^**********;| ig nalofl a; S " | „sna ,nen ' , ... . & . p «*« 1 '** 1 S 1f " U _ NAR0DNI wmW 4'>: • ž h**® NATION Št. 183. DULUTH, MIN., FRIDY, NOVEMBER 28,1913. tUGA NA MICHIGAN VSAKI DAN BLIŽJA. IaOPANIJE ne morejo dobiti skebov. stotine m. pnRTIRANIH stavkolomcev neče trdega dela. nVASKEBA VBITA. EN SLOVENEC OBSTRELJEN V IZ- J«c D u DELAVCI, DRŽITE S SVOJIM RAZREDOM; CERKEV je ZOPER VAŠE KORISTI. kn UIDIJ; OiSlfe #1 od ■Falumet, Mich., 25. novembra. Elomee Samuel Berrnan, ki ", im portiran iz Detroit, Midi., ^ b it v jami . Callumet & kompanije na Calumet. a je kamen, ki se je valil TJ,!, in družba, kateri je šel "'izdajalec na pomoč zoper svoj ipravi sedaj, da je smrti * k ’jv. Iz tega se vidi koliko družbi za škebe in njih ostale. L mar, če se pobije delavstvo Hudniku ali med seboj; njej je ijuo za dobiček. Ali ste slepi de- ^ da nastopate zoper svoje in- fcrese? Unija zahtevala bi var - P ene naprave, zahtevala 'bi pra - ieneje razmere za delavstvo, in jino to je česar se kompanije bo- , ker z nezdruženim delavstvom [lahko postopa kakor hoče, z iruženim se nrora pa postopati si s človekom. Vbil se je tudi stavkolomec hlev VVallen, ki je delal za Calu- tet & He41a kompanijo. Padel po stopnicah v “boarding hou - 11 in si je razbil lobanjo. Če bi to pripetilo stavkarjem, bi go- ivo žegnani deputi šerif Klopčič |aanil stvar v cerkvi 'kot očitno Bes božjo. Kako je ta žegnana gospoda na ■ (bnjena kapitalistom in deluje ruje javno in skrito proti de - skiini koristi, pokazal je nad - f J. J. Keane iz Dubuque, Io- , v svojem govoru v novi kate- ili v Mmneapolis, Minn., kamor tudi povabil nekatolieane. Med igim je ta rimskokatoliški knez Narjall, da je sedanji družabni *d na pravi podlagi, in da je ■otežirati one, ki so dosegli pre¬ dnje. Seve Keane je govoril tse, ker je tudi on kapitalist. N»ž pa očividmo ne ve kako se P kruh, kako se kopiči premo - i ne priporna, da je delav - v razmerju z dobičkom ka - fetov slabo plačano, da so de- razmere krivične in kot *t°v namestnik je zoper iste, ?r je Kristus ljubil, to so rev¬ ije z istimi, katere je Kristus raz 'l, to so bogataši. K atoli - »nadškof, ki ne gre med ubogo ■Uh j°’ k* 106 P ozna gonja delav L. ru ^ n , ki pozna delavce le ta r . So n cerkvi v praznični ob- ^ , Je obžalovanja vreden, da se Lf*o ojstreje. Če bi bil nad- li 9 li ei ® e ali katerikoli cerkve- llon! P ° svetn ' dostojanstvenik (na- en ubogemu delavistvu, ali nepristranski, moral bi uvi - r 1 , da SENAT JE PRIČEL Z DEBATO O DENARNI PREDLOGI. M/ashington, 24. novembra. — Danes je pričel senator Owen, predsednik odbora 'za baiikarstvo, z 'debato 6 “Curremcy” predlogi. On je zoper predlogo republikan¬ cev, da se vstamovi centralna ban¬ ka s podružnicami. Če se bo ta predloga vlekla kot se je tarifna, bo par mesecev predno bo rešena. Tajnik blagajništva McAdoo je bili navzoč in je poslušal razimo - trivaoija, ki se tičejo naravnost njegovega oddelka. GOSPODINJE RAVAJO RATI S Predsednice gos štev delujejo Reynolds žari McKellar za jfr spravljanja jaj|i 28. NOVEMBRA 1913. Volume III. — Letnik III. dru - Mc že preiskavo, rajšanje časa i 6 mora biti v današnjem _ Dl Clu , re du nekje krivica, si- De ) ^° mogoče, da 'bi si en lil ( 0 ij, V nekih 'let prislepa - dnj e n' 0 ? 00 bogatijo kot jo pose- b i! , keffellei '> Carnegie, Mor- i je h'1 rU ^' ro P ar ji kruha, &!j V( . * ^ s kižen v potu obraza ** Tuub’-’ ^ P a , ki delajo in "ioiajo • zore d° mraka pa V)pn 0 Sv °Je ^strehe oblečeni so bstrLi n J 1S0 ^ ter tisoči jih mo- i terkvLV 2 ^ 0 ^ er d e l a j°- Keane j h;? 1 * ^ nez ’ a njegove bese - Ue zastonj, ker zg ubijajo taki nazori tla cello med najneved" nejšimi ljudstvi in najfanatičnej - širni katoličani kot so Poljaki, Irci, Mefcsikanci in sploh med vsemi narodi rimskokatoliškega veroizpovedanja. Če bi imeli) de - lavstvo tak$ voditelje kot je Ke - ane 'bilo bi še v tlaki in ropstvu, bilo bi na mnogo slabšem kot je danes. Razni Keani se niso še nik - dar potegnili za delavske pravice zato ker je njih življenje za “špas,” delavčevo je pa jako resna borba za kruh, pač pa so ovirali vsako delavsko borbe s kapitalom,* in če bi delavstvo ne imelo svojih vodjev, svojih poli¬ tičnih in industrijelnih organiza - cij, katere višji uradnik je tu/li nadškof Keane, ima več ali manj moči in vpliva že .blizu dva tisoč let, zaznamovati pa žalibog nima nobenega slučaja, 'kjer bi šla ta or ganizacija v boj za delavstvo, ce¬ lo ne za iste priproste člane, ki spadajo k tej stvari in mogočni uniji. In to je tehtni vzrok, da se delavci oprimi j e jo tacili organi - zaeij i'n ti e ih vodjev, ‘ki bijejo boj za pravice in koristi delav - stva. Da služijo ti vodje svojo plačo, pripoznal 'bo vsak možak, ker to delo je strokovno delo, je važno delo, je skrb za to življenje in za ta svet; in, če plačujemo, vodje, ki skrbijo za oni svet in za posmrtno življenje, plačevati mo - ramo tudi unijske organizacije in voditelje, ker od zraka ne more nihče živeti. Delavci, vi imate ves svet v svojih rokah, treba je le, da se zavedate svoje moči, da se orgarizujete v unije in v socija - ližem, da zavijete z združenimi močmi nasprotniku vrat, in pride' te do pravic, katere vam gredo kot ljudem, kot poštenim delav - cem. Narodni Vestnik nima nobe¬ ne naravnosfene koristi, če zmaga ta ali ona stran; vendar _ naša dolžnost j svetovati pravo, in 'ker smo mi prepričani, da so bili de - lavci na Michigan bolj izkorišča - ni kot po drugih rudnikih, šteje • mo si v sveto dolžnost, da stori - mo vse kar 'je v naši moči, da zmaga delavstvo v tej dolgi in hu¬ di industrijski 'borbi, 'da zmaga pravica nad krivico. Pojte z rud - nikov, slovenski delavci, če ste možje, iu triumfiralla bo za stav - karje in za vas pravica. Vi, ki skebate, ste neposredno krivi bed¬ nega položaja na Michigan, ste ne¬ posredno krivi izgredov, ki bi bili kaj vredni; stavka visi na vaših ramah — iapodmaknite jih in v nekih dneh bo vsega gorja konec, in slavili boste vsi skup veličastno zmago za ves delavski sloj ! Smrtno ranjenje rojaka Filipa Mihelčiča, mladeniča z 21 letom, katerega je obstrelil v zadnjem iz' gredu študent Lloyd Lyman, ki je oblečen v milličarsko obleko, naj vam bo povod 'da naredite konec tern umorom. Če pustite kompani¬ jo na cedilu, vi ki skebate, le dva tri tedne, se bo. kompanija poda¬ la in zavladal b6'industrijski mir, in delali boste svobodno pod bol - jšimi pogoji kot ste kedaj preje. JEZERO SE SPRAZNUJE V PREMOGOVNIK. St. Louis, Mo., 25. novembra. — Premogovnik v Edwardsville, 111., se napolnuje z vodo, ki 'teče v ja¬ mo iz bližnjega jezera skozi raz - poko v šaft, štirideset čevljev pod zemljo. Poskušali so vstaviti tok s cementom, a curek vode je vse - lej odrinil in izpral cement. Voda teče iz Wolf jezera, ki je eno miljo dolgo in pol milje širo¬ ko. K sreči so opazili razpoko, pre dno je šlo 100 premogarjev na de¬ lo, ki bi bili gotovo zaliti. IZPUSTI STO JETNIKOV IZ JEČE. Columbia, S. C. 25. novembra. Guverner države South Carolina, Cole L. Blease, je pomilostil 100 jetnikov, da zamorejo biti doma na zahvalni dan. Med temi je 52 jet¬ nikov, ki so bili obsojeni radi urno ra. En jetnik je bil popolnoma oproščen kazni, drugem se je ka¬ zen znižala im vsi drugi so bili spuščeni domov za- toMkb-dstear-db- kler se dobro obnašajo. To je največje število pomilo - ščenj od strani governerja Ble¬ ase, ki je pomilostil, odkar je za - sedel guvernersko mesto 'pred tre¬ mi leti, 900 jetnikov. Na zahvalni dan lansko leto je pomilostil 75 jetnikov. HUERTAVA ARMADA BEŽI IZ KRVAVE BITKE. Salazar in Oroco popolnoma pre - magana. Ustaši se ne bojijo več napada na Juarez. Pomanjkanje streljiva krivo, da ustaši ne na¬ dlegujejo begune. Več sto mrtvih. JESSIE WILS0N IN FRANCIS . SAYRE PROŠENA V BELI HIŠI PREISKOVALCI JAJEC GROZIJO S STAVKO. Pitteburg, Pa., 25. novembra. — Egg Inspeetors unija je imela se¬ jo vso noč in je sklenila, da se preloži čas za zahtevo osemurnega dnevnika in $3. — plače za ne - 'kaj dni po 1. decembru. Ta dan morajo mrzla skladišča 1 v Pdtts - burgu po postavi države Pensyl - vania postaviti na trg nad en mil- jon ducatov jajc, in delavci so potrebni, da .jih preiščejo. Dvajset delodajalcev je vsled tega posla - lo k seji svoje zastopnike s ponud¬ bo, da so voljni plačati $3. — in dovoliti osemurno delo, če bodo delavci delali 'do 1. decembra pod starimi pogoji. Unija skuša dose - či sporazumljenje še z ostalim de * lodajalci. New York, 244 novembra. — Uradnice in člapice* “National IIousewife leagufeV' (Narodnega gospodinjskega društva) namera¬ vajo vprizoritipo vseh Združenih Državah bojkot na jajca, ki so bi - la v mzlih skladiščih, da se prisili trgovce jajc, da znižajo cene. Razglas za bojkot se je poslal v vsako mesto, kjer ima to društvo svojo podružnico, in teh mest,je 300. Razglas je podpisan od pred - sedniee in tajnice in poživlja vse ženstvo, da bojkotira jajca, ker so cene previsoke in, da naj vse ženstvo deluje na to, da se jajca kolikor mogoče malo rabijo dok - ler se ne znižajo cene na jajca, ki so se pokupila, ko je bila ce¬ na za ducat 20 centov in manj in so ležala v skladiščah več rnese - cev. Washington, 24. novembra. — Generalni pravdnik Združenih Dr žav, McReynolds, je naročil, da preišče zvezna vlada trust mrzlih skladišč. Naročil je uslužbencem njegovega oddelka in distriktmim pravdnikom, po vsej republiki, da dobijo podatke glede dolžitve, da se držijo jajca in druge jestvine predolgo v mrzlih skladiščih, da ne pridejo na trg in, da se vsled tega cene dvignejo. McReynold se je izrazil, 'da ima že nekaj po' datkov glede držanja jestvin v mrzlih _sklaj&i|čih^ namenom iz - -praznitT trg nn' ifvigimi ceno. Poslanec McKellar iz države Tennessee je i^dal klic na vse pre¬ bivalstvo republike, da sodeluje ž njim v njegovem napadu na trust, ki lasti mrzla skladišča, ka¬ terim pripisuje krivdo visokih cen jajec, surovega masla in mesa. Mc Kellar je prepričan, da je kriv visokih cen živi jenskih potreb - ščin edino trust, 'ki pokupi stva - ri po leti, ko so po ceni, jih spra - vi v mrzla skladišča po pol leta, leto in 'dalje, inkadar jih zmanjka na trgu, jih postavi na trg pod visokmi cenami. Me Kellar bo vlo¬ žil predlogo, ki bi prepovedovala držati v mrzlih Skladiščih jestvi¬ ne delj kot tri mesece. VLAK TREŠČI V AVTO. PET MRTVIH. Houston, Tex., 24. novembra, — Štiri vojaki Združenih Držav in šofer so bili vsmrčerii ko je G. H. & H. vlak sunil v njih avtomobil. LUM BUS je bil ŽID. s a , PRAVI SCHLOSS. V ^eisco, Cal., 25. novem- F^ik en, ' ai ? :l ' n Scsloss, pred - i^'0'al v ® 0vs ^h potnikov je do ' Tšt 0 f Tf S . Vo i m govoru, da je bil "%(> VY Umlm « židovske 'krvi, i*'"'-' Dni' < i 0VS k a kraljevski sveto- NvS 1 ' kr,liid n.ar«u- odi, . ' > d a je bilo mogo - kritl Ameriko. PREVEČ SOPROGOV GRE V JEČO. New York. 25. novtmbra. — Mrs Mary Murphy je rada men¬ javala može. Bila je že dvakrat poročena in zbrala si je še tretje' ga moža. Ženitovanjsko izkasnieo je dobila pod pretvezo, da je eden mož mrtev in da je od druzega razporočena; 'ker ni bilo res, šla je eno. leto v zapor. ZRAKOPLOV PADE DVA MRTVA. San Diego, Cal., 24. novembra. Vsmrčena sta bila dva častnika zrakoplovskega oddelka zvezne armalde Združenih Držav, ker je padel njiju zrakoplov iz visočine na North Island v San Diego za livu. TRI POŽARI STANEJO SKORO $2,000,000. — Port Huron, Michigan, 26. no - vembra. — Ogenj je vničil delav¬ nice Grand Trunk železnice. Ško¬ de 'je sfcoro en miljen dolarjev in 1000 delavcev je zgubilo delo. Vzrok ognja je neznan. - Akron, O., 26. novembra. — Ogenj je vpepelil veliko poslopje sredi mešta in je napravil okoli pol miljona dolarjev škode. Dva ognjegasca sta dobila telesne po¬ škodbe. Vzrok ognja neznan. Edmonton, Alta., Can., 26. no - vembra. — Ogenj je vničil trgov - sko poslopje sredi' mesta. Škoda znaša blizu štiri sto tisoč dolarjev. Vzrok ognja neznan. ZASLUŽENA KAZEN. Vsaki zločin zasluži kazen. Oni 'ki prelomijo naravne zakone s tem, da se preobjedo in prenapije- jo ter zanemarjajo telesne vadbe in pravi počitek, so hudo kazno - vani z nabiranjem nesnažnih sno - vi v črevesih, ktere snovi začnejo kipeti v telesu ter ga napolnijo z strupom. To povzroča tako zvano auto - intoksicacijo ali samoupi- janjenje. Moč krvi se bo vedno zmanjševala, postajate sitni, leni in nervozni. V takih slučajih vam priporočamo Trinarjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki bo doce¬ la izčistilo telo ter privedlo pre - bavni sestav k normalnem delo - vanju. Je zelo dobro sredstvo pri boleznih želodca, jeter in droba. Pomagalo bo izčistiti kri in oja - čati živce. V lekarnah. Jos. Triner. izdelu¬ joči kemik, 1333 — 1339 So. Ashland Ave. Chicago, UL Kadarkoli bi potrebovali kako zdravilo za drgnenje telesa, rabite Trinerjev liniment. Poskušajte ga pri revmatizmu. El Paso, Tex., 25. novembra. —< Ustaški general Pancho Vila je premagal popolnoma Huertove vojsko v bitki pri Tierra Blanca zadnjo noč. Na celi črti bitke, ki se je raztezala v dolgosti 20 milj je bila zvezna vojska popolnoma poražena i'n spustila .se je v beg v najgrši zmešnjavi. Zvezna generala Salazar in O - rosco skušala sta zastonj spraviti zopet skup njih razbito vojsko in zoperstaviti se ustašem, ko ji so jim v malih oddelkih vedno .sledili; glavni del ustašev je bil pa za¬ držan od zasledovanja radi po manjkanja streliva. General Vila je vjel dva zvezna vlaka, več sto zveznih vojakov in mnogo živeža. Ustaši so zgubili okoli sto mrtvih in 200 ranjenih zvezna vojska je pa pustila na bojnem polju okoli 40Q mrtvih in 1000 ranjenih in ker se ustaši ne zmenijo za nje, ampak so jih pu¬ stili umirati v groznih mukah na bojnem polju, so pristaši Huerta Juarez apelirali na ljudstvo, da pošlje ranjencem na pomoč zdrav nike in strežnice in da se spravijo ranjeni v bolnišnice. ‘ V bitki je bilo največe število vo jaštva kolikor se ga je kedaj boje¬ valo na mefesikanski zemlji od le ta 1848. Villa je poveljeval 7500 ustašem, zvezna vojska je pa štela 9500 vojakov, tako, da je bilo 17,000 mož''V Ognju. Boj se je pričel pri Tierra Blan- cha, kjer je zvezna vojska odprla ogenj na ustaše. Ob petih popoldne začeli so pokati topovi na obeh straneh in eno uro pozneje so usta ši pod. generalom Villa napadli zvezno črto. V malo minutah se je vnel hoj na celi črti. V nekate¬ rih krajih je bila bitka tako srdi - ta, da so se vojaki in ustaši spopri jeli z rokami. Začetkoma je Villa branil svojo stališče; okoli polno - či je pa ukazal napad. Kmalu po polnoči je skušal general Salzar z 2000 vojaki napasti levo krilo ustašev, a bil je skoraj vjet. Villa je ukazal ustaškem generalu Her- nandez, da naj vjame Salzarja, da ga bodo v Juarez javno usmrtili “kot svarilo vsem izdajalcem.’’ a bojeval se je vzlic rani. Da nimajo ustaši več.straha, da bi jih zvezna vojska nadlegovala pri Juarez kaže dejstvo, ker so iz¬ kopali vse bombe okoli mesta in porezali vso bodeča žico, katere stvari so napravili ustaši za slu - čaj napada na Juarez. Douglas, Ariz., 25. novembra. : — R. Niegra je dospel semkaj in je .izpovedal, da se je rešilo smrti le osem izmed 150 vstašev( ki so na¬ padli Mexicali. Vsi drugi so bili vsmrčeni od zvezne vojske ali pa so umrli v peščeni puščavi. TRINAJSTA NEVESTA V BELI HIŠI NI OBLJUBILA ŽENI- NINU “PODLOŽNOSTI.” NOVOPOROČENCEMA DOHA¬ JAJO KRALJEVSKI DAROVI. KVashington 25. novembra. -— Gospodična, Jessie "Wbodrow Wil- son, druga hčer predsednika in gospe Woodrow VGlson se je po - ročila s Francis B. Sayre iz New Vorka ob 4.30 danes popoldne. Ženin in nevesta sta sklenila zakonsko obljubo v vzhodni sobi Bele hiše v prisotnosti inozemskih diplomatov v svojih uniformah, najvišjih uradnikov Združenih Dr žav, članov bogatašstva mesta Washington, in več stotin prija¬ teljev in sorodnikov družine Wil" son. Poročil ju je presbitarijan - ski duhoven, Rev. Silvester W. Beach, iz Prineeton, N. Y. Ženitovanje ni bilo priprosto in po šegi ljudovlade, ampak bilo je razkošno — kraljevsko. Ženstvo je bilo v dragocenih obllekah, sobe so bile napolnjene s krasnimi cvet¬ kami, zelenjem in palmami, pred¬ sednikovi čuvaji in spremljevalci bili so v krasni opravi, nevesta bila je bogato oblečena kot kra - ljica, sploh vse je napravilo tri - najsto poroko v beli hiši eno naj - bolj pomembnih. Rev. Beach je bil zjutraj v Be - li hiši in je obiskal nevesto,. Be - seda “pokorna” je bila izpuščena v obljubi zvestobe žene ma.pram možu, drugače se je pa sklenil za¬ kon po prestdtarijanski verski sekti. Ženin in nevesta sta šla v Vzhod do sobo Bele hiše ob zvokih, kate¬ ro je igrala zvezna mornarica, in godbo je spremljalo petje dečkov iz protestantske cerkve. Nevesta v 'beli obleki iz satima je stopala pred oltar naslonjena na levo roko očeta, predsednika Woo'drow AVilson. Za njo je sto " palo pet 'družic, med njimi dve sestri neveste, in štiri tovariši. Pred oltarjem so čakali nevesto duhovnik, ženin in njegov tovariš. Vse je bilo tiho v sobi, ko je du¬ hoven sklepal zakon, in ko je izgo¬ voril svoj “amen,” je čestital no- voporočencema. Takoj za tem sta pozdravila oče in mati, oziroma predsednik in gospa Wilson gos - poda in gospo Sayre, in potem sta odšla ženin in nevesta v Višnjevo sobo. Tu so gosti izrekli novopo - ročencema voščila in trajalo je nad eno uro predno se je to kon - ealo. Potem sta pogostila goste predsednik in gospa Wilson. Ob šesti uri zvečer sta se novo - PQročenca odpeljala na medene te dne, vendar ni znano kam. Novoporočnea dobila sta bogate darila iz Evrope in Amerike, dari¬ lo je prišlo iz poslanske in senat¬ ne zbornice tudi razna društva v mestu Washington so tekmovala v darovanju spominskih daril. Ženit ni jsko torto (wedding ca - ke) je pripravljali nek new yorški sladčicar štirnajst dni, in na dan poroke se je razdelila v s'koro tisoč kosov med goste ter poslala se je tudi onim prijateljem in sorodni¬ kom ženina in neveste, kateri niso mogli biti prisotni. POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE! Kadar kupujete lote in žemlji- šča bodite previdni, predno šteje¬ te denar. Če že kupujete loto ali zemljišče oglejte si stvar sami. To smo že parkrat povdarjali v Narod nem Vestniku, a žalibog, to je še vedno glas upijočega v puščavi. Čikažani, ki kupujete lote pri jeklarni v Duluth, ne sedite vsa¬ kemu tujcu na 'limanice, ampak kupite od zanesljivih, poznatih mož. Zvedril smo, da nekateri pro¬ dajalci niso povsem zanesljivi, za- toraj pozor predno štejete denar. 'Oglejte si lote sami in prepričaj - te se pri lastniku, da boste dobili iste lote, katere kupite, in da ne bo isti 'denar, katerega vi štejete, ostal v žepih agentov. VLAK VSMRTI ŠEST OSEB. Berolin, 24. novembra. — Vlak je zavozil v gručo delavcev ravno zunaj mesta, in vsmrtil je šest delavcev, dva sta bila pa težko ranjena. POLITIČNI JETNIKI RUSIJE SAMOMORILCI. Berolin, 24. novembra. — Več sto slavnih Rusov in drugorodcev po Nemčiji, Angliji, Franciji in po drugih državah je apeliralo na ljudstvo v več evropejskih časni - kih, da priskočijo na pomoč rus¬ kim izgnancem in političnim 'kaz¬ njencem. Med ruskimi političnimi izgnan¬ ci se dogaja mnogo samomorov, ker je samomor edina njih reši - tev. O samomorih ruskih izngan - cev bo posebni odbor v kratkem obelodanil dejstva. PET TISOČ MOŽ V IZGREDU TRI MRTVI. Pretoria, Južna Afrika, 24. no - vembra. — Pri Premier premo - govniku blizu Pretorije so bili grozni izgredi stavikarjev. Pet ti¬ soč mož izmed 22,000 stavkarjev je bilo v izgredih, in policija je vstrelila tri izgrednike, ki so bili sami domačini ali Zamorci. Izgred niki so oplenili mnogo trgovin. STAVKA ELEKTRIKARJEV V SCHNECTADY. N. Y. SchenectaJdy, N. Y., 25. novem - bra. — 'Sedem tisoč uslužbencev General Electric kompamije je šlo na stavko danes zjutraj ob 8 uri. Delavci in delavke so sli iz dela med sejo vodjev podjetja in unij- skih uradnikov. Stavka se je začela 'ker je kom¬ panija odslovila okoli 2000 mož radi pomanjkanja dela, in ker je odslovila več unijskih kot neunij- skih delavcev. 5 ZAKLANIH V TEPEŽU PO NOČI. Philadelphia, Pa., 25. novembra. Dva moža sta mrtva in trije umi¬ rajo vsled tepeža z noži v temni sobi v inozemskem 'delu mesta. Italijan Frank S-carpeto je dal aretirati neeega Italijana, in zato so prijatelji aretiranega vdrli po noči v Searpetovo sobo. Vnel se je tepež, petrolejska svetilka je vgaisnila in tepli so se z noži v temi. Pet mož je zadobilo smrtne sun¬ ke z nožem in dva sta že umrla. Scarpeto im njegov 'brat sta med težko ranjenimi. Policija je areti - rala šest mož, ki so bili v klanju. SLAVNI ZRAKOPLOVEC PADE V SMRT. Buc, Francija, 25. novembra. Edmond Perreyon, eden najbolj znanih zrakoplovcev v Franciji, je bil danes vsmrčen ker je pa - del s svojim zrakoplovom iz viso¬ čine na zemljo. Perreyon je imel tri prvenstva za visoko letanje. Pri Buc je letel sam 19650 čevljev visoko, drugič imel je seboj potnika in je letel 16368 čevljev visoko, in tretjič je letel pri Dunaju z dvema pot - nikoma 15480 čevljev visoko. POŽRE 17 IGEL. New York, 25. novembra. — Bessie Rizmarič je požrla 17 igel s samomorilndun namenom in ima tudi fanta, ki je voljen jo vzeti za ženo, vzlic temu bo pa posla - na nazaj v Evropo, v, PET SE JIH ZATRUPI S KOSTANJEM. Glastonbury, Coun., 26. no - vembra. — Pet oseb je umrlo, ker so jedli veverice, kaltere so jedli kostanj, ki je bil radi rje strupen. IZ NOVE DOMOVINE. duluth. — Eli Radkovič, znani tukaj - šni rojak, ki lastuje 1 ark hotel, se je vrnil iz lova 'blizu Drummo- ■nol, Mirin., vendar pa ne sam, am¬ pak seboj je imel velicega srnja¬ ka, ki je tehtal 250 funtov. Rojak Rajkovič delil je svojo lovsko sre¬ čo tudi s svojimi narodnimi brati Slovenci, in tako smo tudi usluž¬ benci pri Narodnem Vestniku ime¬ li enkrat divjačino za kosilo. Spomnil se nas je pa tudi naš rojak Frank Zajec iz Oliver, Wis. Mi smo vedno mislili da Zajec ne more vstreliti srnjaka;- vendar to pot je šlo, in, da nas je naš rojak, Zajec, prepričal, da zna streljati poslal nam je prav lepi kos srni - ne. — Duluthska policija pod ko - mando generala Hicken jo je zo¬ pet enkrat pokidala. Policija je vdrla v Elgin hotel in je aretira¬ la dva trgovska pomočnika in nji¬ ju žene, češ da so vlačugarji in ko jih je pripeljala pred policijske¬ ga sodnika, pokazala sta oba pa - ra ženitovanjsko licenco, ki je pri¬ čala, da so poročeni, in policija jih je spustila. Ko je policija vdrla v njih so¬ be, je zaukazala možema in žena¬ ma, da se oblečejo in gredo ž njimi, vzlic temu, da sta moža za¬ trjevala, da so poročeni, in vzlic temu, da so ponudili policajem po¬ ročna potrdila. Policaji niso ho - teli ničesar videti in slišati, ampak so vzeli zakonske, ki so stanova¬ li v hotelu, šiloma na policijsko postajo. Ženske ste ležale-v poste - lji, in policija ni hotela iti iz sobe ampak so se morale ženske obleči v njih prisotnosti. Meščani se zgražajo nad takim postopanjem, da vdre policija v sobe in jemlje iz postelje poroče¬ ne. Razmere so take dandanes, da je mnogo novoporočencev prisilje¬ no živeti v hotelih; in, če je poli¬ cija tako malo podučena o posta ¬ vah, da bo moral vsak oženjen mož in omožena ženska imeti na hrbtu pripeto poročno potrdilo, srno res daleč prišli v Duluthu pod vlado pretiranega komisarja Hickena. Policija v Duluthu ne ve druzega kot prežati na zaljublje¬ ne pare in pritiskati na kljuke sa- lunov, ne ve pa, da je zato postav¬ ljena, da bi morala varovati osebe in blago, in skrbeti za mir in red. Razmere v Duluthu so take, da bodo morali volilci pri prihodnjih volitvah z brezovko pomesti po uradih mestne uprave: — Zadnji petek smo imeli v Du¬ luthu čudno vreme za mesec no - vember. Po noči se je bliskalo in grmelo je, ter padal je lahko dež. Drugo jutro je kmalu solnce prisijalo skozi oblake in dneve imamo od tedaj kot meseca maja. Sploh je vreme jako prijazno za sedanji čas, in četudi smo v se¬ verni Minnesoti, še letos nismo vi¬ deli snega. — Delavski sloj imel bo letos malo puranov na mizi, ker so pre - dragi. Cena puranov v Duluth je od 25 do 30 centov funt, in delav¬ ski oče se mora dvakrat premisliti predno izda svoje cente za tak luksus. V našem uradu so ^e zglasili: Rojaka Anton Klun in John Šilc iz Chisholma na potu v Sodržico na Kranjsko. Rojak John Agnič, salunar na Eveleth in Maks Volčanšek iz Eveleth Minn. Herman Toman, prodajalec lo - tov pri jeklarni v Duluth, iz Chi- cage, 111. Rojak Toman je vzel op- tion na več lot pri jeklarni. AURORA. — Zadnji petek se je- poduče - valo majnarja v Hearding audito- rium o rešilnem znanstvu v ja¬ mah. Jamski rešilni železniški voz št. 8, kojega pošiljajo Zdru¬ žene Države pa različnih majnar- skih naselbinah, je prišel tudi v naš kraj. Podučevalo, se je o re¬ šitvi v rudnikih in v Hearding au ditorium se je kazalo rešilno de - lo s premikalnimi slikami, in po - dueevalo se je kako se rudarji re¬ šujejo, kako se jim da prva po - moč, kako se obvežejo rane, in druge praktične stvari. BIWABIK. — Delo pri zgradbi novega šafta pri Ruddy rudniku hitro napredu¬ je. Kakor hitro bo šaft gotov, za¬ čeli bodo rudo dvigati. V ostalem je pa delo v tej okolici za to zi¬ mo večinoma vstavljeno. — Roparji so vlomili v trgovi - no Maks Glassner-ja in so odnesli plen v vrednosti $300. -— \ kradli so 14 oblek, 4 ročne kovčege, en par čevljev, dve uri in $6.75 v go¬ tovini. Tatovi niso bili zodovljni s tem in so vlomili tudi v salun J. P. Sullivan-a in so vkradli iz “casli registra” $30. — v gotovini in cel kup cigar in več steklenic žganja. Stikali so tatovi tudi po New Hill hotelu pa niso ničesar dobili. ELY. _ Tukaj je umrl John Gianot- ti, ki je bil eden prvih trgovcev na Ely. Bolehal je dolgo za vode¬ nko. Bil je star 54 let, in zapušča ženo in sedem otrok. EVELETH. — Eveleth auditorium, katere¬ ga je zgradilo mesto pred enim le¬ tom, se bo vporabljal čez zimo za gledališke predstave. Prva pred¬ stava se je vršila,zadnji ponede¬ ljek. ZAHVALA. Dne 8. septembra pogorela mi je hiša z vsem pohištvom. Tem potom se najsrčneje zahva¬ ljujem Maks Volcanšeku, pri ka' tereni sem bil zavarovan, ker mi je v tako kratkem času preskrbel zavarovalnino. Priporočam roja - kom, da se zavarujejo proti ognju pri rojaku Maks Volčanšek, ka - teri zastopa najboljše družbe, ki v slučaju nesreče v kratkem času izplačajo zavarovalnino. Ob enem se tudi zahvaljujem vsem rojakom na Eveleth, kateri so mi v nesreči priskočili na po - moč. John Povčnik. TOWER — McCombre rudnik obeta do¬ bro bodočnost. Zastopniki neke bogate vzhodne družbe so se zače¬ li zanimati za ta rudnik. Rudnik odkriva Mutual kompanija, in je dobila iz njega že mnogo bogate rude, katero ima na “stock pile.” V odgovor na'več vprašanj od rojakov iz Soudan in Tower, gle¬ de ulaganja denarja, tem potom naznanjamo, da istega lahko po - šil j a j o po pošti na naše stroške, če sami nemorejo ali ne vtegnejo sem. Banka plača obresti po 3 od¬ stotke od prvega dneva uloge in denar se lahko vsak čas dvigne. Pojasnila glede posojil; in druge važneje stvari se dajejo pismeno aa zahtevo. Priporočamo se vsem cenjenim rojakom in jamčimo za popolna tajnost vseli nam zaupa - nih zadev, kakor tudi za hitro in pošteno delo. First State Bank of Ely ;/ Minn. MARBLE — Hill rudnik je prenehal z delam za to zimo in odslovljenih je bilo 125 rudarjev. Tudi na bli¬ žnjem Taconite se slabo dela . VIRGINIA. — Progresivina stranka je ime¬ novala kandidatom za župana R. J. McGhee-ja. Sedanji župan Murply neče več kandidirati. Al - dermanom so bili imenovani: dru¬ ga vard William V/inberg, tretja vard F. J. Moilan, peta vard E. C. Strauss, šesta vard W. H. Harvey. Kandidata za prvo in četrto vard bosta imenovana pri drugi seji. Madrid rudnik ho prenehal z delom o Božiču. Če ho ta rudnik drugo leto posloval ali ne še ni določeno. — Tukaj na “South side” bo¬ do začeli delati novi šaft, ki bo globok okoli 500 čevljev in bo na¬ pravljen iz cementa. Železna ru¬ da se začne pri globočini 75 čev¬ ljev. Kaj je letos s slovenskimi lovci, da so tako tiho. Nič se ne čuje o njih. Jaz sem bil na lovu ko maj eno popoldne, pa sem komaj domov prinesel divjačino. Lep po¬ zdrav vsem bralcem in bralkam. Frank Hrovatič. IRONTON, MINN. Za stavkarje na Michigan! — Slavno uredništvo “Narodni Vestnik,” Duluth, Minn. Bratje Slovenci in Hrvati vstanovili smo tukaj na Ironton, Cuvuna Range, društvo pod imenom “Ironton št. 197,” in priklopili smo je k S. N. P. J. Pri današnji seji spomnili smo se tudi vrlih michiganskih stav - karjev, in vsak je prispeval za nje po svoji moči. Kličemo jim iz dna srca: “Bratje ostanite zvesti svo¬ jem razredu! Držite se kot možje, in zmagati morate slednjič!” Pozdrav vam 'bratski, stavkarji in vaše družine. J. Subodolec in Joe Pavlin, na¬ biralca. Prispevali so sledeči: po $2. —, Jožef Pavlin in Jim Peterson; po $1. — John Grahek, 'Sam Hribar, Jožef Majerle, Frank Benčina, Rudolf Pogačnik, John Suhodo - lec, Mihael Medved; po 50 centov, Janko Bradovič, Tom Tomaž, Lu¬ ka Nagode, Petar Smilenič, Peter Bižal; po 25 centov, Peter Ruma - nič, John Rmnanič, Martin Nema¬ nič skupaj $14.25. —- Prijatelj lista je nabral na Gilbert-Minil. Neimenovan $1. — po 50 centov, Ignac Cokman, An - ton Tomažič, Franc Košak; po 25 centov, Matevž žandar; sku - paj $2.75. Vsega skupaj odposla * li smo na W. F. M., skupnh pri - spevkov $144.70. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Obsojen na 10 let ječe je bil rojak Louis Berčič, ki je ustrelil svojega rojaka Antona Sturgelc-a v Red Lodge, Mont., dne 2. junija ob dveh zjutraj. Fantje so pili in plesali, nazadnje so se stepli, in konec je bil umor. Berčič bo zaprt v montanski dr¬ žavni jetnišnici v Deer Creek. Poročila sta se v Sublet, Wyo., rojak Jakob Štiglic in gospodična Mary Budna, oba iz Rečice na Spodnjem Štajerskem. Umrl je po mučni bolezni rojak Frank Hoffman v bolnišnici v Salt Lake City, Utah. Vbilo je rojaka Josipa Jelnikar¬ ja v Orient, Pa. Šel je zdrav na delo, in nekako ob treh popoldne se je utrgala nad njim plast pre¬ moga, ter ga je podsulo. Zadobil je smrtne poškodbe za katerimi je drugi dan v bolnišnici v Union - town, Pa., umrl. Doma je bil iz va¬ si Vrh pri Višnji gori. Bil je član društva Slovenski Delavec št. 85, S. N. P. J., ki mu je priredilo lep pogreb. Ponesrečil je v premogovniku v Gross, Kans., rojak Andrej Žve - glič. Padel je nanj težki kamen, zlomil mu je nogo in poškodil mu je prša. Spravili so ga v St. Car - men bolnišnico v Frontenoe, Kans. kjer je umrl po štirnajst dni tra¬ jajočih mukah. Ranjki je bil doma iz Zagradca, občina Blanca pri Sevnici. Star je bil 30 let. Zapušča v Ameriki tri brate, v starem kra¬ ju pa stariše in brate. Ubilo je v rudniku v Radley rojaka Matevža Birka. Poročil se je v Gross, Kans., ro¬ jak Anton Kunšek, rodom iz Ča - njev pri Sevnici z gospodično A. Kranjc, rojena v Ameriki. Umrl je v Goldfield Colo., ro - jak Frank Luzar, rodom od Nove¬ ga mesta. Zapušča žalujočo sopro¬ go in štiri male otroke. Vmoril je svojo ženo rojak Štefan Lončar v Steeltou, Pa. Prerezal ji je vrat, ker ni hotela zjutraj vstati in napolniti svoje torbice z lunčom. Morilec je pobe" gnil. Marija Cerar, doma iz škofje - loškega okraja se je pripeljala s parnikom iz Trsta v New York. Seboj je nosila veliko. culo iu roč¬ ni kovčeg. Lase je imela dolge, o vi te okoli glave. Bila je velika mo - čna kranjska micfca — 5 č vij e v 10 palcev visoka’, jn taka kot Martin Krpan. Na Ellis Islandu je začela igrati na orgljice in plesati. Dva tovari - ša sta se ji posmehovala, zato jima jih je pošteno na grbo naložila. Zdravnikom se je ta moč ženske čudna zdela, pogledali so jo in vi¬ deli so, da je — “tmandelc.” Na¬ sledek je bil, da hodi sedaj Marič ka z ostriženo glavo in v hlačah, in bo poslana nazaj, da ji dajo av¬ strijski oblasti možko ime. Umrla je v Waukegan, UL, so¬ proga rojaka Matt Ogrina na po - rodu. Zapušča pet nedorastlih otrok. Naše sožalje! Vtonila sta starišem Martinčič v Joliet, UL, dva sinčka, 6 letni Albert in 3 letni Tonček. Otroka sta se igrala na bregu kanala. Kanal ni zagrajen in na dotočnem mestu je kanalško obzidje zrahla- no in zrušeno. Mlajši deček se je igral job tem zrahljanem obzidju in je zdrčal s kamenjem vred v derečo vodo. Neki uslužbenec v elektrarni nasproti je videl stvar, a pomogati ni mogel. Obvestil je sosede in policijo, a ko so prišli na lice mesta prvi reševalci, ni bilo že tudi starejšega dečka nikjer; tudi on je zdrknil v kanal in vto- nil. Oče in matiOšta nevtolažljiva. Krivo nesreče je mesto, ker ne za - gradi nevarnega kanala. Naše so¬ žalje. 1 Umrl je v Oglesby, UL, rojak Alojz Butara iz Cerkelj na Dole¬ njskem. V Ameriki je bival 22 let. Tukaj zapušča tri hčere, v starem kraju pa ženo, sina in hčer. POZDRAV IZ DULUTHA. Na poti v staro domovino po - slavljam se od vas, cenjeni prija - telji in prijateljice ha Chisliolmu, in želim vam srečo in zdravje. Težko -se mi je ločiti od vas, tova¬ rišev, vendar razmere me silijo v domovino. Le pišite pridno v naš domači list N. V., da bom zvedel tudi v starem kraju kako stoje stvari na Range. Na srečno svi - denje! Anton Klun. KATASTROFE. Ogenj, voda( zrak in zemlja, drugače v sovraštvu živeči, so se združili v jezi proti človeštvu. Parnik vozi ponosno čez široki ocean, na njegovem krovu se spre¬ hajajo ljudje v sladki nadi na no¬ vo zemljo, na novo domovino. Kanada, dežela prihodnosti, je cilj njih dolgega potovanja. Doma v stari domovini sedijo žena in otroci, ter čakajo željno poročila od svojega moža in očeta, je li srečno dospel na novo zemljo, zemljo bogastva in sreče, napred - ka in razvoja, na zemljo Kanado. Glej, tu se pokaže sivi dim, ne iz visokih dimnikov, temveč priva¬ li se iz vseh odprtin izpod krova parnika Strašna vročina objame celi parnik. Ogenj ! ogenj !- Parnik gori'na fffijetauT ik8rju. " Kdor ni bil nikdar na morju, ne more si to strašno katastrofo pred¬ stavljati. Morje je nemirno. Črni oblaki podijo se po zraku sem ter tje. Voda, voda — nič nego lede¬ no mrzla vodna puščava, nič nego neizmerna globočina velikanske - ga oceana, nič nego voda in črne oblake vidijo prestrašeni ljudje pri grozni luči, katera gori njim pod nogami in vse okoli Jekleno in železno telo parnika postaje goreče rudeče in cvrči, strašno v mrzli vodi. Parnik blju¬ je plamen in gosti dim. Mož in oče je pod koso smrti, ker se je pre • drznil potovati v tujo, a bogato Kanado, iskati kruha in sreče za sebe in svojce drage. Obupni kli¬ ci in nečloveško upitje se razlega proti nebu — toda nič ni, ni ska¬ le ne otoka, nobene zemlje, kate - ra bi rešila nesrečneže. Eden za drugim skoči v hladni grob neu - smiljenega oceana, da se reši stra¬ šne smrti v ognju. Tako je neusmi¬ ljena voda.! In z materjo Ženijo ni mnogo boljše. V globokem premogokopu dela in rije armada ljudi — očetje, si¬ novi, bratje, sorodniki, prijatelji, znanci, tovariši. Udarec za udar - eem se čuje in črni dijamant pa - da pred delavčeve noge, pokoren močni rolki in krampu, katerega vihti delavec. Voziček za vozič - kom naložen s črnim dijamantom drvi skozi šaht na površje zemlje, na beli dan in od tu v mesta v tvornice na lokomotive, na parni¬ ke in v palače miljonarjev. On pa, kateri ga kopa se trese od zi¬ me v kompanijskih bajtah, tistih par ur, ki so mu namenjene za po¬ čitek. Mogočni dijamant, kateri suče kolo kulture se kopa povsod manj ali več globoko v osrčju zemlje.- En strašni grom — zemlja se strese udre se rov — in potem kratka smrtna tihota.-- Toda ne samo stotine železnih krampov je nehalo biti — ampak biti je prenehalo tudi stotine človeških sre. Zasuti so pridni delavci, ka¬ kor bi bili :vse zvezde in solnce in meseci padli na nje. Kri obstala je v žilah in v srcu delavca, v srcu moža, očeta, brata in prijatelja, kateri se je predrznil globoko pod zemljo, ne toliko po srečo kot po vsakdanji kruli za sebe in svoje. Zasut je, živ zasut, mogoče mrtev zasut — za kapital, kateri razko - šno in brez dela živi v bogato opremljenih palačah. Umirajoča usta rotijo zatiralce delavstva, še¬ peče se poslavljajo od nesrečnih udov in zapuščenih sirot — vse zdihuje po zraku, zraku-O, mati zemlja, ali ti je res neskon - čno usmiljeni Stvarnik zapovedal, da moraš postopati napram delav¬ cu tako kruto.! In zrak! Visoko pod solneem plove mogočni zrakoplov; največ¬ ji velikan v sedanji dobi, kateri je hotel 'vladati morje in zrak! Kakor orel plove zrakoplov po zraku na svojem ženitovanjskem potovanju. Človek, ljudje sedijo v njegovem telesu, ponosni, da bodo vendar enkrat ukrotili zrak, in se vozili po njemu kakor po morju in po zemlji. Vendar račun je brez krčmarja. En močni pok kakor grom, in človeški udi letijo po zra¬ ku kakor krogle v vojski.- V par minutah je vse zopet mirno a velikanski ptič in njegovo kovin sko telo leži na zemlji, in pod po - drtijo je smrt in sanje človeške. Ni li tora j vsa narava proti člo - veštvu? Res dolina solz! Mike Krantz. PEGOUD. Sredi aspernskih poljan stoji v prosojno zlatem hladu jesenskega solnea francoski petindvajstletnež in se ozira po jasnem nebu. Mlado¬ stno napeta lica se bočijo v otro¬ ški usmev zmagoslavne objesti, roke preiskušajo zanesljivost žarno tanega jermenja, ki mu bo skoraj obdajalo široka pleča in ga spaja¬ lo z rjavkastim bleriotovcem v novo bitje, čaroben skupek mate¬ rije in duha, sladkovdane neveste v osrčujočem objemu nebrzdane - ga ženina. Ta duševno - meseni del zračnega kentavra stoji v zelenem strnišču kakor čudodelni kip mo - gočnega priprošnjika v bogatem božjepotnem oltarju. Nevidne niti se pleto od njegovega telesa po deželi in vlečejo k njegovim no - gam občudovanje pisane nebroj- nosti. Priroda sama nazdravlja mlademu neugnancu: kar je hra¬ nila krasu in dragocenosti, vse si je nadela za to izredno svečanost zračne orgije. Nepopisna krasna jesen, druga leta do smrti žalo¬ stna vdova, je letos bolj podobna po nekajmesečnem zakonu ločeni madarni, ki kaže za uživanje več daru, nego za povijanje in do je - nje. Za donavskim nasipom drvi hrupna procesija črnih, zelenih, rjavih, rumenih avtomobilov. Mo¬ torji pogrgravaj '0 in krulijo kakor izlakana praseta, medeni okovi kočij leskečejo v solneu, steklene šipe žarijo kakor ognjena žrela, Židani pajčolani prepregajo raz - grete cvetoče obraze in frfotajo v vetrn. Ti mladi ženski obrazi niso samo dražestni, te Dunaj čanke niso samo lepe, samo krasne — kako naj povem: “fringantes et pimpants” bi se reklo v Pegoudo vi materinščini, to se pravi take, da bi se človek vlovil za frfrajoči pajčolan, poštal sam veter ali pajčolan in šepetal njegovi lastni¬ ci vso pot tja in nazaj same sladke neumnosti v uho, da bi se deva brez konca smejala in hi lesket njenih belih (morda tudi zlatih) zoib oblil vso bujno prelest mlade duše, ki duhti bogve kateri drugi prav tako bujni prelesti nasproti. Še par ovinkov še par skokov prek poljskih jarkov. Izza griča zardi strma streha belega zvonika in naša cesta se spoji z drugim do¬ tokom človeške radovednosti, ki se danes nič ne meni za Fernkor - novega aspernskega leva ne za vitki obelisk na desni, t.emveč de¬ re neudržema skozi vas proti vi - hrajočim zastavam nad hangarji. V naglici kupimo listke in še pre¬ den se dobro prerij emo do želez - ne mreže, se zameša med orke - strove ritme hrzasto, slikovito ro¬ potanje motorja, v zeleni ravni zablesti bela Pegoudova oprava in kakor bi trenil: zračni kentavr jaše proti sinjemu nebu. \ Jaše, jaše v drznih skokih in strmih krivuljah Skozi nevidno, go stoseč naplaščenega zraku in se spusti, ko doseže primerno^ višino — škrjanček v poletnem jutru — navpik proti tlom. Srcu, ki bije v aluminijevem oprsju tega velikan¬ skega ptiča z repom proti nebu in s krili navzdol, se odzovejo vsa sr ca širom plo 1 jane v mogočnejšem, hitrejšem utripanju, roke se dvi¬ gnejo kakor same, grlo ne more, da ne bi obsulo junaka z glasnim Naselbina z veliko prihodnosjo. Milj 0tle lezne rude se bo tu skopalo. V srni L 6 l ° n Zf> . . . T cu lzvr stne ga rud skega okraja. Izvrstne prilike za vsakoj a k 0 ^ tje. Poslužite se prilike sedaj, ko ie Še v ° P °^‘ J jv se vse v p 0v ■ in kupite loto. Prodajamo lote na lahke odpili % Podrobnosti zveste pri Iran Range Townsite Co. TORREY BUILDING m DULUTH, UkJi r ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITm™ n- SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORcSir MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV Slovenska t rgovina M — NA NOVO OTVORJENA V MANTEL-N0V1 HIŠI. V zalogi imam vsakovrstno orodje, železnino, pohištvo peči, štedilna ognjišča kuhinjsko posodo itd. Dalje imam v zalogi olje, barve, vrata, okna, sploh vse. kar se rabi pri grajenju hiš. Preskrbujem tudi vsa kleparska in vodovodna dela. Peoples Hardvvare & Furniture Store ELY, MINNESOTA NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA. =\ Nič ni zastonj Vi ne plačate nič več za našo moko kot za katerikoli drugo. Ampak Vi dobite PRISTNEJŠO in BOLJ- MOKO in VEČ KRUHA iz nje kakor iz katerikoli druge. Duluth Universal moka (Najboljša moka za kruh) Poskusite našo pristno ZMEŠANO PŠENIČNO m°L DULUTH UNIVERSAL MILLING CDMPjL (Nadaljevanje na 8. strani.) ■ — — i n n It Naročajte se na največji slov. polutednik "Narodni — r Ugodna prilika za one, ki so se odločili iti na farme ter postati ne^ ^ V severnem delu Wisconsina, v okrajih ah c ° u dobre ,i neodvi sDl ', nnt; akro? Rusk, Chippevva in Priče, je naprodaj mnogo tl ^ ) , c ^"tovarn li farmerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, so papir. Lepe ceste, čista, hladna voda, zdravo P° ne Rastejo vsi oni pridelki, kot v stari domovini. g 0 ji; Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki p L vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovoru. gV , e j ju p r ( Kupujte naravnost od lastnikov. Oglej ® S1 , n s e pričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. — ^ n ja povrne. ' isnie , Za nadaljna pojasnila se je obrniti ° se ^ lu l r ? 1 J raU kee, upravnika: LOUIS BEWITZ, 198 First Ave., mu at- 12 stare domovine. kranjsko. k; . r Ljubljančana v tuji- 110 iku v Damaciji se je f š f.liiančan torpedni moj -.^narice Franc Šin kr mornarice V •. „ 1 „,. \ T esi' lU re čneš je služil že šesto . ; z vršil samomor iz stra- kaznijo. Tudi njegov Zstpoj čas sam vzel življe - W . ic na Viču po daljšem bo- n ovembra Jožef Kr - kani 0 . tobačne tovarne. delavec nan iCia,vtv * J . letno posestnikovo Talimo 17 f jii» ali nameravan zločin? Na- na S * & * ‘ J J -°{o Krivec iz Sp. Kanom; - Joze šla popoldne iz šole do - ^državni cesti neki popot- a k Napadalec je potegnil 6 y O bceštno grmovje, kjer ^ dolgim nožem prisilil, da j ioČeB# Končno se je de- nosrečilo, da je pobegnila. * l V napadalec nameraval, se Otrok je ves prestrašen po- P v f jogo tiku doma starišem, ki ^ - ovadili orožništvu. Kot aretirali orožniki v Barago ljudske neumnosti. To je zdaj naj¬ novejši čudež iz “Novega Lurda” ua Dolenjskem. Lovec se smrtno ponesrečil. ^ Ile k k m ' se -) e Podal z večimi tovariši na lov v Zgornjo Kanom - ljo rudar Ivan Felc iz Spodnje Idrije. Lovili so vsak zase, zatega¬ delj ga prvi dan niso pogrešali. Ko ga pa tudi drugi 'dan ni bilo domov, so ga šli iskat. Našli pa so njegovo truplo pod pfečino ob le iadevo Umljivega so ®7lio vaganta Antona in ga izročili sodišču. SS7* Grosupljaft gostil - fc, ; *, ar Ivan Garvas. 'Mii so v Ljubljani: Josip Lrdorfer, u rar > ^ ^ et ' — Mihael iTrtnik, hči žel. delavca, 1 dan. — 'Ifarim Marinčič, žena kaj žar j a, j Ie t 1 Vera Stepišnik, hči la - Koranta, 4 mesece. — Helena Ro - ®aB, mestna uboga, 79 let grava ukradena. Izpred gostil¬ ne pri Češnovarju je bila ukrade- L belo sivkasta krava. Mogoče je tudi. da ?e je žival odtrgala ter iakam svojo pot na. barje, med¬ tem ko je imel njen gospodar opravka v gostilni. Kdor bi vedel lake podatke o tej ukradeni oziro¬ ma izgubljeni kravi, naj jih sporo" oi na naslov: Anton Mikolič, Že- linije h. št. 21, — ali pa pristojnim oblastem. Konj odgriznil uho. 60 letnemu delavcu Jakobu Trškanu v Zeleni jami je odgriznil konj, ko ga je okmnatoval, desno ulio. Iskati je *> moral pomoči v deželni bolnišnici. Umrla je v deželni bolnišnici M. Elizabeta Lapajne, vdova že - j lezniškega mojstra z Javornika, v starosti 59 let. Najnovejši čudež v “Novem Lurdu,” Z Dolenjskega nam po - • roeajo: Nekaj časa smo zdaj pu- i stili Gorenjce, da so se proslavljali brzdaj menda že svetovno znanimi čudeži “vodiške svetnice.” Zdaj k& je ta gorenjski čudež varno shranjen pod ključem, bo nemara dobro, če se občinstvo opozori tu¬ di na čudeže, ki so se med tein ča- s® 1 dogodili v “Novem Lurdu.” : Kajbolj zanimiv je oni čudež, s ka dterim se bo pečalo novomeško so - disče. Deležen tega čudeža pa je Kristusov namestnik Lešja! P !1] k v št, Jerneju. Ta sveti mož DM dobro živi in nobel se vozari i; ofe, '°g- b T a dolenjski železnici, kjer . n J e govi duhovni bratje vozijo aradno v 3. razredu, je za n-ovo- arškega župnika zdaj že II. raz - premalo. Rad bi, kakor kakšna «-eelenca imel svoj voz z napi - ?v® : Tukaj-in tako se vozi čudo" -* ec , župnik v Novem Lurdu. ■ 01 'Ia ima častiti Kristusov na - * e dnik tudi še kakšne druge po- ‘ Pe)e , kratkomalo: on potrebuje uenarja, še več denarja. “Vodiš- J s 'etnica” mu je kolikor toliko ^° Kovom Lurdu” pred njim ^‘Uial lastnik parcele, na kateri g/Novi Lurd.” Tako bi iz o a 1 / ron je pobožni mož izraču - Par -i "* e ^Metie (lastnik dotične m, ^'5 e ) prejel od pobožnih ro - ko ■ ' ln sicer se v tistem času, v J e v ravno tu gospod župnik no¬ ta "v kemu sodišču pisal, da je res ka ° V ' bur d” pravzaprav veli" žamdt Slepari . ja ’ Zda ^ ko ^ isti škof Vebko sleparijo sebi in v 0 11 v Prid pojdagoslovil za pra- ln ° e / kvei10 in versok svetost, bi kaks/- rad s P rav K ' v svoj (ali spravil njim v "“P žep ’ ' J 0 K-metjfe pobrali ltot dokaz / ea dri \g) žep, kar so pred Belem potoku. Padel je 30 m glo - boko in dobil pri padcu smrtne poškodbe, zlasti je imel veliko ra¬ no na glavi in zadaj. Najbrže je na večer v temi zašel in se v skalo- vitem gorovju ponesrečil. Rudar Ivan Felc je bil še le 45 let star in zapušča ženo in več nepreskr - bij enih Otrok. Napad. Dne 26. m. m. je 29 let¬ nega posestnikovega sina France¬ ta Jakopina iz Studenega, okraj Lož, ko je šel okoli 10. ure zvečer domov, zavratno napadel na ob - einski poti med Glino in Studenem neki človek ter 'ga s kolom tako udaril po glavi, da se je nezave" sten zgrudil na tla. Ko se je Ja¬ kopin čez nekaj časa zavedel, se je splazil do kmečke hiše, odko - der so ga spravili domov. Jako - pin ima razbito lobanjo, izgubil bo bržkone popolnoma sluh in tu¬ di morebiti ne bo več okreval. Dejanja je sumljiv neki 29 let star fant, s katerim je poprej popival v meki gostilni. Orožništvo je osumljenca aretovalo in izročilo sodišču. Vodiška svetnica Johanca, ki je “švicala” telečjo kri in se pokori sedaj za svoje svetosti v zaporih ljubljanskega sodišča, je imela vnetega častilca tudi v prečastiti osebi našega župnika.Enkrat jo je gledal sam v Vodicah pri “švi eanju” in to ga je tako presunilo in pretreslo, da je pobožno pdju bil njene rane in namočil svilen robec v “izšvicani” krvi. Ta ro bec je potem kazal v jeseniškem farovžu svojim najbrumnejšim ovčicam. Pripravljal je v “Domu tudi veliko romanje v Vodice k sveti Johanci. Še ko je cul in ko šo pisali napredni časopisi, da je Johanca s pomočjo duhovnikov sleparila naše nevedno ljudstvo, je še vedno trdil, da verjame v čudodelno moč Johanieino. Šele ko so orožniki Johauco aretirali in sedi sedaj v zaporu ter premi - šljuje o milostljivi timp.dB.ieJsče šljuje o minljivosti tega sveta, je sramežljivo skril svoj svilen ro - bec, namočen v telečji krvi, in noče ničesar več čuti o presveti vodiški Johanci. Sedaj lahko vsak vidi, da je vse skupaj le larifari. Nevaren tat aretovan. Slaibogla- sni Franc Kržmamc, katerega že sodišče in policija prav dobro poznata, in ima tudi za mesto in cel policijski okoliš prepovedan povratek, se je že precej časa po - tepal okoli in se izogibal svojega kraja Gline, odkoder je češče sura knil tudi v Ljubljano. Sedaj ja nazadnje lavoliral po Trstu, kjer se mu je zopet zljubilo po Glincah in Viču, kamor je pred kratkim prišel. Zopet ga je pa roka pravi" ce zasačila in moral je v zapor. Kržmanc je bil zaradi tatvine, go¬ ljufije in reverzije že cesto pred- kaznovan. Nesreča. Ko je v Ljubljani ko - vaški mojster na Lepi poti št. 1 Josip Kunstler podkoval . konja, ga je ta udaril in znatno poškodo¬ val na levi nogi. Rop in umor. Na kranjsko - pri¬ morski meji pri Sinadolah poleg Senožeč se je dne 4. novembra po 8. uri zvečer**zgodil roparski umor. Umorjen je bil Matevž Škrjanec. Voz, na katerem se je vozil je bil 'napaden, je bilo kraj cestnega jar ka nekaj možgan. Ko so konji sa¬ mi domov prišli in je gospodar videl, da je voz krvav, je šel Škr¬ janec iskat. Našel ga je blizu me - sta napada, onstran jarka brez- zavestnega. Pomagati pa mu ni bi" l-o in je po hudem trpljenju ob 4. zjutraj umrl. Škrjanec je bil oro - pan in je bila njegova suknja od- nešena kakih 130 korakov. Sumi se, da je bil napad -namenjen, Škr- janeevemu 'gospodarju Francu Če¬ hovinu, veletržcu s senom, a uso - da je zadela Cehovinovega dolgo¬ letnega hlapca, ko se je vračal iz Trsta. Umorjeni hlapec je bil vrl poštenjak in priljubljen -v cele-m okraju. Star je bil 55 let in je več kakor 35 let zvesto in pošteno o- pravljal furmansko službo ter si s svojo pridnostjo pridobil precej lepo premoženje. Zapustil je ydo - vo in šestero otrok. ŠTAJERSKO. Od Male nedelje pri Ljutomeru. (Slabe varnostne razmere.) Pri nas so požigi in razna nasiJstva kar na dnevnem redu — prav ka¬ kor bi bile -kje -v Albaniji. Posest¬ nici Gregorič v Moravcih je nekdo letos porezal -mnogo trt in sadne" ga drevja ter ji napravil mnogo škode, sedaj pa ji je parkrat za - poredoma potrl vsa okna. Ljud - stvo pravi, da dela to neki Vin - cencij Vrbnjak, po domače Petek, ki ima z omenjeno posestnico neka nasprotja. Pri Mali nedelji je ven¬ dar sedaj orožniška postaja. Ali ne Stori ta svoje dolžnosti v polnem obsegu, da bi enaka nasilstva kot v slučaju Gregorič ponehala? Obesil se je v nekem gozdu bli - zu Maribora 17 letni kontorist Jožef Legat, in sicer zaraditega, ker so 'ga stariši zaradi prelum - pane noči okregali. V Gaberju pri Celju sta na pra¬ znik posilila tovarniška delayca Franc Lampret in Janez Gross de¬ vet let staro deklico, ki je vsled te¬ ga hudo .zbolela. Ponesrečil se je posestnik in ko-njač Anton Žnideršič pri Vran¬ skem. Padel je s poda in se tako potolkel, da je na poškodbah umrl. Iz Rajhenburga. Na tukajšnem pokopališču je bil lani pokopan pravoslavni avstrijski vojak iz Bo sne. Med železnieno vožnjo je si" rornak nenadoma u-mrl in pokopali so ga z vsemi vojaškimi častmi v Raj-henburgu. Župan rajbe-nbur - ški mu je hotel dati grob osnažiti za minule praznike — a se mu je to prepovedalo, češ, da omenjeni vojak ni naše vere. Za to brezbriž - nost proti ubogemu avstrijskemu vojaku bo gotovo naša č. duhov - čšina še posebej odlikovana. Zgorla je v Grandošku pri sv Lenartu v Siv. Goricah viničari - ja posetnika Janeza Grilca. V vi¬ ničari ji ni ni.kdo stanoval. V Št. Petru pod sv. Gorami je poštar Mihael Tanšek neznanokam pobegnil. Revizija poštnega urada je pokazala, da je poneveril nad 12000 kron. Ta-nšek je bil poprej poštni o-ficijant v Celju. Poštar je bil še le 3 leta. Iz Maribora. Zaradi slabega šolskega izvestila sta neznano kam izginila 14 letna realca Friderik Kislich in Julij Godor. Umrl je v Jarenini 77 letni vete ranBoštjan -Pehan; služil je še pod Radeckim. Umrl je pri Sv. . Benediktu v Slo-venskih goricah v četrtek dne 6. t. 'm. posestnik Janez Žel. Z njim lega v grob veren in narodno za - veden slovenski mož, škrbe-n go - spodar in velik muzikalični talent. Pokoj-ni je bil oče g. Ivana Žel, kanonika v Velikovcu na Koro - škem. Mesto Slovenska Bistrica misli v 1. 1914 graditi vodovod in elek - trično centralo. Poročil se je 1. t. m. pri Sv. Ro" ku o-b Sotli nadučitelj g. Josip Cencič z gospodično učiteljico Fi¬ no Belšak. Umrl je v Celju davkar Anton Pichl, star 52 let. Samomor. V noči 30. oktobra se je obesil v Št. Juriju ob juž. žel. višji vrtnar na deželni poljedel - ski šoli L. Šantelj. Rojen je bil leta 1881. v Rubijah pri Gorici ter je izvršil samomor bržkone žara - di finančnih težkoe. Pes kot rešitelj. Iz Celja poro - čajo da je šel zlatar Pacchiaff s svojim psom na izprehod k Savi¬ nji. Nenadoma pa je začel pes vo¬ hati, tekel je k Savinji in k svoje¬ mu gospodarju nazaj Pacehiaffo je postal vsfed tega pozoren šel je k vodi in našel v njej nezave¬ stno žensko. Po nekaterih pois - kusih se je posrečilo spraviti jo k zavesti. Biia je neka 19 letna ria * takarica, ki je hotela izvršiti sa¬ momor. Premesli so j'o v -bolnišni - co ter bo sčasoma okrevala. Žrtev svojega poklica. V Ptuju je zdrobila lokomotiva obe nogi pripenjaču Brezniku. Revež je v bolnišnici v strašnih bolečinah u-mrl. Iz Celja. Konkurz je napovedal tukajšni slaščičar Petriček, seve - da nemškutar. Začasni upravitelj konkurzne mase je odvetnik dr. Ernest Kalan. ski duhov-niki na zadnjem zboro -1 Policijski stražnik v boju s pi- vanju v Splitu, proti nasilstvu pa -1 jancem. Na R e ki je napadel pij a" peške kurije in škofa glede slo-[ni delavec Mihael Benzan policij- vanskega boguslužja, so odgovori-1 skega stražnika Krmpotiča in ga le cerkvene in ja-vne oblasti z na - siljem. Papež in škof- hočeta tna vsak način oropati Slovane svoji-h pravic in vreči popolnoma njihov jezik iz katoliške cerkve. Celo naj navadnejše molitve v slovanskem jeziku so jim odveč in z vso silo delajo na to, da bi uvedli popolno latinsko liturgijo. V Splitu so are - tirali pred kratkim cerkovnika ta- mošnje župne cerkve in njegove - ga si-na, ker sta nabijala na stene letake, ki so pisani proti škofu in proti župniku. Nato se je vršila v zakristiji hišna preiskava. Pri preiskavi so našli baje več stro - jev za poinnoževanje letakov. S te¬ mi stroji sta cerkovnik in njegov sin napravila tudi leta-ke, katere sta nalepljala. Letaki so vsebovali edino le sklepe zadnjega javnega žboro,vanja slovanskih duhovni - -kov s pozivom, da naj bo ljudstvo v boju za svoje narodne pravice solidarno s svojimi pravimi narod¬ nimi duhovniki. Samomor vojaka. V Gorici se je ustrelil v deželnobrambni vojaš niči 21 let-ni Josip Zorc, do-ma iz Tolmina. Bil je takoj mrtev. Vzrok samomora je -bržkotne mržnja do vojaškega stanu. Strop se je udrl v II. razredu ljudske šole v Ronkih. En del stropa je padel na tla, drugi večji del pa je obvisel. Učenci in učitelj pravočasno pobegnili. K sreči PRIMORSKO. Proti slovanskemu boguslužju. Sklepom ki so jih sklenili slovan - so je padel del stropa na prostor, kjer ni bilo klopi. Nesreča na železniškem tiru. Pred železniškim prelazom pri Ronkih je stopil posestnik Frane Brešan, ki -se je vračal pozno po - noči domov z enovprženega voza in pustil konja, -da je šel počasi na¬ prej. Ko je prišel do prelaza je za gledal konja in voz na železniškem tiru, obe zatvornici pa sta -bili za¬ prti. V istem času pa je pripeljal ■v smeri iz Gorice brzovozni tovoi 1 - ni vlak. Brešan je skočil h konju in ga hotel potegniti s tira. Toda prestrašen konj ni ubogal. Stroj je trčil v voz in ga zdrobil, konj je odletel v jarek in obležal mrtev, Brešan pa je o-stal nepoškodovan. Vlak je prišel v ronki s 15 minut zamude. Škoda znaša čez 600 K. Dvatisoč let stara kultura, s katero se avstrijski Italijani radi postavljaoj pred na-inl Sl-o-veiici, se zlo očito -kaže nekod v Italiji. O njej priča sledeči slučaj: V neki vasi blizu -Sirakuze v Južni Itali¬ ji so se bili prvi ravnokar minulih volitvah 'skrutinatorji nekoliko za mudili, in ker je rok zaključitve volitve že potekal, je hotel vladni komisar izbrati kar izmed volil - cev nekaj oseb, ki bi seštele gla - sove in sestavile protokol. Pa ni šlo •— kajti med navzočimi volilci ni bilo ni enega, ki bi znal pisati ali brati! Pa še, “Lega” ustano - vij a italijanske šole za —- -Slova - ne! Zasačeni tatovi. Policija je za¬ sačila dva tatova, ki sta se bila oglasila v potovalni urad v ulici Lazzaretto vecehio v Trstu. Osem policijskih stražnikov je udrlo v pisarno z revolverji in poštenjaka sta se takoj udala. Bila sta ravno pričela “delati” pri železni bla¬ gajni, -v kateri se je nahajalo 8000Q kron. Trgatev v Istri. Kringa v Istri: Trgatev je dokončana. Vino je že v sodih. Vi-na je več nego lani. Vino je boljše nego lansko. Cena mu je 34 do 38 kron za hektoliter. Vino je belo in črno. Letina je le " tos prav dobra. Vsega se je obilno pridelalo. Umrl je pri Sv. Ivanu pri Trstu posestnik in gostilničar “pri Fran ca” Franc Živio. Nova železnica skozi Istro. Žu - pan v Umagu, Peter Manzntto, je dobil vnovič za leto dni koncesijo za prehodna tehnična dela za zgradbo železnice iz Salvora po¬ stajališče železnice Trst — Poreč čez Uma-g in Mo-tovun do Roča (na železnica Divača — Pulj) ter z Lupoglava iste železnice v Ma - tulje — Opatijo na progi južne železnice. Požar v trgovini. V trgovini Ivana Malviča na Reki je izbruh nil ene preteklih noči požar, ki je glasom zatrjevanj lastnika pov - zračil 60.000 kron škode. Preiska va je dognala, da so bili vlomili v trgovino tatovi, ki so zanetili ogenj ali iz jeze, da niso mogli ni¬ česar pravega nakrasti, ali' pa po neprevidnosti, pustivši v trgovini kako gorečo svečo ali tlečo ciga - reto ali kaj sličnega. Trgovec je bil zavarovan -za 80.000 kron. je z nožem smrtno nevarno ranil. Benzan je bil pijan in je planil nad -stražnika, ker mu je le-ta hotel 'braniti na ves glas kričati in prepevati. Zadel je Krmpotiča tri¬ krat v glavo, doči-m ga je stražnik le enkrat mahnil s sabljoj. Ljubosumnost. V bližini -bolni¬ šnice v Trstu je hotel ustreliti 26 letni Ivan Segvin iz Proseka svojo soprogo. V zadnjem trenu - tku inu je izbil -stražnik samokres iz roke. Žena, -ki je bila babica, je. pobegnila. — Segvi-n, -ki je šele štiri leta ože-njen, je izpovedal, da je že del j Časa ljubosumen na že - no. Pred par dnevi je dobil v nje¬ ni omari ljnbavno pismo iz Vidma. To ga je tako razburilo, da se je hotel nad nezvesto ženo maščeva¬ ti, ni pa imel namena žene usmr - titi. Žene še niso dobili. Nerednosti v državnem uradu na Reki. Guverner na Reki je od¬ stavil ravnatelju Antona Ravasi - nija ta-mošnjega davčnega urada Vzrok tega je temeljita preiska - va, ki jo je izvršila vlada pri raz - nib državnih uradih. Pravijo, da so za celo vrsto let nazaj vse bilan¬ ce popačene in da se je v Ravasi - nijevem uradu zelo zanikamo po - slovalo. Kuga v Trstu? Iz Trsta: Na par niku “Sofia Hohenburg” je umrl neki mornar ob sumljivih znaki-h, ki bi utegnili kazati -na kugo. /P KOROŠKO. Neznanec ob Dravi. 4. t. m. je zapazil stražnik v Beljaku ob Dra vi -moža, ki se je Slačil in metal ob¬ leko v vodo. Stražni-k je skočil k njemu in ga prijel ravno v tre - not.ku, ko je hotel že skočiti v vo¬ do. Odpeljal ga je v bolnišnico. Mož ne govori nič, pri sebi nima nobenih listin in še sedaj se ne ve, kdo je. Brata okradel. Pri nekem pose¬ stniku v okolici Trbiža sta služila brata Matija in Edvard Mlekuš iz Bovca. Pred nekaj dnevi je izgi - nil Edvard neznono kam in je od¬ nesel sabo več 'bratove obleke in čevljev in okrog 180 kron denarja. RAZNOTEROSTI. Akademija za kaznjence. Naj¬ bolj čudna akademoj-a na svetu je gotovo v severni Sibiriji in si cer “Akademija kaznjencev.” Listan-ovili so tam dijaki, ki so bi - ili izgnani v Sibirijo, ker so se ude ležili ruske revolueije 1. 1905 - 1906. Je to nekaki znanstveni za - vod, na katerem se je izvršilo že marsikatero znanstveno delo. Na¬ men te akademije, ki je ustanov ljena na vseskozi znanstvenem te¬ melju, je raziskovanje severnih otokov. V to svrho izvršuje zavod pripravlj-al-na dela in z dovolje njem generalnega konzula tudi ekspedicije. Za svojo izborno delo so dijaki oproščeni vse-ga prisilne¬ ga dela in razen tega se jim še marsikaj drugega dovoli. O vred - nosti tega dela za znanost si more¬ mo napraviti pojem, če vp-ošteva- mo, da so bile one tri- slavne eks - pedicije, ki so bile na ukaz ruske vlade po-slane na Novo Zemljo v svrho raziskovanja ondotnih kra - jev in ki so se s tako znamenitim rezultatom vrnile, omogočene le s tem, cla so kaznjenci — dijaki — zbrali in pripravili že prej ves po¬ trebni in neizogibni materijah Di¬ jaki so vzljubili svoj, od njih usta¬ novljeni zavod tako, da se mnogi celo po prestani kazni ne vračajo domov, marveč ostajajo raje v Si¬ biriji, da še nadalje služijo zavo - -du. Eden izmed nji-h — za revolu" cionarce na Ruskem brezdvomno nenavadno odlikovanje — je dobil celo državno ustanovo, da izda knjigo, v kateri razpravlja o šte - tju -severnih plemen za vladanja Katarine II. Tudi na polju tehni¬ ke deluje zavod. Nekateri člani te¬ ga zavoda so izvršili stavbo cest¬ ne železnice v Arhangelsku. Nemški cesar in ritualni umor. “Berliner Tageblatt” poroča, da se je cesar Viljem izrazil naprarn nekemu uglednemu Rusu, da ver jame možno-sti ritualnega umora, ker se je tudi v Nemčiji dogodil tak slučaj, a so ga iz političnih o- zirov potlačili.. Velik požar. Iz Bukarešte po ■ ročajo: V Moreniju je izbruhnil grozen požar. Petnajst rovov se je vnelo. Daleč naokoli je vse v og¬ nju. Prebivalci so pobegnili na vse strani.. Ognja ne bodo mogli loka - lizirati. Škoda je ogromna. ROJAKI? Lote v New Duluth-u pri Steel Plant-u, so sedaj dražje in cena bode vedno višja. “Steel Plant bode trikrat tolikšen -kot je sedaj, in to bo privabilo ve¬ liko ljudstva na New Duluthin okolico. Rojaki, ki so bli¬ zu te izvrstne prilike, in kdor ima -denar naj se požuri in naj kupi sedaj loto dokler je čas in si prihrani denar. Steel Plant bode edini te vrste na celem svetu, in vsak si lahko zagotovi bodočnost. Cene lota-m so sedaj od $390 naprej, in k-dor kupi sedaj bo lahko naredil še denar. Za podrobnosti se je obrniti na: FRANK HITTI Bo x 231, Hibbing, Minn., ali Aurora, Minn. ali pa: MAKS VOLČANŠE K, EVELETH, MINN. Miners National Bank, EVELETH, MINN. « * 53 Kapital, preostanek In delniška odgovornost $ 74 . 000.00 Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste . na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah.^ Poselite nas. :* * * KOVALL & SON, ely, minn. GROCERIJSKA IN MANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo eenj. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju,. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. tttsome 'OZfZ* e&minšs in tho Bam comein hma vjomeclav NASA BANKA NAJ BO VA!»A BANKA. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po - jasnita v raznih kupčijskib zadevah vsem onim, ki se obrnejo na nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu po¬ sameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKE. Miners State Bank cnishoim, Minn. Rojaki na Ely, Minn. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI, ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se na JOHN DINSMORE LIVERY TELEFON ŠT. 55 kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo.9 Vprašajte za cene pri nas, kadar kaj potrebujete! JOHN DINSMORE, lastnik. “Narodni Vestnik 99 re 'aste National Herald. Slovenic Sami-Weekly. Owned and published by the Slovenian Prlnting & Publlshing Company a Corporation. Plače of-Business: Dulutb, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Issued every Monday and Ttiursday; subscriptlon yearly $2.00 The best Advertising medlurr. among Slovenlans in the Northwest Rates on appiication fntered as second-class matter May it. 1911 at the post Office Duluth, Minn., under the Act March 3,1879." _ .NARODNI VESTNIK« Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Minn. zbala vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Minn. NAPREDEK SLOVENCEV. > (Konec.) Velik narodni greli je, da- Slovenci ne ku¬ pujemo potrebščin pri svojih obrtnikih in tr¬ govcih, dokler nas ti tako počteno in najbrže boljše postrežejo kot drugorodci. Večkrat se zgodi, da ne more v slovenski naselbini sha jati slovenski trgovec, njegov sosed, nemški Žid, pa bogati od slovenskih dolarjev. Da se ne more narod pod takimi razmerami dvigniti gospodarsko in politično je samovmevno. In to je isto v starem kraju kot v Ameriki. Slo¬ venski trgovec v slovenski naselbini, bodisi ■v Evropi ali v Ameriki, nekaj pomeni. Če se - podpira, se s tem res direktno koristi njemu; vendar se pastuldi koristi narodu, ker je s tem večja-marodna posest, in ta igra v javnosti ve¬ liko vlogo. Vendar pa se obrača v tem oziru na bolje, tako tukaj kakor v starem kraju, in slovenski trgovci in obrtniki napredujejo, si¬ cer počasi, a vendar je napredek po nekate ' rih krajih rezveseljiv. Narodno trgovstvo je za vzgled in blagostanje naroda važno in po - trebno, in delovati je vse povsod na to, da se naše trgovstvo in naša obrt povzdigne, ker to se da storiti brez žrtev. Napredek pomeni za narod tudi napredno ženstvo. Kakošna vrednost je, ako mati maj - hno dete uči spoštovati in ljubiti svoj narod. Imamo sicer Slovenci vrle narodne matere, vrlo norodno ženstvo; žalibog pa, da je nino - go tacih, ki postanejo potunice, kakor hitro de¬ nejo modo kacega druzega naroda na svoj slovenski život. Razveseljivo in za narod veli¬ kanske vrednosti je, če krepi narodne vrste tudi narodno ženstvo in spraylja sad svojega telesa v narodne polke. Matere slovenske v Ameriki, opozarjajte svoje otroke na njih na¬ rodnost, užigajte v njih nežnih srcih ljube - ■zen do svojega naroda, in učite jih materin - ščine. Nikdar ne zabite na narod svoj, in z vašo pomočjo bo narod slovenski vendar dr - žal svoje. Vi, možje, pa spoštujte slovensko ženo, na kateri sloni ves slovenski rod. Mož, ki svojo ženo preobremenjuje z -delom, ki jo tr¬ pinči in zasužnuje, dela zoper svojo lastno feorilst, della, zoper narod svoj. Žena je tako elo - vek kot je mož, ona je tako potrebna za ob * stoj naroda, za obstoj in napredek človeštva kot je mož, zato naj se ji dajo tudii iste dol¬ žnosti in iste pravice kot jih -ima mož. Izo¬ bražen olikan mož naj spoštuje ženo ker tudi to je napredek. Najpomembnejše je, da se tako veselo raz¬ vija narodna zavest, čeravno ne povsod. Kdor ve, da je Slovenec, ta bo storil in delal vse Slovenstvu v korist. Zavednost je podlaga za ves bodoči razvoj. Rimljani in Grki so bili ta¬ ko zavedni, da jim je bil .vsak tnjee barbar. Zato pa je rastel njihov napredek, dokler jih ni visoko življenje strmoglavilo v smrt. Za - vednost narodna se pojavlja vedno živejše med Slovenstvom tako v Evropi kot v Ameriki, in to nam naj daje upanje do napredka. Časni - ki slovenski so narod prerodili, ker časniki »o najboljša univerza za izobrazbo narodov, za povzdigo narodne zavednosti. In iz dopisov in razprav v časnikih odseva duh, ki jamči, da je’ slovenski rod prepojen z narodno zavednost - jo, in dia stremi potom nje -dvigniti se naprej in navzgor. “Napredek Slovencev” je naslovljena ta razprava, 'in sme se trditi, da leži glavni del tega napredka šele v bodočnosti. Bodočnost nas bo dvignila v prosveti’in v blagru, če se bomo izobraževali sami potom časnikov, ki so najboljše useueelišee vsakega naroda, če bo¬ mo, zgradili doma in v tujini Slovenske Do - me, ki naj bi bili šole naroda, ki naj bi bili slovenske trdnjave, ki naj bi bili slovenske oaze, kjer bi se zbiral slovenski svet posebno tu v puščavi tujine, ter maj bi gojil moderni - zem in višjo kulturo. Brezdvomno je, da se dviga narodni čut, in ta čut bo dovedel Slo - venstvo iz vraževere v znanstvo, v izobrazbo, katere -dve stvari ste temelj vsakega napred ~ ka. Pred 60 leti še le se je začelo zbujati slo¬ vensko ljudstvo, in v tej kratki dobi se je pov- spel narod iz popolne teme v mnogo svitlejši dan, klerikalizem in alkoholizem, te rakrame naroda se vsaki dan bolj uvidevajo,'zato imeti smemo upanje, da bo narodno drevesce ki je še šibko, raslo dalje in bo postalo močno Č vo. Že naraven razvoj je, da iz malega r a veliko; a poleg tega je narodni čut kakor,vo da na mlin napredka. Nekoč bo tudi za staro Slovenijo napočil čas, ko se ne bo treba tru moima izseljevati, kajti tudi Slovenija zadobi va večjo politično in gospodarsko moč, in ka dar bo dobila trdne trne je, vporabljale se bo do lahko moči, ki se vporabljajo sedaj za obrambo mej, v povzdigo -vsega istega kar je zaostalo. Zato je pa treba prizadevanja; in narod, in ž njim sami sebe, -bomo dvignili hi¬ treje in višje, če bo storil vsak nekaj v prilog naroda, če bomo opustili zavist in mračnja štvo, če bomo hrepeneli po izobrazbi in napred fcu, če se 'bomo skupno izobraževali in posve tovali, če bomo skupno nastopali, če bomo združili v tako močno pest, da je nobena sila ne bo mogla odpreti. Tako fizično kot dušev no delo se zamore zvršiti edino le s prizade vanjem, zato, naj pa tudi vsak stori in žrtvuje nekaj, da bomo dvignili narod 'naš v višjo civilizacijo in s civilizacijo v višji blagor. V bodočnosti tor a j leži napredek, a treba- je dvojnega dela, če hočemo napredovati, ker drugi -bodo v bodočnosti tudi napredovali. Nam je toraj skrbeti da dojdemo -druge na - pre-dnejše, in, da ostanemo ž njimi na isti sto¬ pinji. Zato — narod zavedaj se !■ Vsem je -za pel slavni Aškerc besede, ki sem jih bil napi - sal v uvodu: “Hej, vstanite — !” Pustimo na klonjenost do tujcev, ki jo zlorabljajo, pusti¬ mo, mlačnost in ozrimo se na druge narode, ki niso -mlcieni, ampak so narodno sebični in zato napredujejo, zato so močni in rešpektirani. Boj‘za prednost je vse povsod, in čim zaved nejše se bo Slovenstvo borilo za napredek, tem večje, 'tem -sijajne j še zmage bo doseglo. Bori naj se pa ne samo. inteligenca, ne samo delavec; bori naj se tudi obrtnik in trgovec; kdor ]3a neče storiti ničesar za napredek na roda, k-dor je mrtev in nezaveden za vsako na¬ rodno delo, istemu je pa pokazati hrbet in na povedati bojkot. Napišimo na naš narodni pra' por: “Z uma svit-lim mečem naprej!” Na¬ predek leži le v nas, v naših srcih, v na¬ šem razumu, v delu naših rok! Delati moramo za razvoj, za napredek vsi, potem bomo šele narod ki nas bodo spoštovali tudi nasprotni - ki in ne ( 'bodo govorili več o nas kot o divja - kih, o hlapcih, o Austrians. V duševnem in telesnem -delu je napredek slovenskega naro - da, zato vam kličem s Stritarejm: Tvoj bo-de venec zmage nekrvav: Naprej, moj rod - “Naprej zastava slave!” PISMO IZ BOLGARIJE. V balgarskik listih je še vedn-o na dnev - nem redu vprašanje, kdo je zakrivil bratomor¬ no vojno -med Bolgari in Srbi in s tem kata - stro-fo, ki je zadela Bolgarsko. Razprave o tem vprašanju se udeležujejo tudi socijalistični listi, ki razkrivajo vse po - drobnosti, ki se nanašajo na to vprašanje, z največjo brezobzirnostjo. “Narod,” glasilo takozvanih širokih soci¬ alistov, je priobčil originalno besedilo onih brzojavk, s katerimi je izdal vrhovni po - veljnik, general Savov, dne 23. junija 1913 ukaz za splošni napad na srbsko in grško ar - ma-do. Da je organ širokih soeijalistov v polo - žaju reproducirati v originalu one zaupne in samo vojaški upravi znane depeše, je dokaz da je socialistično glasilo v najintimnejših zvezah z najvišjimi vojaškimi krogi. Prva brzojavka se glasi: “Zelo nujno! — Od glavnega poveljstva. Sofija, -dne 28. junija 1913 ob 8. zvečer. Spre¬ jeta v Radovištu, dne 28. junija 1913 ob 8. in 25 minut zvečer. Poveljniku 4. armade. Da 'bi naše brezdelje proti srbski armadi na eni strani slabo ne vplivalo- na duševno razpoloženje naše vojske, na -drugi strani pa da bi ne hrabrilo še bolj protivnikov, zapo - vedujem, da na najenergičnejši način napade¬ te sovražnika na vsi črti, ne da bi pri tem razkrili popolnoma svojih sil in ne da bi s'e zapletli v odločilen boj, in se potrudite, da se ustavite tik pri Krivolaku, na desnem bregu Bregalnice, ob vrhu Bogoslov, med vasmi Šta- hop in Dobrovo. Priporočati je, da pričnete napad zvečer in nadaljujete boj skozi vso noč na celi črti. Ta operacija se naj izvrši jutri 29. junija zvečer. Poveljujoč generallejtenant Sa- ov. — Številka 5597.” Druga, takisto šifrirana brzojavka, se gla-si: / “Od vrhovnega poveljstva. Sofija, dne 30. junija 1913, ob 3. in 55 -minut popoldne, spre' eta 30. junija 1913. ob 5. 15 minut popoldne. Zelo nujno. — Radovošte. — K direktivi štev. 24. — Z direktivno št. 24 sem zapovedal, naj 4. armada nadaljuje svoje ofenzivne ope - racije, 2. armada pa se naj potem, ko je za- vršila operacije pri čajazi, koncentrira na do¬ ločeni točki v svrho, -da napade Solun. Go - spodje poveljniki armad naj uvažujejo, da se te naše operacije proti Srbom in Grkom iz- vrše brez formalne napovedi vojne in sicer v prvi -vrsti iz teh-le razlogov: 1. Da dvignemo do najvišje stopnje duh naših vojsk in -da vojake navadimo, 'da -zro na naše -dosedanje -zeveznike kot žnike. AUSTRO-AMERIGANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. [Nizke cene. — Dobra postrežba ijivi in -bolj odjenljivi. 4. Ker reklamiramo pokrajine 1 , katere ima¬ jo nasprotniki v rokah, -za svoje, je treba de¬ lovati na to, da se polastimo, kolikor sploh moremo, novega ozemlja, predno se velesile vmešajo in preprečijo našo vojno akcijo. Ker je takšne intervencije pričakovati vsa¬ ko minuto, zapovedujemo, da operirate brzo in energično. Četrta armada naj skrbi za to, da za vsa - -Električna razsvitljava. — Dobr ko ceno vzame Vels, ki ima veliko politično kuhinja. Vino brezplačno, važnost. Samo ob -sebi razume, da je prdvsem Kabine III. razreda na parobrodib trba nujno osvojiti črto: Sultan tepe-Kratovo Kliseli. Druga armada bo potem, ko se koncentri -1 m ra, dobila povelje, da napade, ako bodo ope - MARTHA WASHINGTON racije 4. armade to dovoljevale, Solun, v ka-|Na ladjah se govore vsi avstrijski tero svrho bo ojačena z dvema ali tremi bri- KAISER FRANZ JOSEPH I. ga-dami. Ako osvoie zdleznisko progo Krivo' -r, . , , TT -j n ,. v. .. . 7 Druzbmi parobrodi lak-Udovo-Gevgeli naši voji, se naj povsodi, 1 zlasti pri Gevgeliju napravijo mostovi, katere naj zastražijo močni oddelki. Na ta način si zagotovimo go-spodstvo na obeh bregovih Var¬ darja. Št. 5647. Vrhovni poveljnik' general - j lejtenant Savov. ’ ’ Tako se glasita dobesedno ominozni brzo -1 .jeziki. na 2 vijaka KAISER FRANZ JOSEF L, MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. javki generala -Savova. Iz .njih je jasno raz -| ob f^ ^ glatm^astop ; aSml St PHELPS BROS. & GO., General Agents, vidno, kdo je ukazal napad na Srbe in Grke in s kakšnim namenom je bil zapovedan ta na¬ pad Iz vsega je jasno, da je povelje za napad , 2 Washin ^ on st New Yor * izdal general Savov, m pa se dognano, ali je| all ^ a njih pooblaš6ene zastop j£ e Zedinjenih državah in Canadi to -storil iz svoje inicijative, a-li na ukaz od druge strani. Ta stvar je še nepojasnjena, -ker se general Savov še vedno ni vrnil iz Carigrada in ni spregovoril v svojo obrambo še niti besedice. i Splošno se govori, da se Savo-v v-boee ne vr¬ ne več v domovino. Ako -se to -zgodi, potem bo to -dokaz, da se čuti v resnici krivega in se vsle-d tega boji povrniti se v domovino ker ve, da ga v tem slučaju -čaka zaslužena kazen. Pa naj bo že tako ali drugače, eno je či - sto gotovo, da 'bolgarska javnost ne bo preje mirovala, -dokler se ne dožene nad vsak dvom jasno, kdo je pravi krivec strahovite bolgar' ske nesreče. Pain ■"*' Prežene kostnice, „«5“™ g‘M .1, !r ganj 0 « bolečine m eJ Dstii, n bolečine ein trdosti ^ Dvrstuc zdravilo ge :*'j J11 > in - ne ’ za bromost C kak O f* * ozdravi prehlajen } * m nahod. Zabr a J v ff°> bol J pij 1 scanje v prsih. Ozdravi glav obol 4—5 kapljic v koza Zobo}) o! vrsto. vnetja grla. Če se užije (4 kaplj se v de) je izvrstno 'zopeTjT/ ko? ' 6 -' neprebavljivi. P krc v Pristni expell er pride y želod* kakor ga kaže slika PAZITE na zavo ponaredbe" Kredne 25 m 50 centov stekleni. ea v lek tr eb a Ar 9 ’ J „vid* .re v F - Ad. Richter^ 74-80 WASHINGT0N STR NEW Y0RK. na sovra - ne- 2. Da prisilimo rusko politiko vzpričo varnosti, da izbruhne vojna med zavezniki, da se požuri z razrešitvijo vprašanja zavlačuje. je ne 3. Da prisiliimo nasprotnike s silnimi udar¬ ci, ki jih jim bomo zadali, da bodo bolj sprav DRŽAVA IN STANOVSKO VPRAŠANJE. Povodom otvoritve državnega zbora je ne¬ dvomno najraizveseljivejša okolnost, de se je zbornica takoj posvetila razpravi o malem fi¬ nančnem načrtu; kajti obupen -položaj uradni- štva zahteva -nujne pom-oči. Važnost tega ko¬ raka potrjujejo besni protesti “Arbeiterzei- tunge,” ki bi 'bila namesto tega stvarnega dela raje imela brezkončne debate o vseh mo¬ gočih vprašanjih notranje in zunanje politike. Ta protest je treba pribiti, ker na-m je naj boljši dokaz za odkritosrčnost, s katero se soc. demokratična stranka -bori za koristi državnih uradnikov, nastavljencev in slug. Ko se je ne davno na Dunaju vršil velik uradniški shod, da uradniki izrazijo svoje želje, je prišlo na sh-od nič manj kakor 15 poslancev te stran - 'ke, da bi iz vseh svojih moči hujskali uradni' štvo proti vladi in obema nem-ško-meščanski - ma strankama. Sedaj -pa, ko so prišli v raz - pravo zakonski načrti, od katerih je odvisno pokritje za zvišanje plač, je soc. demokrati - eno glasilo zavpilo in zahteva, da se te predlo¬ ge -zavlečejo! Tudi tedaj, ako bi razprava o političnem položaju podala najgloblje vpogle¬ de in bi ne bila samo prazno govoričenje, — ali bi imeli uradniki od nje kako korist? Upa- je, da -se bo to spoznanje uveljavilo tudi v uradniških krogih. Seveda skrb države za njene uradnike ne sme biti zaključena -s srečno-rešitvijo malega finančnega načrta in službene 1 pragmatike. Zvišanje plač ostane brez učinka, ako ga ta - :>oj požre -zvišanje potrebnih izda-dkov. Po dosedanjih izkušnjah je pa treba biti na to precejšno gotovostjo pripravljen, zlasti z ozirom na stanovanjsko- najemnino. Država naj bi zato -storila korake, ki bi jamčili, da bodo vsote, namenjene za upostavljenje nor¬ malnih živi jenskih razmer uradnikov, tudi svoj namen dosegle, ne pa končno služile le povišanju sveta za mestne stavbe. Seveda ima država sama korist od povišanih najemnin, ker se obenem avtomatično zviša hišno najem' ninski davek; na to pa naša vlada k sreči ne miši, ker bi bila -drugače tudi -brez posebnega pokritja izvedla povišanje uradniških plač. Upati smemo torej, da prizadevanje za večje udejstvovanje države na polju stan-ovonjske pr'eskrbe za uradništvo ne bo zadelo na fin-an- čnopolitične pomisleke. Nekaj je država v-sekako že storila, zlasti uprava drž. -želznic in tobačna režija. Do kon¬ ca lanskega leta je uprava drž. železnic za svo¬ je uslužbence zgradila 466 hiš s 4373 stano - vanji in so znašali stroški 24.7 miljonov kron; tačas je v delu nadaljnili 53 hiš s 648 stano - vanji za 5.2 miljona kron, in sicer so to vse - skoz družinske hiše z največ 4 stan-ovonji in vrtovi. Vse to pa je seveda razmeroma neizmer¬ no malo. Državnoželezniška uprava je vrhu tega dotične hiše le deloma zgradila na la¬ sten račun, drugače je pa le ma ta način so " delovala, -d-a je spl-ošno koristnim stavbenim zadrugam izposlovala posojila iz fonda za pre¬ skrbo stanovanj. Deloma je -tudi svoje hiše dala v.najem stavbenim zadrugam -pod pogo T jem, da preidejo hiše v njihovo last, -kakor hi¬ tro bo plačana zgradbena glavnica; na ta na - cm bodo te prej ali slej zopet prišle na zem - lj-išfci trg. (Konec prihodnjič.) Ne mislite, da letos ne bo zime. Naše zim« so še vsikdar prišle, zato pripravite se. e Stroški kurjave zmanjšami Cole-jeva Radiant peč za trdi premog (z magacinom) j e popolnoma drugačna peč kot so se izdelovale več let. COLE*S RADIANT HEATER potrebuje manj kurjave kot druge peči za trdi premog — ona hitro razgreje — ona drži delj ogenj — ona bo dala več toplote za dlje časa z enim napolnjenjem s premogom. Ta peč vzame manj prostora kot “base burner”, ona daje isto temeljno gor koto in isto svetlobo kot drage tleče peči; njo je ložje prestaviti in postaviti. Tede stvari dajejo tej peči prednost: prvič se da ves du- šek zapreti, radi česar je mogoče kontrolirati ogenj in držati počasni, varčni ogenj noč in dan z enkratnim napolnjenjem peči; drugič velika obširnost in površje peči oddaje vso to¬ ploto od velikega počasi gorečega ognja; tretjič, priprava, ki sili, da zgori tudi 1* * 1 1 • 1 V • • 1 • V f • • •! t plin, in skrbi, da peč ne zaganja nazaj, brani dim in vhajanje nevarnih plinov. Cena $22.== do $33.== v treh velikostih B complete housefurnishers ^ AYHA & (a Second Avc. W and First St. Greje enakoni= ers==zgoraj, na straneh in E- P 11 lite jo z 120 pr 1 dajo zato •at pozna lahk' r T n 0 B □ E SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA 405 W. Michigan St., DULUTH, MINN. Izdaja največji slovenski dvotednik »NARODNI VESTNIK” Naročnina za Ameriko: Za celo leto. za pol leta. 2.00 1.01) Za Evropo in Canado: Za celo leto za pol leta J3.06 1.50 J le jo ' na bkor r;: .jo z lev ipite gl a i ravnim uj za čelj porinite i I strani ii 8 *be prot. boste pr nož na E na vrh no hipom: 5 sinek. ( težite ga •-e pride 1 ko. 6 dev-an; šle okoli toža loe: i devat luoma spod zeti v e Prvo 1 ov< . s k '■^žati p tanke Wati Pfedn; ako ' nad sni p - ^•hs * pod on , s. od i Hc nrv« »ei: It' 6 piljedelstvo in gospodinjstvo. klanje ovac. . tre ba 'klati na suhem ^ prostoru, z ato, če je vo - j» f "| F ^ skoro nemogoče ‘“So previden, da ne bi pri- l* 0 *' Q a m eso. Ovco je jako ^ zabosti na mizi, čctu - P ra ' a aelo lahko zvrši tudi na te .!° t l e h ali pa na slami. Pa- ^ tr eba, da se koža preveč "1'r zagrabite ovco klan m. 'Onadajj I tleče p® snjuidrai ipolnjenjem zgon m plinov. ' II lf 1 j B bite jo z eno roko >za vrat, in jni»o pri 'korenini repa, 'ali pa zadnjo nogo. Za volno jo mi miti, zato ker se 'bo to naj - ferat poznalo na mesu. Vrzite io po lahko na levo stran, in ge jo na tleh z desnim kole - m kakor razvidno iz slike. Pri- b jo z levo roko za gobec, in tegnite glavo nazaj. Zabodite z ravnim ozkim nožem ravno daj za čeljustno kost, ti'k šine- I, porinite nož skozi do naspro - t strani in prerežite z rezom i srbe proti zunaj dušnik, in s la boste prerezai tudi 'žile. Polo- le nož na stran; denite desno lo na vrh glave, in potegnite p hipoma nazaj, da 'boste zlo - ii sinek. Če se sinek ni zlomil, urežite ga z nožem. Paziti je, ne pride'kri na prve noge ali na i® ieranje ovce s kože se rabi ple oboli nog, pri vratu in repu; r°f drugje se s pestjo suva, de božajoči od mesa. S 'kože ov - de vati dokler ni krvavenje JPokoma nehalo. Najprvo je , spodnji del glave, in jezik f Kti ven. Vzemite potem ov - fP rv o levo nogo med kolena L 7 ovco na hrbet, in začnite I*?*} s kože prednjo četrt ; nož p 1 Plošenato, da se ne pre - r, aD ^ e kožice na mesu. Sedaj t Kad ®rto volne od parkljev, t r pnjem ‘delu noige proti vra- E 0 da ostane trikotni kos r* oad prsami. Isto se naredi > sm prednji nogi. . eni je vzeti levo zadnjo no - pn T °^ BSA 8 ? 05 1 s ■t° Op tp3Z9.I9.ld c E* 'xs9qo noAO gl u ! nugpoip, pom E^j -lajajte bite na zat „ a °° e ’ odrežite par fepu. J jem ' le prihodn jič.) 5 a ji e ^ u n °ge in kolena e now * ot devanju s I Pr erp f ’. Venda r je paziti, d; ^8 a'- 0 ^ e ’ katere se ie L* N na prej gg deva OY( boo n ° m v a le s pestjo. E ib Ila :f azne in suhe. Imej ho v S8 t •'I 0 ® 1 ® vode ’ ' da si K p a kl e as ^ «tavi prir m s pestjo stra n s Č ran '-Jnj kožo na vsa s 111 Pleč, biti je pa . 8 , ki ne raz trga tanka S* trebnf BleS0 ' 0diS:traJQ i u i n 0o . u ln na straneh do N Jy. m suva J vedno lah- s Pestjo. Potem od - pestjo od zadnje gi ravno nad parklji. Prereži kožo po sredi in jo pusti viseti za hrbet, pazi pa, da ne pride volna na me¬ so. Odstranjuj s pestjo kožo nad zadnjima nogama nad plešami, do blizu hrbtišča kakor razvidno iz slike. Kadar devaš s kože s pestjo nad zadnjima nogama suvaj kožo stran navzgor, sicer se tanka ko - žica nad mesom rada pretrga in meso bo slaba zgledalo. Pri repu se deva s kože z nožem, in sedaj naj se izreže zadnjica. Potem pri - ini kožo na vrhu in potegni jo nav¬ zdol, da se loči od mesa na hrbtu doli do glave. Odreži glavo v šle nu. Vzemi snažno cunjo, ovij jo v topli vodi in zbriši kri ali ma - deže iz'mesa . V Zatakni nož pred oprsje in pre - reži doli ob dušniku in odjenjaj dušnik. Potem porini nož pred mo šnjo in prereži kožo do oprisja. Odstrani sedaj čreve, želodec in jetra. Potem, prereži mrežco, ki drži srce in pluča, in vzemi ven ta drob. Sedaj se zbriše s snažno cunjo, ki je izžeta v topli vodi, no- trina ovce, in tudi če je treba zu - naj. Potem vzemi ven mrežo, mast ki s lahko ven potegne. Ovco se navadno ne preseka preje, da pride na hlod, in takrat se raždele obe strani enako, in si¬ cer prilično takole: Prša (breast,) prednje noge (front legs) in strani trebuha (flank.) Odsekaj od točke 3 na 2. Od tega odsekaj prednje noge, in odsekaj od njih spodnji del. Vse to- meso je dobro za dušenje (stew.) Noga (Leg.) Odsekaj od 3 do 4. Odsekaj spodnji del zadnje no¬ ge pri sklepu. Odsekaj tudi rep. Noga je peči ali pražiti. Hrbtišče (Račk and Loin.) 0'd - sekaj od točke 5 do 6. Presekaj čez sredo. Nasekaj hrbtišče ali pa odsekaj med vsako rebro, da na - nu. Šumenje v sodu, ki se sliši, preneha, in skozi vodo vrelne ce - vi ali pilike uhaja le še po malem kak mehurček. Sedaj je čas, da pritje mlado vino zopet v dotiko z 'zrakom. 'Kisik, kateri je doha - jal v mošt pred vrenjem, se je sp o jil z 'beljakovino; treba je toraj spustiti v vino zopet kisika, da se hitreje čisti in da preje dozori. Če odpremo sod in pripustimo pristo¬ pati zrak, začel se bo na površju vina delati plesnivec, kateremu pravimo kan. Ta kan povzročuje jo razori trosi in glivice, ki so v zraku in komaj čakajo ugodnih tal za oživitev in množitev. Tre¬ ba je toraj skrbeti za dostop čiste¬ ga zraka, to je tacega, ki je brez trosov in glivic. To se 'da izpeljati. Po konča¬ nem burnem vrenju se odpravi vrelna cev 'ali vrelna pilika, in so¬ di se napolnijo in zabijejo. Veha ali pilika se pa prevrta in skozi to luknjo se vtakne steklena cev, ki je 6 do 8 palcev dolga in s bombaževino ali pavolo natlačena. Pavolo je treba pa prej razkužiti trosov s tem, da se pavola do vro¬ čega segreje, 'da se tako s hudo vročino pokonča trose glivic, ki so v nji. Skozi to razkužno bomba - ževino bo zrak stopal v sode, vsi trosi pa bod» ostali v pavoli in v sod bo prišel le čisti zrak. In če ne pridejo v sod trosi in glive se ne bo delal kan, in lahko čakamo s pretakanjem tako dolgo, da se tu¬ di počasno vrenje konča, in da se mlado vino izčisti Počasno vrenje se vrši eza življenje na ono stran groba. Če bi.se vsi de¬ lavci, ali vsaj večina njih zaveda¬ la razrednega delavskega hoja, če bi nastopili složno, bomo 'gotovo prej dosegli boljše razmere kot pa s petjem litanij. Jaz ne odbi¬ jam in ne odgovarjam nikogar od molitve, če ta ali oni hoče to ve - sije, ker toliko svobodomiselna sem, da'priznam, da naj ima oni, ki to hoče svoje veselje v cerkvi. Vendar je pa tudi treba skrbeti za to življenje, ker sveto pismo pravi da je Stvarnik preskrbel ptice pod nebom in ribe v vodi, delavske družine morajo pa za se same skr¬ beti, in jaz kot žena delavca bolj verujem enem jajcu v ponvi kot pa enem ducatu jajc v grmu. Obžalovanja vredna je vsaka oseba, ki si domišljuje, da ima so- cijalizem nalogo 'dvigniti ali pa poslabšati stališče te ali one vere. Kar je namen socijailiizma je zbo - ljšati sedanji krivični družabni red tako, da bo tudi za priproste ljudi veljala pravica in ne le za iste (ki so ukradli človeštvu zimsko bogastvo, katero ustvarjajo leto za letom pridne roke duševnega in fizičnega delavstva. To je moje mnenje o tej stvari, in četudi pri - znam, da ima vsak svoj prav, ven¬ dar sem prepričana, da nisem v tej stvari v zmoti. Ozrimo se še malo na društve¬ no polje. Tu na Ely imamo tudi ženska društva, katera povoljno napredujejo, tako, da tudi tu ni - smo ženske zadnje. Izvrstno se raz vija žensko društvo Jutranja Zo - ra št. 108. spadajoča k S. N. P. J. To društvo je marsikomu kot bru¬ no v očesu, vendar uspeva tako dobro, da je ponos vsem članicam, in želeti je, da še druge rojakinje ki niso dosihmal v društvih, k tem društvu pristopijo. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Jožef 'Skala-tovi dvorani. To dru - štvo je napredno in s stremlenjem po napredku doseglo se je že mar¬ sikaj in doseglo se 'bo tudi, da se bo zaspano ljudstvo enkrat zbudi¬ lo, in takrat bo zasijalo človeštvu solnce svobode. Vsaki dan je manj onih, ki mislijo, da se z napred - nimi nazori nič ne doseže, in vsak dan je več onih, 'ki poznajo manj ali več zgodovino in vidijo naše pradede, kako so trpeli v sužnosti in robo;ti in tlaki, in dati so mora - li desetino in koletnro posvetnim in duhovskim mogotcem. Danes so stvari nekoliko boljše ; a danes je doba ko vlada kapital in naši soprogi morajo vse najboljše pn - stiti kompanijam. Naši predniki so trpeli in trpeli, a slednjič pri- zorili so usta jo in prevrgli so so¬ vraga in zlomili so moč tiranov. To dosegli so edino z združenimi močmi, z združenimi nastopom, in isti namen ima danes socijalizem, namreč združiti in organizirati de¬ lavsko moč v tako močna, neustra¬ šna in zavedna krdela,’da bode za vila krivici vrat, in, da bode tri-, umfirala pravica in večja svobo - da tudi za priprosto ljudstvo, tu - di ea delavski sloj. Na zdar Eiyška Rudeekarca. Ely, Minn. Cenjeno uredništvo: Blagovoli¬ te mi odstopiti nekaj prostora za sledeče vrste. Vreme je še dokaj povoljno ; ni preveč imraz, kot je navada, zato mi še ni črnilo zamr¬ znilo, in ga bom v bodoče večkrat rabila kot 'Sem ga dosihmal. Preteklo je že precej časa, ko sem brala nek dopis iz naše na - selbine v Narodnem Vestniku, 'ko je dopisnik nekaj praskal glede rudeče zastave. Jaz sem mnenja, da se dotični dopisnik mogoče prav dobro razume na rožni venec ki toliko trpi na svetih stopnicah .pri svetem Joštu nad Kranjem, in mogoče tudi na petju litanij, ne ■zave ; se pa, da je poleg tega tudi treba skrbeti za časni blagor, za to življenje na tem svetu, in da se za ta blagor bori vse zavedno de - Oliver Wis. Cenjeni prijatelj in uradnik na¬ šega priljubljenega lista Narodni Vestnik: Pripravil sem se vzlie trudnih rok nekaj malega napisati iz naše naselbine. Pljug še vedno dela nove cešte, in mi ki držimo pljug v pravi smeri in delamo te - melj tej mladi naselbini, ki obe - ta cvetoče prihodnosti, trpimo ka¬ kor trpijo pijonirji povsod, ven - dar upanje imamo, da bo delo vseh pijonirjev na Oliver v nekaj le - tih dobro plačano. Naša naselbina se prav lepo razvija in hiše rastejo z vsakim dnem. Imamo tudi precejšno lesno trgovino, katere bi ne bilo, če bi ne bilo odjemalcev za les, ki gra - dijo hiše. To vse kaže, da napre - dujeino, da kraj raste, da postaja iz vasi mestecp, in enkrat bo tu - kaj mesto. Minnesota Steel kom - panija je 'začea voziti les skupaj, da bo napravila most, da bomo mogli voziti s konji. Tega bi dru - žba ne naredila, če bi ne videla bo¬ dočnosti na Oliver. Po tem mostu tekla bo tudi pocestna železnica iz Superior, Wis, na Steel plant in na New Duluth. Most za konj - ski promet bo zgrajen to zimo, vedar za pocestno železnico se ne ve 'kedaj bo tekla, upamo pa, da bo to kmalu. V nekili tednih bo pa Oliver zvezan s telefonom z ost a - limi mesti v okolici, in to je tudi napredek. Na Olier dela še danes 50 do 60 mož pri zgradbi cest in planira - n ju. Vendar v tem času se večkrat ■skujamo, posebno mi stari lovci, ker nas zajčki in srne premotijo. V nedeljah so večinoma le ženske in otroci doma, možki jo pa odri¬ nemo s puško v gozd na divjačino. Vendar so srne postale predrzne. Oni dan je ena oblegala hišo ro - 'jaka Hren, vendar imela ni mno¬ go poguma, ker šla je brzih nog v šumo, predno smo mi prirogovili- li z našim orožjem. v Kar se tiče dela v jeklarni gre sedaj čez zimo bolj po časi. Zima je tukaj precej ostra, in po zimi se malo gradi, zato je Steel trust precej delavcev odslovil. Vendar dolgo ne bo, da bo jeklarna zao - 'bratovala, da bo začela gibati tu¬ di druge tvornice in potem bo tu - kaj iio zimi isto delo kot poleti. Najbrže, da je to zadnja zima, ki je slaba glede dela, ker drugo le¬ to bo jeklarna večinoma dokon - eana in potem bo dela dovolj, po¬ sebno ker se bo začelo takoj s povečanjem jeklarne. Eni naši ro¬ jaki godrnjajo ker so za foremane Švedi. Premisliti je pa treba, da SO' bili Švedi tukaj, ko še Sloven - ci nismo vedeli za ta novi indu - strijski 'kraj, in zato ni slovenskih foremanov; upati pa je, da jih bo čez leto ali dve že nekaj, ker nekateri rojaki se držijo dela in ti bodo gotovo napredovali, in po¬ tem bodo tudi za slovenske delav¬ ce boljša mesta na razpolago. Vze¬ to eno k drugim, se vse povoljno razvija, in dvoma ni, da bo tudi tukaj enkrat precejšno mesto. Na iminestosko stran se bo dolina kmalu napolnila in z Minnesote rastla bo tudi \viskonsinska stran ki je z mostom zvezana. Moja is¬ krena želja je, da bi že skoraj jeklarna zaronala, da bi zaronala cementna tvornica in drage tvor - niee, ki pridejo sem, in potem bo¬ do rojaki, ki so si tukaj vstanovi- 11 domačijo zadovoljni, ker vredni I bodo denar, in ž njimi zadovoljen bo najbolj njih tovariš, prijatelj in rojak,. Frank Zajec. FuIIman, III. Pozdrav vsem zavednim roja¬ kom in rojakinjam na South Ran¬ ge, Baltic, Trimountain in v oko ¬ lici na Michigan.. Odpotoval sem' iz vaše srede; to je večini vam znano. Na mojem potovanju spominjal sem se' tega ali onega dogodka iz mojega živ - Ijenja odkar sem zapustil rojstni kraj, oziroma staro domovino. Iz¬ bral. sem si kot novo domovino severni Michigan, a tudi to novo domovino sem 'zapustil, akoravno so mi bili tam živeči rojaki zelo dobri in odkritosrčni prijatelji Šel sem, takorekoč, iz tujine v tu¬ jino ; povsod sem doma, kot vsak potnik sploh; cesta mi je odprta na vse strani, streha mi je nebo, in prosta mi je ena stvar kot 'ptici pod nebom — zrak, voda moram pa že plačati Rojaki in tovariši na- Michigan, držite se kot možakarji!. Sedaj jje čas 'borbe za boljše življenjske raz¬ mere, za večjo svobodo. Kralji ka¬ pitala morajo postati, če se vi za¬ vedate vaše moči, saj vas je 15,000 mož proti mogoče 1000' na¬ sprotnikom. To trohico porazite lahko vsaki dan, če se vi le zave¬ date vaše moči, in ee se združite vsi pod en prapor in pod eno vod¬ stvo. Na potovanju sem, vendar moje srce je z vami, možakarji in zavedni delavci, ki se nečete vkloniti krivici in se borite za pra¬ vico, četudi so kozaki 'z nagajka - mi nad vami. Vstrajajte, majnar- ji, v zapoeetem delu in doseči mo¬ rate slednjič zmago. Vi, stavkar- ji, ste storili že mnogo korakov v pravilno smer, hodili ste dosihmal z trdnim korakom, bodimo toraj previdni, ker vse naše dobre sto - pinje bodo zastonj, če natm spod drkne pri zadnjih stopinjah. Bra - tje, delavci in ženstvo na 'Michi - gan, imejte pogum, borite se za svojo korist in za ves delavski sloj, ker le na ta način bo padel tlačitelj in ne bo nikdar več vstal. Bratski pozdrav! J. C. Cook, Minn. Postaja Cook je severno od Chisholma v prvim skalovju. Ka ¬ ko daleč to skalovje gre me ne briga, ker živim, četudi ne povsem zadovoljno, vendar mirno, in ne potrebujem nobenih obiskovalcev. Imam dovolj prijateljev in znan¬ cev, četudi sem v divjini, ih to po¬ štenih in mirnih prijateljev, ki ne poznajo niti sebičnosti, niti prepi¬ rov. Ti moji sodrugi živijo čisto pošteno od 'bogastva narave. Oni nikogar ne nadlegujejo, nikomur nič ne škodijo, in najbolj pomen¬ ljivo je to, da niso tako direktno izpostavljeni izkoriščevalcem. Ti moji ljubi sodrugi so jerebice, zaj¬ ci, srne, musi in tudi medvedi me pogosto obiščejo. Vsi ti moji div - ji 'znanci so mi v veliko zabavo in veselje, kakoršnega ne more uživati niti vsaki miljonar, kajše 'borni delavec po nevarnih jamali in prašnih in z dimom zakajenih tovarnah. No, pa nikar ne mislite, dragi čitatplji N. V., da jaz nimam časo¬ pisja, ker sem v divjini. Sneg je zapadel, moje pasti so nastavljene za roparske živali, moja kabina je vtrjena z mahom in zemljo, pod kapom visi .par uhlačev, v peči gori, vse je v najboljšem redu v 'moji trdnjavi. Ne mučim se ne po¬ sebno zrak imam svež in čist,- oko li in okoli mene je tiho in mirno. Tako sedem v moji kabini, sežem po listu, ki sem ga prej ta dan prinesel iz bližnje slovenske na - selbine, ki se imenuje prestavljeno v slovensko nekako približno “Si¬ rov otok reke.” Ljudje v tej naselbini so taki, 'da najraje čitajo dopise izmed svo je ožje nove domovine, in čisto upravičeni so do te stvari. Razu¬ mi se, da vsak človek, ki živi dol * ga leta v enem in istem kraju, pozna razmere po okolici. On do - bro ve za pot od hiše do bližnje - ga rudnika, do saluna, do trgovi¬ ne in zopet nazaj domu. Ti naši patrijotje ponavljajo to pot leta in leta. Eno bi vam pa rekel, ee mi ne boste zamerili, dragi moji sosedi, da vi še ne poznate onega lepega pregovora, ki pravi: “V slogi je moč,” Če ga pa poznate, se pa ne ravnate po njemu, in to razvidim iz vaših dopisov. Dopisi ki prihajajo po redko iz vaše ve¬ like nasebine, so prava fotografi¬ ja vas, dopisnikov, in kažejo ne - slogo, ki vas drži z vsemi krem - pl ji. In poleg nesloge vlada med vami še nevednost, in mnogo je praznih glav, ki verujejo še v prastare historije iz temnih ča¬ sov. Pred nekaj leti bil sem' na sta- r novanjn v slovenski hiši, bilo nas je en dueat in pol. Ko sem prišel prvič v hišo sem se oziral okoli, da 'dobim kak časopis. Pa vse za¬ man,' ni ga bilo med osemnajstimi delavci ne enega časopisa. Mirno sem opazoval te junake Marije Terezije. Pogovarjali so se od strahov,, kako se postijo v starem kraju, kako hodijo k svetem Joštu po stopnicah po kolenih, kako po- ljubujejo nek stari zid pri Celov- cu in "drugo tako šaro. Združene Države, dežela kjer služijo kruh, so jim bile pa popolnoma špan¬ ska vas. Pred kakimi petimi leti je po¬ ročal nek rojak v S. N., da so se razna društva združila, in so skle¬ nila napraviti svoj Društveni dom. Minulo je pet let, pa vaše dvorane še ni. So rojaki med va¬ mi, ki delujejo na to, da bi se zgradil Slovenski dom, a žalibog teh je jako malo. Poglejte naše rojake po družili naselbinah. 1 mnogih krajih, kjer je veliko manj rojakov kot po naselbinah na že - leznein okrožju, 'in kjer imajo tu¬ di manjše plačo, imajo svoje dru¬ štvene dvorane, celo posamezna društva imajo v večih krajih svoj dom. Vi pa imaste osem društev, pa še nimate svoje dvorane, in ste 100 let za Finci, četudi jih .je po - lovico manj kot je vas. Da ni med vami nobenega poli ¬ tičnega napredka je kriv prepir zaradi vaših verskih naziranj. Vi se grizete za peno pri tem vas pa vaši izkorišče.valei izrabljajo od vseh strani. Kar te ne peče,, ne gasi — in tako pusti tudi ve*- ro v cerkvi, pusti naj jo duhovni varujejo, ti delavec pa delaj »a svoje interese, za svoje koristi. Ko 1 iko jih je še med vami, ki se bo¬ jijo pekla in so rajše pravcati sužnji kot pa, da bi se vpali ra ¬ biti svoj lasten um, ker to bi bil smrten greh, Med vami je, žali - bog, še mnogo slovenskih hiš, ki nimajo niti enega časopisa; so bu" tice, ki znajo citat, pa nikdar ne čitajo. Mi opravljamo najtežja de¬ la v Združenih Državah zato ker nismo imeli prilike izobraziti se v mladoisti, sedaj se pa nečemu iz¬ obraziti; da, nekateri rojaki so ce lo ponosni ;na to, da sij) kontroh - terji, da smejo delati trdo ko't ži¬ vina, Mnogi se opirajo na oni pre¬ govor, ki pravi: “Bog je ustvaril človeka, da dela,” Ne pomislijo pa, da je treba za dejo plačila, in, da služijo isti največ, ki naj - manj delajo. No pa pustimo delo in obrnimo se do društvene dvorane, kedaj in •kam je boste postavili. Predno za¬ čnete se pogovirite temeljito, skli¬ čite shod, povabite govornike, in vdeležite se shoda vsi, tako delav¬ ci kot trgovci, tako možki kot ženske, tako mladi kot stari, tako revni kot premožni, če jih je kaj med Slovenci. Skrbite za dobro podlago najprej, in najboljša pod¬ laga je sloga. Dokler ne boste slo¬ žni ne boste imeli podlage za Slo¬ venski dom ali Društveni dom, ka¬ korkoli bi že to poslopje krstili. Za časa konvncije J. S. K. J. se je čitalo, da želite, da bi zboro¬ vala prihodnjič pri vas. Kam pa boste djali delegate, kaj jim bo - ste pokazali kot znak vašega na¬ predka. Vaše' mestece je izvrstno za konvenejo, a bodite uverjeui, da se bodo društva ozirala najpr - vo na one kraje, kjer imajo Slo - venci svoj Slovenski Dom, in to je povsem pravilno. Ni moj namen kpga žaliti ra¬ di slabih razmer, a kritika je opra¬ vičena in na mestu v kolikor se zadene vas, in še mnogih drugih takih krajev, in zato sem priprav¬ ljen vsak zagovor mojih mnenj. Vi se preveč obrekujete, preveč je osebnega prepira, in zakrivili so ga isti, ki se bijejo po prsih re - koč “requiscat in pace.” Kristus je vedno priporočal ljubezen ven¬ dar ste vi katoliški strokovnjaki isti, ki psujete kar na debelo. Vi radi zahajate v cerkev, in če ste se tam naučili tacega postopanja, učiti se morate iz naprednih čas - ni kov boljše olike in naj večjega uka: “Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. Pozdrav! Sosed. Pozor! Pozor Z malim denarjem veliko zabave! Najboljši In najnovejši GRAMOFON samo Naročite si najnovejši GRAMOFON, s kater' prijetno zabavo z najlepšimi pesmi in eodhn lm lall ko Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznai ^ ^ druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vat Xadli “ . poročamo. Ak;o si naročite naš GRAMOFON s U ga dete z njim jako zadovoljni. ’ m ° P re Pričauj j Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnil™ • po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma ’ ° V g ° d ’ pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako pad 1Z “ 0Vesn in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drurini°’ “ e Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem d lkl clovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa narodi V o* u ,. ni o not i HoTnlr. r>o ol u o vvi r\ ■trcinlrrtw%„„ T ^ ^6 DlOrfipj p'* 1 jjgjlb 'j. 1 e > f razl ival r vJoP aVedl3 je® 11 '' ute« 111 ciovojjnosu narocmuom aenar vrnemo. Vsa narori plačati. Cenik- pošljemo vsakomur brezplačno. Pilit . • B enko rus &r 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. r pa vlJ A od? 1 'f: »So«* 1 ' jaF 1 ; ie l & ; j. s« 10 V te* 9 V Ir |f obO»D * , tes^ 1 M i a e ' “>*š NAZNANILO vsem Slovencem po Minnesoti, da sem glavni prodai a W ŽinV .T1SČ, lotov, pri Steel Plant. Garv in M. ro n.u-n. . * ud kem glavni prodaialor. - Ijišč, lotov, pri Steel Plant, Gary in New Duluth ter da• * V stopnik štirih naj večjih Insurance Company. ZavaruiJl- in pohištvo za slučaj ognja. Preskrbujem prepise zemljišč vrsujem dolžna pisma in pooblastila za Ameriko in Ev sploh vsa notarska opravila. Max Volčanšek Telephone 104 509 Grant Ave. Eveleth, Minn. ROJAKOM V RAVNANJE. Rojaki v Ely, Minn., in okolici! Kadar pošiljate denar po Ameri - ki,, poslužujte se Bank Motney Or- der, ki je bolj praktičen in cenej¬ ši, kakor poštni Money Order. — Premeni se lahko povsod, in v slu¬ čaju, da se izgubi, se Vam denar v kratkem povrne nazaj. Za vsako pošiljatev dobite pobotnico. Do - bi.jo se pri First State Bank of Ely kjer se lahko v materinščini po¬ menite. Banka je odprta vsak dan od' 9. ure zjutraj do 3'. ure popol¬ dne, in vsako siredo in soboto -zve¬ čer od 7. do 8. ure. Banka izvršuje tudi vsa druga bančna in notarska dela, posebno se še priporoča za menjavo čekov, katere izplačuje biez odbitkov. NAZNANILO SN PRIPOROČILO. DiilJth Bming & allin; It Duluth, Minn, Vari najboljšo in rojakom dobro znano v steklenicah pod imenom „REX“ kali :: tudi pivo v sodčkih. :: Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia, li jijl in san ' pane s j e ^ dolge?? ? jflO vroč _ zdelo s« dri ženi jr»va žene i venda pjeoo , mu je 'bik kuje je boje Ido javno« ivo v doinor novega otro'. lino. Čim ži ilo njegovo Prodal je hejemniški j Zgodovins Spis; — Gotov M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH, I»laga;=3t Rojak Frank Žnidar je potoval¬ ni zastopnik za Narodni Vestnik. Nahaja se sedaj v državi Penn - svlvaniji. Rojaik Žnidar je poobla¬ ščen pobirati naročnino, oglase in naročila za tiskovine. Cenjene ro¬ jake in rojakinje uljudno prosi¬ mo, da ga blagovolijo prijazno sprejeti, in da mu gredo ua roko. Spoštovanjem NARODNI VESTNIK. FIRST STATE BANK OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN. se- vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denB* ma vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje po 3° j 0 od sto od dneva vloge. ' Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogih _ — nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z občeznano ^" 11101 ? } „ E j " nient Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni Oliicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak liau ju “ vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe pro ; 7 %tel i čas ‘st in G»ec in kot Solz? istotako izvršujemo vsa notarska dela. ^ t Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih- . - posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi ue n ‘ 1 W. J. RIETOW, predsednik. O. POESTE, blagajnik. GEORGE HELLEB, O. KAUFMANU, P°“ 0ŽlJ $365,0 Glavnica in rezervni sklad GERMAN BANK Najstarejša in največja banka v Sheboygan, plačuje od hranilnih vlog V mm Pošilja'denar v STARO DOMOVINO, prodaj KARTE za vse parobrodne črte. Izdeluje vsako'- vrstne Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte # Baltimore and Ohio železni® CHICAGO do NEW Y 0 RK A Pišite : R. C. HAASE, ^ Northwestern Passenger Agent, ST ' po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te parnika. Črn a že na. 2 go do vinski roman. — Priredil Javoran. 'Oti. (Dalje.) te vrstice, to so morali 'biti približno občutki, ki so bradatega, napol meščanski oblečenega moža, ki je že . j^RŽil v poletni viočini po Kranjskem in zdaj ravno šel jij gozdnih stezicah po Jelovici proti njenemu severne - # ,l0t kll Ravnokar je dospel na zelne planinske senožeti, kjer se h odpri čaroben razgled po vsem 'bljeskem kotu. Mož je je 9*® e l predse v blejsko okolico, pl ® * 9ko O kolieo ? 1 kaj je vse čutil ob tem pogledu, je pač ostalo skrito v — Kakor dragocen zaklad ali kakor skrbno zasa - zdelo, da stražijo to nebeško lepo pokrajino skalni r. ,i.; se ne hoje mogočnih orkanov, ki se pa tudi ne strašijo pred jjeprestano glodajočim zobom časa, RL čuvajev . -, M jg dvigal orjaški, kristalni stvor nebotično kvišku; nje¬ na: 111 j srcu- JP? se mu je Ozrl se je na pogla na friglav; z mogočno in neupogljivo svojo KV gelo j e * e vedno blestelo v sto in sto različnih svetlobnih a na temenu je bil že obrobljen s precej širokim-, toplim P’ ro bom, ki «9 rim ga vrezali vroči solnčni žarki. j e sedel na mehko travo in si ogledal svojo bljižno okolico. * oko se je razveseljevalo nad bujnim zelenjem in nad pe - ""..ptiem, 'ki je krasil naravo. Včasih se je zganila trava in ki anšeh IM £v «leli,| E so ponižno uklonile svoje glavice — in vendar ni bilo slišati • ■tj uiti najmanjšega vetriča; obenem pa je puhtel iz zemlje 1 'razlival po okolici prijeten vonj. ^dopovedljivo prijetna, skoro sanjarska tihota je vladala tu * planini in nič je ni motilo, niti najmanjši vetrič, niti naj - jli nemir. ^ . »adatemn možu se je 'zdelo, da je prišel na popolnoma drug " jjjieč proč iz življenja in zemskega pehanja — —, kjer živi ■ 011 Le planin zamolklo zvonenje kravjega zvonca, ali pa se « 2 legalo p° zraku pritajeno cerkveno zvonenje, kakor pripove - pastirje, da ga večkrat čnjejo v popolnoma tihih gorskih — Bregar, zakaj nihče drugi ni bil mož s črno brado, je dišal in sanjal. Danes je bil ravno praznik sv. Jakoba. Kmalu bo minulo pol le - - dolgega in težkega, odkar je ob cerkvici sv. Vida pokopal svo- iao, vročekrvno, strastno ciganko. Tedne in tedne je žaloval za in zdelo se mu je, da bo nezvest, če bi šel izopet k zlatolasi, lju¬ bil ženi v svojo domovino, -k ženi, ki pa vendar ni bila njego - prava žena. In vendar so ga tudi na to vezale svete vezi; s pravo, globoko, pično ljubeznijo je ljubil te njo in nikdar jo ni nehal ljubiti, ko- rar mu je bilo pač dovoljeno v teh razmerah. — Težke, pretreslji - »je je bojeval France v zadnjih mesecih; sednjič je pa vendar fcl do javnosti in do odličnega sklepa. Podoba ljubeče Zalke, ki je levo v domovini koprnela po njemu, in podoba nežnega dečka — I fgovega otroka — sta ga v sanjah neprestano vlekli in vabili v do- ■ »vino. Čim živahnejše in čim vabljivejše so bile sanje, tembolj je nklo njegovo hrepenenje -— in slednič se ni mogel več premagati. Prodal je svojo hišo in posestvo v Bjelini poveljništvu cesar - nejemniških čet, denar večinama razdelil ubogim kot miloščino za V SLUŽBI KALIFA. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. ati £lV, (Dalje.) - Gotov sem — odvrne Hešam — ali dovoli, da še enkrat pogle- i to sobo, v kateri sem preživel toliko ugodnih dni. -Bjim-se, da naju ne zasačijo. Hešam mahne žalostno z roko. Bojiš se! V resnici so to žalostne besede, ki je govoriš svo- rekdanjemn vladarju. Bojiš se! Ai nisi mogel zbrati svojo 'stražo in uničiti mojega sovraga in rešiti mojo čast? Ali nisi premagati nevredneža in posaviti mene na -mesto, katero mi a? "? mo i gospodar, ako bi mogel to storiti, ne bil bi sedaj tu, ne- r 11 rižival tvojo slavo in sijaj. Mi tvoji Hrvati niso več hrabri in zvesti? tT Zvesti so in hrabri, ali premalo jih je, da premagajo tvoje JJP^telje, p r i tem n ,j,tj vg j v Kurdovi niso. Ali ne boj se! Pride r* ' n £Irvati storo svoj®, da, rešijo onega, kateremu pripada ^ m ^ava. Ti zapuščaš alkazar, sijajno svojo palačo, kakor be - L . ^ ubožec, ali veruj mi, moja naloga bo, da se povrneš slaven | ikot kalif ter zasiješ, kakor solnce Kordovi in vsemu svetu. °za se je pojavila v Hešamovih očeh. ___ p ? n j Miah zna, kdaj bo to ? ^ hdini on, res je, ali moja naloga b-o, da ne čakaš dolgo. °bri ,moj AVadha, dobri moj junak, verujem ti. Ali 'kdo ve, f* e “ Posreči. jj ^ ako ne bo več glave na mojem vratu, se mi ta naka - L 5 ** 8 * je bil gotov. Vzel je' še iz neke tajne skrinje v zidu si - tiiglo a “Mje in se pripravil na odhod, čelo mu je bilo mračno in Eo Se . -I®. da je slno žalosten. ^ Je sel nekaj korakov se je ustavil. _ _adha! čuj -me! Ali se še lahko poslovim od svoje Aiše? j a j ti pade na um ? — vzklikne Wadha — samo ženskega ' r >ka še nama treba, da vse pokvari. L • • J - - i e* Ji Sed; a J toraj bode — reče Hešam. M J 1 " J i / Ta I rek ri besedice, nego je. šel nem za Wadhom. ^gali ga i e . v °dil po dolgih koridorih cesarskega gradu, ki so se Va|jj a . Se ® in tja, dokler nista obstala pri nekih železnih vratih. Težf ,ZVlekel k ljuč in ga- vtaknil v ključavnico. ■ile Z 0 s ° odprla vrata in zapazile so se ozke stopnice, ki so vo- Aiavzdol. ri°Pnici je gorela lojeva svetilka, ki je razsvetljevala stene Re 111 kamnite stebre. Wadha je zaprl za seboj vrata in n ese na sva! ^vztrepeta. Roia° lme uuješ rešitev, a v resnici je pravi pekel. in nezaupnost sta se mu zarealila na obrazu. ^ v. a uka, ti si mi bil vedno zvest in dober. ^ p gospodar! ^ a '-dar si me -pripeljal sem? gospodar! udlia, ali j e to plačilo za vsa moja dobra dela, katera sem mir in pokoj svoje nesrečne, mrtve žene. Zase je pridržal samo to - lilco, kolikor je mislil, da si je prislužil s svojo lastno pridnostjo - kakih tisoč tolarjev. Ker je čas, za katerega se je bil pogodil pri najemniški četi, že potekel, zato je lahko dobil" odslovno pismo in potem je šel s koprne¬ čim srcem, vedno hitreje in hitreje proti domovini — proti Gorenjski, Med dolgo potjo so ga često mučile bolestne predstave, težke slutnje in zagonetni dvomi. Kako naj stopi pred Zalko- in ji raz - reši uganko “črne žene?” Kaj, če ne bo mogla prenesti sramote, da je živela v neveljavnem zakonu? Kaj, če ga ne bo mogla več ljubi¬ ti, ko bo izvedela, da je bil poročen z drugo in vrhutega še s ciganko? Kako bridko si je morail pač očitati, da je pred -poroko Zalki zakril skrivnost svojega prejšnega življenja in jo tako rekoč prevaril! Ne¬ mara se ga 'bo vstrašila, precej ko ga bo zagledala, in ga bo pahnila od sebe kot tujca. Ob trenutkih, ko so težk-o izkušanega -moža napadle take in po - dobne misli z najhujšo silo, je često obstal na poti in premišljeval, naj gre li rajši nazaj nego naprej. Toda moč ljubezni je zmagovala :n ga vsakikrat silo-ma vlekla naprej. Četudi mu Zalka ne bi mogla odpustiti, saj svoje dete mora videti še enkrat — še samo enkrat — — in potem bo zopet z mirnejšem srcem lahko odšel med svet. — —- Včasih pa so razjasnile njegovo čelo -svetlejše podobe in nje" gova prša je navdalo nedopovedljivo Sladko upanje; ob takih tre¬ nutkih mu je -bil pa najhitrejši korak prepočasen in zahotelo se mu je peroti, da -bi z njimi zletel čez drn in sten, hitro kakor lahka pti¬ ca in tem preje dospel do cilja svojega hrepenenja in svojih ne- utešljivih želja. In -ko je danes neposredno pred ciljem sedeli na zeleni senožeti ravno nad svojem domovjem, me-d bujnim zelenjem in pestrim ter dehtečim cvetjem, ko je izopet v#kaval sveži gorenjski zrak in ko so tako prije-tno božali njegova lica domači solnčni žarki, tedaj se je razlil na njegovo oblijčje sveti mir in nedopovedljiva rajska sreča kakor bi bil dospel v nebo. Naenkrat je skočil pokonci in glasno in krepko, skoraj ukajo - če, je zakričal dol v nižino.: “Že prihajam, Zalka! — Franček, oče pride!” Mahoma je vrgel svojo usnjato torbo čez rame, -zagrabil z de - snico močno palico in potem je šel nizdol kot hi ga nesel veter. Na kam-nješki goličavi ob žuborečem brdskem potoku je nekoliko ostal in se ozrl po skalni stezici proti “slepemu Bogu;” pa takoj se je zopet obrnil in krenil proti Brdom. Kmalu pa je zopet obstal in se ozrl na križ, ki je stal tik ob poti. Bil je to le površno obtesan, nizek križ -s precej široko streho; les je bil že precej trhel in zato belkasto: siv. Kristusove podobe ni bilo na križu, pač pa je bila na križišču obeh tramov pritrjena bela deska, na kateri so bile zapisane z neo¬ kretnimi, deloma že izbrisanimi črkami sledeče vrstice: “Gospod, ki si človeški i’od odrešil in tisočerim bolno že srce utešil: varuj i -nas, da smrt nesrečna nas ne zadene in ne kazen večna; Čuj nas in naše zemlje rod!” Ko je Bregar s klobukom v roki brali te vrstice, mu je zagome - zalo muzi o po hrbtu in odskočil je korak nazaj. Opomin pred ne - srečno -smrtjo je vzbudil v njegovem srcu nedopovedljivo bojazen in strah. — Kaj, če Zalka ni več med živimi? — Če nemara ni mo¬ gla prenesti svoje nesreče in jo je grenkao -smrt tako zarano po - kosila ? “O križani gospod in Bog, prihrani mi to trpljenje!” je -zakričal m potem je drvil po poti naprej kakor bi -ga podil sovražnik. (Dalje prihodnjič.) ti storil? — Vsekakor je to čin hvaležnosti, dobri moj gospodar. Zakaj, ako bi te ne hotel rešiti, pustil bi te zgoraj v tvoji prestolici in prav sedaj hi se 'zgodilo s tčboj, kar se je nameravalo. V tem trenutku je stopila črna četa v tvojo -sobo in gleda osupnjena, na prazno leži " šee. Mnhamed gotovo obglavi vse, ko izve, da je orel izletel iz svoje - ga gnezda. — Misliš, da me tu ne dobe ? — To je izključeno! Za to ječo ne zna nik-do več, nego jaz in moj zaupljivi človek, ječar. Ali nisi videl, -da so vrata tajna? — Videl sem. Sedaj sta prestopila zadnjo stopnico in prišla v dolg temni hodnik, ki je bil komaj tako visok, kakor velik človek in tako ozek, da je šel komaj oeldinec skozi. VVa-dha obstoji. — Zakaj si obstal — ga vpraša kalif. — Ali si kaj slišal? Mo " goče so naju zasledili? Ne boj se. Na to je dal AVadha v usta dva. prsta in zažvižgal z ostrim žvižgom. •— Zakaj žvižgaš? — vpraša Hešam in g-leda prestrašeno.VVadho. — To je znak! — Znak? Komu? — Onemu, ki bo odslej tvoj varuh in prijatelj. — Ječar? — Da, ječar. — Ali me bo v resnici varoval? Ali je dovolj zanesljiv? — Zanesljiv in zvest. Zato ti jamčim. Ko sta še govorila se je zaslišal odziv žvižga in za trenotek sta zagledala v daljavi hodnika luč. Ta luč se je vedno bolj bližala, in :za nekaj trenutkov je stal pred njima ječar. Globoko se je prklonil in vprašal Wadho el Amerija: — Ali si mi pripeljal onega, katerega moram čuvati. — Da. A čuvaj ga, kakor oko v glavi. Ako mu pade samo eden las z glave po tvoji krivdi, te čaka ledena in gorka smrt. — Ne imej skrbi! Preje umre stari Ibrahim, nego se tvoje - inu varovancu kaj pripeti. AVadha preda nato Hešama Ibrahimu in se vrne nazaj, odkoder je prišel. Ni minulo pet minut in bil je spet v kalifovi sobi. Tu je imel kaj gedati. Na postelji je ležal kalif Hešam mrtev. Sam AVadlia se je na prvi pogled zganil in vstrepetal. Resnično. To je bil pravi kalif Hešam. Ta 'koščeni o-bra.z in ista brada. Obleka katero je malo prej slekel Hešam, je imel sedaj spet oblečeno. V sobi je stal kraj postelje Muhauned in sluga, AVadha el Ameri se' približa Muhame-du in sklonivši glavo k njemu ga pozdravi, a tako tiho, da ga ni slišal suženj: — Zdravo-! Da si velik moj cesar in kalif! Muhamedu so se radostno zaiskrile oči, kakor divji mački. Po - ložil je rake na rame AVa-dhe el Amerija -in dejal: . — Prvi si, ki si me nazval 'kalifa, in bodi tudi prvi, ki sprejemaš od -mene čast. Da si zdrav, moj sijajni hadžib. AVadhu el Ameri je pokleknil pred novega kalifa in mu poljubil roko: — Vse moje zaupanje je v Alahu in jaz se pokoravam tvoji volji. Muhamed ga vzdigne, z obema rokama. — -Ali je vse v redu? Ali si imel kaj -neprilik, ko si ga spremil v ječo? CDalje prihodnjič.) ZNAK DOBRE OBLEKE CIoLhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. GE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš EIy Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. Prepričajte se o istinltosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! Frank Veranth ELY, Minn.=Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. m First National Bank, 1 EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. v Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. O G EJG 30 31 KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘‘NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. VSTOPNINA VEDNO SAMO 1Qc. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9! uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik Helo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN POUSHA. lastnik. & S % }'4 V **4 V *?>4 m % V h* i*4 V J>4 V i*4 V i’4 V 0 i<4 V i'4 V j’4 V i’4 V % m J , 4i , 4J , 4a , iyW , 4i , 4i , 41 , 4i , 4i , 4i , 4i , 4¥i , 4i , 44 , ii , 4i , 4i , 4i*4i*4a , 4S , 4a , ii , 4 •eWWW W WVVi-VVJVVVWW {'4 FIRST NATIONAL BANKI Chisholm - - SV! i n n. __ J* Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3°[ 0 Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! y4 h? V % v i'4, v i s V V i’4 5 5 ste f 1 A CENTRALNA LEGA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. 1 SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. M. F. SKALA, agent za * “Pabst“ Milvvaukee in * “Peoples" Duluth pivo. x s s Sfi X K Sfi Mi Mi Fnm zaloga domačih in importiranih pijač vsake Lf ffi vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. JJR Mi Mi Mi Mi Mi Mi Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v / ELY, MINN. Telephone No 52. MiMiMiMiMiMiMiMiiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiMiM; i (Nadaljevanje 2. st rani.) priznanjem. Navpičnost, nato v vodoravnost ikentavr se začne s podvojeno naglico, se nagne na stran, da 'štrli desno krilo v nebo levo v naše glave- in se zasuku e v strogem polkrogu, da človek za kip ne ve, ali naj išče Pegoudovo glavo na tej strani perutnic, ali na oni. “Zdaj se preobrne, z glavo na¬ vzdol.” se trga iz grl okrog mene. Pegoudu se očividno ne inucji. Velikanski ptič se zopet zravna, se vzpne pokonci in kakor 'bi 'hlastni¬ la las to vik a po mušici, se zažene naprej in se prekucne v zraku dobesedno prekucne, kakor pagla¬ vec na travniku. Še nekaj nagiba¬ nja, nekaj zračnega pogugavanja in mogočni perutaš prijadra v ne¬ navadno v strtni črti z elegantno umerjenostjo v zeleno strnišče, či sto nalahko, kakor bi priletel vra¬ bec s plota. Izpred hangarja hiti proti nje - ■mu avtomobil, Pegoud se izvije pe rutašu iz oprsja, znanci ga nalože na avtomobil in dirjajo z njim mimo nas Pegoud se smeje, se pri¬ klanja, od zdravi ja z roko. “Kako je dobro rejen in kako se smeje — prav nič ga ni zdela - la vožnja,” se čudi bleda gospo¬ dična. “Zakaj se kaže?” mrda ogrom¬ na milostiva. “Da se prdstavi občinstvu — častni odhod,” jo podueuje slabi- kav, droban soprog. “Avijatiške frankfurtarice, Pe- goudove frankfurtarice!” ribari krivonogi pohabljenec s cinasto kljuko v zasoparjenem vrču. Po kratkem premoru, še preden je prodal vsak prisotnik svojo neslanost in pohabljenec svoje klo base je perutaš zopet ropotal nad nami. Ne nadoma se je pojavil pred njim velik črn vran in ja - dr akne slišno, v mogočnih, poča - snih plahutaj ih proti jugu. Ti sa¬ mozavestni plahutaji so padli na občinstvo kakor hladen, molčeč porog spretnejšega. Vran je od - jadral za obzorje, Pegoud se je zavrtal v višave. Prej je bil oblju¬ bil, da ne bo letal nad občinstvom a v zraku se je za obljubo malo menil, kakor bi ga veselilo, vzbu¬ jati v zijalih pod seboj — za kon¬ trast poleg njegove preševnosti — tisto filistrsko zono: “ Če mu zdajci zmanjka sape in mi prileti na teme?” Ponavljal je prejšnje prekopicavanje in izpolnil tudi ti¬ sto veliko pričakovanje in izpolnil tudi tisto veliko pričakovanje: po enem prekucu je obstal z glavo navzdol, z nogami proti nebu in se tako polagoma bližal zemlji. Sredi pota se je mahoma zopet okrenil, premeril letališče v raznih legah in smereh ter se nato kakor prvikrat spustil na tla. Še en po - slovilen odhod v avtomobilu, ne - kaj mahanja rok, nekaj klicev in občinstvo. se je vsulo proti izbo - du. Obrazi so bili nekoliko čmerni za spoznanje očarani — nemški obrazi pred francoskim avijati - kom; tri krone vstopnine so pla - čali in Pegoud se vendar — ni ubil. ■ A. Labud. A. P. Čehov: ZLOČIN. Iz nuščine prestavil Perjan. “Kdo je tu?” Nikakega odgovora. Čuvaj ne vi¬ di ničesar, vendar sliši jasno med bučanjem vetra in šumenja drev¬ ja, da gre nekdo pred njim po aleji. Marčeva noč, oblačna in temna, je zavila zemljo in čuvaju se zdi, kot bi se zemlja, nebo in on sam s svojimi mislimi spojili v nekaj neizrečeno velikega, ne ■ prodirno temnega. Iti more le s pomočjo tipanja. ‘Kdo je tu?” vpraša čuvaj zo¬ pet, in zazdi s mu, da sliši šepeta¬ nje smejanje. “Kdo je tu?” “Jaz, očka....” odgovori sta¬ rikavi glas. “Da, toda kdo si?” “Jaz.... neki mimoidoči člo - “Kakšen mimoidoči?” zakliče čuvaj jezno, hoteč na tak način maskirati svojo bojazen. “Sam vrag te nosi tukaj. Ponoči se vla¬ čiš, satan, po pokopališču!” “Ali je tukaj pokopališče?” “I kaj pač neki? Seveda, poko¬ pališče! Ali ne vidiš?” “O-ho-ho-hh. .. . Nebeška Kra" ljica!” je bil čuti glas starega moža. “ Ničesar ne vidim, očka, ničesar.... poglej vendar, kak¬ šna tema, tema! Temno je, ta te¬ ma, očka! O-ho-ho-hh....” “Da, toda 'kdo si?” “Jaz, romar, očka, človek, ki roma!” “Pravi hudiči, taki ponočnja¬ ki. .. Da, to so romarji! Pijanci..” mrmra čuvaj, ki so ga pomirile be¬ sede in vzdihovanje potnikovo. — “Z vami samo grešimo. Cel dan pi jejo taki ljudje, zvečer jih gonijo okrog hudobni duhovi. Toda zdi se mi, da nisi tu sam, da sta dva, trije.” “Sam sem, očka, sam. Čisto sam. O-ho-ho-hh, naši grehi...” Čuvaj se zadene ob moža in ob¬ stoji. “Kako si pa prišel sem?” ga vpraša. “Zašel sem ljubi mož. Šel sem v Mitrijevski mlin in isem zašel.” “Heja! Ali je tu pot v Mitrijev¬ ski mlin? Neumna glava! Kdor ho če priti v Mitrijevski mlin, mora iti bolj na levo, iz mesta po glav¬ ni vozni cesti. Šel si dobre tri vr - ste preveč. Mislim, da si pogledal v mestu nekoliko preveč v koza - rec.!” “Grešil sem, očka, grešil sem. Resnično, bilo je tako, nočem gre¬ ha zamolčati. Kako pa naj grem dalje?” “Pojdi vedno naravnost, narav¬ nost po tem prostoru, dokler ne prideš do ograjenega prostora, tam pa ise obrni takoj na levo in pojdi skozi ves cerkven dvor do vratič. Odpri jih in pojdi z Bo - gom. Pazi samo, da ne padeš v rov. Tam za cerkvijo pojdi po po¬ lju, dokler ne prideš do glavne vo- zme ceste.” “Bog ti daj zdravje, očka. Ne¬ beška Kraljica naj te varuje in naj ti bo milostna. Toda ti bi me mogel spremiti, ljubi mož! Bodi tako dober, spremljaj me do vrat! ’ ’ “No, nimam časa! Pojdi sam!” “Bodi milostljiv, pri Bogu bom molil zate. Ničesar ne vidim, tema je kot v rogu, ne vidim niti roke pred očmi. Ta tema, ta tema! Spre mljaj me, prijatelj!” “Da, imam pač čas ukvarjati se s spremi j e vanjem. Če bi hotel n - streči vsakemu, bi bilo večno spre- mljevanje vendar preveč.” “Za božjo voljo, spremljaj me! Ne vidim ničesar, in se bojim iti sam po pokopališču. Strašno je, strašno, zelo se bojim, dragi mož.” “Da sem te moral dobiti,” vz¬ dihne čuvaj. — “No, dobro, poj - di!” Čuvaj in potnik odideta. Gresta tesno skupaj, rama . pri rami, dn molčita. Mokri, silni veter jima brije naravnost v obraz in nevidna drevesa stresajo šumeč in škripa¬ joč velike rosne kaplje doli na tla. Vsa aleja je pokrita z umazanimi lužami. .■ “Ene stvari ne morem limeti,’’ reče čuvaj po daljšem molku, — “kako si prišel sem? Vrata so vendar zaprta. Ali si skočil čez plot, kaj ? Če si skočil čez plot, po¬ tem je to za starega moža — za dnja stvar!” “Ne vem, očka, ne vem. Kako sem prišel sem, sam ne vem. Go - tovo se je igral z menoj sam vrag. Božja kazen je. Resnično, vrago - va igra, satan me je zapeljal. Ti pa, očka, ti si gotovo čuvaj?” “Čuvaj sem.” “Ali se edini čuvaj pokopali¬ šča?” Vetrova moč je bila tako veli - ka, da sta oba obstala nekaj mi - jiut. Ko čuvaj opazi, da veter ne piha več tako močno, odgovori: “Trije smo, eden leži vsled mr¬ zlice, drugi pa’spi. Menjava se.” “Tako, tako, bratec, tako. Kak¬ šen vihar je, kakšen vihar! Goto - vo ga slišijo tudi dragi mrtvi! Tu¬ li kot ljuta zver. ... Oh, ho, oh..” “'Odkod pa prihajaš?” “Od daleč. Od daleč sem, iz Vologde. Romam v sveta mesta in molim za dobre ljudi. — Gospod, reši nas in usmili se nas!” Čuvaj nekoliko postoji, da bi si prižgal ljubo pipico. Stopi za po - tnikov hrbet in porabi nekaj žve- plenk. Plamenček prve žveplenke razsvetli za trenutek desni kos ale je, beli spomenik z angeljem in temen križ; plamenček druge žve¬ plenke, ki je svetlo vsplamtela in ugasnila v viharju, je kot blisk osvetila levo stran in iz teme se je pokazal vogal neke mreže; tre¬ tja žveplenka razsvetli na desno in levo beli spomenik, temni križ in mrežo, ki obdaja grob nekega otroka. “Spijo dragi mrtvi, preljubi!” mrmra potnik in glasno vzdihne. “Spijo bogati in revni, pametni in neumni, dobri in hudobni. Vsi so enaki. In spali bodo, dokler jih ne pokliče tromba k zadnji sodbi. Bog jih pripelji v svoj raj in jim podeli večni mir.” “Sedaj hodimo tukaj, a prišel bo čas, ko bomo tudi mi počivali,” pravi čuvaj. “UNCLE SAM” NAMERAVA VSTANOVITI VSEUČILIŠČE Columbuis, O., 24. novembra. — Dr. W. O. Thompson, predsednik državnega useučilišča za Ohio je izpovedal, da namerava zvezna vlada v Washington vstanoviti v mestu Washington največje vseu¬ čilišče sveta, ki 'bo znano pod ime¬ nom “The University of the Uni¬ ted States.” Predsednik Wils©m je naklon - jen tem predlogu, in pri prihod¬ njem zasedanju kongresa se- bo govorilo o 'tem, da se dovoli pol miljona dolarjev kot začetek glavnice za to šolo. SALUNARJEM NALOŽENA VISOKA “LICENSE.” Bear Crrek, Minn., 26. novam - bra. — Občinski odbor je na pri - tisk “anti-saloon league,” ki ho¬ če “ posušiti” vso Minnesoto prej ko mogoče, vzel trem salunar - jem dovoljenje točiti opojne pija¬ če :in četrtemu salunarju, edinemu v mestu, je naložil $5000. — li - eense. Mestece ima le 900 prebi - valcev. ZELAYA OBDOLŽEN DVEH UMOROV. ^ashington, 25. novembra. — Zvezni detektivi v New Yorku iščejo prejšnega predsednika re - publike Nikkragua, Jose Santos Zelaya, ki je obdolžen umora dveh podanikov Združenih Dr - žav. Generalni pravdnih McRynolds je izdal zaporno povelje na željo vlade Nikar Sgua. Ainerikanca Leonard Gross in Laray Caumon sta bila usmrčena Heta 1909 na po-' velje predsednika Zalaya. STAVKARJI V COLORADO SE SNIDEJO S KAPITALISTI Denver, Colo., 26. novembra. — Prva seja med baronom premoga in med stavbarji je določena za danes. Mnenje je, da se bodo na sprotni stranki poravnali. -Stavka traja že tretji mesec, ven dar je to prvič, da so se sešli delo¬ dajalci in delavci, da se pogovori¬ jo glede spornih točk. Vesela povest o “Nemcu.” Zna¬ ni argentinski športnik Peter Lo - pez, je pripeljal s seboj iz Ham - hurga dva jelena, ki ju je izpustil v svoj ograjen gozd. Lovski per - somal Lopezoiv je nazval jelena “Nemca,” ker sta' bila prpeljana z Nemčije. Pri gonji, ki so jo pri¬ redili v jeseni, je bil eden izmed jelenov ustreljen. Lopez je to spo¬ ročil svojemu sinu v Buenos Aire - su brzojavno in 'gicer z besedami: Eden Nemec ustreljen! S slastjo smo ga snedli. Čuden slučaj pa je bil, da je bil brzojavni uradnik v Buenos Airesu Nemec. Skrajno vznemirjen in ©zlovoljen vsled te krvave brzojavke, je brzojavko konfisciral ter jo poslal nemškemu konzulu. Konzul je poslal brzojav¬ ko o “ljudožrcih” poslaniku in ta zunanjemu ministru. Grozil je mednaroden konflikt. Začeli so jire iskovati, kdo je bil oni snedeni Nemec, 'kdo ga je snedel itd. In končno se je zadeva rešila, seveda v splošno zadovoljnost. Ljudje so se smejali, le nemški brzojavni uradnik 'je žalostno ogledoval svoj — dolgi nos. Oderuhi v Bosni. “Hrv: Dnev¬ niku se poroča iz Dervente o ne - sramnem početju oderuhov v ta - mošnjem okraju z begovsko zem¬ ljo. Beg se kaj malega zadolži in oderuh ga začne tirjati. Da se og¬ ne sramoti, ponudi oderuhu svoje¬ ga kmeta, to je del posesti, ki jo obdeluje po ena kmečka družina. Na to je oderuh komaj čakal; hi¬ tro gre v zemljeknjižni urad, kjer posestvo .prepiše nase in navede kOt kupno ceno dvakratno vsoto. Drugi teden 'dobi kmet obvestilo, da je prodan. Kaj storiti. Pač ima pravico prvokupa, toda plačati mora dvakrat več, nego bi bil, če bi bil kupil neposredno od bega. Tako delajo oderuhi kmetom sil - no čkodo. Krokodil v Renu. Iz Marin hei - ma poročajo: Blizu mesta Landho fen ob Renu so ubili fantje 1 in pol metra dolgega krokodila, ki se je solnčil ob obrežju .reke Ren. Kako je prišel krokodil v reko Ren, še ni dognano. Bržčas je ušel kaki potujoči menežariji. PORTUGAL BO PREOSNOVIL ARMADO. Oporto, Portugal, 11. novembra. Portugalski parlament je dovolil vladi $80,000,000 za preosnovo vojske in mornarice. Mali oglasnik. IŠČEM SVOJEGA SINA. Kdor rojakov ve za naslov mo¬ jega sina John Košlar, blagovoli naj mi ga naznaniti. V slučaju pa, ako bi sam citat ta oglas, naj se zglasi sam. Jaz njegova mati, srč¬ no želim da hi ga videla, kajti mi¬ nulo je že 14 let, odkar sem ga zad ujikrat r dela ZvedeD sem, da je že pred nekaj meseci odpotoval v Ameriko. Neža Košlar, Eveleth, Minn. Podpisani prosim, da poravna Jos. Seršen, rodom iz Grada pri Cerkljah, Gorenjsko, takoj svoj dolg pri meni. Skrival si se mi več mesecev, sedaj pa sem vendar ^zve¬ del za tvoj naslov. Ako mi ne poš¬ lješ v kratkem, boš imel velike stroške še posebej. Frank Galoit, Box 32, Beaver, Wis. KJE JE? JOHN STIH-A, doma iz Črnomlja na Dolenjskem. Pred tremi meseci je bil pri meini na hrani in je delal pri drilu in je z drilom vred odšel na Biw,abik, Minn. Po. odhodu mi je dvakrat pisal; ko sem ga pa opozorila na njegov dolg, pa ni več ne duha ne sluha za njim. — Kdor ve za'njegov naslov, naj mi ga naznani, "za kar mu bodem zelo hvaležna. Fani Drobnich, Box 58, Buhi, Minn. IŠČEM svojega sina JOŽEF ŠKUFCA. — Pred več leti bival je v Denver, Colo. Prosim vljudno rojake, če kateri ve za njegov naslov, da bi bil tako prijazen in mi ga nazna¬ nil, najbolje pa je če se sam pri - javi. Jaz, kot njegov oče, mu imam sporočit 'izelo važne zadeve. Jožef Škufca, gostilna pri kolodvoru, P. Višnjagora, Kranjsko. IŠČE SE! Rojak Franc Dremelj iz Toma - že vasi na Dolenjskem. V Ameri¬ ki je nekaj nad pol leta in sicer je bil pred časom na McKinley, Minn. Čakajo ga jako važne no - vice. Piše naj sam, ali pa če ‘kedo drugi ve njegov naslov, naj bla¬ govoli to poročati n'a Joseph Tomič, 405 West Michigan Street, Dulutli Minn. ZAHVALA. Pri mojem odhodu iz Eveletha v New Duluth se srčno poslavljam od vseh naših prijateljev in prija¬ teljic in zahvaljujem iskreno vse za naklonjenje in postrežbo, Oso - bito pa izrekam mojo iskreno za¬ hvalo za vse cenjenima družina¬ ma Louis in Johana Kotnik ter Tomaž in Frančiška Bučar. Bog vam daj zdravje in srečo.! Marija Debevc. SLUŽBE IŠČE v pekovski stroki popolnoma iz - urjen pomočnik, ki je delal že več let po raznih mestih v starem kra¬ ju ter si pridobil vsestranskega znanja. Govori slovensko in nem¬ ško. — Tozadevna pisma nasloviti je: Gašper Hartmanu, 112 Grand Ave., Eveleth, Minn. (2x) CONRAD & HARD P N °i^ E ?k KONCESIONIRANA MAZILCA. Wau- kegan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, (T £* E o^“ 115 So. Genesse St., Wuakegan, 111. Tel. št. 732. Slovencem in Hrvatom v IVaukegan in okolici priporočamo našo dobr.o znano trgovino z železnino, brit¬ vami, noži in barvami. Izvršujemo tu¬ di kleparska dela. Cene zmerne. J. A. PETROSHIUS i! 0 «: No. Chicago 111. Tel. št. 965. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar po¬ trebujejo vozove za svatbe ali pogre¬ be, katere ima vedno na razpolago po cenejši ceni kod drugje. Velika izber krst po nizki ceni. Pogrebe prevzema po dogovoru. JOSIAH COLLINS zalagatelj o- kvirjev za slike, SO. RANGE, MICK. Tel. št. 766 J. Priporoča se Slovencem in Hrvatom, kadar potrebujejo po¬ grebnika,- ali če potrebujejo okvir in steklo za sliko. Postrežba točna in za¬ dovoljiva. Cene nižje kod drugod. A PVMITSUC trgovec s premogom . 1 in drvami, State St. near 22nd St., Nortli Chicago, pisarna 1007 Marion St. Zaloga vsakovrstnega premoga in drv po najnižji ceni. — Posebno se priporoča Slovencem in Hrvatom za obila naročila. Tel. št. 585 GARY LUMBER CO. Commonwealth Ave. & Hou.se Street NEW DULUTH, GASY, MINN. STAVBNI LES, ŠINGLI TRDI LES ZA POD CEMENTNI OMET IN CEVI ZA ODVOD VODE / STAVBNI PAPIR ZA STENE IN STREHE. PRISTOPAJTE K PODPOR NIM DRUŠTVAM IN JEDNO- TAM! American Eiehange Bank' VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vožne liste. 3°|o obresti od vlog. Stari telefon: Cole 264-A. Novi telefon: Calumet 436-1,. Frank Brand —: TRGOVEC :— Z GROCERIJO. MESOM IN KONFEKCIJSKIM BLAGOM 201-203 Commonwealth Ave., NEW DULUTH, MINN. Priporoča se Slovencem in Hrva - tom v obilen poset,. Cene zmerne. POZOR, ROJAKI! Dobil sem iz Washingtona za svoja zdravila se- rialno številko, ki jamči, da so zdra¬ vila prava in ko¬ ristna. Po dolgem da - su se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti iz¬ padanju in za rast las, kakoršne še dosedaj ni bi¬ lo na svetu, od katere moškim in ženskam gosti in dolgi lasje resni¬ čno popolno zra¬ stejo, ne bodo več izpadali in ne osi¬ veli. — Eavno ta¬ ko zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter ltrižicah v 8. dneh popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam¬ čim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. — JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom in rojakinjam na Ran¬ gu vljudno naznanjamo, da jih bo obiskal rojak ANTON HRAST, kateri je opravičen pobirati na¬ ročnino, oglase ter naročila na ti¬ skovine. Cenjene rojake in krajevne za¬ stopnike prosimo, da ga vljudno sprejmejo ter mu gredo po moči na roko pri precej težkem delu v nepoznanih naselbinah. S spoštovanjem NARODNI VESTNIK. 0 0 I# $t,Paul Minneapous Chicago Milwaukee SPI.ENmn trm* s Electric- Lluhted. Vnetnim Clcaned. TICKET OFEICES: ITI.UTH-1. P. Gearey, 13. P, A. Cit 5 " offlee. Spaldlng Ilofel block. Depot, corner _ Superior St. and Sixth Ave.JS VVest. IPERIOR—J. D. Morri»«ey, G. A. Clty Office, 823 Tovr- cr Ave. Depot, corner IVin- ter St. and Osrden Ave. Samostojno Slov.-Hrv. Podporno n Složni Bratje “ Ustanovljeno 1 svečana 1913 , „ :-- k. Društveni odbor- Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednii I. tajnik: Erank Peterlin, Rox *706. II. tajnik- .1 * r - Oko, "Rloo-oinilr- TaoJv. -rt_ Ant0a . laT W6 ei1 ' *•» Blagajnik: Josip Francelj, Grand Bolniški odbor: Av ' Frank Blatnik, predsednik. Mati Gregor Gregorčič za Spruce Loe. Fram) Ht0Vat za Nadzorniki: testo. John Tanko. Frank štrukelj, j 0 hn K • Društveni zdravnik: Dr. John*^' Redne seje se vrše vsako tretjo nedeiin nnso n. Francelj. nedeljo v mesecu v dv Dragi rojaki Slovenci in Hrvati! Zanima it« ° rasl štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaja bolelm Eažs Pojp ^ m Svoji k svojim. * ■fi Podpisani priporoča cenjenin: rojak,* , Bi gospodinjam iz mesta Biwabik in okobce sv • enskj s jeno in bogato založeno “ 0:10 le Po % Hi ifi Hi m s * s m Hi s grocerijsko trgovino V zalogi ima občeznano “Gremo” moko . H daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo mrvo Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se J. jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE roja^ Za mnogobro|en poset In naklonjenost se ulfudno M - __ . . ... “o priporočat A T H. V I D A S slovenska trgovina * ifi bivvabik, minn. T . , ffiifigalBBiiBiBiBaagBiiBiliaHiHiaifiBg ELCORA' MATTAFFA & FASHION SO NAJBOLJŠE SMODKE V DULUTI1U KATERE IZDELUJE DULUTH CIGAR Co' W. A. KEHTEL, 118-120 W. Michigan St,, Dulutli, M, Slovenski gostilničarji pozor! Moja tvrdka, je prva in edina slovenska samostojna, ki impor-tira žganje naravnost s Kranjskega. IMPORTIRAN KRANJSKI BRINJEVEC, 1MP0RTRAN KRANJSKI SLSV0VEC, IMPORTIRAN KRANJSKI TROPINOVEC, HIGH LIVE BITTERS (Grenčec), PRAVO ZDRAVILNO GRENKO VINO. A. HOMWA r F ? fioo n. chicago st., jouet.ill. POZOR: Rojakom po Minnesoti in po drugih okrajih se naznanja, da se loti, ki so na prodaj v Gary, Minn., pri eni največji jeklar¬ ni v Ameriki še lahko dobijo po primerni ceni, to je, za krate čas. Ker je naseljevanje vedno številnejše, prišla je družba 0 zaključka, da bode morala cene lotam povzdigniti. Zato roj kateri hočete naložiti svoj denar sigurno in da vam bode nos. višje obresti, imate sedaj priliko, da ga vložite v zemljišče Gary, Minn. Za natančna navodila se je obrniti na: MAKS VOLCANŠEK, zastopnik GARY LAUD CO., ETelc * 1 ,'' , FRANK TORKAR, zastopnik, Gary, New Dulutli, Buuu. —: ali pa na :— GARY LAND CO. w GEN’L OFFICE, 202 FAI.I.ADIO BUILDING, & Wjl Townsite Office, Cor. Commonwealth Ave and G-ary St., w FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - MINN. Glavnica ----- $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček-$1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se p dneva vloge iačujejo o d