bodo v kitajski restavraciji pobirali jedi iz lonca in jih prenašali, po vodi se bodo pomikali na deščicah in zbirali bisere in jih s potapljanjem prenašali na drug konec. Rdeča nitje reševanje Julije s sestavljanjem rože in temelji na sreči, nizali bodo balone-zračnice na vrvi, odskakovali na trampolinu in iskali predmete, se pomikali v krogli in podirali keglje, iskali izhod v velikem okroglem labirintu in reševali dekleta iz piratske ladje. Igre so težke, tekmovalci pa bodo ob vsem obremenjeni še s kostumi. V nekaterih bodo tekmovali posamezno, v drugih skupinsko. Če se nam zdaj, ob simulacijah iger, zdi marsikaj smešno, pa takrat, ki bo šlo zares, borbenega duha ne sme manjkati. Vodja ekipe dr. Andrija HALUŽAN pravi: “Čas hitro beži, zato treniramo vsak dan. Tekmovalci so v polni kondiciji, odločili pa smo se, da bomo naše barve zastopali maksimalno športno in borbeno. Naših sponzorjev in navi- Reportaža Da ne bi rešil Julije? Ohhh... jačev ne bomo razočarali, seveda pa stavimo tudi na srečo.” Tudi v Budimpešti, mestu gostitelju, bo zanimivo. Šprotno ekipo bo tjakaj pospremil tudi župan Miran Kus, vse župane, ki bodo spremljali tekmovalce slovenskih krajev, pa bo sprejel župan Budimpešte. Z načrtovano zanimivo promocijo (navijači, pevci, domači glasbenik) bodo morda zbudili dovolj pozornosti in tekmovalcem iz drugih držav približati Slovenijo in svoj kraj. Za svojo ekipo pa bodo navijali tako bučni, da se bo po morebitnem uspehu udeležila še finalnega tekmovanja na Portugalskem. Držimo pesti in srečno VuzeničaniO I. Fasvald *$! mm ALOJZ KELC, prodajalec, Selovec: “Delo, ki ga opravljam kot prodajalec v komisijski prodajalni Danice Ramšak v Šentjanžu pri Dravogradu, je zame zelo zanimivo in pestro. Vsakemu kupcu radi svetujemo in mu postrežemo z željenim artiklom. Želim si, da bi v našo prodajalno vedno prihajalo mnogo kupcev.” F.J. SVETI FLORI J AN JE "GASIL" V DOLIČU Tudi letos so koroški gasilci na vrsti prireditev proslavili svoj praznik ob godu sv. Florijana. Naše slike kažejo. kako so gasilci v Doliču ‘ 'JlgJ prikazali gašenje gorečega avtomobila s peno in demon-strirali reševanje pone- ^ srečenca iz uničenega vozila. - * ^ Kot vsako leto je pred sveto mašo dekan Tine Tajnik blagoslovil gasilske avtomo-bileJJ - - i W # ■ ~ ... JfeM ^ , . '■ ■-,..-'-'7 J ' Družabna kronika [Lii^mšA m © 1 (5Ž i © Ì (N) I © M (£g © (oS) ff^) d2 © e°) o^) CZZ3 @2 © f°°l G^l © f°°i M SIMONA KAC Leto rojstva: 1976 Astrološko znamenje: Devica Višina: 168 cm Kraj bivanja: Slovenj Gradec Hobiji: glasba, ples, žuriranje... Idealen moški: brez komentarja Naj slovenska manekenka: Katja Kori Najljubša hrana: pizza Najljubša pijača: Coca cola Kje bi najraje živela: Slovenj Gradec 8 (M (£Š © foPÌ (^) 8 (*!) ff^] C=D Čajnica PEČ v Meškovi ulici v Slovenj Gradcu vzbuja prijeten, domač občutek, in to je najbrž tisto, kar so si občinski predstavljali pod oživitvijo mestnega jedra. V čajnici je sicer toliko reči in podrobnosti, da ob opazovanju in pogledovanju lahko celo pozabiš, da si prišel na čaj. Dobro pa se je prej poučiti, kakšen je postopek pri pitju čaja. Imajo pa seveda tudi problem - kako ugoditi nekadilcem in kadilcem, da bi bili vsi zadovoljni. Dokler ne bodo rešili tega problema, bodo pač redno belili stene, ki hitro porumenijo od cigaretnega dima, saj je promet precejšen. »OotliEKì© [p®99s^® Jjj dii 7Jiiljfjjy 9 Ker v Dravogradu poldrugo leto ne bodo imeli sodnika za prekrške, bi lahko za enako obdobje ukinili tudi policijo in davkarijo. Korošci, če ga nameravate srati, potem to počnite v Dravogradu! Tam bo najceneje. Solatia iz Polene v parlamentarno menzo Da bi naši vrli parlamentarci občutili, kako živijo ljudje na podeželju, bi se spodobilo in bi bilo pravično, da bi parlamentarna menza odkupila letošnji pridelek solate vrtičakrjev na Poleni. Podobnikova stranka bi tako izkazala svojo predvolilno gesto o razvoju podeželja, na drugi strani pa bi si porazdelili svinčena in kadmijeva bremena. c»®» ®®[^ mé Prijavljam se na natečaj »KOROŠKI OBRAZ LETA 1997«. ki ga organizira koroški časopis PREPIH. Ime Priimek Naslov Telefon Datum rojstva Podpis K prijavnici obvezno priložite svojo barvno fotografijo (ne starejšo od dveh let) in jo pošljite na naslov: Uredništvo Prepiha, Prežihova 24, 2390 Ravne na Koroškem. Iz ust članov Lions in Rotary klubov je slišati, kako bi naj bili lionsi in rotarianci zgledni, uspešni, humanitarni in še kaj. V enem od slovenjgraških gradiv mestnega sveta pa smo med dolžniki komunalnega podjetja odkrili tudi enega od zagretih pripadnikov ene od slovenjgraških 10. TOKRAT PRAVI MINISTER Minister za kmetijstvo Ciril Smrkolj je po osnovnem poklicu strojni tehnik, pa še kmet po vrhu. Mož se torej spozna na kmetijstko mehanizacijo in prihodnje leto ga upravičeno pričakujemo v Slovenj Gradcu na prireditvi Traktor leta. in prepihane čveke V ^ © fmmm Člani Sveta slovenjgraške bolnišnice, v katerem so tudi zunanji člani, nimajo nič proti ženskam in nič proti temu, da bi bolnišnico vodila ženska. To so dokazali na nedavnem glasovanju o dveh kandidatih za direktorja bolnišnice. Oba kandidata, žensko in moškega, so obravnavali enakopravno - obema so dali enako število glasov in nobenega niso izvolili. DUŠAN D. NI SLIŠAL UVALE DUŠAN KUDRNOVSKY, večni predsednik dravograjske SLS, je pred vrati ravno sprejemal ministra za kmetijstvo Cirila Smrkolja, ko je podmladek SLS na njegov račun izrekel veliko mero pohval. Iz podmladka SLS v Dravogradu bo še nekaj! Najpopularnejša Koroška shov skupina Classic je onidan praznovala svoj 5. jubilej skupnega delovanja na Muti. Kot gost jim je priskočil na pomoč Vib Resnik in seveda Damijan Zib. Bilo je mega in omeniti velja, da bo kakšnega skupnega nastopa deležno tudi Ivarčko jezero. Verjetno se ni za bati, da bo tudi tam takšna slastna (dietne) pojedina, kot je bila na Muti ob njihovi obletnici. msmm ^ [MO «DC™ Stanje v prometu na Koroškem je doseglo tisto raven, ko je nevarno biti celo muzikant na dan delavskega praznika. Dobro podkrepljeni mladenič se je v Mežici zaletel kar v množico rudniških godbenikov. Zadetek je bil zagotovljen. VOZILA 1 MOTORJEM 1.3MPI in VW MOTORJEM 1.6, 1.9 D 3 VOLKSWAGEN GROUP Pooblaščen serviser in prodajalec vozil pst PRAPROTNIK Šaleška 15, 3320 Velenje Tel. & fax: 063 861 570 Servis: 063 853 928 KREDIT OD D+2% DAUE, LEASING, PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV, PRODAJA RABUENIH VOZIL DRAVOGRAD Koroška c. 48, tel.: 0602 84 440 Cenjeni goetje, z veseljem vam sporočamo, da smo uspeli vzpostaviti sodelovanje z znano PREKMURSKO GOSTILNO HORVAT - LOVENJAK iz Polane. Svoje jedilnike smo popestrili z njihovimi specialitetami, katere bomo vsak dan pripravljali v hotelu Traberg v Dravogradu od 7. maja dalje. Za zares dober začetek bodo poskrbeli priznani kuharji iz gostilne Horvat - Lovenjak, ki se bodo za vas v hotelu Traberg trudili OD 7. DO 10. MAJA. Z vsemi popestritvami jedilnika vam bomo lahko v hotelu nudili: MERJASCEV PRŠUT, DOMAČE KLOBASE S HRENOM IN ZASEKO, PREKMURSKO TUNKO Z ZASEKO, BOGAT IZBOR JUH, ŠTRUKLJE, ŠKOLJKE, SLADKOVODNE RIBE, MORSKE RIBE, ŠKAMPE, VSE VRSTE ZREZKOV, BOGRAČ, DIVJAČINO, BREZMESNE JEDI, PIZZE IN BOGAT IZBOR SLADIC Z NEPOGREŠLJIVO PREKMURSKO GIBANICO. Bogat dosedanji izbor vin smo še popestrili z vini VLADA in FRANCA KUPLJENA iz Kapelksega okoliša, s kmetije, kije bila leta 1994 proglašena za naj - kmetijo v Pomurju. VABLJENI V HOTEL TRABERG DRAVOGRAD! VABI NA PRIREDITVE OBČINA RAVNE-PREVALJE v OB OBČINSKEM PRAZNIKU 8. maj Koroški muzej Ravne - otvoritev razstave ZAUSTAVLJENE PODOBE ČASA - Dolinškov koroški album, ob 18.™ uri 10. maj Planinsko društvo Ravne - pohod okrog Uršlje gore. odhod ob 7.00 uri izpred hotela Rimski vrelec v Kotljah 10. maj Pihalni orkester železaijev Ravne - slavnostni koncert ob 95-letnici delovanja orkestra, ob 19.00 uri, v športni dvorani OŠ Prežihovega Voranca 15. maj OŠ Franja Goloba Prevalje - dan odprtih vrat 16. maj Moški pevski zbor Vres Prevalje - letni koncert, ob 19“ uri v Družbenem domu na Prevaljah 17. maj Pihalni orkester železaijev Ravne - otvoritev glasbenega doma na Ravnah, ob 11uri 17. maj Društvo tabornikov, rod “Koroških jeklarjev” Ravne na Koroškem - propagandni tabor z raznimi aktivnostmi za otroke, od 10“do 16.00 ure v Parku telesne kulture na Ravnah 18. maj Krajevni odbori ZB NOB Ravne, Kotlje, Prevalje in Leše - slovesnost s kulturnim programom na Poljani s pričetkom ob 11uri, po slovesnosti srečanje “Pod kozolcem’ 18. maj Invalidsko športno društvo “Samorastnik” Ravne na Koroškem - področno tekmovanje invalidov v tenisu,od 10“ do 14.” ure v tenis centru Ravne 19. maj TVD Partizan Ravne na Koroškem - odprto prvenstvo športno-rekreativnih društev v akrobatiki C program, ob 16.” uri v telovadnici DTK 21. maj TVD Partizan Prevalje - rekreacijski pohod v naravo, zbirališče ob 14.30 uri pri Gasilskem domu na Prevaljah 21. maj Lokostrelsko društvo KOROŠKA Ravne - otvoritev vadbenega prostora za Gimnazijo, turnir lokostrelskih društev Koroške; pričetek ob 16“ uri 23. maj Moški pevski zbor Društva upokojencev Prevalje - letni koncertob 20.“ uri v Družbenem domu na Prevaljah 23. maj Namiznoteniški klub Fužinar - Inter Diskont Ravne na Koroškem - odprto mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu RAVNE ’97 ob 16.” uri v športni dvorani OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah 24. maj Nadaljevanje mednarodnega prvenstva v namiznem tenisu, ob 9“ uri v športni dvorani OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah OREL-0- AVTOHIŠAJAKOPEC Pooblaščen servis - prodaja vozi! Velenje, Kosovelova 16, tel./fax: 063 855 975, 864 380 Celje, Mariborska 93 (pri Intersparu), tei: 063 411 909 Masaji c£)0 S JSB MII S W@ DEM Dobava takoj ! SERVIS - KLEPARSTVO - LIČARSTVO, REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA, VGRADNJA ALARMNIH NAPRAV in PRODAJA RABLJENIH VOZIL Ime zaupanja - AVTOHIŠA JAKOPEC VELENJE /HENTIS Dravograd I*E Maribor Meža 127 Gosposvetska 27 Tel. «<*02 83 OOO Tel. «t»2 223 787 0602 83 413 I«'ax. 062 223 787 Kax . 0602 83 lOO E-mall : mcntis@suii.(iet mmm mmi H33 Mk ^ \mm Osn.plošča PENTIUM (INTEL VX, do 200Mhz, 256 K), INTEL Pentium 133MHz,16MbEDO(128Mb), trdi disk 1.2Gb, grafična kartica SVGA 1Mb PCI (2 Mb), FDD 1.44Mb, OHIŠJE mini tower, tipkovnica SLO Mitsumi (Win 95), miška s podlogo, navodila za uporabo, instalacija vseh gonilnikov n [Ftì0]°)§ color 14” LR, NI, MPRII n , ^ ^ + MtalUciiiKidlDp Ikoifiraipibii' CD ROM 8x hitrost (1200 Kh / sek), zvočna kartica Yamaha (stereo, 4 - 48 kHz, Wave), zvočniki 2 x 25 W, instaliran hi - ti sistem za glasbene CD plošče + 2 > Pripravljen za delo na svetovnem spletu - Internetu (SW) Woraéam ° il© (slovenska literatura, licenca, instalacija) + DARILO: 10 iger ,e4*'eA ' © □ ® OD®==/000©®©© 1AKOJ !!: V obrok ŽE vračunan 5% prom, davek in obresti !! " 0602 83 OOO, 83 4~l 3 ® 0602 83 OOO 7°° - 17°° il Nieros (P IVKO DI-SIGN DESIGN mi Kultura Kulturni Večer ob treski Aprila je v dvorani hotela Peca v Mežici potekal zanimiv in poučen kulturni dogodek, ki gaje ob osebnem jubileju upokojenega mežiškega župnika Jožeta Lodranta pripravila skupina domačinov z Marjanom Maukom na čelu. Kulturna srečanja Večer ob treski so že tradicionalna; tokratnega se je udeležilo okrog sto gostov. Jože Lodrant izhaja iz prosvetljene družine s Prevalj, kjer je bil rojen 1926 leta. Pred študijem teologije je nekaj časa učiteljeva!. Med prebiranjem odlomkov iz njegovega literarnega opusa smo ga lahko spoznavali kot pronicljivega misleca, ki je polemiziral v esejih oz. razpravah ter se srečeval s cenzuro medijev tistega časa. Svoje sestavke objavlja v Mohorjevih koledarjih, v reviji Znamenja, v Planinskem vestniku, Koroškem fužinarju in drugje. Bil je v uredništvu Mohorjeve družbe, še vedno pa sodeluje pri urejanju revije Znamenje, katere predstavnik g. Arzenšek je o njej dejal, da je med pobudniki posodobitve katoliške cerkve, vzspostavljanja pluralizma krščanskih cerkva in dialoga s svetom. J.Lodrant je napisal tudi zanimivo potopisno knjigo Pot okoli sveta (Mohorjeva, 1983). Delo, ki odmeva, pa je letos pri založbi Znamenja iz Petrovč izdan prevod iz nemškega jezika. Gre za knjigo nekdanjega župnika iz Libelič, Antona Vogrinca (1873-1947), z naslovom Nostra maxima culpa (Naša velika krivda), katere podnaslov dovolj pove: Kriza katoliške cerkve, njeni vzroki in predlogi za izboljšanje. V nemškem jeziku je izšla na Dunaju in v Leipzigu leta 1904 in še istega leta bila postavljena na indeks prepovedanih; sam avtor pa se je moral pokesati. Sedaj lahko v slovenskem jeziku prebiramo še vedno aktualna Vogrinčeva razmišljanja. Večer ob treski so popestrila likovna dela upokojenega profesorja ravenske gimnazije Stanka Lodranta. Na prvi samostojni razstavi smo lahko videli krajinarske akvarele, risbe in knjižne ilustracije ter iz lesa izrezljane slike, ki se uvrščajo v podalpsko kulturo. Na njih so upodobljene koroške mitološke zgodbe, motivi iz koroških narodnih pesmi, iz bojev za narodni in jezikovni obstoj Korošcev onstran meje, ki je bila krivično postavljena v zgodovini s strani “velikih”. Prav tako so v lesene slike vrezani dogodki tostran meje in ljudje, kot sta bila Prežihov Voranc in dr. Franc Sušnik. Sporočila in podobe časa izžarevajo toploto lesa. Prijeten večer so popestrili harmonikarji glasbene šole z Raven, ki jim je dirigiral Julijan Burdzi. □ Samo Šavc Zadnja sobota je bila za Strojno in Strojance velik praznik. Ob 20 letnici smrti samotarja, bukovnika, pesnika... Blaža Mavrela so na podružnični osnovni šoli pripravili veličasten spored, v katerem so nastopili recitatorji, domači ljudski pevci in Sentanelski pavri. V stro-janskem narečju so zaigrali igro Zimska ura, ki je izšla v zadnji Mavrelovi pesniški zbirki leta 1997. V srcih starejših je zagotovo spet oživela podoba velikega rojaka, mlajši so skozi program in govore spoznavali njegovo veličino. Pozabljeno, do danes ne dovolj lll Vaš Prepih Akcija na II. OŠ Slovenj Gradec: Med žrtvami prometnih nesreč je tudi veliko otrok, zato je bil pouk za učence 2. a in b. razreda II. Osnovne šole iz SLovenj Gradca en teden v marcu organiziran nekoliko drugače. Tema promet je zajela vse predmete tega Naslednja dva dneva so učenci o tem poročali, organizirali kviz o prometu ter postajo likovno predstavili. V četrtek so se s spremljevalcema - prometnikoma Policijske postaje odpeljali z avtobusom v Dravograd na ogled železniške tedna. Namen takega pouka je v kratkem času v sklopu predmetnika obdelati določeno temo, ki ima tudi neposredne koristi. Najprej so učenci odšli na avtobusno postajo, kjer so se spoznali z uslužbenci postaje, čakalnico, peronom, voznim redom in opravili potnika pred potovanjem. postaje. Tu so si ogledali signalne naprave, odhode in prihode vlakov, perone in poslopje postaje s čakalnico in blagajno. Na povratku sta policista s skupno učencev nekajkrat demonstrirala prehod preko magistralne ceste, kjer je prehod za pešce in kjer ga ni ter ob tem opozorila na nevarnosti. Od tam so se odpeljali na letališče v Turiško vas, kjer so spoznali letališki promet, čeprav je letališče le športno. O izletu so drugi dan učenci poročali, likovno in pisno so predstavili ogled. V naslednjem tednu so učenci šteli promet v svojih ulicah in rezultate predstavili v tabelah in grafih. Predzadnji in zadnji dan so organizirali rastavo izdelkov v avli šole. Za solidno izvedbo projektnega tedna gre zahvala Mestni občini Slovenj Gradec, policistoma postaje Slovenj Gradec, postajnemu načelniku g. Tanjšku iz Dravograda, delavcem letališča, še posebno g. Hribernku, šofeiju avtobusa in delavcem šole.O Meta Berce in Štejka Kozar II. Osnovna šola, Slovenj Gradec IM Wl, MGwMOfflQG tem® Na svetovni dan Zemlje, 22. aprila, so dijaki obeh prvih letnikov Gimnazije v avli srednješolskega centra Slovenj Gradec pripravili prisrčno prireditev z naslovom “TUDI 101. DALMETINEC POTREBUJE HRANO”. Nanj so povabili tudi predstavnike kinoloških društev, društva proti mučenju živali, učence naravoslovnih krožkov osnovnih šol in predstojnika mariborskega azila za zapuščene živali. Gimnazijci so pod mentorstvom njihove biologinje prof. Marije ROTOVNIK izdelali nadvse zanimiva projekta z naslovom “TUDI ŽIVALI SO DEL NARAVE, IMEJMO JIH RADI” ter "POSADIL SEM DREVO ZASE IN ZA SVET", ki so ju na prireditvi tudi zelo simpatično predstavili. Poleg glasbenih, plesnih in literarnih točk dijakov gimnazije, ki jih je pripravila slavistka prof. Karla ZAJC-BERZE-LAK, je celotno predstavo popestrila živahna mlada dalmatinka. Vstopnica za vse udeležence je bila konzerva za psa ali muco in vso zbrano hrano, ki je ni bilo malo, so podarili mariborskemu Zavodu za varstvo zapušenih živali. Predstojnik azila je v svojem govoru povedal, da takšnih zavodov pri nas ne bi potrebovali, če bi ljudje z živalmi ne ravnali tako kruto in neodgovorno. Na liste iz recikliranega papirja, ki sojih obesili na drevo v avli šole, so dijaki gimnazije napisali številne obljube materi Zemlji. Če jih bodo izpolnili, bodo do rastlin in živali okrog njih zares bolj prijazni, energijsko bolj varčni, do nepremišljenih posegov v okolje bolj kritični, kot je zaključila prireditev njihova mentorica naravoslovnega krožka na gimnaziji. Popoldan so gimanzijci pripravili podobno prireditev še na Glavnem trgu pred Umetnostno galerijo, kjer so se predstavila tudi kinološka društva z najboljšimi pasemskimi psi.Q S.H. Horoskop dentai »t*®'* PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: /PREVENTIVE /PROTETIKE /KONSERVATIVE /ORTODON1JE (g) lek d.d. Im&M tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 ® 061 168 21 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17 mco ni^sir.N GOSTIŠČE PIRAT ■n 0602 23 794 Trg svobode 12, Ravne na Koroškem Gostišče PIRAT vabi vse ljubitelje morskih sadežev, slastnih testenin in okusnih zrezkov. Posebej vabljive so ponudbe dneva, ki stanejo samo 400 tolarjev (od 0.-15. ure). Delovni čas: Od ponedeljka do petka sobota Nedelja zaprto 09°°- 21" 1100 - 2 200 IVKO DESIGN (D'Do - (3® ©§□ SlfyfyV OVEN: Manj veselo prtljago zadnjih dni boste kmalu odložili - če ste bili prestrogi sodni-VL/ ki tudi samim sebi in se vam je delala kepa v želodcu, prihajajo zdaj blažji dnevi - izkoristite jih v polni meri za vse, kar je povezano z lepo besedo, pa naj bo izrečena ali napisana. V vsakdanja opravila se boste še vedno radi zagrizli do zvrhane mere in hkrati že obirali sadove. BIK: Sonce še potuje skozi vaše znamenje in vam osvetljuje skrite želje, in ni več daleč dan, ko jih boste hoteli tudi spremeniti v bolj oprijemljivo obliko... Pa ne gre za gradove v oblakih - zadoščalo bi že drobno znamenje medsebojne pripadnosti - seveda, prav v to smer vas zapeljujejo majske zvezde. In tudi bremena iz preteklosti zdaj niso več nepremagljiva. /55^ DVOJČEK: Energetska bilanca se te dni še ne bo bistveno popravila, morda boste začeli varčevati celo z vašim naravnim orodjem - z besedami. Pač obdobje, ko je treba pretresti tudi stvari, o katerih sicer ne govorite in ne razmišljate radi, a vam bo kratko samospraševalno obdobje vendarle koristilo. Venera pa bo poskrbela, da boste dragim zelo všeč, tudi če boste molčali. , RAK: Hvaležno sprejmite in pretehtajte vsako spodbudo, čeprav učinkuje sprva kot hladen tuš. Medtem ko na drage delujete kot stabilizator in vami pristan, vas zvezde že nekaj časa zavajajo v iluzije ali v izmikanje tistemu, kar bi morali in bi pravzaprav tudi radi storili. Vse je lahko dobro v ustreznih odmerkih, zato boste začeli pri dražabnosti malo zavirati. LEV: Vaša prizadevanja bi morala obroditi sadove, zato je čas, da se znova malo '•—-7 omehčate in si privoščite tudi kakšno družabno “stranpot”. Da boste kot osrednjo temo prijateljskega sodelovanja postavili službene in statusne zadeve, bo še vedno bolj pravilo kot izjema, nekaj sprostitve, za zdravo srce, pa bo le prineslo. Osnovni ton razpoloženja: še vedno spremenljiv. DEVICA: Bojeviti Mars je že tako dolgo vaš najbližji spremljevalec, da ste se že kar raz-vadili in postali imuni na nekoč zelo moteče in na vas nasilno delujoče vplive, tudi iz najbližje okolice. Sodelavci in partner vam ne morejo več tako do živega- saj preprosto -ignorirate njihove premočne tone. Dobro obdobje za izobraževanje v najširšem smislu, še prav vam pride... f rfč TEHTNICA: Vaš socialni čut še vedno kljuva..., pa saj se vedno izide - kolikor ste pripravljeni pomagati sami, toliko se vam slej ko prej vrača -, manj boste preračunavali, več se bo vrnilo. Do partnetja in sodelavcev ste morda nekoliko prestrogi, z razlogom, seveda, ker vas tako nagovarjajo zvezde in lastna premišljevanja o tem, kaj bi bilo, če bi bilo. Odženite strahove, čas je za ljubezen. ŠKORPION: Še naprej malce naporno obdobje jadranja med skrajnostmi. Moči imate sicer dovolj, vendar je izzivov toliko, da živite navzven ali znotraj zelo vroče. Oporne točke lahko najdete doma, v partnerskih in prijateljskih odnosih, še posebej, če jih boste lahko usklajeno napeljali na isti mlin. Kakšnih novih intimnosti zdaj ne napletajte, še vedno ste najbolj zaljubljeni v resno delo. /^T\ STRELEC: Če se še vedno otepate z materialnimi problemi, se vam lahko prižge donosna VT iskrica tam, kjer bi najmanj pričakovali - na katerem od povsem neraziskanih in zato tudi -nezasedenih terenov. Morda na to v delovni gorečnosti sploh niste pomislili? Ustavite se malo, poklepetajte, poskrbite za zdravstveno ravnotežje in prisluhnite spet partnerju. KOZOROG: Če se niste zaljubili ali vsaj čustveno razživeli v prvi majski dekadi, se vam bo to dogajalo prav te dni. Nič ne bi smelo - tako zvezde - biti močnejše od toplega klica zapoznele pomladi - niti vaše še vedno močno poudarjene materialne želje, ki so najtesneje povezane z domom, družino. Morda celo odplačujete dolgove preteklosti, medtem ko bi si lahko dodobra ogreli srce. VODNAR: Vaše prijateljske steze so nenavadne in hkrati usodne; to se bo kmalu pokaza-lo, če jim boste budno prisluhnili in se tako izognili nepotrebnim zapletom. Predvsem razčistite, do kod prijateljstvo in od kod naprej - ljubezen, ki bi lahko čez čas prerasla v trajnejšo partnersko zvezo. Ta hip jo še malce ovirata vaš poudarjeni ego in zavrto sporazumevanje. RIBI: Preudarni Saturn, če mu boste pustili do besede, vas bo slejkoprej prepričal, da se tvegane kupčije ne izplačajo in da boste bolj korismo preživeli to pomlad, če se boste še naprej prepustili vašim imenirnim študijskim sposobnostim. Med partnerji izbirajte tiste, ki vas znajo spodbujati in ceniti, od ostalih se raje za določen čas na hitro poslovite. Križanka ^4 t /f G.DOLIt' .jz. v ID • vyo ir tl KRAJŠI NAZIV ZA KOČO NA KREMŽEVEM VRHU MAJHNA KRIPA TRAKI Z NABOJI. NABOJNIKI DOLGA DOBA. ERA VRSTA JEDILNE BUČE, DINJA ŽNIDARIČ NADA NAPAD. NAVAL KRAJNA DOLENJSKEM ETNIČNA SKUPINA V NIGERIJI ŠPANSKA SKUPŠČINA OBSEŽNO HRIBOVJE V FRANCIJI KRAJ NA TRŽAŠKEM, MONRUPINO MALIK SOZVOČJE TONOV ŠKERL ADA ZENSKE VKOVANE V OKOVE ► SIMBOL ZA TELUR MORALNO OČIŠČENJE KRIŽANKO SESTAVIL: F.NOVAK NAFT. IND. OB J. KASPIJKU SAM0GLAS- NIKI PREBIVAL NATA, SGP KOGRAD uhlGEM Selovec 83, 2373 Šentjanž Tel.: 0602 85 640, 85 642 Telefax: 0602 85 3187 emona obala koper d.d. BREZCARINSKE PRODAJALNE LIBELIČE - RADELJ ■ VIČ vas vabijo, da si ogledate veliko izbiro zlatega nakita in ročnih ur ter drugega blaga - prav gotovo boste našli primerno darilo tudi za vaše birmance in birmanke! L iz itn: