Anton Martin, po božjem usmilenju škof Lavantinski, vse Verne lepo v Gospodu pozdravim, ter Vam iz serca vse dobro želim. Preljube ovčice Kristusove, poslušajle! Bog hoče, da bi vsi ljudje {zveličani bili, in naša mati, sveta kat. cerkev želji' vse ljudi' časno in večno osrečiti (srečne storiti). Gospod Bog oznauuje po namestnikih svojih pokoro, in sveta kat. cerkev vabi in vodi svoje verne otroke na pravo ste .,0 poboljšanja, nas k Bogu poverniti. Ako pa mila beseda ne pomaga, pravični Bog s svojoj šiboj zažuga, če pa tudi protenje pri razujzdanem ljudstvu ne zda, ga vdari z vojskoj, lakotoj in kugoj, in kedar tudi časne kazni ljudi ne zboljšajo, jih zaverže na večno. — Tako je oznanoval Bog pokoro po Noetu sto in dvajset let pervenm pregrešnemu svetu; hudoben svet se ni poboljšal, marveč se Noetu sme¬ jal, in Bog je pokončal ves človeški rod z vesoljnim potopam, razun pravičnega Noeta in njegove hiše. Pokoro je vkazal oznanovati Ninivljanom po Jonu pre¬ roku, rekoč: „Se štirdeset dni, in Ninive bo pokončano! 11 Ninivljani so segli k pokori; od kralja do sužne dekle so se resnično poboljšali,? in Bog jim je priza- nesil; zakaj: »Kakor resnično živim, veli Gospod po preroku Ecehielu, nočem smerti grešnika, marveč da se spokori in zivi. u — Kako bo pa kaj z nami? preljube moje ovčice. — Da smo grešniki, ta¬ jiti ne smemo, zakaj: „ Kdor veli, de nima greha, je lažnivec, iti resnica ni pri njem doma“, pravi sv. Joanez. Da se ljudje čedalje bolj Boga ločijo in se svet od leta do leta večidel pohujša, nam vsakdanja skušnja priča. Bog nam je žugal preteklo leto z liudoj vojskoj, in je mnogo sosesko s kužno/boleznijo obiskal, kakor nam kaže po velikih krajih novih grobov veliko število. Hoče nam vprihodno priza¬ nesti, ali nas še huje vdariti, ali clo na vselej zavreči? Zavergel nas še ni (bodi mu čast in hvala!) dokler nam še sije ljubo sonce milosti božje. Vdaril nas scer je, to da po malem semtertje, naj bi nas izdramil in poboljšal. Torej nas vabi naša skerbna mati, sveta kat. cerkev k pravej resnični pokori po preroku Joelu, rekoč: „Spreobernite se h Gospodu svojemu Bogu iz vsega svojega serca s poštam, zjokam in obžaljevanjem, ker je dobrotljiv in milostljiv, poterpežljiv in velikega vsmilenjai Kdo ve, če se ne bi k nam obernil, nam prizanesli in nam dal zopet svoj blagoslov, nam poslal žita in vina, ter nas ne bo dal sovražnikom v roke.- .— V imenu svete cerkve vam tudi jaz pišem, in zapovedane poste za tekoče leto 1856 oznanim. I. Vsi verni Lavantinske škofije se imajo mesojeje zderžati: 1. Vsak petek celega leta; 2. Vsako kvaterno sredo, petek in saboto,; 3. Na pepelnico in štiri posledne dni velikega tedna; 4. Na bilo pred Binkoštmi, pred sv. Petrom in Pavlom, pred velikoj Gospojnicoj ali velikoj Mašoj, pred vsemi Svetmi, v saboto “pred devicoj Marijoj v adventu, in v sredo pred Božičem. V II. 1. Vse druge postne dni, tudi o sabotah, (imun zgorej izuzetih) je mese¬ nega vživati dovoljeno, ako kdo v imenu božjem hoče. Ima pa zato^ moliti vsak tak dan tri Očenaše , tri {Jesena si Maria in pa apostolsko vero v čast terplettja Kristusovega. 2. Ta molitva se naj opravi v družbi domačih, prav pobožno, v duhu po¬ kore, in če mogoče, na glas. Tudi naj vsakdo, kakor premore, v bogaime daja. Se hočeš in zamoreš pa tudi te dni v duhu pokore mesojeje zderžati, »olje storiš, le drugih ne zaničuj, da se po dovoljenju svete cerkve mesenine poslužijo; ti, ki meso ješ, pa žaluj, da se popolnoma ojstro postiti ne moreš. 3. Bolnikom mesene jedila dovoljiti imajo domači duhovski pastirji in spovedniki oblast, kedar zdravitelj (vrač) svetje alj naroči; tudi takim modro pre¬ ložiti, ki pri Ijudih služijo alj jesti morjo, ki niso nase prave vere. Boletui ljudje, ktere za žive dni meseno jesti slabost sili,' si naj to dopusčenje po svojih duhov¬ nikih od škofijstva izprosijo. 4. Kdor dovoljbo ima v terdo zapovedanih postih mesa jesti, si je pa dolžen v živežu pritergati, če ga starost, bolezen alj kak drug pravičen uzrok ne izgovori. Si pa primoran se obtešiti alj živeža vzeti, dajaj obilaej inilošne, bolj pridno moli, rajši božjo besedo poslušaj, odpusti svojim sovražnikom, se z njimi spravi in zadomesti, kar se postiti zamudiš, alj ne moreš. III. Vsi verni se imajo terdo postiti, to je, v živežu pritergati, in le enkrat na dan nasititi se: 1. Vsak dan štirdesetdanskega posta razun nedel; 2. Vsako kvaterno sredo, petek in saboto; 3. Vsako sredo in petek v adventu (na mestu apostolskih bilj); 4. Na biljo pred Binkoštmi, pred sv. Petrom in Pavlom, pred velikoj Gospojnicoj, pred vsimi Svetniki, v saboto pred devicoj Marijoj v adventu, in pred Božičem ali rojstvom Jezusovim. Verni sini in hčere svete matere kaiolške cerkve! ste danes materni glas zaslišali, nikar da bi serce svoje oterdili. Kakor bote vi svojo mater — tako bo vslišal Oče nebeški tudi vas. Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor hajd in očitni grešnik. Kteri se pa\po lem nauku ravnajo, mir in milost bodi nad njimi. Svet post nam vrata k Bogu odpira, molitva in milošna pa nas po stezi pokore podpirate. Ako s postom svoje pregrehe kaznujemo, svoje krivice z mo¬ litvami in z dobrimi deli po svojej moči plačujemo, nam hoče dober Bog prizanesti, kakor je spokorjenim Izraelcom zanesel. Se bomo resnično poboljšali in skoz vredno spoved in sveto obhajilo spet z Bogom spravili, hoče dober Bog za nas, svoje otroke skerbeti in nas vsega zlega rešiti. Lehko , po besedah svetiga Petra, vso svojo skerb Bogu prepustimo, kajti je njemu skerb za nas. — Kaj pa bomo storili, ako nas Bog vprihodno s zasluženoj šiboj obiše, nam pošle slabo letnino, vojsko, alj pa strašno bolezen morivko (kolero, ognenco alj hudo grižo), kakor mnogim faram preteklo leto? Takrat se hočemo ponižati pod mogočnoj rokoj Gos - podovoj’, on je Gospod, njegova sveta volja naj se zgodi, če bomo morali tudi mi piti zasluženiga terplenja čašo (kelh); saj vhno, da onim, ki Boga ljubijo, po besedah svetiga Pavla, vse v dobro izide. Hočemo se pa tudi, kakor verni kri- stiani pripraviti na obiskovanje Gospodovo, da, kedar pride, nas pripravlene najde. Pa kako? — Pol tretje sto let po rojstvi Kristusovem je po rimskem cesarstvu kuga tako grozovitno morila, da je enkrat samo v Rimu eden dan pet tisuč (tavžent) ljudi pomerlo. Sv. Dionizi piše, da v Aleksandrii na Egiptovskem ni bilo hiše brez merliča, ne ljudi zadosti kupe mertvik pokopati. Alj kak razloček med ne¬ verniki in pa vernimi kristiaui! Malikovavci so imeli to šibo božjo za naj huje zlo, kristjani pa za vajo poterpežljivosti in keršanske ljubezni. Hajdje so svoje bolnike, do naj bližneje sorodnike iz hramov metali, na pol mertve na ulicah pustili, niso merličev pokopali; njih edina skerb je bila bolezni in smerti vbežati, pa ji le vtekli niso. Kristiani so pa bolnikom lepo stregli, niertvim oči zatisnili, jih preoblekli in pokopali, dokler ni strašna kuga henjala. Veliko duhovnov in drugih kristianov je dalo iz ljubezni do svojih bližnih po izgledu Jezusovem svoje življenje. Veliko jih je po taki ljubeznivej postrežbi srečno ozdravilo, veliko se jih pa tudi preselilo v nebeško veselje. Imena keršanskih strežejev se svetijo med svetniki. Poglejte, kaj živa vera in pa prava kerš. ljubezen stori! ona je močnejša ko smert. Po tim lepem izgledu so tudi preteklo leto mnogotere dobre, keršanske duše bolnikom po tistih krajih preljubeznivo stregle, kjer je huda bole zen kolera ljudi' vila; in spodobi se, da jih pohvalim. Kedar seje v neko veliko ves na Ko¬ roškem kolera prikazala, dan na dan več ljudi obolelo in v kratkih urah pomerlo, je neka dobra služavniea, dekla poštenega gospoda začela po vesi od hiše do hiše hoditi, bolnike ljubeznivo tolažiti, jim dobre juhe in močne zdravila nositi, ter ni po¬ prej odhenjala v svojej ljubeznivi postrežbi, dokler ni huda bolezn nehala. — V n eki duhovnii na Štajerskem, v kterej so poleg veliko farmanov tudi duhovnik na koleri zboleli, in je vse od strahu opadeno bilo, je odslužen vojšak postrežbo betežnih veselo prevzel, od hiše do hiše brez vsega strahu pomagal, pa tudi'srečno premagal silo hude bolezni in smerti. Tak dober človek je angel v sili ljudem od Boga poslan, ki se bolnikov ne boji, pa tudi smerti ne vstraši, kteri pomaga iz ljubezni do Boga in do svojega bližnega. Tako hočemo tudi mi storiti, kedar bode potreba. — Kako pa bomo potrebno serčnost dobili toliko ne¬ varnost premagati? Zoper navadno boječnost ob časih kužne bolezni in nagle smerti imamo kristiani posebno dobre pomoči tri, ki vsak strah premagajo: perva je prava res¬ nična sprava z Bogam, kije živlenja in smerti vsegamogočen gospod. O pravem času pregrešne priložnosti popustiti, strnjeno krivico poravnati, sovraštvo koučati, se čisto spovedati in prijeti po vrednem presveto obhajilo: to je mogočno zdravilo zoper strah pred boleznijo in sinertjo. „Ako je Bog z nami, veli sv. Pavl, kdo bo zoper nas?“ Zato pošilja Bog strašne bolezni po sveti, naj bi izdramile zaspane ljudi, in jih pripeljale k pravi pokori in v resnično poboljša- nje, kterih trobenta besede božje iz grešnega spanja ne izbudf. Očividna nevar- šina smertnih bolezin je grešnike k spovednici prignala, jih moliti naučila, kterih veliko let cerkev pri službi božjej vidila ni. Alj mi pokore ne smemo na posledne dni odlagati, ne prijerao svetih zakramentov na zadno uro; Iehko bi prepozno bilo. — Se v hudih bolečinah čisto spovedati je težko, nemogoče v bljuvanji kolere presveto rešuo Telo prijeti; za to sveto opravilo je prihoden svet post naj priprav- nejši čas. Z Bogam spravleui in potolaženi lehko s sv. Paulom veselo porečemo: ,, Zdaj živim, pa ne jas, ampak Kristus v meni živi. — Ce živimo, Gospodu živimo; ako pa tmerjemo, Gospodu umerjemo; živi in mertvi smo zmirej Gospodovi — To je perva in naj krepkejša pomoč. Druga je keršanska radodarna ljubezen, da sosed soseda, tovarš tovarša v sili ne zapusti, premožen vbogimu rad da, vbožen premožnimu veselo pomaga, pripravlen dati tudi svoje živlenje. Taka ljubezen premaga vsako še tako hudo bole¬ zen, in tudi smerti dveri zapira. Dobre sosede v neki vbožni vesi na Češkem so si leta 1850 v roke segle pomagati s perilom, z kulioj in z vsim potrebnim, kedar seje huda kolera bližala.; In glej! dokler so jih po drugod stotine na koleri mertvih pokopali, ni dobrim ženam v tisti soseski smert v tej bolezni nikogar pobrala, in ako je ravno med vsakimi tremi po dvoje ljudi zbolelo, so vsi skoz ljubez¬ nivo postrežbo srečno ozdravili. — Zato nam Bog hude bolezni morivke pošilja, naj lakomnik bolj globoko v svoj žep seže in obilnej vbogaime daja, naj Šparovec svoje žitne shranbe in kleti odpre, ter vbogiin pomaga, naj se prevzetnik poniža, ter svojim revnim bratom in sestram prijazno postreže; da se učimo kerš. ljubezn v djanji pokazati, serce posvetnimu blagu odtergati, in privadimo radi vbogaime dajati\kajti očitno vidimo, de vsiga tega nič seboj ne ponesemo, ako nas smert morivka pobere. Nima nam biti predrago, ne prelepo, česar bližni naš v taki revi potrebuje; ne sme se nam vsmiliti tudi vse dati, česar gleštamo, naj le bližnega rešimo; saj je živlenje dražje kakor vse drugo posvetno blago; Bog nam ga stotero povernil bo. Zapušeno vboštvo pripravlja premožnimu sosedu nalezljivo bolezen in grob, ako se mu ne pomaga. Tretja pomoč v hudi bolezni in v smertni nevarnosti je ^stanovitnost v tistem kraji, v kojega nas je Bog postavil. Kdor iz svojega mesta beži, za njim kolera hiti, in naj hitrejše njega smert vjaine. V Beču so poskusili jetniku na voljo dati, ali hoče v ječi ostati, ali se v toplo postelo vleči, v kteri je ravnokoj človek na koleri umeri; pa mu hočejo hitro pomagati, ako se ga kolera loti. Jetnik se s strahom v postelo vleže, in de si ravno nobeden bolnik v njej ležal ni, ga od sa¬ mega strahu kolera mahoma zgrabi. — Poglejte kaj strah stori? — Ko je pa lani v strasni vojski v Krimu? tudi kolera francozenaj huje morila, *ako da so se vojsaki branili bolnikom streči in merliče pokopavati, jih duhovnik skličejo rekoč: „Otro- čiči! vi se bojite? Mene poglejte!" In naravnost se poleg merliča na postelo vle- žejo, ko je ravnokar na koleri umeri, in tako dolgo ležijo, dokler jih niso k dru- gimu bolniku zaklicali; in ni jim kaj napadlo. — Poglejte, kaj serčnost v taki ne- varsini pomaga! Dopolnijo se besede Jezusove: „Kdor misli svoje živlenje ohra¬ nili, ga bode zgubil ; kdor je pa pripravlen svoje živlenje za me dati (če bi potreba bilo) ga bo ohranili — V božjih rokah smo; na svojem mestu v vsaki taki sili ostanimo, in svoje dolžnosti z veseljem opravljajmo, in pomagajmo svojini sosedam brez vsega straha, da se bode tudi nam pamagalo. Bog nas hoče pri živlenji in zdravju ohraniti, če je njemu v čast in nam v izveličanje. Je pa njegova sveta volja, da nas v taki postrežbi k sebi zakliče, nas bode mučenikom kersanske lju¬ bezni pristel, in Jezus nam sodni dan veselo poreče: „Balite (pridite) blaženi mojega Obeta, posedite kraljestvo vam pripravleno od začetka sveta. Bil sim boln, in vi ste me obiskali (mi postregli). Besnicno vam povem , kar ste naj manjšemu mo¬ jih bratov storili, to ste meni stoj'ili.“ — Pač velika čast in lepo plačilo strežbe bolnikov! — Porečete: pokaj nam pa škof ravno v svojem postnem listu take reči pišejo; kaj nas se kolera ni zapustila? — Preljubi! bojim se bojim, da nas hoče Bog se huje pokoriti, ker sami sebe tako slabo pokorimo, se le malo kaj postimo alj pa cIo nič; brez vse skerbi pa grešimo in dražimo božjo pravico. Hude bo¬ lezni, griža, Jegar ali ognenca in kolera, ki so nas ali nase sosede preteklo leto obiskale, so nas se premalo zmodrile in resnično poboljšale. Bojim se, de ako pravičen Bog zopet za šibo seže, nas nepripravlene najde; tiste psice pa veliko huje zadenejo, kterih ne previdimo, pravi sv. Gregor. — Torej vam vse to poprej pisem, in vas lepo prosim, pripravlajmo se tih štirdeset dni na obiskanje Gospo¬ dovo; zakaj to je prijeten bas za pokoro, te so dnevi izvelicanja. Potolažimo jezo božjo s poštam, z molitivijoj in z obilnimi dobrimi deli; spravimo se z Bogam in obhajajmo sveto veliko noč z čistoj spovedjo in z vrednim svetim obhajilom. Po tem se lehko zanesemo na Gospoda svojega Boga, de nas ne bo za¬ pustil, marveč tudi križe in težave, če nam jih posle, v nase izveličanje obernil po besedah Davida kralja, ki veli: „Kedar sim v pomoč klical, me je Bog moje pra¬ vice uslišal, in mi iz nadloge pomagal. Gospod bode me zopet vslišal, kedar bom v njega klicali — Bog je nas dober Oče; bodimo tudi mi njegovi dobri otroci, in poprej bode mati svoje dete zapustila, kakor Bog nas. Njemu bodi čast in hvala v vsih rečeh! Amen. Pri sv. Andreju na svetih^ee^kraljev dan 1856. ANTON MARTIN, Lavantinski škof. f