Aj, na okna ...
Aj, na okna, tja na okna                  Ivo pa se smeje rožam,
dihnila je zima,                                  okno vam odpira,
ro&e je na njih pustila,                      rože mrzle, halje bele
ki jih mnogo ima ...                       z dihom ust razdira:
»Roze, rožice studene,                         »Ko spet dahne vetrec mlacni,
le cvetite dalje,                                   ve se zasolzite,
kmalu z burjo vam napravivi          pa cveticam lepšim v oknu
trde, bele haljel . . .«                        prostor nareditel . . .«
Smeje se skoz okno Ivo, v divjo burjo gleda, zima mrzla pa razsaja, od togote bleda ...
Andrej Rape