M4
BnESTOV
□hznrnik

I L
I—I
KtZD
eu-ch- i xzzx
LETNIK VI.	31. JANUARJA 1972	ŠTEVILKA 52
Sporazumevamo se o delitvi dohodka
Sporazum o oblikovanju dohodka ter o delitvi dohodka in osebnih dohodkov je sprejet. Gre za sporazum v smislu novih ustavnih dopolnil, s katerimi naj se omogoči delovnim enotam (poslovnim enotam) našega podjetja, ki imajo ustrezne pogoje za status temeljnih organizacij združenega dela, da odločajo o rezultatih svojega dela.
Prvi korak k temu je bil že postopek, po katerem smo sprejemali navedeni sporazum. V javno razpravo, ga je kot predlog posredoval centralni delavski svet. V vsaki poslovni enoti so se formirale posebne komisije z nalogo organizirati javno razpravo in zbirati pripombe. Pripombe delavcev poslovnih enot so se pretresale na skupnem sestanku s centralno komisijo za pripravo predloga, tako da se je izoblikoval dokončni predlog, o katerem so odločali delavski sveti vseh poslovnih enot. Na sejah, od katerih so bile nekatere precej bolj »vroče« kot običajno, je bil sporazum sprejet v enakem besedilu dokončno dne 7. 1. 1972. Centralni delavski svet že sprejeti sporazum še verificira, na podlagi zapisnikov delavskih svetov poslovnih enot. To pomeni, da mora vsaka enota izreči svoj »da«, če naj sporazum tudi njej ureja ta najvažnejša razmerja.
O vsebini smo na kratko pisali že v prejšnji številki. Zopet je treba poudariti, da gre za način delitve, ki se bo vsakoletno dc» polnjeval z letnimi plani, pri sprejemu katerih bodo poslovne enote spet imele odločilno besedo. Tako bosta šele sporazum in plan skupaj predstavljala zaokroženo celoto — sistem oblikovanja dohodka in njegove delitve.
Poleg načel o oblikovanju in o delitvi vsebuje sporazum tudi določene podrobnosti. Skratka, vsebuje vse tisto, o čemer smo sodili, da v podjetju lahko uredimo na enoten način za vse poslovne enote.
Tokrat si še oglejmo, katere oblike osebnih dohodkov oziroma prejemkov lahko dobi posameznik v našem podjetju, če seveda izpolnjuje določene pogoje:
1.	Interne kalkulativne osebne dohodke — po analitični oceni delovnega mesta.
2.	Osebne dohodke iz poslovne uspešnosti — po posebni točkov-m lestvici, vezani na razrede analitične ocene delovnih mest.
3.	Dodatka za delo v posebnih Pogojih in sicer:
' za delo, daljše od polnega de
lovnega časa (+ 50%)
—	za delo ob nedeljah in državnih praznikih (+ 50%)
—	za nočno delo (+25%) Navedeni dodatki se med seboj ne izključujejo.
4.	Prejemek za delo v enotah protipožarne službe.
5.	Nadomestila osebnega dohodka:
—	za čas letnega dopusta
—	za čas izrednega dopusta
—	za čas državnih praznikov
—	za čas polurnega dnevnega odmora
—	za čas udeležbe na sejah organov upravljanja
—	za čas bolniškega staleža
—	za čas obveznih vaj vseljudskega odpora
—	za čas pripora oziroma preiskovalnega zapora
6.	Druge osebne dohodke:
—	za čas izobraževanja (po pra-
Pred kratkim so se predstavniki komunistov naše občine zbrali na volilni konferenci. V uvodnem referatu je srekretar občinskega komiteja nakazal nekatera bistvena vprašanja, ki jih bodo morali komunisti uresničiti v prihodnjem obdobju. Velik del referata je posvetil vlogi subjektivnih dejavnikov, zlasti pa Zvezi komunistov pri usmerjanju našega družbenega razvoja ter vprašanja, kako doseči idejno jasnost, enotnost in učinkovitost delovanja.
Sestav članov ni ustrezen, saj je v njem premalo mladine, pol-kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev ter zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Obnavljanje članstva bi moral biti nenehen proces sprejemanja in izločanja. Na idejnem področju oziroma na področju zavesti sploh smo podvrženi socializmu tujim vplivom, ki vnašajo zmedo med delovne ljudi, mnogih komunistov pa ne pripravljajo na odločenjšo idejno in politično bitko. Resnična idejna razčiščevanja so mogoča samo v političnih sekcijah.
Samoupravni socializem ni brez konfliktov in je podvržen vsem mogočim vplivom. Še vedno smo razredna družba. Napredek v smeri samoupravnega socializma je mogoč le z neprestanim spreminjanjem razmerja družbenih sil in družbenih od-
vilniku o izobraževanju)
—	za izume, za tehnične in za druge izboljšave (po posebnem pravilniku)
—	za neprekinjeno delo na BRESTU (po posebni lestvici)
—	za čas, ko so zaradi zmanjšanih psihofizičnih sposobnosti, ki je posledica dolgoletnega intenzivnega dela v podjetju, razporejeni na slabše ocenjeno delovno mesto
—	ob odhodu v pokoj (odpravnina)
—	ob smrti (posmrtnina)
7.	Osebne prejemke iz sredstev skupne porabe:
—	regres za letovanje (višina se določi z letnim planom)
—	regres za prehrano
—	regres za zdravstveno letovanje
—	nagrado za izredne individualne uspehe pri delu
nosov. Premalo je dogovorov in organiziranih akcij, premalo zadolžitev, nadzorstva in odgovornosti. Po 20. seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije so občinski komite, komisije, pa tudi nekatere osnovne organizacije sestavile akcijske programe in nekatere naloge iz njih so tudi že uresničene. Potrebno pa je sproti dopolnjevati akcij-
—	socialno podporo
8.	Povračilo stroškov:
—	za dnevnice (40—80 din)
—	za prenočevanje (po priloženem računu)
—	za prevoze službenih potovanj (v obliki kilometrine oziroma po priloženem obračunu za javna prevozna sredstva)
—	za prevoz na delo in z dela (pokrijejo se stroški, ki presegajo 10 % planiranega naj nižjega kalkulativnega osebnega dohodka)
—	za ločeno življenje (največ do 500 din mesečno, kar pa mora odobriti pristojni organ)
—	za sejnine in
—	za morebitne druge stroške v zvezi z opravljanjem delovnih nalog
Vse povedano ne velja v celoti za glavnega direktorja in za trgovske predstavnike oziroma potnike ter za prodajalce salona, ker sta za določanje njihovih osebnih dohodkov sprejeta posebna sistema — kot prilogi sporazuma. V načelu so osebni dohodki glavnega direktorja vezani na osebne dohodke vseh zaposlenih v podjetju, osebni dohodki trgovskih predstavnikov oziroma potnikov ter prodajalcev pa na izpolnjevanje plana prodaje.
Z.Zabukovec
ske programe in tudi nadzorovati njihovo izpolnjevanje. Le tako bomo postali učinkovitejši. To pa pomeni, da ne bomo aktivni samo pri sprejemanju stališč, temveč tudi pri uresničevanju, kajti akcija je sestavni del temeljne funkcije Zveze komunistov. Sprejeti sklepi so obvezni Konec na 2. strani
Hm uktefU a mam
Stabilizacijski ukrepi, ki so imeli namen uravnavati z izvozom, so se precej hitreje pokazali pri uvozu kot pri izvozu. Že decembrska številka Uradnega lista je jasno povedala, katerih reprodukcijskih izdelkov ne bomo več prosto uvažali. Naenkrat so se iverke, kartonske škatle whisky in gin znašli v isti vrsti prepovedanih sladkosti.
Nastalo je resno vprašanje, kako bomo rešili preskrbo, januarsko in februarsko in za vnaprej. Lahko je trgovcem z vvhi-skyjem in ginom, saj so lahko blago nakupili na zalogo, mi pa od naloga do naloga (tako je edino prav) sproti kupujemo. Ukrep čez noč nas več kot prizadene.
Prav gotovo je, da smo z organizirano akcijo prek zvezne Gospodarske zbornice še v zadnjem trenutku uspeli zagotoviti za prva dva meseca premestitvene količine, kot so iverke, lesonit in oplemenitene iverke. S samostojno akcijo smo dobili na sekretariatu za zunanjo trgovino tudi dovoljenje za kartonsko embalažo. Pravim premostitev! Za kaj predvsem gre? Gre za neprestano utemeljevanje nujnosti uvoza določenih tvoriv. Mi sami izdelujemo iverke. Temeljna organizacija združenega dela Iverka izdeluje plošče, ki njeni tehnologiji najbolj ustrezajo. Kupovati je treba iverke, ki jih Iverka ne dela, Kje? Iz uvoza, čeprav so dražje, pa tudi drugi jih doma ne delajo! Kje je izhod? V nujnem uvozu.
Ali oplemenitene iverke? Pravijo, da jih proizvajamo doma. Ko pa jih želiš naročiti, jih nimajo.
Konec na 3. strani
Vsebina
BRESTOV RAČUNALNIK — KAJ PRIČAKUJEMO V TEM LETU — LARSENOVA EVA V KOLNU — LETOŠNJE INVESTICIJE — REVALORIZACIJA SREDSTEV PODJETJA — NAŠI LJUDJE — TEŽAVNO, A POTREBNO DELO — LESARIADA 1972 — NAGRADNA KRIŽANKA
Proizvodnja v tovarni pohištva Stari trg
Občinska konferenca komunistov
Brestov računalnik
Hitre in pravilne inofrmacije organom upravljanja in vodilnim delavcem pomagajo hitro in pravilno odločati. Danes je le še tisti, ki ima veliko podatkov, lahko kos nalogam svojega delovnega mesta. Nesporno je dejstvo, da edino sredstva visoke meha-nografije lahko podatke, ki nastajajo v prodaji, v proizvodnji, v nabavi in drugod, lahko hitro obdelajo. Urejene podatke morajo imeti organi upravljanja in vodilni delavci proizvodnje, plana, prodaje, nabave in drugod, da bodo v vsem mogočih situacijah pravilno ravnali. Praktično si je nemogoče zamišljati hitrost, pravilnost in natančnost operacij, ki jih opravlja računalnik. Takega dela ni sposoben opraviti človek niti ne stroji srednje mehano-grafije. Količina podatkov iz dneva v dan narašča na vseh poslovnih področjih; če ne bi imela podjetja strojev, ki jim podatke hitro obdelajo in jih uredijo, bi vodstva podjetij izgubila kontrolo nad dogajanjem. Bitko s časom, ki je tudi pri nas dobila zelo širok razmah, nam pomagajo reševati računalniki.
V Sloveniji je že blizu šestdeset računalnikov v različnih podjetjih in ustanovah. Vsekakor prevladujejo računalniki IBM. Tudi lesna podjetja: MEBLO, STOL, MARLES, ELAN, NOVOLES že obdelujejo podatke na računalniku.
KAKO SMO RASLI?
Kako je z našim računalnikom? Odveč bi bilo utemeljevati in razlagati, ail je smotrno, da imamo računalnik, zakaj smo ga instalirali ravno leta 1970 in podobno, prav pa je, da seznanimo kolektiv s tem, kaj se obdeluje na računalniku, kaj nameravamo obdelovati v bližnji prihodnosti in kje so vzroki, da se posamezna področja hitreje ali počasneje vključujejo v obdelavo na računalniku.
V	letu 1969 je bila oblikovana organizacijska skupina, ki je posnela stanje, poslovne dogodke statistično obdelala in uredila, postavila koncept uvajanja obdelave podatkov v Brestu, izdelala organizacijo računskega centra in predlagala izbiro sedanjega računalnika.
V	letu 1970 se je računski center oziroma sektor za avtomatsko obdelavo podatkov kadrovsko izpopolnil, izšolali so se organizatorji, programerji in operaterji, začeli smo izvajati koncept za u-vajanje obdelave podatkov.
V	novembru 1970 smo računalnik instalirali. Začele so se prve obdelave.
V	letu 1971 smo nadaljevali z uvajanjem obdelave podatkov po posameznih področjih, ki jih je predvideval koncept.
Nekateri so bili, kar zadeva u-vajnja avtomatske obdelave podatkov, zelo veliki optimisti. Mislili so, da bo stroj, ki je tako drag, kar sam od sebe dajal podatke oziroma, da bo treba pritisniti le na gumb, pa bodo leteli ven vsi mogoči obračuni, zaloge, kalkulacije, pregledi, primerjave in podobno. Žalostno je, da celo danes, po enoletnem delu računalnika, posamezniki še mislijo tako.
Zelo zmotno je bilo tudi mnenje, ki je bilo razširjeno na Brestu v letu 1970, pa tudi v 1. 1971, da bo le sektor za avtomatsko obdelavo podatkov storil vse: čim hitreje uvedel na vsa poslovna področja avtomatsko obdelavo podatkov, odpravil toliko in toliko delovnih mest, uvedel železno poslovno disciplino in red, tistim, ki odločajo, do minute na-
tančno dostavljal poročila, preglede in podobno.
Spoznanje, da je tako mnenje nemogoče, je prišlo zelo pozno. Cilji, ki so bili postavljeni s konceptom uvajanja avtomatske obdelave podatkov, bi morali biti časovno in kadrovsko opredeljeni.
Z odgovornimi nosilci posameznih nalog bi morali sodelovati vsi, ki so kakor koli povezani z nalogo. Veriga je žal le tako močna, kot je močan njen najšibkejši člen. Te resnice smo se vsi premalo in prekasno zavedli.
KJE SMO DANES?
Mislim, da je kljub opisanim težavam, kljub temu, da naše podjetje ni imelo nikakršne tradicije pri strojni obdelavi podatkov in da so pri uvajanju avtomatske obdelave podatkov zaposleni zgolj mladi kadri, storjenega že precej.
Na računalniku tečejo naslednje redne obdelave: (Pri posameznem področju je tudi groba ocena stanja).
1.	Vodenje novih materialov in sprememb (mišljeni so tudi polizdelki in izdelki). Programi so brezhibni. Spremembe — tam, kjer nastanejo, se neažurno dostavljajo. Postopek, ki je določen za zajemanje sprememb, pogosto ni upoštevan.
2.	Materialni obračun. Vsi programi delajo brezhibno. Problematično je ažurno dostavljanje dokumentacije in hitro razčiščevanje napak. Najbolj problematični pa so medskladiščni prenosi.
3.	Vodenje novih kupcev in sprememb. To področje poteka zelo lepo v vseh vidikih.
4.	Vodenje naročil kupcev. Področje teče na računalniku normalno, vse napake se sproti razčistijo.
5.	Fakturiranje poteka na računalniku normalno. Napake se sproti razčiščujejo. Dokumentacije iz skladišč ne dostavljamo a-žurno.
6.	Povpraševanje po izdelkih. To področje poteka brez kakršnihkoli zastojev.
7.	Obračun prodaje poteka normalno. Napake, ki se pojavijo, so
Iz stolame v TLI Stari trg
posledica neažurne dostave dokumentacije in neažurno vodenih sprememb (lastnih cen, prodajnih cen ).
Poleg naštetih rednih obdelav so izdelani programi za inventuro, za izpis materialov, ki se dolgo časa izdajajo (nekurantni materiali) in nekateri drugi. Inventura je bila letos prvič obdelana na računalniku. Zelo hitro je bila ovrednotena ter izpisani presežki in primanjkljaji.
Od 1. januarja 1972 sta v fazi poizkusne obdelave (ročni način in obdelava prek računalnika) naslednji področji:
—	obdelava sestavnic za Tovarno pohištva Cerknica in
—	saldakonti kupcev.
V letu 1972 nameravamo pričeti z uvajanjem :
—	obdelave naročil do dobaviteljev,
—	obdelave saldakontov dobaviteljev,
—	planiranja in izračunavanja materialnih potreb za Tovarno pohištva Cerknica,
—	razpisovanja materialne dokumentacije za Tovarno pohištva Cerknica,
—	obdelave preostalih materialnih, prodajnih in nabavnih statistik in pregledov.
SPOŠTOVATI BI MORALI POSTOPKE
Za vsa področja, ki so vključena v redno obdelavo na računalniku oziroma področja, ki so v poizkusni obdelavi, so natančno opisani vsi postopki. Vsak postopek je bil prej, ko je stopil v veljavo, najmanj dvakrat analiziran s kadri, ki ga morajo izvajati, pa tudi z vodilnimi kadri poslovnih enot in sektorjev skupnih služb. Ob ugotovitvi kakršne koli napake v postopku je bil odgovorni in tisti, ki je napako napravil, takoj opozorjen. Nemalo je bilo tudi prijav prekrškov za storjene napake. Stanje se je v primerjavi s tistim začetnim iz leta 1970 bistveno popravilo. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni s stanjem, kakršno je na posameznih področjih obdelave podatkov. Napake so na vseh področjih. Sistem, kako napake odstranjevati in razčiščevati, je znan. Treba ga je le dosledno in vestno izpolnjevati. Vse kršitelje postopkov, posebno take, ki delajo to večkrat, je treba kaznovati.
Popolnoma napačno bi ravnali, če bi usodo obdelave podatkov prepustili le kadru sektorja za avtomatsko obdelavo podatkov. Znova opozarjam na sodelovanje. Sodelovanje si zamišljam tako, da so vsi kadri, ki opravljajo kakršnokoli funkcijo na določenem področju, temeljito seznanjeni s postopki, dosledno izpolnjujejo postopke, pomagajo dopolnjevati posamezne postopke in opozarjajo na pomanjkljivosti. Vsi vodilni kadri pa bi morali vse postopke poznati, zagotoviti njihovo izpolnjevanje in dajati predloge za izboljšanje. Pri sodelovanju je važno tudi to, da posameznika pritegnemo k sodelovanju pravočasno. Prav gotovo pa je škodljivo, če takrat, ko je določeno področje že vodeno prek računalnika, nastopijo kritike, dopolnilni predlogi, popolnoma drugačni pred-gi in podobno. Tako zlepa ne bomo prešli na nova področja v obdelavi podatkov.
Računalnik imamo. Uspehi kljub težavam niso izostali, lahko pa bi bili še večji. V prihodnje moramo bolj sodelovati pri uvajanju obdelave podatkov. Svoje želje in predloge bomo povedali ob pravem času. Bolj dosledno in vestno bomo opravljali tiste funkcije, ki pri določenem postopku pridejo na nas. Odgovornost za izvajanje postopkov bomo zaostrili. Če bomo izpolnili te naloge, bomo čez šest mesecev z našim računalnikom bolj zadovoljni, ker nam bo dal več in boljših informacij, kot nam jih daje danes.
J. Otoničar
Eden izmed polnojarmenikov v TLI Stari trg
Občinska konferenca komunistov
Nadaljevanje s 1. strani
za vse komuniste. Znova je poudarjeno načelo demokratičnega centralizma.
V	drugem delu referata se je sekretar dotaknil nalog, ki nas čakajo v graditvi socialističnih družbenih odnosov. Za uspešno uresničevanje ustavnih dopolnil je potrebno zaostriti odgovornost komunistov. XXI., XXII. in XXIII. ustavno dopolnilo postavlja kot nosilca razširjene in družbene reprodukcije človeka v združenem delu. V pravicah delavcev in temeljnih organizacij združenega dela je potrebno iskati rešitve za vpliv delovnega človeka na vsa mesta samoupravnega ali oblastnega odločanja, na središču finančnega odločanja.
Del referata je vseboval analizo posameznih družbenih dejavnosti uspehe in pomanjkljivosti ter prihodnje naloge na teh področjih.
V	razpravi so komunisti osvetlili nekatera posamezna vprašanja, kot so informiranost, idejna in akcijska enotnost, odgovornost, kritično so ocenili tudi našo organiziranost pri uresničevanju konkretnih stališč. Prav tako so menili, da je članstvo idejno premalo usposobljeno, in prispevali vrsto napotkov.
Iz referata in razprave je komisija za zaključke pripravila predlog zaključkov, ki bodo podlaga za dopolnitev akcijskih programov organov konference — občinskega komiteja, komisij in osnovnih organizacij Zveze komunistov.
Naj omenim nekatere zaključke:
— Občinski komite Zveze komunistov mora zagotoviti, da bodo komunisti na občinski ravni, v delovnih organizacijah in na terenu postali organizirana sila z idejno in akcijsko enotnostjo, s tem v zvezi je potrebno:
a)	stalno skrbeti za obnavljanje Zveze komunistov (za sprejemanje in izločevanje);
b)	analizirati, zakaj iz Zveze komunistov izstopajo revolucionarji in drugi dosedanji aktivni družbeno politični delavci;
c)	da bi lahko komunisti postali aktivni tvorec, se morajo nenehno usposabljati in izobraževati.
— Utrjevati je treba lastno politično in idejno moč, da bi tako učinkoviteje vplivali na socialnoekonomske in samoupravne odnose.
— To moč naj komunist črpa v svoji organizaciji, za katere delo, idejno usmerjenost in akcijsko sposobnost je odgovoren tudi kot posameznik.
— Volilni program družbenoekonomskega in socialnega razvoja občine je treba sprejeti po demokratični poti.
— Vsaka spremembna volilnega programa naj poteka po istem postopku.
— Komunisti, ki so odgovorni za uresničevanje programa, naj pojasnijo svojemu članstvu in vo-lilcem, zakaj ni bil realiziran tako, kot je bil sprejet.
— Komunisti v občini so dolžni, da se aktivno angažirajo pri programiranju srednjeročnega in dolgoročnega družbeno-ekonom-skega razvoja občine. Tak razvoj-
ni program je treba sprejeti, spremljati in stalno dopolnjevati za vse gospodarske dejavnosti po delovnih organizacijah in skupno za občino v okviru komisije za programiranje pri skupščini občine. Drugi del programa (ki ima enako pomembnost) pa mora vsebovati kadrovsko-izobraževal-ni, kulturni in socialni sistem.
— Da bi komunist kot posameznik lahko predstavljal avantgardo v okolju, v katerem deluje, je potrebno zagotoviti ustrezno informiranost, da bi se tako izognili idejni zmedi in akcijski neenotnosti.
— Uveljavljanje dopolnil zvezne in republiške ustave v delovnih organizacijah, v temeljnih organizacijah združenega dela in v ožji družbeni skupnosti je temeljna dolžnost vseh komunistov. Poseben poudarek morajo člani Zveze komunistov posvetiti oblikovanju temeljnih organizacij združenega dela povsod tam, kjer so za to pogoji v smislu XXI., XXII. in XXIII. dopolnila zvezne ustave.
— Uveljavljanje samoupravljanja, samoupravno sporazumevanje in spoštovanje sporazumov je stalna naloga vseh organizacij in posameznih komunistov.
— V drugi fazi ustavnih sprememb se morajo komunisti tvorno vključiti v razpravo in oblikovanje skupščinskega sistema. Temeljito je treba proučiti položaj in funkcijo občinske skupščine in krajevne skupnosti (če je potrebno, naj bo imenovana posebna komisija).
— Problematika o socialnem razlikovanju v naši družbeni skupnosti je pereča, zato morajo komunisti v skladu s stališči tretje seje konference Zveze komunistov Slovenije ustvariti pogoje za odstranjevanje žarišč, ki povzročajo socialno razlikovanje. Za uresničevanje stališč, sprejetih na tretji konferenci Zveze komunistov Slovenije, pa je treba sprejemati do slehernega posameznika odločne ukrepe in sankcije.
O teh vprašanjih je treba izdelati podroben akcijski program.
— Zaradi koordinacije dela naj bi znova oživili politični aktiv v občine. Politični aktiv ne more sprejeti nobenih dokončnih sklepov mimo ustreznih organov.
— Poleg kritike, ki jo je slišati na račun negativnega in neučinkovitega dela, je potrebno, da komunisti, zlasti občinski komite, oceni tudi pozitivne dosežke in uspehe organizacij in posameznikov ter jim dajo ustrezno priznanje.
_— Zaradi pomanjkanja različnih strokovnih in drugih kadrov je treba sprejeti v Zvezi komunistov jasno izobraževalno in kadrovsko politiko za vso občino. Za osnovo lahko služi resolucija o kadrovski politiki skupščine SRS. Skladno s tem naj se končno formira Sklad Janeza Hribarja.
Ob koncu konference so izvolili novo vodstvo, to je občinski komite, komisije, medobčinski svet Zveze komunistov Slo-cenije in delegata za konferenco Zveze komunistov Jugoslavije.
J. Hren
Kaj pričakujemo v tem letu?
Lar seno va EVA v Kolnu
Osnutek resolucije o temeljnih družbeno-gospodarske politike za leto 1972 predvideva kot poglavitne cilje oziroma naloge v letošnjem letu umiritev gospodarstva, zmanjšanje primanjkljaja v tekoči plačilni bilanci ter pospešitev razvoja gospodarsko re-razvitih področij. Resolucija je bila posredovana zvezni skupščini in lahko verjamemo, da bodo načela, ki so zajeta v njej, kljub eventuenlnim dopolnilom obveljala.
Če vsebinsko razčlenimo te naloge in bolj po domače povemo kaj za nas to pomeni, pridemo do osnovne ugotovitve, ki se glasi nekako takole: Za vsako ceno umiriti potrošnjo na vseh ravneh in povečati izvoz tako, da bo razkorak med uvozom in izvozom minimalen. Načinov, kako to doseči, je več. Eden izmed njih se kaže tudi v ukrepu, ki ga je zvezna vlada sprejela 26. avgusta lani.
Poznano vam je, da pri nas obstaja ekonomski fenomen zamrznitev cen. Težave, ki so se začele že mnogo prej, so poleg drugih ukrepov v letu 1970 prinesle prvo zamrznitev cen. Namen je bil preprečiti nebrzdano divjanje cen navzgor ter s tem pomagati doseči cilje, katere smo si takrat postavili. Ti se od letošnjih niso razlikovali! Danes so nam rezultati teh želja poznani. Uspeli smo narediti naj večji primanjkljaj v tekoči plačilni bilanci, doseči dosedaj največjo stopnjo inflacije in relativno zmanjšati obseg izvoza. To se pravi, da smo dosegli nasprotno od tistega, kar smo deklarirali. To je nedisciplina nas vseh, vključno vlade, ki je 26. oktobra
Umi uktefti a wmi
Nadaljevanje s 1 strani
Pa tudi v njihovo kvaliteto dvomim. če navedene iverke ne znajo napraviti v zadovoljiti kvaliteti, kje je še oplemenitena plošča? Treba je vedeti, da je tehnologija mnogih tovarn kuhinj zgrajena prav na že oplemenitenih ploščah. Mislim, da je to eden izmed najbolj kritičnih materialov in da je temu dejstvu treba v prihodnje podrediti vse tehnične in tehnološke rešitve.
Lesonit je prav tako problematičen, čeprav gre v našem primeru za posebno mehak lesonit, ki ga je mogoče laže in bolj kvalitetno obdelovati. Dokazovati te prednosti bo verjetno precej težko.
In kartonska embalaža? Gre Predvsem za kartone, ki jih uporabljamo za prevoz v Združene države Amerike. Zato so potrebni posebno odporni, saj morajo Prenesti vrsto manipulacij, kup-ct pa celo zahtevajo posebno močno zavarovanje izdelka. Domače tovarne ne delajo zahtevane kvalitete. Morda jo bodo delale. morda ne.
Ali se bo povečala lista prepovedanega uvoza? Upajmo, da ne, Saj bi to pomenilo osiromašen j e
Proizvodnje!
Uvozno blago je danes zelo nrago. Novi tečaji, dajatve v na-Prejšnje angažiranje sredstev, vse to dela uvoz neinteresanten. tu sta načeta ekonomski kot finančni vidik — uvoz naj bo le takrat, ko drugače ne gre. Mislim, da so ti momenti tisti, ki bodo sami od sebe delovali stabilizacijsko — predvsem v pro-tzvodnji, ki svojih cen ne sme zvišati, ali pa bo v tem zviševanju zelo omejena, če smo pred letom še vse uvažali, je danes cas, da uvažamo res samo tisto, česar doma ni dobiti.
D. Trotovšek
lanskega leta pripomogla k novemu odloku o dodatni zamrznitvi že t.i. »zamrznjenih cen«.
Da tudi ta ukrep ne bi zvodenel, je vlado preko tržnih inšpektorjev krepko posegla v dogajanja na tržišču. Vsakodnevna kontrola cen, ki se izvaja še danes, je dokaj uspešno za vrla rast cen. Seveda pa je pri tem prišlo tudi do različnih tolmačenj tega odloka tako, da smo na tržišču priča nemogočih situacij. Zelo drastičen primer je tudi z prodajo naših izdelkov. Švedski stol, ki ima nespremenjeno ceno že od leta 1970 ter smo ga v manjših količinah prodajali po vsej Jugoslaviji, nismo mogli prodati trgovcu v Beogradu. Že sklenjen dogovor je bil tako razdrt zaradi tega, ker ta trgovec na dan zamrznitve ni imel v prodajalni tega stola. Sedaj ga pa ne more upeljati.
Isto velja za novo sedežno garnituro, katero moramo iz istega vzroka v celoti vskladiščiti. Bojazen je prisotna tudi v primeru, ko bomo imeli za prodajo program Barbara. Prognozirati danes ukrepe v zvezi z politiko cen je zelo težko.
Osebno ocenjujem, da ne moremo računati na odmrznenje cen. Vsaj ne v taki meri, kot so bile cene oziroma politika cen pred zamrznitvijo. Izjava podpredsednika zvezne vlade dr. Si-rotkoviča, kakor tudi ostalih članov vlade je v tem oziru dokaj jasna. Z njo izjavljajo in zagotavljajo maksimalni 5°/o porast cen v letošnjem letu. Mislim, da jim vkljub grenkim izkušnjam tokrat lahko verjamemo. Posebej to velja za lesno predelovalno industrijo, ki je bila v preteklem letu dokaj akumulativna.
Iz navedenega se nam postavi vprašanje, kaj storiti v tej situaciji?
Morda prav to, kar je želela vlada, čimveč proizvodnje plasirati v izvoz. To je seveda nasprotno interesu prodaje na domačem trgu, vendar gledano z očmi celotnega podjetja razumljivo. Letošnji izvozni zaključki so praktično razprodali naše proizvodne kapacitete. Količine, namenjene prodaji na domačem trgu, so manjše od lanskih. Osebno si sicer želim, da se ne bi še zmanjšale. Morda tudi zaradi tega, ker služi udeležba na domačem trgu k afirmaciji in priporočilu inozemstvu. Po drugi strani pa domači trg, ki smo ga v takšni širini, zaradi izvozne orientacije praktično šele osvojili, ne dovoljujejo umika.
Imeti moramo pred očmi, da je konvertibilni dinar naša bližnja prihodnost. V tistem momentu pa delitev na izvoz in domači trg v današnjem smislu izgubi na pomenu.
Odločitev ne bo lahka. Predvsem je pred nami naloga budnega spremljanja vseh ukrepov stabilizacije. Tudi prognoziranja se ne bomo smeli odreči Samo tako bomo lahko hitro ukrepali in prilagajali naše gospodarjenje nastali situaciji. Vsekakor bo to naloga celotnega kolektiva.
A. Markovčič
OBVESTILO
prosilcem za stanovanjski kredit
Stanovanjska komisija Industrije pohištva BREST Cerknica obvešča vse člane delovne skupnosti, da je skrajni rok za vložitev prošenj za dodelitev stanovanjskih kreditov 29. 2. 1972. V prošnji navedite podatke o stanovanjskih pogojih, v katerih živite, natančen naslov, število članov družine, kratek opis del, ki ste jih na objektu že opravili ter višino kredita, ki ga želite.
Stanovanjska komisija
Odločitev, da bomo na velikem mednarodnem sejmu pohištva v Kolnu razstavljali program Eva, je bila pogojena s prizadevanji v preteklem letu, ko smo izdelali prvo poizkusno serijo in z nujnostjo, da tudi tovarna v Martinjaku dobi svoj osnovni izdelek.
Na dokaj majhnem prostoru smo v Kolnu razstavili del tega programa. Izdelki so bili razstavljeni na prostoru, ki je bil bolj globok kot širok — še sreča, da je bila ena izmed pregrad v samih zrcalih, kar je na videz dajalo večji obseg prostora. Če je pohištvo EVA namenjeno za različne predprostore in čakalnice, potem je bila namestitev v Kolnu več kot prepričljiva. Zanimanje kupcev iz Anglije in iz skadinav-skih dežel je bilo znatno večje od zanimanja samih Nemcev, pa tudi Američani, vsaj tisti, ki so obiskali Brest na sejmu, niso pokazali prav nikakršnega smisla za to zvrst pohištva. Iz tega vidimo dvoje: nov izdelek tudi na tujem trgu zahteva čas, ki je potreben za plasiranje večjih količin, da za te izdelke tržišče je, da pa je za področje Amerike in Zahodne Evrope treba najti nove
kanale prodaje, kajti sedanji so za kaj novega dokaj labilni.
Razstavni prostor je obiskal tudi švedski arhitekt Sven Kai Larsen, projektant EVA programa. Iz razgovora, ki sem ga imel z njim, sem izvedel, da z razstavo ni zadovoljen. Predvsem je menil, da bi morali pokazati kar največ eksponatov in prostor tudi primerneje urediti.
Bogato propagandno gradivo v obliki dobro urejenih prospektov za vsako skupino izdelkov ABCD je vsaj delno pripomoglo k prikazu celotnega programa EVA, saj si obiskovalec samo ob razstavljenih izdelkih sicer ni mogel ustvariti slike celovitosti.
Program EVA je torej tu. Bežni obisk trgovin s pohištvom v Kolnu je pokazal, da nekaj približnega v prodaji že teče. Tudi cene v nadrobnosti smo odkrili. Poleg razstave EVE v Kolnu bomo razstavili popolnejši program še v Londonu in Kopenhagnu. Najbrž pa tudi to še ne bo dovolj; potrebno bo še več vztrajnega ponujanja, še več korespon-diranja, skratka, prave ofenzive. Zakaj vse to? Ne morda zaradi trenutnega razpoloženja, temveč
zato, da bo tovarna v Martinjaku čimprej dobila program, ki ga že dolgo išče.
Sejem v Kolnu je zaključen. Če me nekdo vpraša, kaj je novega v Kolnu, mu odgovorim: več kot miz, omar in omaric, postelj, stolov, vitrin, kuhinj (in tako naprej vse v klasičnem stilu) ne morejo pokazati. Predvsem v omarah so najbrž že pred dvema letoma dosegli vrh. Največ možnosti za vse mogoče variacije imajo še tapetniki. Letos sem prvič od blizu gledal tudi kuhinje. Več kot sedemdeset odstotkov je korpusnih, več kot sedemdeset odstotkov je belih, več kot petdeset odstotkov ima valovito plastično površino. Če sem pred dvema letoma zapisal, da imajo zgornje končnice postelj za seboj cel regal, danes lahko rečem, da je večina spalnic grajena tako, da je krog in krog omara — regal — omara, postelja pa del take kombinacije.
Vse to naj bo kratko poročilo o sejmu v Kolnu, te velike mednarodne revije pohištva.
D. Trotovšek
Letošnje investicije
Tudi letos bo Brest del svojih sredstev namenil za nove investicije. Ta sredstva bodo namenjena predvsem za mehaniziran j e ročnih del ter za zamenjavo izrabljenih strojev. Nekatera osnovna sredstva so bila v načrtu nabave že v letu 1970 in 1971. Predlog plana investicij, o katerem bodo razpravljali in sklepali organi upravljanja, je bil izdelan v sporazumu z direktorji in vodji pogonskih servisov v poslovnih enotah. O njem je razpravljal tudi kolegij glavnega direktorja. Da bomo potrebna sredstva enakomerno razdelili na vse poslovno leto, smo pripravili tudi predlog za vrstni red nabav. Na kratko bi omenil, kaj zajema predlog plana investicij.
V	Tovarni lesnih izdelkov Stari trg je na hlodišču, pa tudi v skladišču žaganega lesa še veliko težkega ročnega dela. Tudi žagalni-ca ni izjema. Enkratna modernizacija je zaradi visokega zneska investicij nesprejemljiva. Zato smo se odločili, da se lotimo postopnega vlaganja v osnovna sredstva. Letošnji predlog plana zajema čelni viličar, ki bo namenjen za dela na hlodišču. Z različnimi priključki pa bo tudi sicer vsestransko uporaben (na primer za popravilo poti). Prav tako je za dela na skladišču žaganega lesa namenjen stranski viličar. Njegova osnovna naloga bo prevoz in zlaganje desk za naravno sušenje ter nakladanje žaganega lesa pri odpremi. Da bo delo lahko opravljal, bo treba nadkriti določen prostor pred ža-galnico, kjer bodo les pripravljali za delo z viličarjem. Z vrtalnim strojem za stolarno predstavlja predlog investicije znesek okrog 1,430.000 din.
V	Tovarni pohištva Cerknica gre za nabavo avtomatske formalne žage za obrez plošč, ki bo nadomestila zelo izrabljeni stroj. S tem bosta obe liniji usposobljeni za kvalitetno delo na obre-zu. Da bi še veliko ročnega dela v površinskem oddelku masivnih elementov nadomestili z bolj produktivnim strojnim delom, je predvidena za nabavo ustrezna brizgalna kabina. V oddelku površinske obdelave za ploskovne elemente pa bomo etažni kanal z novimi stojkami usposobili za sušenje elementov do enega metra širine. Celotni znesek teh vlaganj je okrog 661.000 din.
Pomembnejša oprema, ki je predvidena v planu za Tovarno pohištva Martinjak, je polavtomatska stružnica, avtomatska brusilka za stružene elemente, šivalni stroj, nadmizni rezkar. Z temi stroji bi izboljšali predvsem kvaliteto izdelave ter odpravili del ročnega dela pri brušenju. Pri drugi skupini opreme pa gre za manjše stroje, dele strojev in pripomočke, s katerimi bi rešili pomanjkljivosti pri sedanjem strojnem parku. Znesek investicij je okrog 668.000 din.
V	Tovarni pohištva Stari trg naj bi nabavili poravnalni skobel-ni stroj in debelinski skobelni stroj. S čelnim viličarjem pa bi olajšali sedanje ročno delo pri
razkladanju plošč in odpremi gotovih izdelkov. V predlogu plana so tudi vpihovalne naprave za izboljšanje pogojev dela v lakirnici. Potrebna sredstva znašajo skupaj okrog 475.000 din.
Centralna vzorčna delavnica je v načrtu že nekaj let. Nekaj osnovnih novih lesnoindustrijskih strojev skupaj s stroji iz poslovnih enot bo omogočilo spraviti v življenje ta odelek. Investicija v osnovna sredstva je v celoti prenesena iz plana za leto 1971 in predstavlja znesek okrog 357.000 din.
V skupnih strokovnih službah pa predstavlja glavno postavko vlaganj tovorni kamion s priko-
lico za potrebe odpremne službe. Z nekaterimi pisarniškimi stroji in blagajno predstavlja ta investicija znesek okrog 530.000 din.
V Tovarni ivernih plošč ni predvidenih kakšnih investicijskih vlaganj, temveč so potrebna sredstva za nemoteno delo strojnega parka, zajeta v investicijskem vzdrževanju.
Pri realizaciji takega predloga investicij bo Brest zamenjal nekatere iztrošene stroje z novimi. Na posameznih delih, kjer je delež ročnega dela velik, bo le-ta zmanjšan. Menim, da bo tolikšen znesek investicij v sedanjem stabilizacijskem obdobju mogoče tudi realizirali.	D. Mazij
službe je, da se takoj loti dela in pripravi predloge:
—	kako naj bi opravili revalorizacijo osnovnih sredstev, ki so trajno izven uporabe, več kot deset let stare domače in uvozne o-preme ter velikega orodja;
—	določiti mora način revalorizacije dolgoletnih nasadov;
—	postaviti mora tržne cene za gradbena zemljišča;
—	ali naj se upošteva zakonsko določilo, da se opravi povečanje ali zmanjšanje določenih koeficientov za tista osnovna sredstva, pri katerih je vrednost nerealno prikazana;
—	določiti mora razporeditev nastalih razlik znotraj gradbenih objektov in znotraj opreme;
Svet komunistov
BRESTA
Osnovne organizacije Zveze komunistov po poslovnih enotah so zaključile volilne konference. V svet komunistov Bresta so bili izvoljeni:
iz osnovne organizacije v Tovarni pohištva Cerknica Jože Gornik, Jože Klančar in Janez Hren; iz osnovne organizacije v Tovarni pohištva Martinjak Milan Mele in Anton Zrimšek; iz osnovne organizacije Tovarne lesnih izdelkov in Tovarne pohištva Stari trg Anton Obreza in Ivan Pe-rušek; iz osnovne organizacije
Revalorizacija sredstev podjetja
Do revalorizacije sredstev pride pri nas tedaj, ko se občutno spremenijo pogoji gospodarjenja, ob devalvacijah nacionalne valute in podobnih priložnostih. Zadnja revalorizacija sredstev je bila leta 1966, takoj po sprejetju družbene reforme leta 1965. Podobno kot takrat, uvrščamo tudi sedaj v okvir stabilizacijski ukrepov revalorizacijo sredstev za usklajevanje in pravilno vrednotenje sredstev in njihovih virov, za realnejše izkazovanje reprodukcijskih stroškov, dohodka in drugih sestavin finančnega rezultata.
Zvezna skupščina je sprejela zakon o revalorizaciji sredstev organizacije združenega dela. Revalorizacija sredstev predstavlja, če citiram določila zakona, naslednje:
Da se prepreči krojenje enotnosti trga, uskladijo organizacije združenega dela knjigo vodstveno vrednost stvari, ki tvorijo osnovna sredstva, in stvari, ki tvorijo sredstva skupne porabe, z njihovimi tržnimi cenami s stanjem na dan 31. decembra 1971.
Kot organizacije združenega dela, ki so dolžne revalorizirati sredstva, so mišljene vse delovne organizacije (podjetja, zavodi), združenja delovnih organizacij ter temeljne organizacije združenega dela, za katere je vpisano v register, da so pravne osebe.
Do revalorizacije sredstev je torej prišlo zaradi porasta cen v zadnjih letih na domačem, pa tudi na tujem trgu. S tem pa je nastalo neskladje med nabavnimi cenami posameznih osnovnih sredstev, nabavljenih v različnih letih. Nastalo je neskladje med sedaj prikazanimi knjigovodskimi vrednostmi osnovnih sredstev in sredstev skupne vrednosti osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe v knjigovdstvu nerealne. Posledica tega so tudi nerealni stroški, ki so vezani na ta sredstva. Odvisno od tega se izkazuje tudi dohodek podjetja.
Revalorizacija sredstev zajema obdobje od leta 1966, to je od zad-
nje revalorizacije, pa do 1. 1971. Glede na leta nabave osnovnega sredstva se določijo tudi koeficienti. Postavljeni koeficienti imajo vlogo usklajevalca porasta cen v letih od 1966 do 1971. Tako se na primer gibljejo koeficienti za gradbene objekte, zgrajene do konca leta 1966 od 1,55 do 2,65, v letu 1970 pa od 1,20 do 1,25. Pri opremi so koeficienti nekoliko nižji in so tudi odstopanja manjša. Tako znašajo koeficienti za nabavljeno opremo do konca leta 1966 od 1,30 do 1,45, v letu 1970 pa od 1,10 do 1,25. Koeficienti so različni in se ravnajo po skupinah gradbenih objektov oziroma opreme. Za leto 1971 so vsi koeficienti 1,00, kar pomeni, da se na bavna vrednost osnovnih sredstev v tem letu ne menja. Pri gradbenih objektih je osem skupin, pri opremi pa devet.
Postopek revalorizacije sredstev je takšen, da se nabavna vrednost in odpisana vrednost osnovnega sredstva pomnoži z določenim koeficientom glede na leta nabave osnovnega sredstva.
V spodnjem tabelaričnem prikazu so zajeti vsi koeficienti po skupinah in letih za gradbene objekte, pa tudi za opremo.
Gradbeni objekti se revalorizirajo odvisno od skupine, v katero spadajo in od leta njihove zgraditve z naslednjimi koeficienti:
Morda jih bo kmalu zamenjal viličar
— za sredstva, ki niso evidentirana v poslovnih knjigah, mora določiti način ocenitve po tržnih cenah.
Ker je treba rezultate revalorizacije sredstev prikazati že v zaključnem računu za leto 1970, pomeni, da mora biti opravljena že do konca februarja 1972. leta. Zato je potrebno, da strokovna služba opravi vse podatke za delo komisije.
Rezultat revalorizacije vseh sredstev Bresta bo, da se bo nabavna vrednost osnovnih sredstev povečala približno za tretjino.
Podobno bo povečanje tudi sredstev amortiazcije, zato pa bomo verjetno morali popraviti popraviti sedaj veljavne amortizacijske stopnje na višino, ki ne bo
Skupina			Leta zgraditve			
objektov	1966	1967	1968	1969	1970	1971
G-l	1,55	1,40	1,30	1,25	1,20	1,00
G-2	1,80	1,40	1,35	1,30	1,20	1,00
G-3	1,90	1,75	1,50	1,40	1,25	1,00
G-4	2,00	1,85	1,60	1,40	1,25	1,00
G-5	2,00	1,50	1,45	1,35	1,20	1,00
G-6	2,10	1,90	1,55	1,35	1,20	1,00
G-7	2,35	2,05	1,85	1,50	1,20	1,00
G-8	2,65	2,15	1,55	1,30	1,25	1,00
Za revalorizacijo domače in			uvozne	opreme se	uporabljajo m.	
nje skupine, odvisno od tega, v katero spadajo in od leta nabave						
Skupina			Leta nabave			
opreme	1966	1967	1968	1969	1970	1971
0-1	1,30	1,20	1,15	1,15	1,10	1,00
0-2	1,45	1,35	1,30	1,20	1,15	1,00
0-3	1,60	1,40	1,30	1,20	1,15	1,00
04	1,40	1,35	1,35	1,30	1,20	1,00
0-5	1,40	1,35	1,30	1,20	1,15	1,00
0-6	1,50	1,50	1,20	1,15	1,15	1,00
0-7	1,45	1,50	1,40	1,20	1,15	1,00
0-8	1,45	1,35	1,20	1,20	1,15	1,00
0-9	1,45	1,30	1,20	1,15	1,10	1,00
UO-3	1,40	U5	1,35	1,30	1,25	1,00
Skladišče žaganega lesa v TLI Stari trg
Pri nas spadajo pretežno gradbeni objekti v skupino G-3 in G-4, domača oprema pa v skupino 0-1 (energetske naprave) in 0-2 (obdelovalni stroji), vsa uvozna oprema pa v skupino UO-3.
Glede na število osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe je potrebno, da centralni delavski svet imenuje komisijo za izvedbo revalorizacije vseh sredstev. Naloga komisije ali strokovne
zmanjševala dobička v letu 1972.
S povečanjem sredstev se bo povečal tudi poslovni sklad podjetja in s tem tudi obresti na poslovni sklad. Prav tako se bodo povečale zavarovalne premije zaradi višje obračunske osnove.
Vsa ta povečanja pa morajo biti zajeta v planu za leto 1972, sicer planirani rezultati ne bodo realni.
T. Zigmund
skupnih strokovnih služb Janez Praprotnik in Janez Otoničar.
Svet komunistov se je sestal 11 januarja 1972. Za sekretarja sveta je bil izvoljen Janez Praprotnik iz Skupnih strokovnih služb.
Na tej seji so člani sveta poleg drugih razpravljali tudi o vprašanjih, ki so bila sprožena na volilnih konferencah osnovih organizacij. V preteklem obdobju so bila vodstva, pa tudi posamezniki neaktivni.
Nova vodstva Zveze komunistov morajo storiti vse, da bodo komunisti v okviru organizacije pravočasno obveščeni o vseh pomembnejših poslovnih dogodkih. Dobra obveščenost je osnovni pogoj za aktivno delo.
Izdelati je treba analize o aktivnosti komunistov. Nedelavne komuniste, ki s svojim obnašanjem škodujejo Zvezi komunistov, je treba izključiti. V organizacijo moramo vključevati nove mlajše delavce, ki so prizadevni delavci in dobri mladinci. Pri politiki sprejemanja je treba paziti na ustrezno strukturo, saj je tudi to lahko vzrok, da organizacija ni delavna.
Pri volitvah v organe upravljanja je treba težiti za tem, da bo čimveč komunistov vključenih v vodstva sindikata in v organe upravljanja.
Ena izmed pomembnejših nalog Zveze komunistov je tudi, da v poslovnih enotah organizira mladinsko organizacijo in da ji pri organiziranem delu nudi vso pomoč.
Na konferenci je bilo veliko kritičnih pripomb tudi na odgovornost delavcev na vodilnih mestih Če bi bila le-ta večja, bi se izognili marsikateri težavi, ki nas obremenjuje. Prav gotovo bi moral pri tem delovati poleg avtoritativnih nastopov tudi ustrezen sistem nagrajevanja. Delavci z nezaupanjem gledajo v perspektivno izboljšanje stanja, zlasti na področju osebnih dohodkov. Ponovno so posamezni komunisti poudarjali, da delavci niso proti razponom v osebnih dohodkih, vendar morajo biti večji osebni dohodki utemeljeni s konkretnim uspehom na delovnem mestu, kar ima pozitivni odraz v pozitivni bilanci gospodarjenja.
Veliko pripomb — zlasti v Tovarni pohištva Cerknica — so imeli člani Zveze komunistov na posamezne investicije, ki niso racionalne ter bremenijo in bodo še lep čas bremenile dohodek podjetja.
Konec na 5. strani
Nasi Ifudge
Odpravil sem se v tovarno, a ga na delovnem mestu nisem našel. Prav tega je bil namreč na dopustu. Zato sem se odločil, da ga obiščem kar na domu. Sprva sem se že resno zbal, da iz vsega ne bo nič in da bom odšel praznih rok. »Saj nimam česa povedati,« je menil moj sobesednik Jože Lovko. Življenje piše romane, nekaj drobcev tega bogatega mozaika bom pa mogoče le izvabil iz njega, sem upal na tihem. Počasi se je omehčal, še vedno pomalem nerad je začel kar od začetka.
•*oie Lovko
»Rojen sem bil v Ameriki. Johnston se je imenovalo mesto v Pennsylvaniji, kjer sem živel s Svojimi starši vse do svojega desetega leta starosti.« Pri nas so pili tedaj težki časi in najbrž je ktbko samo domotožje prignalo njegove starše nazaj v staro domovino. Dve leti in pol je v Ame-r|ki obiskoval angleško šolo, ker slovenskih pač ni bilo. Ko se je s starši vrnil v našo Cerkniško dolino, je nadaljeval šolanje v slovenski šoli. Znova je moral za-ceti v prvem razredu, ker mu an-Seška šola v slovenski ne bi Pjjtogo koristila. Z leti je angle-Scma izpuhtela, prav tako pa tudi v.odno bolj bledi spomin na Ame-Dko.
»Vsak otrok ima velike želje in dačrte, kaj bo postal, ko bo ve-'k. Kakšne so bile vaše želje?« ^.»Niti ni bilo časa za take želje, “no je težko, zelo težko je bilo P.riti do denarja. Zato sem s šll-plnajstimi leti že prijel za vajeti.
revažal sem različno blago predvojnim trgovcem z lesom iz Loš-® doline in Cerknice na Rakek, ^ako sem bil več na cesti kot doma.« Med vojno so jim Nemci npepelili domačijo. Zanimivo je, ?a je njihova hiša stala prav tam, KJer je sedaj Brestova vratarni-Sa- Takoj po vojni je družina pri-oela graditi novo streho nad gla-v° Nov dom je zrasel na doma-etn vrtu in tam prebiva Jože s jj°jo družino, sedaj obkrožen z ntnogo lepega sadnega drevja, mi v.° službo po vojni je dobil v mladinskem okrevališču. Tam je n eno leto, pa se je spet vrnil k soHK°Zništvu- Tri leta je bil po-io?beni voznik pri takrat rojeva-tP?ern se lesnem podjetju, iz ka-; re8a je zrasel Brest. Prevažal »ktv Rakek barake in popularne r ste<<, ki so šle takrat zelo dob-ro v denar.
sii,L^a 1949 sem se stalno zapo-V; " Hangar smo rekli prostoru, In o sm° izdelovali barake. Krna-sem6?1 Prišel v zabojarno, kjer j... delal kot preddelavec deset Uv'e leti sem bil še v central-Iverk?kladišču in obstal sem na lovn ' kJ'er sem zaposlen na deset ,ern mestu skladiščnika že de-se pravi od ustanovitve Do-ri?e- Se kako leto ali dve in
»pSt se Lom odpravil v pokoj.« te _ »OVo se še dobro spominja-
»n ra V tovarni?« ieh 5’ Vsi smo takoj družno pri-varriZa delo, tako da je bila tono ,,a ?d poletja do jeseni zasil-li <-!!,reJena za proizvodnjo. Dela-v vTi? P° dvanajst ur. Dopoldne nirari arn*’ P0P°idne pri beto-Konvu 'n graditvi nove tovarne, z rtiu srno nekdaj naredili samo °bro voljo, udarniško! Sedaj
pa nihče noče več koraka narediti zastonj.«
Bil je član amaterskih igralskih skupin in golo veselje do glasbe ga je pri sedemnajstih letih pripeljalo h godbi, kjer piha že šti-riinštirideset let. Vojna ga ni ločila od glasbe, saj je bil v vojski član godbe. Glasbenih šol seveda ni bilo, tako da so se učili not od tistih članov, ki so jih poznali. S tem v zvezi je omenil sedanje kulturno mrtvilo in splošno neaktivnost mladine pri nas.
»Berete Brestov obzornik?«
»Zanimiv je. Zelo rad ga berem, od začetka do konca. Žena se najraje loti reševanja križanke. Lahko bi kaj pisali tudi v širšem občinskem merilu, kaj se dogaja po vaseh, o življenju v hribovitih predelih našega kraja.«
»Ste zadovoljni s sedanjo zaposlitvijo?«
»Moram reči, da sem z delom in z zaslužkom zadovoljen. To za dovolj stvo želim vsakomur.«
Kadar se v tovarni kaj pokvari, naj bo podnevi ali ponoči, petek ali svetek, mora Jože v tovarno in izdati iz skladišča zaželeni material oziroma rezervni del. Prav tako je poleg pri vsakem skladiščenju lepila, ki ga največkrat pripeljejo ravno ponoči. Za svojih triindvajset let službovanja na Brestu je izkoristil samo o-krog dvajset dni bolniškega dopusta. To dokazuje, da je ostal vseskozi pretežno zdrav in mlad. Sam pravi: »Kar nisem še za v pokoj, saj sem še pri moči in počutim se še zmeraj mladega. Tak človek pa ni nikoli star v pravem pomenu besede. Tako sva z mladostjo pričela in končala potovanje po do sedaj prehojeni poti njegovega življenja.
F. Mulec
Težavno, a potrebno delo
RAZGOVOR Z UREDNIKOM GLASILA KOVINOPLASTIKE
V naši občini redno izhajajo tri glasila kolektivov — poleg našega Brestovega obzornika še Glasilo Kovinoplastike Lož in Gradišče, če ne štejemo še nekaterih občasnih glasil drugih kolektivov. Vsako izmed njih je odraz gospodarskih in družbeno-po-litičnih prizadevanj in tokov v naši občini. Da bi se tudi naši bralci seznanili s prizadevanji, uspehi in težavami uredništev teh glasil, smo se odločili, da bomo v nekaj številkah predstavili njihovo delo. Tokrat smo se pogovarjali z dolgoletnim urednikom Glasila Kovinoplastike Lož, tovarišem Slavkom Berglezom.
S GLASIL
r', KOVINOPLASTIKE
Bi lahko za bralce Brestovega obzornika najprej nanizal nekaj osnovnih podatkov o vašem glasilu?
Glasilo Kovinoplastike Lož izhaja že sedmo leto. V tem obdobju je uredniški odbor izdal 39 številk, od teh dve posebni izdaji za občinski praznik. Naše glasilo obsega običajno dvanajst strani, vendar je več kot polovica številk izšla na šestnajstih straneh, izdali pa smo še posebne priloge na štirih straneh za novo leto. Na videz je morda število nepomembno, vendar v uredništvu vemo, da je potrebnih za izid številke približno 48
Svet komunistov BRESTA
Nadaljevanje s 4. strani
Tudi medsebojne odnose je potrebno urediti, zlasti med poslovnimi enotami in Skupnimi strokovnimi službami. Več bi moralo biti iskrenega strokovnega sodelovanja in strokovne pomoči na obeh straneh. Delo strokovnih služb bi moralo biti bolj koordinirano, kar bi prav gotovo odpravilo določeno število režijskih delovnih mest, s tem pa bi se izognili kritičnim pripombam, ki jih tako pogosto slišimo.
Vse osnovne organizacije morajo takoj izdelati načrte svoje aktivnosti — program dela, tako da bomo v prihodnje razbili mrtvilo med komunisti in se vključili v reševanje omenjenih nerešenih vprašanj, ali pa storili kar največ, da jih bo veliko manj.
Tudi svet komunistov Bresta, katerega vloga bo koordinirati dela osnovnih organizacij Zveze komunistov, si je na tej seji zadal veliko nalog, da bo storil vse za večjo politično aktivnost organizacije Zveze komunistov in vseh političnih organizacij v podjetju.	J. Klančar
do 55 tipkanih strani gradiva, nad 15 fotografij, sklicati je treba uredniški odbor, opraviti korekture člankov, stavljenje časopisa in še kup drobnih stvari, ki so potrebne, da dobi glasilo vsak član kolektiva vsaka dva meseca. Naklada časopisa je 1.200 izvodov; poleg članov kolektiva ga brezplačno dobivajo še različne družbeno-politične organizacije, podjetja, šole, štipendisti, člani, ki služijo vojaški rok, upokojenci in drugi posamezniki. Zanimiv je še podatek, da je bilo v dobrih šestih letih objavljenih nad 900 člankov in nad 550 fotografij, članke pa je napisalo več kot sto članov kolektiva, uredniškega odbora in ostalih občanov.
Kakšen koncept in poslanstvo ste si zastavili kot vodilo pri vašem delu?
Uredniški odbor trenutno sestavlja devet članov. Imenoval ga je delavski svet naše delovne organizacije, da bi člane kolektiva seznanjali s tekočim poslovanjem, z upravljanjem in gospodarjenjem v delovni organizaciji, pa tudi z življenjem in delom članov kolektiva ter z njihovimi problemi. Poleg tega naj bi člane kolektiva seznanjali tudi z aktualnimi novicami iz življenja in dela občanov Loške doline in o pomembnejših dogodkih v občinskem merilu. Če smo v tem uspeli, bi najbolje presodili bralci sami. Člani uredniškega odbora za svoje delo niso honorirani in pišejo članke predvsem iz »dobre volje«.
Prav gotovo bo naše bralce zanimalo, kako ste organizirali obveščanje v vašem kolektivu in kakšno mesto v njem ima »gla-
Naše glasilo izhaja dvomesečno. Moram priznati, da za obveščanje članov kolektiva to ni dovolj. Sicer pa imamo še druge oblike obevščanja kot so oglasne deske, kolektivni sestanki po delovnih enotah in strokovnih službah, posredovanje sklepov samoupravnih organov vsem direktorjem sektorjev, vodjem delovnih enot in strokovnih služb ter predsednikom družbeno-poli-tičnih organizacij. Vsekakor pa je glasilo eden izmed najvažnejših dejavnikov v obveščanju.
Ste že razmišljali, da bi zaradi ažurnosti obveščanja vaš časopis pogosteje izhajal?
Za aktiualno in bolj učinkovito obveščanje bi moralo glasilo izhajati vsaj mesečno, če že ne štirinajstdnevno. V tem primeru pa bi se morali v uredništvu posamezni člani poklicno ukvarjati z izhajanjem časopisa.
Kako vaše glasilo sprejemajo in ocenjujejo člani kolektiva?
Člani kolektiva so se že navadili na glasilo. Če ne izide pravočasno, že sprašujejo, kdaj bo. Posamezniki pogrešajo več kritičnih, pa tudi polemičnih člankov, več razgovorov s posameznimi člani kolektiva, pa tudi kakšne podlistke bi radi brali.
Dedek Mraz na Brestu
Tudi letos se je dedek Mraz spomnil naših naj mlajših. V Delavski restavraciji so jim gojenci Glasbene šole Rakek pripravili razgiban in prijeten program
Zaigrali so jim otroško igrico in zapeli vrtiljak otroških in zabavnih pesmi. Dedek Mraz pa je vse malčke obdaroval s praktičnimi darili
Dvorana je bila ob obeh nastopih polna. Otroci in njihovi starši pa so bili nadvse zadovoljni s programom in organizacijo, ki jo je pripravil sindikat
Vsi pa želijo, da bi glasilo izhajalo mesečno, pa čeprav v manjšem obsegu.
Imaš kot urednik kakšne posebne težave in zadovoljstvo pri svojem delu?
Vsak urednik ima težave, še posebno pa, če do roka ne dobi vseh rokopisov. To pa ni redko in tedaj moraš »luknje« sam zamašiti. Osebno se zelo »oddahnem«, ko oddam rokopise tehničnem uredniku v tiskarni. Zadovoljstvo pa občutim, ko izide številka in ugotovim, da v njej ni preveč »tiskarskih škratov«.
Brestov obzornik gotovo prebiraš. Bi ga lahko kritično ocenil?
Brestov obzornik redno prebiram in mi je všeč. Moram priznati, da se je zadnje leto precej spremenil, seveda na bolje. Iz preveč strokovnega časopisa pred leti je šel bolj v širino, izven kolektiva, pa tudi med kolektiv. Pred leti mi je dejal neki
novinar: »V vašem Glasilu manjka nekoliko več strokovnih člankov, v Brestovem obzorniku pa malo več razgovorov z delavci.« Mislim, da je bila ta ocena pravilna in da za posamezne številke včasih še drži. B. Levec
PRIHODNJIČ:
RAZGOVOR Z UREDNIKOM GRADIŠČA TOV. IVANOM URBASOM
Tudi letos bo krvodajalska akcija
Obveščamo vse člane kolektiva, da bo krvodajalska akcija za naše podjetje letos 8. aprila.
Prosta izbira zdravnika in naša ambulanta
Industrijska podjetja si že od nekdaj želijo, da bi imela svojega stalnega zdravnika. Vprašanje ni samo zaradi nudenja zdravniške pomoči, saj bi lahko le-to dobili kjerkoli drugod, ampak je tudi v tem, kako doseči večjo produktivnost dela, ne da bi morali prehitro menjavati strokovnjake na zdravju škodljivih delovnih mestih. Industrijski zdravnik je lahko — skupaj z odgovornimi za varstvo pri delu ali z inženirjem — bolje sodeloval pri izboljšavi delovnih mest, pri odstranjevanju oziroma zmanjševanju različnih škodljivosti, ki so ogrožale zdravje delavca na izpostavljenih delovni hmestih. Z zgornjim odkrivanjem začetnih znakov je bilo mogoče grozeče obolenje lahko pravočasno začeti zdraviti.
Poleg že omenjenega je industrijski zdravnik odgvoren za o-ceno začasne nezmožnosti za delo, saj je bil njegov kriterij pri tem drugačen od kriterijev ostalih zdravnikov, ki niso bili povezani z industrijo.
Tudi pri nas imajo zavarovanci že nekaj let pravico do proste izbire zdravnika, ni pa bilo to posebno konkretizirano. Prav to pa najdemo v statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja oziroma v njegovem pravilniku o uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Drugi odstavek 113. člena statuta zdravstvenega zavarovanja delavcev govori, da lahko zavarovana oseba zahteva zdravstveno varstvo oziroma storitev od katerekoli zdravstvene ustanove oziroma zdravnika, ne glede na sedež zdravstvene ustanove oziroma delavca.
Peti člen pravilnika o uveljavljam! pravic iz zdravstvenega zavarovanja govori dalje, da zava rovana oseba neposredno izbira zdravnika, kadar uveljavlja pravice iz osnovnega zdravstvenega varstva.
O tem, kdo je izbrani zdravnik, govori sedmi člen tega pravilnika.
Osmi člen nravi, da zavarovana oseba med koledarskim letom ne more brez opravičljivih razlogov menjati izbranega zdravnika oziroma Zdravstvenega doma. Naslednji odstavek govori, kateri so opravičljivi razlogi, zaradi katerih zavarovanec lahko menja izbranega zdravnika oziroma Zdravstveni dom
61. člen istega pravilnika omenja, kdo je prisiljen za dajanje
Zabeležili smo pet poškodovanih avtomobilov v zadnjih dveh zimah, pa ne zaradi ovinkastih in ozkih cest, ampak zaradi padajočega snega — s streh naše mile Cerknice. Bojimo se, da bo koga izmed nas zamrznilo do pomladi pod plazom, ki se nenadoma pridriča s streh. Da zasebni lastniki stanovanjskih hiš nimajo denarja za namestitev sne-gobranov, je razumljivo in v našem kraju nesporno in v praksi potrjeno, toda firma in ustanove! Ti so tiči, da jim ni para, celo inšpekcije ali zakoni jim zaradi nagibov streh ne morejo nič, ker plus — minus tolerance tako niso pomembne. Blagor nam!
— 0 —
Se gremo turizem in smučarijo. Navadno smučamo po hribu navzdol. Nekateri gredo na vrh hriba in se potem spustijo navzdol; skoraj običajno je tako. Ko pripelješ
bolniškega staleža. Po tem členu naj bi bili to zdravniki, ki jih pooblasti skupnost v pogodbi z zdravstveno ustanovo.
Delavci pa, ki so zaposleni v tistih delovnih organizacijah, ki imajo obratne ambulante ali pa so sklenili z zdravstveno ustanovo pogodbo o zdravstvenem zavarovanju za svoje delavce, uveljavljajo pravico zdravstvenega zavarovanja v teh ambulantah.
Posebno važen pa je 62. člen pravilnika, ki govori, da sme zaposleni delavec, kadar zahteva nujno zdravniško pomoč ali zdravniško pomoč med začasno spremembo bivališča, od zdravstvene ustanove zahtevati le zdravstveno varstvo in izvajanje ukrepov, ki so v zvezi z zdravljenjem, nima pa pravice zahtevati od nje, da odloči o njegovi zadržanosti od dela.
Kljub temu pa je pri nas s tem težko, saj odloča o tem katerikoli zdravnik, kdaj pa kdaj pa tudi ljudje, ki za to sploh niso pristojni.
Dokler bodo pri nas takšne razmere, ne bom mogel prevzeti odgovonosti za stalež nezmožnih za delo. Ob neki priložnosti je bilo menda prav na tem mestu postavljeno vprašanje o staležu.
Mislim, da bi delovna organizacija lahko v ustrezni pravilnik vnesla določilo, kdo naj odloča o tem vprašanju. Tudi pregled delavcev zaradi suma, da so pod vplivom alkohola, je protizakonit, če pa delovna organizacija vnese ta postopek v ustrezni pravilnik, pa se to lahko izvaja.
Glasbena šola Frana Gerbiča bo imela v letošnjem jubilejnem šolskem letu petnajstletnico ustanovitve šole — poleg planiranih 80 javnih nastopov še vrsto snemanj in oddaj na programu RTV Ljubljana, ki nam je ljubeznivo ponudila svoje sodelovanje pri uresničevanju našega programa.
Prvič je RTV Ljubljana snemala naš program na republiški reviji solistov in ansamblov glasbenih šol Slovenije, ki je bilo 17. decembra lani v Trbovljah. Naši gojenci so nastopili z izbranim in in kvalitetnim klasičnim programom, ki so ga izvajali klavirski kvintet (Tekavc Marjetka — 1. violina, Kum Branka — 2. violi-
(lahko te pripeljejo) v dolino, greš navadno spet navzgor — smuči na ključnici — jasno spet na vrh hriba, da bi šel spet navzdol, ker se nikjer ne smučajo po hribu navzgor. So se domislili štirje fantje farani v pozabljenih Žilcah pred štirimi leti, da se navadno smučamo navzdol in ne navzgor in so kupili majhno vlečnico. Tisti, ki se menda smučajo tudi navzgor, so rekli tej napravici ljubkovalno »pajtel«. In so se smučali farani v Žilcah in se še smučajo samo navzdol. Tudi rakovškim cicibanom je šinila v glavo revolucionarna misel o težnosti in hopla — jo že imajo! Žičnico ali »pajtel« še na Rakeku. Dolina, da bi bila ona zadaj, kje pa, tudi tam ga imajo, »pajtel« namreč. In tako brnijo tri žičnice v naši hriboviti dolini, majhne in nepomembne — »pajtel« pač, in ljudje in cicibani in pionirji in pionirke in tovarišice in tovariši smučajo navzdol, v Cerknici pa še vedno tudi navzgor. Prav nam je!
Prav v letošnjem januarju je stalež nezmožnih za delo zelo visok. Večinoma so to prehladna obolenja zgornjih dihalnih poti, nekaj je tudi mišičnoživčnih obolenj, precej številna pa so tudi obolenja sečnih organov kot posledica prehladnih obolenj. Od
4.	do 22. januarja smo zabeležili tudi 27 primerov gripe in sicer samo v obratni ambulanti. Morda je število oboljen nižja, ker že nekaj let zapored cepimo delavce proti gripi? Res je sicer, da se število cepljenih proti gripi iz leta v leto manjša, ker da imajo zaradi tega težave.
Po vsej verjetnosti pa je prav cepljenje vplivalo na to, da je število obolelih za gripo tako nizko.	dr. A. Šmalc
POLLETJE NA NAŠI ŠOLI
Polletna redovalna konferenca oddelkov Tehniške srednje šole v Cerknici je pokazala zelo dober uspeh. V drugem letniku je bilo negativno ocenjenih devet dijakov ali 33,33 odstotkov, v tretjem trije ali 13 odstotkov in v četrtem dva dijaka ali 10 odstotkov. Večina od teh ima le po eno ali dve negativni oceni, le v drugem letniku imajo trije dijaki štiri in več negativnih ocen. V vseh treh letnikih je torej 80 odstotkov dijakov pozitivno ocenjenih. To vsekakor potrjuje ugotovitev, da je uspeh zelo lep, še posebno, če ga primerjamo z rezultati v drugih srednjih šolah.
na, Likar Tatjana — viola, Tro-tovšek Ksenija — violončelo in Berglez Nevenka — klavir) ter solisti Berglez Nevenka — klavir, Kajtna Matjaž — klarinet in Tro-tovšek Ksenija — violončelo. Del tega programa so že predvajali v redni tedenski oddaji IZ NAŠIH GLASBENH ŠOL, ki je na sporedu prvega radijskega programa vsako sredo ob 9.40 uri.
Med revijo v Trbovljah sta i-mela ravnatelj glasbene šole tov. Mirko Rebolj in sodelavec RTV Ljubljana tov. Vili Vodopivec daljši razgovor o problematiki naše glasbene šole in sploh glasbenega šolstva pri nas. Tudi ta razgovor je že bil na sporedu RTV Ljubljana 22. decembra lani v redni tedenski oddaji NAŠ GLASBENI VSAKDANJIK. Ob tej priložnosti so nas tovariši z
DRSALNA REVIJA SPET V CELOVCU
Med tretjim in trinajstim februarjem bo v mestni dvorani v Celovcu gostovala znana dunajska drsalna revija Poleg znane Hane Maškove in drugih mednarodnih drsalnih zvezdnikov bodo nastopali še Milena, Romnie Mc Kenzie, Marian File, Manja Boumas, Hanni Brourn in Dun-can Whaley in drugi.
Cene vstopnic so:
Avstrijski	Dinarji
šilingi	
90	75
80	70
70	62
60	52
Organizator lahko rezervirane vstopnice, ki so naročene za predstavo ob delavnikih, vrne, če so odpovedane vsaj tri dni pred predstavo. Vstopnic, ki so rezervirane za predstave ob sobotah in nedeljah, prireditelj ne odpoveduje.
Člani naše delovne skupnosti, ki bi si želeli kolektivno ogledati prireditev, naj se za druge informacije pravočasno obrnejo na splošni sektor.
Š. Bogovčič
Glasbena šola na radiu
Vrtalni stroj v TLI Stari trg
RTV Ljubljana povabili na več snemanj naših programov.
Prvo snemanje je bilo 18. januarja. Pri snemanju so sodelovali že omenjeni klavirski kvintet, kvartet klarinetov, ki so ga sestavljali Mulec Franci, Kajtna Matjaž, Kočevar Gorazd in Ga-šparič Tatjana ter solisti Čebo-hin Davorin in Gasparič Vesna — obe kitara, klaviristi Likar Tatjana, Berglez Nevenka, Tro-tovšek Ksenija in Mlinar Irena, klarinetist Kajtna Matjaž ter Trotovšek Ksenija — violončelo. Program je bil sestavljen tako, da so bile zastopane narodna, partizanska in umetna glasba, izvajali pa so ga gojenci od 1. do 6. razreda in sicer iz vseh dislociranih oddelkov glasbene šole (Cerknica, Nova vas, Rakek in Stari trg). Nekaj točk tega snemanja je bilo na radijskem prvem programu že v torek, 25. januarja v redni tedenski oddaji GLASBENA TRIBUNA MLADIH. Oddaja je bila opremljena z besedilom, ki ga je prispeval tov.
Mirko Rebolj. Ostali program bo na sporedu v sredo, L marca 1972 v že omenjeni tedenski oddaji IZ NAŠIH GLASBENIH ŠOL.
Naslednje dogovorjeno snemanje bo v aprilu, ko bomo pripravili program z naslovom NOTRANJSKI SKLADATELJI.
Naši harmonikarji bodo doživeli svoje prvo radijsko snemanje na reviji solistov in harmonikarskih orkestrov Slovenije, ki bo marca v Velenju.
V teku pa so tudi razgovori med glasbeno šolo in RTV Ljubljano o televizijskem snemanju, ki bi bilo namenjeno izključno petnajstletnici ustanovitve glasbene šole.
Na koncu pa je treba posebej poudariti, da gre pohvala za tako razvejano in kvalitetno dejavnost glasbene šole Frana Gerbiča vsem gojencem in pedagogom glasbene šole, ki požrtvovalno in z veliko ljubeznijo opravljajo svoje dolžnosti.
M. Rebolj
Ribiči pregledali svoje delo
Ribiška družina Cerknica j c tudi letos na svojem občnem zboru pregledala delo v preteklem letu in si postavila načrt dela za prihodnjo ribolovno sezono. Po u-vodnih formalnostih in poročilih članov dosedanjega upravnega odbora je sledila obširna razprava, zatem pa so bile volitve novega upravnega odbora, disciplinskega sodišča in nadzornega odbora.
Med razpravo je bilo sprejetih več sklepov. Omenil bi le dva, ki kažeta na pravilno usmerjenost v delovanju ribiške družine. Svet zveze ribiških družin Ljubljana nam je poslal sklep, naj bo v prihodnje pristopnina v ribiško družino med 300 in 500 dinarji, sami pa naj določimo znesek v teh o-kvirih. V razpravi so mnogi menili, da je tako določena pristopnina še vedno previsoka, posebno za občane z nižjimi osebnimi dohodki in da bomo s tem onemogočili uresničevanje gesla: »rekreacijo množicam«. Istočasno podpiramo s tem ribolov z dovolilnicami, ki je mnogokrat nestrokoven in neribiški. Predlog o povišanju pristopnine ni bil sprejet, sprejeli po smo naslednji sklep: Zvezi ribiških družin Ljubljana bomo predlagali, naj nam dovolj nižjo pristopnino od 300 din, zlasti še glede na izredno kratko ribolovno dobo.
Mnogi občani, ne samo ribiči, opažamo vedno večje onesnaže-
nje narave, posebno pa voda. V razpravi je več članov predlagalo predloge za zavarovanje oziroma preprečitev onesnaženja Cerkni-ščice in predelov jezera ob vaseh. Po daljši razpravi je bil sprejet sklep, naj upravni odbor ribiške družine v sodelovanju s krajevno skupnostjo Cerknica in Dolenje jezero doseže, da bosta obe krajevni skupnosti določili smetišča in poostrili nadzor nad kršilci prek občinskih upravnih organov.
Na občnem zboru so sprejeli tudi načrt vlaganja oziroma gospodarski načrt za leto 1972. Poleg vlaganja različnih vrst rib (krapi, postrvi, ščuke) v vode z nizkim staležem rib bomo tudi letos poleg reševanja ob presihanju jezera opravili več zemeljskih del, da bi v nekaterih predelih jezera zadržali vodo tudi V sušnem obdobju.
Upravni odbor je bil zadolžen, da pripravi rešitve oziroma konkretizira vse zadolžitve in jih posreduje na prvem družinskem posvetu, ki mora biti pred pričetkom ribolovne sezone.
Sestal se je že tudi upravni odbor, ki je na prvi seji razdeli* dolžnosti in razpravljal o sedanjih problemih. Za predsednika ribiške družine Cerknica je bn znova soglasno izvoljen tovariš Tone Kebe iz Cerknice.
V. Harmel
Slivniški veleslalom
Notranjski študentski klub iz Cerknice priredi vsako leto tradicionalni Slivniški veleslalom. V nedeljo, 23. 1. je bilo to že petič. Dobra organizacija in velika udeležba, pa mrzlo in megleno vreme ob odličnih snežnih razmerah, to bi bile glavne značilnosti letošnjega tekmovanja. Preko sto tekmovalcev iz Idrije, Žirov, Logatca, Postojne, Loške doline, Cerknice, Rakeka in Grahovega, je skušalo osvojiti veliki ekipni prehodni pokal NŠK in manjši, ki ga je v trajno last dobil zmagovalec med posamezniki. Najbolje uvrščene ekipe in posamezniki pa so dobili še plakete in diplome. Proga je bila odlično pripravljena, saj je tretje plasirani tekmovalec startal predzadnji, in dokaj težko, saj je tekmovanje od 102 prijavljenih tekmovalcev končalo uspešno le 47.
Cesta na Slivnico je bila splužena, dostop je bil mogoč tudi z avtom prav do doma na Slivnici. V nedeljo se je v domu zbralo preko 200 ljudi. TGP »Škocjan« je bilo znano, da bo te-
ha neko ime, če v njej plava svinjska kost brez mesa. Menu je bil popestren tudi z navadno juho, h kateri si lahko prigrizo-val bobi-palčice. Zrezkov in kruha v nedeljo na Slivnici ni bilo, pa tako ni samo v nedeljo in najbrž ne samo na Slivnici. Kakšna sreča, da na naši »gori« ni vlečnice ali morda celo dveh, zakaj ubogo potem naše gostinstvo. O turizmu ni, da bi človek govoril.
REZULTATI
Posamezniki:
do 35 let
L Rudi Debevec (SK Loš. d. I.) 1,00,15
2.	Lado Poljanec (SK Rudar Idrija) 1,05,50
3.	Zdravko Kastrin (SK Rudar Idrija) 1,07,45
nad 35 let
1.	Anton Mihevec (SK Logatec I.)
2.	Peter Antičevič (SK Logatec)
3.	Boris Kravanja (Gradišče I.)
Ekipe:
L SK Rudar Idrija	3,35,60
Mladi so brez pravih možnosti strokovnih vaditeljev
ga dne na Slivnici veliko ljudi, in vendar sta za vse goste skrbela le dva zaposlena, množica se J e trla le v zgornjih prostorih, v pritličju ni bilo zakurjeno, lačni tekmovalci so lahko dobili, ce so sploh dobili, le redek krompirjev golaž, krompirjev zato, ker je bilo v juhi zaznati krompir, golaž pa, ker mora imeti ju-
ni žičnic, organizirane vadbe in
2.	SK Alpina II. Žiri	3,31,40
3.	NšK I.	3,38,20
nad 35 let
L SGP »Gradišče«I.	4,49,70
Od naših posameznih	smučar-
jev so se dobro uvrstili še naslednji: Benčina (NŠK — 6. mesto), Gregori (NŠK — 7. mesto) in Debevec (LD I. — 19. mesto).
I.	Razdrih
Filmi v februarju
3. februarja ob 17h in 19.30h
—	ameriški film DESET ZAPOVEDI, I. del. Bogat spektakel o prvem pisanem izročilu človeške kulture. V glavnih vlogah Charlton Heston in Yul Brinner.
3. februarja ob 19.30h " poljski film MALI VITEZ. Paša za oči po znanem istoimenskem romanu H. Sienkiewicza, ki go vri o velikih bojih med Turki in poljskimi rodoljubi. V glavni vlogi Jerzy Hoffman.
6. februarja ob 16h in 19.39h ~~ francoski film DOKTOR V RDEČEM PLAŠČU. Razburkano življenje mladega Benjamina v času Ludvika XIV. in velikih francoskih osvajanj. V glavni vlogi Jacques Brell.
februarja ob 19.30h danski film DEVICA IN VOJAK. Seksi komedija danskih mojstrov.
1C- februarja ob 17h in 19.3Qh " ameriški film DESET ZAPOVEDI, II. del. Bogat spektakel o prvem pisanem izročilu človeške kulture. Igrata Charlton Heston in Yul Brinner.
|2. februarja ob 19.30h in februarja ob 16h
—	italijanski film TISTI, KI ZAUDARJAJO NA ZNOJ IN SMRT. Izredno dinamičen we-stern o ljudeh, ki so žrtvovali osebno srečo, da so lahko ma-
ščevali svojo družino. V glavni vlogi Ernest Borgnine.
13.	feb ruarja ob 19.30h
—	ameriški film NEZNOSNA LETA. Vedra komedija. V glavni vlogi Lola Albright.
14.	februarja ob 19.30*i
—	ameriški film TARZAN V NEVV YORKU. Popularni Tarzan tokrat v boju z gangsterji. V glavni vlogi Johnny VVeiss-miiler.
17. febuarja ob 19.30h
—	angleški film BODALO. Kriminalka prikazuje izkoreninjeno življenje človeka, ki je do konca nihal med dobrim in zlom. V glavni vlogi Alex Cord.
19.	februarja ob I9.30h
—	italijanski film SKUŠNJAVE MLADEGA CASANOVE. Mladostno življenje velikega ljubimca. Igra Senta Berger.
20.	februarja ob 16h in 19.30h — ameriški film IZABELA, HUDIČEVA KNEGINJA. Za ljubezen lepe Izabele so se potegovali številni bogataši in plemiči. Po številnih dvorskih spletkah končno najde pravega. V glavni vlogi Brigitte Skaw.
21.	februarja ob 19.30h — ameriški film ČRNI PANTERJI V HARLEMU. Napeta kriminalka iz črnskega predmestja. V glavni vlogi Godfrey Cambridge.
S posredovanjem zastopništva Contal iz Ljubljane je nabavljen sodobni fototkopimi stroj znamke REX-ROTARY 4500 od znane danske firme AAGAARD. Novi stroj se po sodobnosti zelo razlikuje od starega Lumoprinta. V posebnem ležišču ima navoj elektrostatičnega papirja, ki se avtomatično odvija, ko stroj deluje oziroma ko se opravlja fotografiranje. Delo na stroju je popolnoma preprosto, vzdrževanje stroja pa je dokaj zahtevno. Na stroju se lahko kopirajo različni dokumenti v velikosti do 25 X 26 cm. Stroj je namenjen za kopiranje predvsem takšnih dokumentov, ki se jih ne da prepisovati oziroma se rabijo na bankah ali na sodiščih in bi jih bilo potrebno ob prepisovanju overiti pri pristojnem organu. Podjetje je za stroj odštelo kar čez 3 milijo-ne starih dinarjev. Da bi stroj uporabljali res samo za prefotograf iran j e resnično važnih dokumentov, je treba omeniti, da stane ena fotografija 280 starih dinarjev.
Prav tako je treba pripomniti, da je bilo v enem tednu, ko je bil stroj postavljen v splošni službi, porabljenih čez 300 metrov fotokopirnega papirja, kar stane 110.000 starih dinarjev. Nov stroj torej imamo, od nas vseh pa je odvisno, ali ga bomo racionalno izkoriščali.	Š. Bogovčič
žesmada 1922
Sedaj pa lahko že z gotovostjo zapišem, da bo III. lesariada — športne igre delavcev lesne industrije Slovenije, 17. junija 1972 v Cerknici.
Opravljena je vrsta priprav, predvsem kar zadeva organizacijo in financiranje prireditve. Imenovan je organizacijski komite, katerega predsednik je inž. Tone Kabe, direktor Tovarne pohištva Cerknica.
Organizacijski komite lesari-ade 1972 je na prvi seji sredi januarja natančneje določil naloge posameznih odborov in komisij in s tem je tudi formalno začeto delo za organizacijo te velike športne prireditve v Cerknici.
Na pripravljalnem sestanku je eden izmed sodelujočih dejal, da je to enkratna prireditev in da je zato potrebno, da vsa Cerknica opravi nalogo dobrega organizatorja in domačina. Res je tako in tako tudi bo. Časa za priprave je še dovolj, tako za organizatorje lesariade kot tudi za priprave članov Bresta, ki bodo nastopali kot tekmovalci. V informacijo je potrebno povedati, da bodo priprave naših tekmovalcev tekle mimo organizacijskega komiteja, saj bo ta zajemal le področje celotne organizacije.
Ravno v teh dneh tečejo razprave o obsegu, vrstah aktivnosti in o proračunanih. Na osnovi teh analiz bodo sprejeti nadrobnejši
24. februarja ob 19.30h
—	angleški film CIGAN IN DEVICA. Prijetna zgodba o dekletu, ki je kljub strogi vzgoji hotela spoznati spolnost. V glavni vlogi Franco Nero.
26.	februarja ob 19.30h in
27.	februarja ob 16h
—	ameriški film PETERICA V AKCIJI. Film številnih akcij in duhovitih dialogov. V glavni vlogi Peter Gravis.
27.	februarja ob 19.30h
—	angelški film ČAROVNICA IZ HUDIČEVE HOSTE. Film pripoveduje o lovu na čarovnice. Ne priporočamo ga gledalcem, ki ne prenesejo krvi. Med igralci tudi Olivera Katarina.
28.	februarja ob 19.30h
—	angleški film ZLOČIN V TENIS KLUBU. Napeta kriminalka z razburljivim koncem. V glavni vlogi Anna Gael.
načrti. Tekmovalni odbor bo skrbel predvsem za izvedbo priprav za tekmovanje, gospodarska komisija za zagotovitev maksimalne prireditvene aktivnosti, komisija za finance bo zagotavljala financiranje in obračun, komisija za program bo skrbela za samo prireditveno izvedbo izven tekmovališč, komisija za oskrbo bo organizirala vso oskrbo, komisija za propagando bo skrbela za informacije in tako naprej.
Ker je delo pri pripravah zelo obširno, je že sedaj angažiranih večje število kadrov. O pripravah na lesariado vas bomo obveščali sproti.
D. Trotovšek
Zimsko
veselje
Zima je tu in po vsej verjetnosti se še ne bo kar jutri odpravila od nas. Ima pa zima to grdo (ali lepo, kakor komu) navado, da nas kdaj pa kdaj zasuje z snegom. Nekomu v radost in veselje, drugemu pa prinese črno skrb in težave. Ta drugi se imenuje tudi zimska služba, pod katero razumemo odstranjevanje snega z določenih površin. Delovanje te službe je opazno tudi na Brestu in predvsem okoli njega. Lepo. Zdaj pa parkirni prostor.
Nesreča je v tem, da imamo dva in v odloku zapisano, da mora avto stati na teh prostorih in ne na tovarniškem območju. Kot vemo, je eden pred upravo, drugi pa pri vhodu v Iver ko. Pa je spet padel ta nesrečni sneg. In na prostoru pred upravo se je s pomočjo stroja kaj kmalu spet pokazal pesek. Kasneje še luže in blato. Sicer pa to ni tako važno.
Važneje je, da je zamedlo tudi pri Iverki. Ampak čemu le bi tam očistili parkirišča? Delavec je vendar vajen lopate in malo takšne zimske rekreacije ne more nikomur škoditi, mar ne? Avto nikakor noče in noče skozi sneg, pa naj bo že na prvi, zadnji ali ročni pogon. Sami ste krivi, niste ga naučili vožnje po globokem snegu! Zato sedaj lepo kidajte! Naslednji dan je na »vašem« prostoru že parkiran drugi avto. Zopet se z vso vnemo zaženete v sneg in ga premetavate dalje s kupa
na kup, če hočete, kot se spodobi, zasidrati svojo porjavelo pločevino. Kaj in kako bo jutri?
Tako, kot je sneg v naših krajih bil in bo, so tudi razlike bile in bodo. Zadnje čase mnogo beremo in poslušamo o razlikah, imenovanih socialnih. Kako vendar? Saj smo vsi enaki, kakšne razlike neki? Recimo, da so in če že so, mar se jih res moramo lotiti z napačne plati, z zgrešenimi prijemi? Da nam bo laže, začnemo lahko kar z malenkostmi.
F. Mulec
Uspeh
cerkniških
šahistov
Šahovsko društvo Cerknica, ki že več let nastopa v najvišjem republiškem razredu, je letos uspešno končalo tekmovanje v drugi slovenski šahovski ligi.
Želja odbora je bila, naj bi moštvo za omenjeno tekmovanje osvežili z mlajšimi šahisti, ki bi si tako pridobili dragocene izkušnje, potrebne za kasnejšo uveljavitev društva v republiškem merilu. Žal namera ni povsem uspela, kar dokazujejo rezultati iz prvih dveh kol. V nadaljevanju je standardna ekipa z borbeno igro popravila slabši start in pristala na tretjem mestu, kar predstavlja glede na izredno močno zasedbo v tem tekmovanju velik uspeh, saj je bilo na primer moštvo ŠD Jesenice, ki je še pred leti tekmovalo v I. zvezni ligi, izrinjeno na četrto mesto.
Za ekipo, ki je tekmovala na osmih ploščah (šest članov, en mladinec in ena članica) so igrali: I. Štefan, V. Kraševec, T. Kraševec, T. Simiček, Z. Novak, M. VVinkler, M. Miletič, M. Mlinar, J. Simičak, M. Žunič, B. Šebalj in Tonica Simičak.
Rezultati:
ŠD Cerknica : ŠD Sežana 4:4 ŠD Borovnica : ŠD Cerknica 7:1 ŠD Cerknica : ŠD Jesenice 4,5:3,5 ŠD Ponikve : ŠD Cerknica 2,5:5,5 ŠD Cerknica : ŠD Kočevje 3,5:4,5
Končni vrstni red:
1.	ŠD	Kočevje	29	točk
2.	ŠD	Borovnica	25,5	točk
3.	ŠD	Cerknica	18,5	točk
4.	ŠD	Jesenice	18	točk
5.	ŠD	Sežana	16	točk
6.	ŠD	Ponikve	13	točk
Prvoplasirani ekipi sta se uvrstili v prvo slovensko šahovsko ligo. Tako preostaja ŠD Cerknica kot glavni favorit, da se v naslednji sezoni s še kvalitetnejšimi pripravami uvrsti na eno izmed prvih dveh mest, ki zagotavljata še večji uspeh — vstop v prvo slovensko šahovsko ligo.	I. Štefan
v
Krst v
lovski družini
Lovska družina Cerknica je imela 22. januarja za zaključek lovne sezone zadnji pogon v obliki prijateljskega srečanja v prostorih restavracije avtobusne postaje Cerknica. Poleg številnih članov zelene bratovščine so bile na srečanju tudi njihove boljše polovice, ki med sezono največkrat samevajo doma. Na srečanju so »krstili« dva nova mlada člana družine. Krst sta prestala Ivan Lončar in Dušan Klančar ter tako postala enakovredna člana. Lovska družina je v pretekli sezoni docela izpolnila načrt odstrela in tudi poskrbela za naraščaj. Od lovske družine iz Ptuja so za osvežitev krvi odkupili za šesttisoč dinarjev zajcev in jih izpustil v svoj rezervat. Ostali izkupiček iz lovišča pa bodo investirali v krmišča in gradnjo prež.
Š. Bogovčič
Nagradna križanka »8. februar«
REŠITEV NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
PODSLIVNICA — LJUDOMRZ-NEŽ — ANEKDOTA — ROTIL — OL — BARITON — KAC
—	KVAR — ARETINO — STEKLINA — RI — AON — NAMEN
—	RADIALA — BOCEVSKI — LOME — EMONKA — POGORELEC — IKE — CT — OT — NORI — ENOTEN — LO — NAL — OPAT — KAVIAR — OMO — VIS — AG — A — I — ASIREC
—	PERLON — NM — ETIKI — POLJUB — DESA — KAL — SREČE — AT — ELAN — AN-
KA — LIA — INARI — LOM — ALK — MALTA — ASAM — LOM — ALK — MALTA — ASAM — ONO — MO — IZVIR
—	VAS — DEDEK — EKIPA — N — T — MRAZ — OSAMEL — ICA — IKRAST — ANTON — HONŠU — BOJ — AMARENA — LAV — UK — ODSEKAC — ATOM — LAIKI — SLADARNA
—	AIR — VA — EDVIN — PEKOV POLNO NOVO LETO.
IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA
Kaže, da ste se ob novoletnih praznikih uspešno kratkočasili s
križanko, saj je prispelo v splošni sektor kar 152 rešitev, žreb je nagrade razdelil takole:
1.	nagrada — šivalna omarica — Borut Jernejčič, Slivice, 61381 Rakek
2.	nagrada — 100 din — Julijana Jakofčič, Giince 6 a, 61210 Ljub-Ijana-Šentvid
3.	nagrada — 50 din — Urška Lavrenčič, Cerknica, C. na jezero 11
4.	nagrada — 10 din — Igor Gornik, Grahovo 36, p. Cerknica; Gvido Svet, Dolenja va 4, p. Cerknica; Franc Mele, Kadrov-
ski sektor SKS; Iztok Škrlj, Sleme 6, p. Nova vas pri Rakeku; Tončka Ostanek, Cerknica, Kamna Gorica 30. Nagrajenim iskreno čestitamo, ostalim pa hvala za sodelovanje in več sreče prihodnjič!
RAZPIS
Za slovenski kulturni praznik — Prešernov dan — nova nagradna križanka. Nagrade bodo naslednje:
1.	nagrada — 100 din;
2.	nagrada — 50 din;
3.	10 nagrad po 10 din .
Rešitve pošljite na splošni sektor SKS najkasneje do 20. februarja. želimo vam uspešno reševanje in srečo pri žrebanju!
Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Danilo Mlinar. Urejuje uredniški odbor: Vojko Karmel, Vinko Mahne, Franc Mlakar, Danilo Mlinar, Franc Mulec, Dubravka Pazič, Miha Šepec, Franc Štrukelj, Dušan Trotovšek in Zdravko Zabukovec. Tiska Železniška tiskarna Ljubljana