i» k o l e t a r e c je 0 e l av s k i list za misleče čitatelje
PROLETAREC
dlasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Malic«*
official organ of j. s. f. and its educational bureau
iT. — NO. 1773.
... Mir, r-1 «. 1»> « «. — HM. « '«- ,"f' * '• "" CHICAGO. ILL.. 3. SEPTEMB RA (September 3. 1941. i>ubli.m.<i W»H> „t 2301 S. Uwndsle A
v«.
LETO—VOL. XXXVI.
Japonska vztraja da Azija mora pod njen vpliv
ITSUO MABUCHI PRAVI, DA BO MIKADOVA ARMADA IN MORNARICA IZVRŠILA SVOJO NALOGO NEGLEDE NA PROTESTE IZ USA, IZ LONDONA IN AVSTRALIJE
VOJAŠČINA NI SALA
Predstavniki japonske arma- j de in mornarice, med njimi It-suo Mabuchi in člani vlade so Rooseveltovi - Cchurchilovi
poHHH
konferenci soglasno poudarjali, da bo Japonska nadaljevala
l graditvijo "novega reda" v
Aziji.
Nevarnost vojne
Kritizirajo posebno ameriškega državnega tajnika Hulla vsled njegovih izjav, da Zed. države ne bodo odstopile od politike odprtih vrat v Aziji in da bodo podpirale Kitajsko ne-glede kaj stori japonska vlada.
Zed. države so ugovarjale japonski invaziji v Indokino, ki je francoska posest. Zelo bogata na prirodnih zakladih je tudi Vzhodna Indija, ki jo ima Nizozemska. Nasa dežela je odvisna od ondotnih krajev posebno v dobavljanju gumija, pa tudi druge surovine dobiva od tam.
Spor med Washingtonom in Tokiom torej ni le načelen, ne-go še posebno ekonomski.
Nsmig ne možnost spopada
Ko je imel nedavno Winston Churchil svoj znameniti govor, je med drugim dejal, da ako se Zed. države zapletejo v vojno z Japonsko, jim bo Anglija pomagala. V resnici ima Anglija veliko več interesa v Aziji kot pa Zed. države, zato so mnogi senatorji, kongresniki in časopisi Churchilla otro prijeli, češ, da ako se spustimo v vojno z Japonsko, bo to edino raditega, da pomagamo Angliji, ne pa ona nam.
Ampak nevarnost je tu in ekonomsko ter diplomatično smo z Japonsko že v vojni.
Podpora Kitajski
Posebno pa smo še zapleteni v konflikt z mikadovim cesarstvom, ker podpiramo Kitajsko. Brani se že štiri leta in prizadeva Japonski ogromne iz-Kube. Toda v Tokiu zelo dobro vedo, da bi Kitajska že davno podlegla, ako ne bi dobivala podpore iz Zed. držav, iz Anglije. pa tudi od Sovjetske Unije. Japonski generalni štab se je z vojno s Kitajsko jako uka-nil. Bržkone je res, da je bilo v tej vojni ubitih že par milijonov Kitajcev, in še več pa je bilo ranjenih. A enako res je, da je moralo japonsko cesarstvo za vse te svoje "uspehe" doprinesti ogromnih naporov materijalno in tudi japonske izgube življenj so velike. Kitajci sicer niso tako dobri vojaki kakor Japonci, toda na vsakih pet Kitajcev je padel vsaf en Japonec, in ker vojna traja že peto leto, ima to težke posledice tudi za mikadovo deželo.
Avstralci v skrbeh
Vzlic izgubam na Kitajskem pa japonski militaristi mislijo, da je sedaj zelo ugoden čas o-Praviti z Anglijo. Kar se tiče Kitajske je japonsko armadno poveljstvo angleško premoč že izrinilo. Francija je v Aziji izgubila vse, druge evropske de-*He pa so v japonskem področju Azije še bolj brezmočne.
Kdini belopoltni velesili v A*iji sta he Velika Britanija in Sovjetska Uhija. Obema se la-Mo primeri isto, kakor Franci. Glavna trdnjava Velike Britanije napram Japonski je Sinjrapore. A v Londonu niso ^ kaj uverjeni, da jim jo bo Mogoče obdržati, kajti Japon
ska prodira proti nji po suhem.
Zelo v skrbeh v tem napetem stanju na daljnem vzhodu je Avstralija. In pa tudi Nova Zelandija. Filipinski otoki, ki so pod protekcijo in vlado Zed. držav, so izpostavljeni, a izgleda, da si Filipinci vzlic temu žele osvoboditve izpod .ameriške unije, dočim pa bi Avstralija in Nova Zelandija radi, da j-u Zed. države vzamejo v zaščito.
Konflikt neizogiben
Mnogi politiki v Zed. državah, pa tudi precej industrial-cev, zahtevajo, da se ameriška vlada v japonske ambicije nič ne umešava. Naj si Velika Britanija. Avstralija. Nova Zelandija in Filipinski otoki pomagajo kakor vedo in znajo. Pravijo, da ker je Japonska v trgovini naša najboljša odjemalka, in mi pa tudi kupujemo od nje več kot katerakoli druga dežela, čemu bi prekinili to trgov-stvo kakšni Angliji ali pa Kitajski na ljubo!
Roosevelt in Hull nista tega mnenja. Smatrata, da če postane imperialistična Japonska gospodarica Azije, bo postala s časoma valed ogromne premoči v prebivalstvu, v prirodnih virih in vsled strategičnih krajev tudi gospodovalka na Pacifiku. Na tem ogromnem morju pa so sedaj Zed.državc dominantna sila.
Načelo vnanje politike Roo-seveltove administracije, pa tudi prejšnjih ameriških vlad je, da se Japonski ne sme dopustiti zavladati nad Kitajsko, ne nad Avstralijo in drugimi kraji po Tihem morju. In če bo Japonska nadaljevala s svojo a-gresivnostjo, bodo morale Zed. države bodisi popustiti, ali pa se zaplesti v vojno, ki naj bi odločila, kdo bo vrhovni zapo-vednik na daljnem vzhodu.
S stališča Japoncev je več kot razumljivo, čemu smatrajo, da imajo Zed. države in Anglija v Aziji preveč veljave. Nemčija je bila izrinjena iz Azije v prejšnji vojni, Francija v sedanji, Italija v nji itak ni nikoli dasti pomenila, nizozemske posesti so tam le še zaščitene v kolikor jih branijo Zed. države in Anglija, Avstralija je šibka, a upira se Kitajska. Brez te bi Zed. države in Anglija vojno z Japonsko že izgubile.
Vloge Sovjetske Unije
Važno vlogo v borbi za nad-moČ v Aziji ima Sovjetska Uni-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Nemiri v Framciji, glad, atentati in politična kriza
Francije je poleg Norveške in Nizozemske ena izmed prvih dežel, ki prizadeva nemški okupacijski oblasti veliko skrbi.
Maršal Petain, ki je imel ob času prevzeme vlade zaupanje naroda, je sedaj smatran za Darlanovo orodje. Ljudstvo ga sicer še spoštuje, e ob enem ve, da ga Darlan izigrava, česar pe se stari vojak ne zaveda.
Pomanjkanje v Franciji je tolikšno, da je Anglija neuradno popustila v blokadi in dopušča dovažanje živil v francoske luke is Afrike.
Meseca avgusta je vlada v Vichyju odredile, da sme v bodoče kupiti vsakdo v Franciji le pol funta masla, mesti, ali kake druge mašče ne mesec. Vojak v vojni »o po s na kooiforto. ne varno. t. Gornjo jo loHko priior ia j VeČin« prebivalcev ni deležna
Rusijo oli kjerkoli ¿o jo vojak« «kosano v akcijo.
PRESOJANJA DOGODKOV DOMA l\ PO
Vojna v Rusiji traja še vedno z največjimi napori z obeh strani. Vrhovno poveljstvo iz Moskve trdi v depeši z dne 1. septembra, da je bilo v bitkah po ruskih poljanah ubitih že nad milijon Nemcev in nad par milijonov ranjenih. A prav gotovo so resnična tudi berlinska poročila, ki pravijo, da je dalo življenje že nad dva milijona ruskih vojakov.
V Moskvi se bi imela te dne pričeti konferenca vojnih in e-konomskih veščakov Anglije, Ruaije in Zed. držav. Pa se, ko to pišemo, še ni pričela. Bržkone se te tri dežele še niso uso-glasile v svojih ciljih, v slučaju, da zmagajo.
Socialisti ne Finskem so za
sklenitev miru z Rusijo. Pravijo, da Finska nima več vzro-
v nji nara^Ca, <>tud. * ¡1? b:Su! angleške propagande « itfk na-»mr^ men, označevana s čr/t V\' Švica, ki si prizadeva 2>iti v tej vojni nevtralna, skf.eu ugajati tudi Hitlerju in Mu«oli-niju s persekutiranjem komunistov. Pa ji neb<» nič pomagalo, ako Nemčija rmaga:
Ameriške trgovine prodajo sedaj 37% več kot pred enim letom. Ako bi temu re«kli "pro-speriteta", bi se motili.
Konvencija ZSZ, ki se je vršila minuli teden v Chicagu, je bila zanimiva v marsikakem o-ziru. In kar je glavno, je prodrla na vzhod. Od naselbin po zapadu ZSZ ne bi mogla živeti.
Vojak John Habinyak v North Carolini, se je spozabil in pljunil na tla. Oficir Elliott mu je ukazal, da mora pljunek pobrisati. Habinyak se je raz-
niti tega privilegije, prvič ker nima potrebnega denarje, in p« ker ni dovolj mašče v zalogi.
Najznačilnejši pojav je, da se je sto francoskih poslancev odločilo riskirati svojo kožo s ,,) tem. de so se oklicali za opozicijo zoper vlado.
Atentat na. Lavala je delovel iso kot električna iskra. "Komunistom" sicer giljotina fteka glave, toda vzlic temu v Franciji vre. Seveda, razumeti je treba, da ako bo Nemčija zmagovita v Rusiji, in če ji Anglija ne bo mogla do ži-ve|t, ji tudi upor francoskega ljudstva ne bo mogel v živo.
ROOSEVELT ZNOVA POUDARIL DAJE MIR NEMOGOČ, AKO SE HITLERJA DOCELA NE PORAZI
OGNJEVITA OPOZICIJA POD FIRMO BORBE ZOPER VOJNO. — ANGLIJA IN RUSIJA NA KRITIČNEM RESETU. — LINDBERGH IN WHEELER KLIČETA V EKSTREMN0STI
ka ostati v vojni. Pridobila si je togotil. častnik ga je obtožil in
nazaj vse. kar ji je bilo ugrabljenega. Toda drugi Finci, kj se s soeial-demokrati ne strinjajo, hočejo, da njihova dežela zmaguje dalje skupno z Nemčijo in zada "boljševizmu zasluženi udar". Ako se pomisli, kako je Finska trpela v o-brambni vojni pred dobrim letom, je razumljivo, Čemu so sedaj njeni poveljniki proti po-mirjenju. Ravnajo napačno sedaj, takrat pa so se v Moskvi zmotili.
V Franciji je premier Petain znova oglasil, da ne bo v nji več nasprotujočih si političnih strank, nego le vladna. A Francozom je politika ulitek. Hitlerju in Mussoliniju je lahko krotiti njuno ljudstvo, Francozi pa so iz drugačnega testa. Petain se je zelo lahko uveril, da četudi je Francija poražena, se ni še podala ne Hitlerju, ne Mussoliniju, ne Darlanu, ne Lavalu. Sploh uporniški duh
Habinyak je izprevidel, da ni varno kljubovati oblastim. Obsojen je bil na deset let zapora.
V	Belgiji je vlada «po nemškem ukazu uradno razpustila prostozidarske lože, dasi so bile odpravljene že ko je bila Belgija prvič poražena. Ta druga odredba pomeni le, da se nekateri prostozidarji Hitlerju še vedno upirajo, pa jih je treba likvidirati še s posebnim ukazom.
Propagand isti, ki so na skrivaj za Hitlerja, se najbolj opirajo na ogromni dolg, ki smo si ga nakopali. A pri tem previdno pozabljajo navesti vzroke.
V	Franciji je bilo od nemških letalcev uničenih zelo veliko militarnih objektov. Sabotaž-nih dejanj proti nacijem je bilo toliko, da je vlada v Vichyju proglasila proti njim smrtno kazen. Pa ni nič izdalo.
Nemčije, ki se razume na e-
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Komunisti si prizadevajo osvoboditi Browderja -
Ameriški komunisti so mnenja, da ker njihova stranka sedaj podpira zunanjo politiko zvezne vlade in deluje v kampanji za čimizdatnejšo pomoč Angliji in Rusiji, ni vzroka, čemu naj ostane njihov voditelj Earl Browder še v ječi. Apelirajo, da naj ga predsednik Roosevelt pomilosti. Obsojen je bil na štiri leta ječe in na visoko globo vsled kršenja zvez-1 nih določb o potnih listih.
V New Yorku je bil ustanovljen odbor odličnih osebnosti, ki se potegujejo za Browder- j jevo osvoboditev. Predsednik j
odbora je Tom Mooney. ■
\umunci se vračajo
Ker je Besarabija spet pod Rumunijo, je rumunska vlada naselila vanjo sto tisoč Rumun-cev iz tistega dela Transilvanije, ki ga je morala prepustiti Madžarski. Iz Besarabije ima namen izgnati vse ruske kmete in njihovo zemljo dati Rumun-cem.
Anglija izgubila 28 podmornic
Od početka vojne pa do konca avgusta je Anglija izgubila 28 podmornic. Ko, se je vojna pričela, jih je imela M. Koliko je med tem zgradila novih, je njena tajnost.
Na zadnji Delavski praznik 1. septembra sta govorila dva predstavnika vnanje in notranje politike te dežele. Roosevelt, ki je predsednik, in pa senator Wheeler, ki zatrjuje, da zastopa večino ameriškega ljudstva.
Za pora ž en je nacizma
Predsednik Roosevelt je v svojem govoru na Delavski praznik 1. sept. znova odločno izjavil, da je za poraženje nacizma na celi Črti in da bo to stalo tudi nas ogromnih žrtev. Nemogoče si je predstavljati, je dejal, da bi tak kolos propadel ne da bi šli v borbo zoper njega. Borba pa pomeni žrtve.
Našteval je, kaj vse je že nacizem hudega storil in poudaril: Zedinjene države ao v borbi proti njemu in odločili smo se, da ga porazimo.
Dalje je Roosevelt izvajal, da so tisti, ki smatrajo kako se je Hitler zmotil s svojo invazijo v Rusijo v napačnih sanjah. Roosevelt občuduje odpor sovjetske armade a ob enem nič ne zakriva, da dosedaj je še vedno Nemčija zmagovalka, čeprav niti z daleč toliko, kot pa je firer tretjega rajha pričakoval.
Kaj naj store Zed. države?
Roosevelt smatra, da ker se je odločil poraziti Hitlerja, naj ameriško ljudstvo to zapopade in rajše pomaga, kot pa nasprotuje. Zase je uverjen, da je večina ljudstva te republike proti nacizmu in da je v sedanji vojni zvesto na njegovi strani. Nič ni pretirano trditi, da
ako bi bilo po Rooseveltovemu, bi bili mi že v vojni, kar pa bi značilo le, da se bi nahajali v nji uradno, dočim smo sedaj zapleteni vanjo neuradno, toda gmotno prav tako na dra<ge načine, kakor če bi bili direktno v nji, le da s slabšimi rezultati.
Napaka Rooseveltove administracije je, da teh dejstev ne izpove. Ako niso skrivnost Nemčiji, Italiji in Japonski, čemu bi jih doma ne priznali!
Proti "sporazumu"
Na naslov ameriškega delavstva je Roosevelt na Labor Day dejal, da ne <bo nobena dežela svobodna, ako Nemčija zmaga. Ameriškim izolacionistom je poudaril, da se zelo zelo motijo, ako mislijo, da si Zedinjene države lahko ohranijo demokracijo in sedanji red tudi ako Nemčija zavlada nad Evropo in ostalim svetom.
Ko hitro postane Hitler neoporečen vladar nad Evropo, Afriko in Azijo, se bodo morale sprijazniti z njim tudi Zed. države in se mu prilagoditi po njegovih navodilih.
Zelo je v svojem govoru Roosevelt ameriškemu delavstvu poudaril, da je proti kakr-šnemukoli mirovnemu sporazumu s Hitlerjem, in da se mu predlogi za tak mir gnusijo.
Insult na "apizarje"
S tem je najbolj udaril dva glavna ameriška "apizarja" — senatorja Wheelerja in pa Ch. A. Lindbergha. O Wheelerju se lahko nesporno reče, da je iskren pacifist. A kar se Lind-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Kaj bo s predlogami za preprečenje draginje?
Draginja straši po deželi Veliko bolj kakor povprečne mezde so narasle cene potrebščinam.
"Delavci služijo po 10 do dvajset dolarjev ne den," oznanjajo reklamni letaki, ne povedo pe, da je tekih delevcev, ki sedaj res dobro služijo, le majhen odstotek.
Draginje je prizadela torej ono meso ljudstve, ki se prebija v boju ?e obstanek iz dneva v den.
Desi ime jo Zed. drževe sko-ro vse zleto, kar ga je na svetu izkopenege, je vendar silna nevarnost, de se pogreznemo v inflacijo, in ako se pripeti, bo-
do delavci v nji najbolj prize-deti
Vsled te nevernosti je pred-tednik Roosevelt pred par tedni vprešal kongres za polno-noč v pogledu določanja maksimalnih cen. Svaril je poslance, de eko čim prej kej ne u-krenejo, bo morda prepozno. Predsednikovo svarilo je vzlic temu, da se kongres ni takoj pobrigal zanj, izdalo toliko, da so se prizadeti trusti sami nekoliko brzdali, to je, de niso šinili kviško s cenemi kakor bi radi.
Značilno je, da čeprav nismo v vojni, se finančno stanje te dežele razvije kot da smo
stoodstotno v nji. Indirektno smo sicer res zepleteni vanjo, kar je v finančnem oziru veliko breme.
Nikakor pa ni vsled teh zapleti ja je v vzroka se višenje cen življenjskim potrebščinam v tolikšni meri. kot se to sedej dogaja.
Zvezna vlada se boji, da se v sedenji vojni in ekonomski napetosti lahko dogodi histeričen pedec dolerje, ker bi vrglo s tira vse gospodarstvo te dežele. Vlada bi se sicer na ta način < lehko ¡znebila svojih petdeset milijard dolge, enako tudi drugi, ki kaj dolgujejo, toda milijone delavskih družin bi bilo
vrženih v glad, vzlic temu, de imamo vsega v izobilju.
Ako poštene dolar ničla kot se je v času prejšnje vojne dogodilo z nemškimi markami, avstrijskimi kronami, itelijan-skimi lirami, francoskimi franki. in tudi z angleškimi funti, tedej bo peč delevec tepen, kakor je bil v omenjenih deželeh. To je vzrok, čemu je Roosevelt apeliral na kongres, de naj nikar ne čeke, nego sprejme čimprej potrebne določbe za reguliranje cen in za uravnavanje ameriških ekonomskih to-kcv v splošnem. A izgleda, da se * os podom poslancem nikamor ne mudi.
Povest, ki se ¡e v resnici dogodila
V	Ameriški družinski koledar leto 1936 je Angelo Cerkvenik napisal povest o slovenskemu fantu s Primorskega, ki se je odločil postati fanatičen fašist, denuncirati magari tudi svoje starše, prijatelje, sploh vsakega, samo da si dobi zaupanje svojih višjih.
Mislil si je: "Le ako bom mogel predstojnikom dokazati, da sem pripravljen uničiti tudi svoje naj-iskrenejše prijatelje, si bom dobil zaupanje med fašisti, pa čeprav me bodo moji ljudje še tako zaničevali. A nekega dne pridem v bližino dučeja kot odlikovanec, in tedaj mu storim konec in se maščujem nad njim za vse, kar je storil hudega nad našimi ljudmi."
V	Cerkvenikovi povesti je tisti fant poginil predno si je mogel dobiti zaupanje z izdajanjem akaivnosti svojih rojakov. Ubil ga je prijatelj, ki je smatral, da je to boljše kot pa mu dopustiti uganjati zločinstva nad nedolžnimi ljudmi.
V	Franciji je poskusil s slično vlogo, kakršno si je določil Ccrkvenikov Mirko Sviligoj, Paul Colet-te. Prijavil se je za protikomunista, za prostovoljca v vojni proti Rusiji n si res dobil tolikšno zaupanje, da je prišel v bližino francoskega Quslinga Pierra Lavala in ga obstrelil. S tem je izvršil atentat, ki je šel po vsi Nemčiji kakor mrzel curek.
Paul Colette je dal svetu signal, da so fašistični prvaki varni edino kadar so z vseh strani zastraženi. Dokazal je, da revolucionarna Francija ni zadušena. In demonstriral je, da so francoski fašisti in ostali francoski judeži brez zaslombe med našo.
Proletary. September 3, 1941.
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih driavah sa celo leto 93 00; ra pol leU $1,76;
sa detrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto |3.50; sa pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobČitev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor..________________
Business Manager.
............................Frank Zaitz
...______________..Charles Pogorelec
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Uwndale Avenue	CHICAGO, Iii-
Telephon«: ROCKWELL 2864
Po Delavskem prazniku
, «a w9*	■
Po paradah in na shodih unijskih delavcev, ter v radiu so govorniki 1. septembra slavili DELO, prezrli pa so največjo po irebo delavskega gibanj« sedanjih dni. Namreč solidarnost.
Voditelji AFL so dosedaj že lahko uvideli, da je načelo in-dustrialnega unionizma zasidrano med delavsko maso in da industrralne unije rastejo neglede na nasprotovanja v AKL in vzlic kljubovanju delodajalcev.
Dve separatni, nasprotujoči si zvezi unij ne bosta mogli nedogledno uspevati. Deset milijonov združenih delavcev bi lahko pritegnilo v unije nadaljne milijone. In vrh tega bi se lahko osredotočili tudi na velevažno politično polje, kjer čakajo delavce velikanske naloge.
Zakonodaje so v tej deželi še vedno pod kontrolo in vplivom protisocialnih elementov. Le nekaj posameznikov se poteguje v njih za ljudske pravice in socialno zaščito. Večinoma pa se oglašajo proti unijam in tišče v sprejem predloge, ki so v škodo delavstvu in ki ogrožajo civilne svobodščine.
Združenje unij pod dobrim vodstvom in s programom, ki bi pomenil več kot le zahtevo po višji mezdi, je najvažnejši problem, ki pa se ga je v manifestacijah na Delavski praznik prav malo poudarjalo. Merodajni faktorji so vse preveč zaverovani t prerekanja o vojni, pri tem pa dopuščajo, da se vojna med unijami nadaljuje. Delavstvo je edino, ki je na izgubi vsled tega.
Čudna taktika
LINDBERGH V OSPREDJU BORBE ZA "MIR
Charles A. Lindbergh m je resne savsel preprečiti predsedniku Roose veli« "saplesti" to deželo v vojno. Lia&erfli ko<e, da aaj Zed. driavc po rtedu jejo, da AnBlija sklene mir s Nemčijo in ob enem Hli. da se rasbije Sovjetske Unije.Zelo se ««reva tedi aa Hitlerjeve rasne teorijo. Na »liki na desni je Uadfcerfh in na levi nacijski letalski vešcak dr. Wurster. Slika je ia ¿asa, ko je kil Uadbergk aa ebiska v Nemčiji.
HEINRICH CU NOW:
IZVOR VERE
Pekel in nebesa
verstvu ideja o plačilu na onem svetu. Začetke tega razvoja najdemo v Ameriki šele pri Mehikancih in drugih ljudstvih Srednje Amerike. Tudi pri onih srednjeazijskih prebivalcih, na katere še nista vplivali mohamedanska in budistovska vera, ne najdemo vere v plačilo v posmrtnem življenju.
In kako je s "prosvitlje-nun" krščanstvom naših dni? Ali mar ne veruje marsikateri pobožni in "izobraženi" kristjan, da s plačevanjem maš ali z raznimi darili cerkvam in samostanom lahko zboljša svojo usodo in usodo svojih bližnjih v grozeči posmrtnostl? Izkušnjo, da se da na tem svetu sko-ro vse kupiti: ugled, čast, moč, ljubezen ltd.( na najnaivnejai način prenašajo ljudje na po-smrtnost, ne da bi spoznali, kako njihova pobožna vera nasprotuje čistemu nauku o plačilu za pozemsfco življenje vsakega.
RAZNOTEROSTI
Prihodnja redna klubova seja se torej vrši tretjo nedeljo v oktobru (dne 19. oktobra).
Društvo št. 13 SNPJ, ki je tudi včlanjeno v Prosvetni matici, bo imelo veliko plesno zabavo v nedeljo 25. oktobra v Društveni dvorani na Boyds-villu. Igral bo Frank Barbič ml.
iz Clevelanda in njegov orkester. Ti fantje so vedno zadovoljili posetnike s privlačnimi plesnimi komadi, ki jih imajo na izbiro. Bodisi slovenske valčke in polke, ali pa moderne plesne melodije.
Društvo je še vsikdar imelo velik poset, kar upamo, da bo tudi sedaj. — Joseph Snoy,
Povsem razumljivo je, da nasprotujejo podpiranju Rusije kapitalistični listi, posebno še torijska Chicago Tribune. Enako razumljivo je, da je zoper Sovjetsko Unijo organizacija America First, v kateri so se združili poleg izolacionistov tudi vsi fašistični elementi.
"Rdeča" Rusija je tem ljudem zoprna in ako bi oni mogli Hitlerju pomagati, bi to storili z največjo naslado.
Čudno pa je, da igra prav takšno taktiko tudi Norman Thomas. Glasilo soc. stranke Call je prav tako proti podpiranju Sovjetske Unije in Anglije, kot Chicago Tribune. Tudi ako bi 'bil Call iplačan za protiangleško propagando, ne bi mogel pisati bolj proti nji kakor piše sedaj. Nikomur ne more biti taktika takozvanih izolacionistov bolj všeč kakor Hitlerju. Tisti, ki se smatrajo za socialiste, bi morali to zapopasti in se ločiti od družbe, ki pomaga nacizmu.
Primorski Slovenci v angleški armadi
Jugoslovanski poslanik Fotič je na konvenciji ZSZ v Chi-cagu dejal, da so se primorski Slovenci, ki jih je Italija pred sedanjo vojno poslala s svojimi vojaki vred v Etiopijo, prijavili za vstop v angleško armado. Baje jih je dve diviziji, kar se ne glasi verjetno.
Popolnoma verjetno pa je, da kolikor jih je, so pripravljeni boriti se 'proti Italiji. Ko se je Italija izčrpavala v vojni z Grčijo In z Anglijo v Afriki in je že izgledalo, da bo skrahirala, so se Slovenci nadejali, da dobe Primorsko brez posebnih naporov. Upe jim je prekrižala Nemčija, ki je prišla Italiji na pomoč in pri tem pogazila ne samo Grčijo nego zrušila Jugoslavijo, in precejšen del Slovenije, z Ljubljano vred, pa poklonila Italiji.
Primorski fantje in možje, ki so vstopili v angleško armado, so to storili v veri, da le ako Anglija zmaga, in pa Rusija, to pomenilo tudi osvoboditev slovenskega naroda. Bore se tie samo za osvoboditev Gorice, Istre in Trsta, nego za odrešitev Vse ostale Slovenije, ki je padla v hujše tiranstvo kot kdaj prej.
"Čistke" v unijah
Kapitalistični listi razgaljajo z največja naslado raketirje t unijah. Pomagajo jim državni pravdniki, sodniki in posebno Še kotonar Pegler.
Ta naloga bi sicer spadala glavnemu ter okrožnim odborom AFL, ki pa so jo zanemarili vsemu unijskemu gibanju v fkodo.
V Chicagu, v NewYorku, Los Angelesu in v Clevelandu so fpravili nekaj takozvanih "delavskih voditeljev" (labor lead-ers) pod ključ in nekaj pa jih je še zaznamovanih za enako usodo. V Chicagu se je enemu takemu raketirju uprla unija
J>rodajalničarjev in ga tirala pred sodišče, da pojaani, kam je k) devet sto tisoč dolarjev članskega denarja.
Odvetniki, ki zastopajo uporne unijske Člane, so dokazali na sodišču reči, ki sicer niso nič novega, a so vendar le senzacija. Navaden raketir se prikoplje na vodstvo unije, kolekta članarino, visoke pristopnine, prireja zabave, kupuje vile, se vozi »po deželi za zabavo, a odgovoren ni nikomur za svoje početje. Sej v takih unijah ni, ne glasovanja, če kdo izmed delavcev le
Kakor presoja prirodni človek duhove umrlih po sebi in jim pripisuje svoje lastnosti, tako tudi meni, da kakor on sam, tudi duhovi po dolgih blodnjah čutijo potrebo, da se odpocijejo. če so duhovi utrujeni. počivajo in t»pe. Potem ko so avstralske horde večji del leta hodile po svojih lovskih revirjih, rade poiščejo ob deževnem vremenu zavarovana taborišča in tam počivajo, kolikor jim dopušča zaloga hrane. Avstralci menijo, da si tudi duhovi po svojilr potovanjih poiščejo votline pod zemljo, skalovje in drevesa, da tam u-živajo mir. Ta potreba po počitku postane posebno močna, če je duh zapustil svoje telo že pred davnimi leti. Naveličan blodenj in onih, ki so mu bili bližnji nekdaj v življenju, hrepeni po kraju, kjer najde druge duhove iz svoje horde in se lahko v njihovi družbi odpočije.
To vero v prebivališča duhov najdemo pri vseh avstralskih Zamorcih. Seveda se pa zelo razlikujejo naziranja o tem. kje in kaka so ta prebivališča. Po mnenju prebivalcev notranjih, ravnih pokrajin so ta "kraljestva duhov" večinoma pod zemljo ali pa na rojstnih krajih sorodnih totemskih rodov, kjer prebivajo po goščavah, drevesih, skalah in votlinah. Prebivalci na obrežju Avstralije pa menijo navadno, da njihovi duhovi prebivajo na daljnjih otokih onstran obzorja tam, kjersolnce pada v morje. V goratih krajih živeče horde menijo, da si duhovi najrajši poiščejo velike skalnate votline in samotne gorske vrhove.
Prvotno torej niso "nebesa" nič drugega kakor počivališče po večnih blodnjah utrujenih duš. In to je često zelo žalosten kraj, kjer po pravljicah duJtovi pogrešajo vse veselje pozem-skega Življenja in lačni čakajo na krvne in druge daritve svojih živih potomcev.
postop do teh krajev je prvotno prost vsem duhovom brez razlike. Ko pa z gospodarskim napredkom nastanejo stanovske razlike v plemenu, se razdele po stanovih tudi duhovi; kajti duh glavarja, vendar ne more živeti skupaj z duhom sužnja ali siromašnega ribiča. Tedaj se razdeli torej "kraljestvo duhov" na več oddelkov. V boljši oddelek pridejo duhovi poglavarjev, duhovnikov, slavnih vojščakov itd., v slabši oddelek pa duhovi navadnih hordinih Članov, ki se za časa svojega življenja niso odlikovali niti po moči ali bogastvu, niti s slavnimi vojnimi dejanji. Kasneje razdele te
različne oddelke tudi na različne kraje; nižje duhove na daljnje puste otoke, pod zemljo ali vodo, višje duhove pa v zračne višave, na visoke gore ali pa nad zvezde. Tako prenaša prirodni človek na posmrtno življenje socialne razlike, ki jih vidi v pozemskem življenju.
Takole s pozemskim življenjem ljudstev diferencira tudi kraljestvo duhov. Iz dežele rajnkih — to je prvotno navadno počivališče duhov — se z določitvijo posebnega, lepšega kraja za duhove velikih in imenitnih loči kraljestvo mrtvih v dva dela: v "nebesa" in "pekel"; oboje se z razvojem zopet deli na razne stopnje. Kam pride d*iša posameznega po njegovi smrti, ne odloča njegov značaj, njegovo moralno življenje na zemlji, temveč njegov stanovski položaj. Krepost ali pregrešnost prvotno ne prideta v poštev. Ali je bil rajnki dober, moralen človek ali velik lopov, to je za vstop njegove duše v kraljestvo duhov popolnoma vseeno. Prebivalcem otokov južnega morja in Indijancem je popolnoma tuje nazira-nje, da je posmrtno življenja plačilo ali kazen za življenje na zemlji. In še celo pri plemenih, ki žive na višji družabni stopnji, ne naid^mo te ideje o plačilu na onem svetu za moralno ali nemoralno življenje na zemlji. To poudarjamo zato, ker se zdi ta ideja krščanski teologiji (krščanskemu nauku o bogu) kot nekaj tako naravnega, da so krščanski verski filozofi z njo hoteli utemeljiti potrebo vsake vere.
Na otoke južnega morja poslani misijonarji so se večinoma resno zgražali nad tako surovostjo divjakov.
Tako n. pr. piše VViliam Eli* v svojih "Polynesian Research-
iw • t™ .
"Pomembno je, da je pri teh ljudstvih beda enega in blaženost drugega (posmrtnega življenja) le osebna u«oda, ki nima nobene zveze z moralnim značajem in krepostnim življenjem. često sem v pogovorih z domačini in njihovimi duhovniki poskušal, da izluščim iz njih vsaj slutnjo, da je polo-žaj človeka v posmrtnem življenju zvezan z njegovim življenjem na zemlji; toda vedno znova sem slišal od njih, da nikakor ne mislijo, da bi pozem-sko Življenje kakorkoli vplivalo na življenje duhov."
In prav tako pravi misijonar Thomas Williams:
"Praznoverje domačinov napram posmrtnemu življenju pojasnjuje ravnoduAnost tega ljudstva napram smrti.".
Sorazmerno pozno in še tedaj le polagoma se razvija v
malo bolj na glas pokritizira, ga "sluggerji" opozore, da je to silno nezdravo.
Eden najsposobnejših borcev za poštenje v unijah je bil Eugene V. Debs. Storil je zanje več kot pa bi mogli vsi državni pravdniki. Ampak ako ai unije same ne znajo ali nočejo pomagati, potem je pmč treba Peglerjev, ki pa niso samo proti rake* tirjemfv unijah, nego proti unijam v splošnem. Glavni del krivde za to stanje gre na račun vodstva AFL, ki bi bilo lahko samo napravilo red v svoji hiši, ako bi ga hotelo.
Bridgeport, O. — V nedeljo 24. avgusta smo od tukaj vrpre-cejšnjem številu posetili sejo federacije SNPJ, ki se je vršila pri Članu Franku l^autarju v Maundsville, W. Va. To mesto je bilo pred leti na prvih straneh v meščanskem tisku. Namreč v času, ko je bil tu zaprt pokojni Eugene V. Debs. Utaknili so ga po obsodbi v zvezno jetnišnico v prej omenjenem mestu in nato dalje, dokler mu niso dali celice v At-lanti.
V Moundsvillu je samo še par slovenskih družin; vse so šle skozi velike težave v boju za obstanek, a so obdržale svojo možatost. Naj pri tem omenim posebno družini Franka in Mike Lautarja.
Seja je bila za tukajšnje razmere šo dokaj dobro obiskana. Kot je znano, spada ta federacija tudi v Prosvetno matico in dala je spet oglas v Ameriški družinski koledar.
Rose Skoff, ki ima mnogo dela na svoji farmi v Bartonu. vzlic temu rada poseča naše seje in je tudi velika prijateljica kluba Naprej' JSZ. Pa sem jo vprašal, da bi šla ob tej priliki malo naokrog med udeležence te seje — morda bi se le kdo odzval, ako bi ga vprašala za prispevek v tiskovni sklad.
"Seveda, le daj mi klobuk, bom poskusila," je odgovorila na to vabilo. Nabrala je $4.35. Hvala vsem darovalcem.
Na seji se je razpravljalo tudi o slovenski sekciji JPO. Namreč v pomoč Jugoslaviji. Splošno mnenje je bilo, da se naj kampanjo v pomoč našim ljudem v starem kraju reorganizira tako, da bo taka organizacija delovala tudi za svobodo naših ljudi onkraj morja. S tem bo imela tudi več ugleda in vpliva med tistim svetom, ki razume, kaj je svoboda.
Obsodilo se je tudi pisanje Jankota Roglja, ki ga je objavil v slovenskih listih proti Pro-letarcu in njegovemu uredniku.
Rogelj je z onim napadom storil veliko napako in vzel veselje za delo pri JPO marsikomu, ki je pričakoval, da se gre res v dober namen, ne pa da bo to nekakšno sredstvo za stresanje Rogljeve jeze na one, ki jih osebno mrzi, in pa za stresanje njegovega srda na Prolctarca. Svoje "nestrankar-stvo" je s tem sijajno pokazal.
Napredni rojaki si ne dajo kar tako ukazovati, kot se to dela pri reakciji, ki jo Rogel brani, udriha pa po nečem, kar je pristašem delavskega gibanja zaklad, idealizma.
Vse razprave »o bile stvarne in brez osebnosti. Vršile so se v duhu- bratstva in se skončalc v prijateljskem razpoloženju.
a
Prihodnja seja bo v nedeljo 2&. decembra, ki bo ob enem letna seja. Vršila se bo v društveni dvorani na Boydsvillu.
Sedaj se pripravljamo na konferenco Prosvetne matice, ki se bo vršila v nedeljo 28. septembra pri s. Josephu Skof-
fu na njegovi farmi.
♦
Omenjal sem že, da bi se imela vnftiti seja kluba Naprej št. 11 JSZ v nedeljo 7. septembra namesto 21. septembra. Naj ob tej priliki poročam, da smo imeli skupni sestanek in ukrenili, da seje ne bo, ker bo tajnik odsoten.
Važnost Alaske vsled
s
sedanje vpjpe narašča
Alasko, ki je največji teritorij Zedinjenih držav, je ameriška vlada kupila od carske Rusije leta 1867 za sedem milijonov 200 tisoČ dol««rj«v Ut» pozneje je zaslovela kot dežela zlata. Tisoče moških iz Žed. držav je odiilo tja, da si naberejo rumene kovine. Ehruga prirodna bogastva se je v Alaski načelo šele poslednja leta.
Ko je Sovjetska Rusija sklenila pakt prijateljstva s Hitlerjem in so se vsled tega od noša j i Wash ing tona do Moakve povsem ohladili, so se vojaški ljudje v tej deželi oglašali, da je potrebno strategične točke v Alaski in njene otoke utrditi pred mežnostjo sovjetskega napada. Kajti ruske posesti so blizu Alaske.
Z utrjevanjem, prvotno navidezno proti Sovjetski Rusiji, se je res pričelo, a sedaj, ko je v vojni z Nemčijo in ji je vlada Zed. držav spet postala prijazna, bodo baze v Alaski lahko dobro služile v slučaju oboroženega konflikta med Zed. državami in Japonsko. Pa tudi Rusiji bodo lahko v korist.
Common Council (FUS) je priredil o Alaski sledeči članek:
Obljuba ameriške vlade, da bo povsem pomagala Sovjetski Zvezi v njeni borbi proti napadu nazistične Nemčije in njenih podrepnikov, zopet prinaša v ospredje Alasko, največji teritorij Združenih držav. Alaska, ki ima 586.000 kvadratnih milj snega, ledu, gozdnatih dolin in bogatih rudnih naslag je nekdaj posedovala Rusija. L. 1867. so Združene države potem državnega tajnika Wil-liama H. Sewarda kupile to o-gromno ozemlje od carske vlade za $7.200,000. Da si človek predstavlja obširnost tega o-zemlja naj le povemo, da je Alaska več kot šestkrat bolj obsežna od Jugoslavije. Občinstvo je tedaj jako kritiziralo Sewarda, Češ, da je potrošil javni denar za puhlo ledenico. Od tedaj pa je Alaska — samo glede zlata — proizvedla skoraj stokrat več kot je znašala izvirna kupnina. Njeno ribar-stvo, rude in gozdovi še vsebujejo neizmerno narodno bogastvo, ki se izračunati ne daje.
Vzlic bogatim zlatim rudnikom pa je naseljevanje in obdelovanje Alaske napredovalo le jako počasi. Dasi je onih nekoliko tisoč Rusov, ki so tam živeli za časa nakupa, že zdavnaj izginilo s svojimi potomci vred, ima ves teritorij danes le 60,-000 prebivalcev in večjo polovico njih tvorijo Indijanci in Eskimi. Največjo kolonizacijo je vlada poskusila z naseljevanjem v bogati del poljedelske zemlje z Amerikanci, ki so bili V bedi radi nezaposlenosti.
V zadnjih letih pa so merodajni ljudje toliko v Združenih državah, kolikor v Kanadi, zahtevali, da je treba utrditi Alasko v svrho obrambe. Zanimivo se je spominjati, da je bila Rusija svoje čase tako voljna odstopiti Alasko ravno zato, ker je smatrala njeno obrambo za nemogočo. Modeme iznajdbe pa so to vse spremenile. Pri mestih Unalaska, Kodiak in Sitka je ameriška mornarica že na delu razširjenja zračnih, podmorniških in mornariških baz in trosi na tem desetkrat toliko, kolikor je Seward plačal za Alasko. V zadnjem času je pretnja Japonske in čim dalje večje sodelovanje med Zdr. državami, Angleško, Kanado in Sovjetsko Rusijo še bolj pospešilo tamošnje utrjevanje.
Največja pomanjkljivost A-lasfie je v pogledu prometnih in prevoznih sredstev. Gradnja dobrih cest je bila večkrat predlagana. Velikansko podjetje, o katerem se je večkrat govorilo, namreč gradnja motorne ceste, ki bi spojila Alasko z Buenos Airesom potom direktne proge od Fairbanksa v Alaski, Čez Kanado, Združena države, Mehiko,, Centralno in Južno Ameriko, se utegne u-resničiti. Ta panameriška cesta bi bila 17,000 milj dolga in 11,-000 milj od nje je že v rabi.
Podatki o rudarstvu za leto 1940 so nadaljen dokaz o vrednosti tega redko naseljenega o-zemlja. Ne le da je bila produkcija zlata večja kot kedaj poprej, razun v prvih letih odkritja zlata, marveč se je zače-
lo izkopavati v večji meri tudi platino, kositer, antimonij, živo srebro, srebro in premog. O-brambeni program je seveda pospešil eksploatiranje teh potrebnih rud.
Iz vojaškega stališča tvori Alaska del pacifične obrambe. To velja zlasti dolgega niza Aljutskih otokov, ki segajo v polukrogu tja do Azije. Nekateri izmed njih so le 700 milj daleč od najbolj severne japonske trdnjave in baze pri Horumushiro. Alaska je v črti skozi severni tečaj bližja Evropi kot katera druga točka Združenih držav in to je z ozi-rom na razvoj avijacije jaki važno.
Na tak način nov sporazum med Združenimi državami, Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo utegne indirektno povzročiti največji razvoj Alaske v njeni godovini.
Common Council—FLIS.
JAPONSKA VZTRAJA DA AZIJA MORA
POD NJEN VPLIV
» * > »
(Nadaljevanje s 1. strani.)
ja. V odnošajih z Japonsko vodi slično politiko, kakor jo je od avgusta 1939 z Nemčijo, namreč taktiko sodelovanja in sprave.
Hitler je s svojim udarom to razmerje spremenil. Japonci bi silno radi, da se iznebe sovjetske armade v Sibiriji. Ne le to, nego tudi, da Sibirijo ločijo od ostale Rusije, Vladivostok pa da postane njihovo pristanišče.
Za enkrat kažejo Rusiji še vedno prijateljsko lice. A ob enem preže udariti po nji čim se jim bo zazdelo, da jim je zmaga zagotovljena. Morda bi to že storili, ako ne bi bilo tam blizu ameriške in angleške vojne mornarice.
Tole mi ne gre v glavo?
Dokler je bila Rusija v sporazumu z naciji, je bilo razumljivo, čemu so jo mnogi dem> kratično čuteči ljudje gledali postrani A zakaj mrzeti se-daj, ko je bila napadena in * brani pred Hitlerjem na življenje in smrt ?
Prolet arec, September 3V 1941.
mM<
IGNAZIO SHONE:
FONT AMARA
ROMAN IZ FASISTOVSKE ITALIJE
X avtorjevim dowljenjem prevedel T ALP A

...................................................*
(Nadaljevanje.)
Trije ali štirje smo stali gredi ceste, med nami sta bila tudi Marietta in Generale Baldisse-ra; govorili smo pravkar o njem. Ko je nenadoma zopet stopil med nas. smo najprej menili, da je bila vest o njegovem odhodu samo šala, toda potem pa smo zapazili, da je bil oblečen v srajco, da je imel pražnji klobuk na glavi, pod pazduho pa omot.
čemu neki se je zopet vrnil? Pripovedoval nam je precej
zmedeno.
"Stal sem na postaji in sem imel že vozni listek. Tedaj pa je prišla karabinierska patru Ija. ki je zahtevala od vseh iz kazov in povpraševala vsake /a, zakaj potuje. Povedal sem takoj po pravici, češ, da grem v Cammareso na delo. Odgo vorili so mi: "Dobro, ali imaš izkaz?" "Kakšen izkaz?' "Brez izkaza ne moreš na de lo." Toda le kakšen izkaz so zahtevali? Pravega pojasnila nikakor nisem mogel dobiti Denar za vozni listek sem dobi povrnjen, nato so me pa potisnili s postaje. Tedaj sem se pa domislil, da bi šel do naslednje postaje peš in bi tam stopil na vlak. Komaj sem imel vozni listek, sta bila že dva karabi-niera pri meni. Kam grem? V Cammareso na delo! Zaukaza-la sta mi: "Pokaži izkaz!" "Kakšen izkaz?" "Brez izkaza ne smeš delati," sta mi povedala, "tako stoji v novem pravilniku za potujoče delavce." Skušal sem ju prepričati, da ne ^rem kot potujoči delavec v Cammareso, nego samo delat. Bilo pa je zaman. "Predpisi so predpisi. Brez izkaza ne smemo nobenemu delavcu, kr hoče v drugo okrožje, dovoliti, stopiti na vlak." Vrnili so mi denar za vozni listek in me zrinili s postaje. Toda zgodba o izkazu mi kar ni hotela v glavo. Stopil sem v neko gostilno in sem se začel z ljudmi pogovarjati. "Izkaz?" "Kaj ne veš, kaj je izkaz?" mi je dejal neki voznik. "Vso vojno se vendar o ničemer drugem ni govorilo kakor o izkazih!" In tako sem po izgubljenem dnevu zopet tu..."
Berardovo poročilo je najbolj zanimalo Generala Baldissera, kajti nenadoma je potegnil iz žepa ožigosano okrožnico, ki jo je dobil s pošto:
"Tudi tu je govor o izkaz«."
Res je bil v njej govor o izkazu. Rokodelska zveza, sekcija predelovalcev usnja, provinca Aquila, je energično zahteval od Generala Baldissere, naj si priskrbi čevljarski izkaz.
Tudi Elvira je dobila podobno pismo," je dodala Mariet-a, "vsa razburjena je prišla k meni, naj ji razložim, za kaj gre: razumela pa sem samo to la ni več svobodnega dela. Vsi Klvirini predniki so bili bar-arji in tkalci in nihče je ni do-dej oviral, sedaj pa so ji pisali, da bo morala plačevati davek n si pridobiti izkaz, če bo še dalje ostala pri tem poslu..."
Radi prihoda okrožnice in Berardovih doživljajev sem >riČel sumiti, da gre zopet za kako šalo:
"Kaj pa ima vlada s Čevljar-i in barvarji opraviti? Kaj jo brigajo kafoni, ki iščejo po drugih provincah delo? Vladni možje morajo na drugo misliti," sem rekel, "to so vendar zasebne zadeve. Le v vojnem času se dogajajo take reči. Sedaj pa je vendar mir..."
"Kaj pa veš ti," mi je segel Generale Baldissera v besedo, "kaj pa veš ti, ali imamo vojno ali mir?"
To vprašanje je vplivalo na vse.
"če vlada uvaja izkaze, pomeni to, da je zopet vojna," je z mračnim glasom nadaljeval Generale.
"Proti komu pa naj bi bila vojna?" je vprašal Berardo. "kaj je mogoče, da bi bila vojna, ne da bi o njej kaj izvedeli?"
"Kaj pa veš ti," je znova povzel Generale, "kaj pa veš ti, neumen kafone brez zemlje. Kafoni se samo bojujejo v vojni, meščani pa jo napovedo... Ko je zadnja vojna izbruhnila, tudi ni nihče v Fontamari vedel, proti komu je bila naperjena. Pontius Pilatus se je zagrizel, da je proti Meneliku, Simplicius je trdil, da proti Turkom, in šele mnogo pozneje smo izvedeli, da je bila proti Trentu in Trstu. Toda v svetovni zgodovini so bile že vojne, o katerih ni nihče vedel, proti komu so bile. Vojna? Vojna je tako zamotana reč, da je kafone ne bo nikoli doumel. .. Kafone vidi samo prav majčken del vojne, na primer različne izkaze, in to vpliva nanj. Meščan vidi že večji del, vojašnice
njej. Vsak je izpraševal dru-gega:
"Toda proti komu je vojna?" In nihče ni vedel za odgovor. Pred Sorcanerino gostilno je sedel Generale Baldissera in je
.potrpežljivo vsakemu, ki se je obrnil nanj, rekel:
MProti komu da je vojna? Tudi jaz ne vem; na papirju, ki sem ga dobil, ne stoji nič <j tem; papir samo zahteva, naj plačam izkaz..."
"Plačaj, zmeraj samo plačaj," so mrmrali kafoni.
Nepričakovani prihod Inno-cenza la Legga je zmešnjavo še stopnjeval.
Moralo je biti nekaj prav posebnega, da se je upal Inno-cenzo La Legge, ki ga iz upravičenega strahu že več mesecev ni bilo v Fontamaro, znova prikazati; iz lastnega nagiba gotovo ni prišel. Ko se je prikazal pred Sorcanerino gostilno in je videl, da so se od vseh strani zbirali kafoni, se je za hip strašno prestrašil. Izdajala ga je bledica njegovega zaj-čjega obraza. Marietta mu je naglo podstavila pruko, sicer bi se zgrudil na tla.
"Oprostite, pardon," je pričel s tankim glasom, "nič se ne bojte, kar nič se ne bojte; čemu bi se pa bali? Ali sem sploh človek, gi bi moftel koga ustrašiti?"
"Govori!" ga je nahrulil Berardo s prav malo hrabrečim glasom.
CHURCHILL KLICE NARODE NA UPOR
Anfleiki premier Winston Churchill »metre, de bo ni narodi. V ta namen vodi Anglije ogromno propagando, čeških vojakov, ki slniijo v angleški armadi.
Nemčija odločno poraiena la, ako i» ji upro podjermlje-ki dobro uspeva. Na gornji sUki jo Churchill in pa par
njegov ukaz. Vi kafoni pa napravite, kar je treba."
"In postava?" je zarjul Generale Baldissera. "Kam pa pride na ta način postava? Ali je postava ali je ni?"
"Stoj," ga je prekinil Inno-cenzo. "Ti, kdaj pa greš ti zve-Torej. razumimo se praj^|[fer prav za prav v posteljo?"
je od-
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA
Zbral Charles Pogorelec
je začel Innocenzo, "razumimo se dobro. Ne gre za davek. Pri vseh svetnikih vam prisegam, da ne gre za davek. Ponavljam: ne gre za davek, če gre zanje, naj me Bog na mestu oslepi!"
Za nekaj minut je nastorpil odmor. Innocenzo ni oslepel.
"Dalje!" ga je naganjal Berardo.
"Torej spomnili se boste, da je bil neki večer neki milični častnik tu? Neki kavaliere Pe-lino? Se še spominjate? Dobro! Izborno, to me prav veseli. Torej ta kavaliere Pelino je na višjo oblast poslal poročilo, v katerem poroča, da je Fonta-mara leglo sovražnikov današnjega režima. Le nič se nikar ne «bojte, to ne pomeni nič, le nikar strahu... "Kavaliere Pelino je nekatere pogovore, ki ste jih imeli v njegovi prisotnosti in ki so se obračali proti današnjemu režimu in cerkvi, besedo za besedo sporočil dalje ... Prav gotovo vas je napak , ..	....
razumel, prav gotovo. Toda d,^u.tere ^ J,0!,t,ca-višje oblasti so odločile preprečiti, da bi se kaj takega ne ponavljalo. .. Zagotavljam vas.
'Takoj, ko se stemni, govoril stari, kratkovidni čevljar.
"In kdaj zjutraj vstaneš?"
"Ob desetih, kajti dela je malo."
"Torej," je prerokoval občinski sel, "torej, imenujem te s tem za čuvaja postave."
Vsi so se smejali, Baldissera pa je ostal resen; ker se je že stemnilo, je odšel v posteljo.
Innocenzo, ki je bil radi nepričakovanega uspeha zelo srečen, je postal samozavestnejši. Prižgal si je cigareto in je pričel kaditi. Toda kadil je na prav poseben način, ki ga mi nismo poznali: namesto da bi pihal dim iz ust, ga je zadržal in ga nato puhnil skozi nosnice, prav kakor delajo pozimi živali... Naše začudenje pa je izrabil, da je prečital drugo podestovo naredbo proti Fontamari: V vseh javnih lokalih se mora obesiti tablica z napisom :
"In questo locale e proibito
in municijske tovarne, vidi vso svojo deželo. Samo Bog pa vidi vse."
"Nehaj že! Kaj pa. ali boš vzel izkaz?" sem vprašal Baldisse ro.
"Vzel? Vzel že," je odvrnil. "Toda plačal? Plačal ga pa ne bom."
Tako smo se glede izkazov zedinili.
Tisti večer se je mnogo govorilo o vojni in ni bilo družine, ki bi se ne pogovarjala o
Kralj "i* slabega, nič takega, kar bi
Ni vam treba hoditi po stopnicah v klet — voda je vedno topla!
l*po in udobno je imeti vedno dosti tople vode za uporabo dom«, kadar jo rabite. Ni vam treba hoditi gori in doli po stopnicah ter kuriti, am-ftak samo obrnete pipo in imate toplo vodo. Ni treba akrbeti aa toplo vodo, kadar denete otroke v banjo, kajti vedno se lahko aaneaete na vaft avtomatični "Gas Water Heater", da vam aluii ponoči in po Inevu.
In cena? Čudili ae boate, kako tnalo stane. Ljudje, ki imajo to avtomatično plinako gretje vode, velo, kako ekonomično je omisliti si toplo vodo na ta način. Zakaj ne pridete k nam, da vam damo vsa potrebna pojasnila. Ustavite ae pri
VAŠEMU PLUMBERJU V VAŠI BLIŽINI
'' TMs advert i temen t by »k« Public Service Company of Northern litina!«
Topla voda je vedno v pipi
Stane tako malo — in toliko pomeni ^
Avtomatično gretje i
j
Nič dela
Nič skrbi
bilo treba 'plačati, prav nič. Gre samo za malenkosti, ki jim pripisujejo v mestu velik pomen, ki pa se kafone zanje ne briga!"
Innocenzo ni vedel, kaj je vlada za Fontamaro sklenila. Bil je občinski sel in je vedel samo za občinske sklepe, ki jih je moral razglasiti: ostalega ni vedel in ga tudi ni zanimalo. Prva točka njegovega naročila se je nanašala na policijsko uro, ki je bila zopet uvedena. Eno uro po avemariji ne sme biti noben kafone več izven hiše in mora do jutranje zarje ostati v njej.
"In mezda ostane ista?" je vprašal Berardo.
"Kaj pa ima vse to opraviti z mezdo?" je odvrnil Innocenzo. "Seveda ima... Ce pred jutranjo zarjo ne smemo iz hiše," je razlagal Berardo, "pomeni to, da pred dvanajsto ne bomo v Fucinu na delu... Ce nam za nižji delavnik plačajo isto mezdo, naj policijska ura kar živi!" "Kako pa naj hodimo na stran, če moramo ponoči vsi ostati v hišah?..."
Innocenzo La Legge je bil kar zadet.
"Prav ničesar niste razumeli," je rekel, "ali pa se, oprostite mi, delate tako, da bi me jezili. Kdo vam je pa rekel, da morate izpremeniti svoje življenje? VI ostanete kafoni In opravljali boste delo, kakor »e vam bo zljubilo. Toda impre^ sario je podesta in vi ne boste preprečili, da bi ne bil podesta. In jaz, kaj pa sem jaz? Jaz sem občinski sel in ne morete mi preprečiti, da bi ne bil občinski sel. Impresario je kot podesta odredil, da morate o-stati -ponoči v hišah; tako se je zavaroval pred reklamacijami in protesti višjih oblasti. Jaz kot občinski sel vam prinašam
V tem lokalu je prepovedano govoriti o politiki."
V vsej Fontamari je bil samo en javni lokal, Mariettina gostilna. Innocenzo je gostilničar-ki izročil od podeste podpisano povelje, v katerem je bilo rečeno, da bo ona odgovarjala, če se bodo ljudje v njenem lokalu še v bodoče pogovarjali o politiki ..."
"Toda v Fontamari sploh nihče ne ve, kaj je politika," je pripomnila popolnoma pravilno Sorcanera. "v moji gostilni ni še nikoli nihče govoril o politiki..."
"O čem se pa prav za prav pogovarjate, da se vrne kavaliere Pelino kakor divji v glavno mesto?" je vprašal Innocenzo.
"Pogovarjamo se o vsaki stvari malo," je znova povzela Sorcanera. "Pogovarjamo se o cenah, mezdah, davkih, zakonih; danes smo se pogovarjali o izkazih, vojni in izseljevanju."
"Nu, torej, prav o tem se v bodoče po podestovem ukazu ne smete več pogovarjati," je razlagal Innocenzo. "To ne velja samo za vas, nego za vso Italijo... V javnih lokalih se ne sme več diskutirati o davkih, plačah, cenah in zakonih..."
"Torej ne smemo več misliti," je zaključil Berardo.
"Pravilno! Berardo je natanko razumel," je vzkliknil Innocenzo. "To je smisel te odločbe. Treba je končno prenehati z diskutiranjem."
(Dalje prihodnjič.)
Anqleski izvoz v Rusijo
Anglija je meseca avorusta sklenila s Sovjetsko Unijo trgovsko pogodbo, v kateri ii j« dala prvič v tej vojni $40,000,-000 kredita. Za to visoko vsoto lahko kupi Rusija v Angliji in v angleških dominjonih kar potrebuje, na da bi ji bilo treba skrbeti, s čem in kedaj bo plačala.
Tone Zornik iz zap. Penne je bil zadnjih par tednov v agitaciji precej delaven. Poslal je 21 in pol naročnin in 5 oglasov za koledar.
Martin Baje in Tome Pre-mru, Meadow Lands, Pa., sta zadnji teden poslala vsak po en dolar v podpiranje Tomšičevega predloga.
V	Chicagu zadnjih par tednov ni bilo nikakih posebnih aktivnosti. Imeli smo sicer družabni piknik kluba št. 1, ki je uspel kljub temu, da udeležba ni bila taka kot bi si jo želeli. Velika ovira je bilo slabo vreme, posebno ker je začelo zgodaj popoldan deževati, doČim dežja tam kjer se je vršil piknik, ni bilo skoraj do konca, ko je bilo treba že domov. In če ljudje vidijo slabo vreme, ne gredo radi ven, pa jih je radi tega to pot mnogo izostalo. Prišlo pa je lepo število Pullman-čanov, med katerimi smo videli Wm. Ruaa s soprogo, Joseph« Dresharja tudi s soprogo, ter Petra Vrhovnika s soprogo in sinom, in še več drugih. Upravnik je dobil v tem času 13 in pol naročnin.
Iz Detroita je poslal Leo Jun-ko 5 naročnin.
Vinko Yakaetich iz Mclntyre. Pa., je poslal 1 naročnino.
Anton Jankovich iz metropole je poslal 6 naročnin in še 6 oglasov za koledar ter $1.5u podpore listu. Joie Jauch pa je obnovil naročnino in zraven dodal dolar v tiskovni sklad.
Iz Johnstowna.Pa., je poslal Frank Cvetan 4 naročnine in dolar podpore, ki jo je poslal listu Steve Koren iz Biltza. Pa.
V	Waukeganu je na delu za list Martin Judnich. Poslal je dve naročnini.
Tone Zupančič, Point Ma-rfcn, Pa., je poslal dve naročnini ter 50c v podporo listu.
Iz Bridge porta, O., je poslal Joie Snoy prispevke za klub "Naprej" št. 11 JSZ in zraven dva oglasa za koledar ter $4.35 ki jih je nabrala sodružica Rose Skoff na seji federacije S. N. P. J. v Moundsvillu, W. Va.
John Petkovšek, Ko komo, Ind., je poslal svojo naročnino in zraven $2.25 tiskovnemu skladu.
Pa naš farmar Mike Krultz
iz Willarda, Wis., je zopet tu. Poslal je dve naročnini in pravi, da se kmalu spet oglasi.
Lojze Bar boric h i z Mil wan-keeja je prav -pridno na delu za oglase v koledar. Za začetek jih je poslal osem, zraven tega pa ne pozabi tudi na agitacijo za list. Poslal je 6 naročnin.
Iz Beech Grova, Ind., je obnovil naročnino John Trček in zraven poslal tudi dolar v tiskovni sklad.
Louis Pavltnich, Bellaire, O., piše, da nima priložnosti, da bi kaj nabral v tiskovni sklad, vsled tega pa je sam prispeval $2.50. Pravi, da ako mu bo mogoče. bo rad storil kaj za Proletarca. Dobra beseda, Lojze! , Frank Strah, l^awrence, Pa., se rad udeležuje priredb. Predzadnjo nedeljo je bil na pikniku kluba št. 118 JSZ v Straba-
nu, Pa., in kot običajno tudi tukaj ni pozabil na Proletarca. Nabral je zanj $4.70. John Terčelj pa je poslal dolar k Tomšičevemu predlogu, ki mu ga je izročil Andy Berti iz naselbine Darragh, Pa.
Anton Dolinar, M t. H arris, Colo., piše: Cenjeni: Zopet | sem pozen z naročnino na Pro-jletarca, kot ponavadi. Se pač držim pregovora, ki pravi "boljše pozneje kot nikoli." Tu Vam pošiljam $4.00, to je za enoletno naročnino na Proletarca, en dolar pa v njegov tiskovni sklad. Prav rad bi vam poslal kaj novih naročnin, pa žal, da tu ni Slovencev. Vidim pa, da se nekateri zelo zanimajo in dobro agitirajo za Proletarca. Vsem čast in priznanje. Pozdravljeni!"
Iz daljnega Oregon Cityja je obnovila naročnino na Proletarca Zanikerjeva mama in zraven dala tudi dolar tiskovnemu skladu, enega pa je prispeval njen sin Frank. Zaniker-jeva mama so že v letih, toda Proletarca še zmerom radi Či-tajo, pa tudi sin Frank je naprednega mišljenja, kakor je bil tudi pokojni njen mož in oče. Priznanje obema.
Presojanje dogodkov doma in po svetu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
konomijo kot malokdo, je meseca avgusta odredila, da smejo v Berlinu od septembra naprej operirati le najmanjši taksiji, da se prihrani na gasolinu. Toda kaj naj počno sedaj lastniki taksijev? Saj je to edina njihova imovina.
črka "V", ki si jo je izbralo vodstvo angleške propagande za svoj znak, prizadeva Nemčiji veliko škode. Posebno v sabotaži. V Franciji jo je toliko, da je oblast razglasila proti temu smrtno kazen. A še hujše je na češkem. Pa tudi Srbi se upirajo, dasi na svoj način.
Perzija se je odrekla prijateljstvu do Hitlerja, ker ji ni kazalo drugače. Izgubila je vojno, ne da bi bila resnično v nji.
Sovjetska Unija se f* v vojni z Nemčijo odločiia fa^e uničiti vse, kat pa da bi Nemčiji prepustila kaj nedotaknjenega. Na milijone vrednote je že u-ničila. Ako zmaga, bo začela graditi znova. Če ne, nu, tedaj se bo moral Hitler pobrigati. Rusijo je pač invadiral baš zato, ker si je obetal ogromnih koristi od njenih bogastev. Za enkrat mu je uneslo. A upanja ni še izgubil.
Jugoslovanska vlada ima nesrečo, da je brez državnikov. So v nji le vsakdanji politiki in je zato v Londonu brez ugleda in brez veljave.
Rusko zlato spet prihaja i Ameriko
Od kar je Rusija v vojni in so se od noša j i med \Vashingto-nom in Moskvo zboljšali, Rusija lahko v Zed. državah kupuje različen materijal, ki ji v času pakta z Nemčijo ni bil naprodaj. Blago plačuje z zlatom. Minule tedne ga je poslala sem za okrog pet milijonov dolarjev.
Povečanje vojne cone
Z angleško-rusko invazijo v Perzijo se je vojna cona razširila daleč po Mali Aziji. Perzija je redko obljudena. Ima le nekaj nad petnajst milijonov prebivalcev. Po površini je šestkrat tolikšna kot je bila Jugoslavija.
Največji delodajalec
Uncle Sam ima v svoji službi, nevštevši vojake, nad 1,-370,000 oseb. Meseca junija t. 1. je znašala njihova plača $205,581,547.
TISKOVNI FOND PROLETARCA
XXI. IZKAZ
Johnstown, Pa. Andrew Vidrich $1; Paul Less 50c, skupaj $1.50.
Eveleth, Minn. Mike Kobal $1.00.
Indianapolis, Ind. Louis Sasek $2.
Detroit, Mich. Joe Kos» $1.00.
Cleveland, O. Po $1: Louis Skubo in Joseph Jauch, skupaj $2.00.
Clinton, Ind. Mary Room $1.00.
Chicago, III. Po $1: John Turk in Rok Božičnik, skupaj $2.00.
Ogletbjr, III. Po $1: Christina Nad-vesnik in Anna Kladnik, skupaj $2.
Meadow Lands. Pa. Po $1: Martin Bajc in Tone Premru, skupaj $2.00.
Burfettstown. Pa. John Pirih 50c.
Bolts, Pa. Steve Koren $1.00.
Kokomo, Ind. John Petkov&ek $2.-25.
Chisholm, Minn. Frank Klun in soproga $2.00,
Beech Grova. Ind. John Trcek $1.
Bellaire, O. Louis Pavlinich $2.50.
Point Marion, Pa. Tony Zupančič 50c.
Oregon City, Ore. Po $1: Mama Za-
niker in sin Frank Zaniker, skupaj $2.00.
Mt. Harris, Colo. Anton Dolinar $1.00.
Darragh,Pa. Andy Berti $1.00.
Barton. O. Rose Skoff nabrala na seji federacije SNPJ v Moundsville, W. Va., $4.35.
Lawrence, Pa. Po 25c: John Pro-gar, Rudy Okle*en, John Zigman, Frank Strah, Louis Bartol, John Ko-renČiČ, George Klobučar, Anton Lustrick, Martin Bajc, Frank Zagar, John Koklich, Joe Zupančič, Frank Midofer, Jack Ambrotich, John Kvar-tich, Louis Zagar, Louis Kumer in Anton Perčič; po 10c: John Plavčič in Vincenc Peternel, skupaj $4.70. (Nabral na pikniku kluba 118 JSZ v Strabane, Pa., Frank Strah.)
Skupaj $37.30, prejšnji isfcas $1,-157.51, skupaj $1,194.51.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. Lawndale Ave., Chicago
fVošaU—a, Imfrnbw I#41.
9 ' ^ j	v
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
• •
Nemci so izprevideli, da jim|jednico — a sedaj jim je od-
je rusko armado veliko laglje uničevati na papirju kakor na bojišču. Na papirju so jo premagali že prvi teden vojne. Ruske divizije Nemci razsekava-jo kakor za stavo. Po deset, dvajset, trideset in tako naprej. Le čudno, kje Rusi dobe toliko divizij!
Poljaki so naslovili svetu proglas, ki je res dokument poguma in uporništva. Objavljen je bil v Inter-Allied Review, ki jo izdajajo zavezniške vlade. Dobro bi bilo, da bi ga prečitali
več, ker jim HBZ boljše služi.
Narod»« Glasnik se je v čudoviti evoluciji razvil iz skrajno komunističnega glasila v panalavistični list. Sicer pa se je v zadnjih par desetletjih dogodilo že marsikaj Še veliko bolj čudnega, v
Ameriška Domovina piše:
tudi slovenski ministri. Iz nje-! bo Uhko
"Akcij« sa »dpomoc stari vini na M)4U dosti odsiva pri I, Glavni varali tonu j«, fant razgovorih a ljuini, ker nibce mm ve kdaj in kako so ko pomagalo. Neka-tcri previja. "kadar bonu ritki, da sn
ga bi razvideli, kako nesmise-len je njihov jokavi proglas. Sicer se pa od navadnih pridigarjev kaj boljšega tudi pričakovati ae more.
Janko N. Rogelj je zelo slab frazar. Na seji gl. odbora ABZ je stresel kup besed, odborniki pa so se muzali. Dejal jim je med drugim:
Drngi pravi; "Jas imam doma svoja«. Kadar kom lahko poslal, bom poslal
svojim.** Mi smo priporočali, naj bi
naj bi verni katoličani pmsir« Bo«e. Maj jim dodali nsnng« I Takta« «pridig«" jo m«nda ms smošnn snm» Mnrgotti! A11 se la gor liki Ikrni mm b«k da ga b« pnbo. ¿al. boija roka?
Rojak vprašuje: A ko Italijani s Stovtenci 1 f provinci Lu-biana lepo in dobrohotno ravnajo, kakor ugotavlja Hev. Za-krajšek, kako je mogoče, da bi se lotili škofa Rožmana in katoliškega prvaka Adlešlča? — J. P.
"Domovina pričakuje rešitve iz Amerike", vzklika "Ameriška Domovina". Tolaži rojake s poročilom, da je čudodelna podoba Matere Božje z Brezi j na vamem, in da naši ljudje v starem kraju molijo, čeprav so jim duhovnike pregnali. Dne 24. avgusta se je vršil v Cleve-lamiu slovenski katoliški shod. Omenjeni list trdi, da se ga je
h ko uključilo tega dopisnika. | stolčka. On se razume na tako
Tukaj so ustanovili celo ne- j igranje, kak independent za Lauscheta j Zakaj Rogelj poziva svoje klub, v katerem je tajnik klu- društvo in članstvo, da naj pri-ba št. 49 JSZ zapisnikar in kot ' speva v pomožno akcijo za Ju-tak agitator za demokratsko goslavijo? Mar ne ve, da je to stranko. Od kdaj so soc. pravi-1 "politika", la v toliko spremenjena, da la- Janko je nestraukar. A če-po Poljakih, ga ni posebno ge- i hko sodrug deluje za kandida-! mu ne bi bil nestrankar tudi v nllo. V času civilne vojne v Spa- te o katerih se je že od počet- ] organizaciji, katera mu je dala
čian jugoslovanske zamejile vlade. Proglas slovenskih mini strov, objavljen v večini jugoslovanskih listov v tej deželi, je njegovo delo. Najhujše se mu zdi, ker naciji preganjajo duhovnike. Toda Šele ko so prišli v Slovenijo! Ko so udarili
sac.li zbirati s. saboj« širil, kat.r« i udeležilo 10,000 ljudi. Glavna
jetnikom. Mednarodni Rdeči krii v Švici je garantirnl pravično razdelitev. Prepričani smo, da bi bMa tista akcija nspoln, ker bi bilo a «kaj pozitivnega. Toda s svojim priporočilom nismo prodrli. Tako jm pa sdaj vse mrtvo."
•ZoU i ju k« «S drago «si ja, da vas! Slovenaki Liat v Buenos Ai-more xop«t pozdraviti v glavnem nra- re.SU, Argentina, piŠe O gOH-du naae Ameriške bratske avese Ur škem nadškofu MargOttiju med vas POVABITI K TREZNEMU IN drugim tole • PLODOVI TE MU deUi Zato vas POZIVAM, da PAZNO aaaledajnte vsa Gospoda Margottija mi treba pred-porocila	Na tam zborovanja se stavljala naša na bralcem. Predobro ga
morete sprijazniti a de jat vo m, da ate poznajo. To jo tisti goriški škof, naglavni odborniki • prisotnostjo rs- vredai naslednik blagopokojnega Se-šega doka. kar ja DOLŽNOST vsake- deja. ki jo vos svoj vpliv vporablja!
ga glavnega «dbornika, da poavoti svoj ¿as v dobrobit in napredek naše brateke organizacije . .
an «n. da jo slovenski jeašk iaganjal ta slovvnakšk cerkva ter nansmátjono preganjal vsa on« poštan« slovanske dušne pastirje, ki so v sklad« s Kristusovim naročilom kotali svoj narod rčiti v njegovem, slovenskem jeziku.
Ta novrndnt Sedejev nnslsdnlk sa je te «km spot enkrat proalavit. Voa
Poročal je, da se je udeležil seje ohijske federacije in da je APELIRAL na društvene zastopnike, "da naj gredo njih društva na delo."
Glavnim odbornikom je pridigal kot da je on edini, ki mu je mar dobrobit organizacije. Na primer:
"Posvetite vse vaie moči na tej
seji sa rspredek in sboljšanj« vaie la	ti svojo kri za smago kulture nad
moje Ameriške bratske arene. ZAVE-	temnim poganstvom in barbarstvom.
DAJTE so vaša nradniHt« DOLŽNO-	Kakor so nekoč v odštel ji Cnrkvn pro-
ST in dela, katerega ste prevsnli na	sta vi jati in klagoalavljalt krtšarje, ka
ssdnji konvenciji. Jas ielim in HO-	m> adkajaJi na V škod reševat Kršatu
ČEM, da je vsak glavni odbornik	ter grob. tako poadravljaaso in bla< ABZ vedno aktiven . . .**
govornika, kakor je bilo v tej koloni omenjeno že prejšnji teden, sta bila županski kandidat Frank Lausche in pater Kazimir ZakrajŠek. Shod se je vršil pod pokroviteljstvom Dmštva Najsvetejšega Imena. Predsedoval je kanonik Oman. Predložil je resolucijo zvestobe ameriški vladi in Svetemu Očetu. Slednja je zanimiva zato, ker pokazuje, kako nesmiselno delujejo slovenski klerikalci, bodisi tukaj ali tam. Resolucija katoliških Slovencev v Ohiu pravi med drugim:
Mlsjavtjamo popolno vdanost Sv. Očetn Pijn XII., navdnšeno pozdravljamo njegovo Svotnet in admftani s srcem s Petrovo Stoik o mn pršaaga-mm svojo svestebo.
V ttk tako toikik čaaOt ameriški Slovenci čutimo potrebo poeobnoga božjega varstva in pri prošnje pri
niji je pisal Članek za člankom v oporo Mussolinijevi in Hitlerjevi intervenciji. Ko je Muaso-lini podvzel v Avstriji klerofa-šistični puč, ga je Alojzij Kuhar podprl in tudi dr. Anton Korošec, ki je bil eden izmed vodilnih članov jugoslovanske vlade. Ko je bila žrtvovana Hitllerju čehoslovaška, so pri Slovencu vedeli povedati le, da jo je zadela nesreča vsled njenega brezbožni#tva. Izdajstva, ki so ga izvršili klerikalni voditelji na Slovaškem, Alojzij Kuhar ni obsojal, nego ga je opravičeval. &ele ko je Hitler udaril po slovenski duhovščini, je Alojzija zabolelo. Ako bi bil rea krščanski, bi bil lahko kdaj napisal prijazno besedo o Židih, ki jih je Hitler tolkel v Nemčiji in Avstriji, o Abesin-cih, katerim je prinesel "sveto vero" Mussolini, o Cehih, ki jih je tudi Jugoslavija pustila na cedilu, in to Še predno jih je žrtvoval Chamberlain, in pisal bi bil lahko simpatično o drugih, ki so postali žrtev fašističnih agresorjev. Kdor veruje v svobodo in pravičnost, mora verovati v svobodo in pravičnost za vse, ne samo zase.
Barfeič kritizira
ka soc. stranke ugotavljalo, da je demokratična stranka tipična republikanski, in da sta obe kapitalistični stranki?
Sodrugi, ki ste poslali protest proti Janku Rogeljnu, ki je seve na mestu, ga pošljite še proti sodrugom, ki niso sodrugi, ki oglašajo kandidata, kar je proti načelom onih, ki se na-zivajo socialisti. Glavni faktorji so: Medvešek, Jontez in Jan-kovich, ki so označeni kot socialisti, katerih se pa socialistična barva nič ne drži.
Na to naj mi Jože Snoy nikar ne odgovarja. Na to mora odgovarjati urednik Proletar-ca in eksekutiva JSZ.
Zanimalo nas bo, kakšen bo rezultat odgovora, ker za ta dopis nam je dal povod J. P.
In ne pozabite sodrugi za demokrata, da vi s tem škodujete JSZ in Prosvetni matici. Ker mi. ki se še čutimo rdeče pod kožo smo podvzeli akcijo, da n^j se prispevki iz društvenih blagajn ne dajejo političnim kandidatom, Četudi so nastale radi tega velike zamere. Baje je celo naša domača zveza v Clevelandu sklenila, da njena društva in ne Glasilo ne smejo prispevati v kampanjske s vrhe.	Frank Barbič.
jala v snodnjam voksi krišarje. Italijanski vojaki so pripravljali šrtvova-
Isti zapisnik seje gl. odbora ABZ pravi tudi tole:
"Ponudba oglasa v koledarju Glasa Naroda se odobri, in sicer se vzame oglas ene strani. Pismo glede oglasa v Ameriškem družinskem koledarju se vzame na znanje."
Mladinski oddelek HBZ je
imel svojo drugo redno konvencijo v Kansas City ju. Otvo-ril jo je direktor John Hadovi-nae, ki je takoj nato predstavil župnika Chas. Stimesa. On je dal otrokom svoj blagoslov in zborovanje nadaljeval Z molit- tofkimrm» "reiavaki vara'"^ ia tikik
vi jo. Nekoč je HBZ postala že ""»•.t.».v ••
.	.v.	. . j _ _ sebno naslado obešajo pravoslavne
toliko svobodomiselna, da so	w M«ribom j.vP« pro-
sljrvatski duhovniki ustanovili f|ai.|0. Am posnajo «naga tsnsgs k^uirenčno podporno organi- boga — Hitlerja! zacijo>j>rvatsko Katoliško Za- I In sa taka barbare, preganjalce ka-
Cleveland, O. — Naš Jože
_ _	__ Snoy pravi v dopisu v Proletar-
u> tal» tam i tisk ja tL t. m. prinemd | 'p^Zo"^"Stoiki, dl po-cu z dne 27. avgusta, da se u-poročiio, da jO Margott» imel » j . ^^ bontrifikacijo »«šega m- rednik Proletarca nikogar ne
sr sledeč imi t^li	krnčansk« kal- *<Sonira". Nerad povem Jožetu.
iv«kijučiia pen t «bol jse v is k i #v-ti .	da je v zmoti Ce se Proletarec
.	1-11	. rage, indi)»n.kp|* misijonarja.	, _ .	. .	____ . r>
« •• a	M M mmmdm. ( Veruje, v Bog. i. Njtgovn v^a **	J' P'
v svojih glasovih iz Clevelan-da, kako se obnašajo v tej kampanji narodnega demokratično indorsiranega kandidata nekateri naši dobro poznani sodrugi? To bi bila jako zanimiva povest.
Morda je to tista Medveško-va povest, ki se bo tiskala v Prosveti ?
Seve, mi ne vemo, vemo pa, da je on in njegov pomožni so-drug ter še par drugih sodru-gov bobnalo za narodnega kandidata, ki je med našim narodom edini poštenjak, in vsi drugi, ki so ronali pred njim, so bili "uzmoviči*, kamor bi se la-
Zavpsns v varstvo in rije a Erozij, Kraljica Slovencev. Za odbor:
Rt. Kov. Joka J. Oman.
dobavni vodja, Mihsd Kol ar. predsednik. Frank A. Hočevar, tajnik.
goslavljamo danes italijanske legije,
ki skupno s snvesniki odhajajo v boj	Gornja reeolucija je zanimi-
s namenom, d. ra.bijojo tisto ogro-	ya zat kef gQyori y jmenu ve.
s^k^i^:	Slovencev in še največ pa
ornpsr» pravsce, ca t»osoono irpvvc	... , , .
daje svojo mo. Zato prosimo vse	radi tega, ker je popolnoma
verne katoličane, naj dvignejo svoje	"«božjepotniška". Sicer pa, ako
prošnje do Boga, da pokloni zasago	cej0 takozvani slovenski mini-
braniteljem Novega reda in pr**ce.	^ ^ jM^jo dmgega dati V
tt^ZZAZZ JSt tSI"«^ božjepotnttke pr^a-
i aaščitila vero." kilometrov vshodno i
Nekoliko
Gorice, kjer je totalitarni Anti-kri-stusov pastir govoril take baaede, morajo slovanski dukovniki čistiti stranišča kiš, v katerih so se nastanili predstavniki Novega reda; rodov-r lee, ki so vse avoje ftivljonje poavo-tift« 1 Juboani do klikajoga, mešajo ti
PRISTOPAJTE K

SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
S
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET K ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO l
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA
Naročnina sa Zdruften« drftavo (Isven Cklcaga) in Kaando $6.00 na Utoj ti.00 sa pol lata; $1.50 sa četrt leta; sa Cbtcaca In Clear* $7.80 za celo loto; $3.75 za pol letat m inozemstvo $0.00.
Naslov zo list in tajništvo je:
r
\ *
2ti5 7 Sa. Lswndalr Aven « hirnUo. Illinois
se, kako naj pričakujemo o j naših katoliških rojakov v metropoli, da bi mogli napisati kaj bolj pametnega.
Urednik Ameriške Domovi- Ameriški paroŠUtniki ne poroča, da ko je kano>1 y akciji nik Oman vprašal navzoče,, če se z resolucijo strinjajo — "je ves narod kot en mož dvignil roko."
Resolucija je bila v angleškem prevodu poslana predsedniku RooseveKu, angleškemu premierju Churchillu, jugoslovanski vladi v London in Sveti Stolici v Kim. Torej se vendarle nekako borimo za svobodo ali vsa} moledujemo, da nam bi dali enega svetnika našega rodu.
James H. Maurer se redkokdaj oglasi. Je v letih in zelo slabega zdravja. Dokler zmogel, je delal v unijah in v socialistični stranki do skrajnosti svojih moči. Prizadeval si je, da jo obvaruje pred razkoli, pa mu ni uspelo. Nedolgo tega se je spet oglasil. S prav kratko izjavo je kritiziral Normana Thomasa, ki slično Lind-berghu in drugim izolacioni-stom propagira proti Roose-vettovi vnanjl politiki oziroma zoper podpiranje Anglije v vojni s Hitlerjem. Maurer pravi, da je sedanja vojna bistveno drujračna od prejšnje in njegovo mnenje je, da je Thomasova taktika napačna.
Pater Anabrošič meni, da četudi Italijani s Slovenci sedaj "dobrohotno ravnajo", je to le začasno. Ko ae jim bo zazdelo, pa bodo planili po njih enako, kot so na naAe primorske rojake. To je odgovoril patru Kazi-mirju Zakrajšku, ki se je spozabi] in pohvalil Italijane.
Alojzij Ksikar je bržkoae ns ¡sposobnejši slovenski katoliški propagandist. Sedaj je
#TjMr 4	*
Parašataiki so se v sedanji vojni izkazali za aelo vaina vejo bojevanja. posebno pri aničevanln, ali pa
protelrtlmn »u mnetov, najbolj pa V sabatašnAt akcijah Gornjb b atnerišk* armade
Filipic vprašuje
CleveUnd, O. — čemu je pater Kazimir Zakrajšek zapustil svoj ljubljeni narod baš nedaj v narodovemu najkritčinejše-mu času. In od tu kliče: Pomagajte!
Dober boritelj ostane na svojem mestu tudi kadar je nevarno. Rev. Zakrajšek tega ni sto-riJ. Misli si, nai le drugi umirajo ! Ko se zvedri, pa se spet vrne med svoj ljubljeni narod.
(Op. ur.—Filipičevo kritiziranje Rev. Zakrajška je neupravičeno. Za svojo stvar bo lahko storil več tukaj kot pa sko bi bil ostal tam. Igrati vlogo mučeaika ne bi imelo v njegovem slučaju nikakršnega smisla in koristi ne za slovenstvo, ne za katoličanatvo, ne za Jugoslavijo.)
Kaj je klerikalna politična maAina v Sloveniji delala skozi svojih dvaindvajset let? Kaj je storila za ubogi revni narod? Mar ga ni vodila v fašizem? škoda, da dr. Anton Korošec več ne živi, da bi lahko videl
posledice svojega dela! #
Kakšno navodilo in delo ima "direktor puhlic i tete" pri po-pomožni akciji za Jugoslavijo, da pifte propagandne dopise proti osebam in listom naprednih idej?
Ali morda le zato, da se nad kom maAČuje vsled osebnih razlogov? In pa da s tem zablesti njegova zvezda?
"Direktor publiciteteM .je nekaj let nazaj zmerom poudarjal, da čemu bi se prepirali in tepli na "stara leta". Prebijmo Ae dneve, ki so nam dani, složno in mirno, saj smo vendar vsi »prav zadovoljni!
To je bilo takrat, ko Janko ¿e ni bil predsednik, ne tukaj, ne tam. A sedaj, ko je splezal po drugih navzgor, pa bije po tistemu, kar je včasi sam pridigo val.
• Zakaj je Janko Rogelj kandidiral in bil izvoljen v direk-torij SND na St. Clair Ave.?
Dom ima veliko zavarovalnino. Marsikomu, ki prodaja "in-surance", diše tabe vabe! Toda so tudi taki. ki se jih nočejo poJakomniti. "če sem vreden, mi dajte, ako ne, tudi dobro!"
Ne verjamem, da je Janko med temi. Inaurance mu j* kruh in dobil ga je, Wot čujem. lep kos tudi od omenjene ustanove.
Tako si je po malem poma gal naprej in iztisnil ven napredne in klerikalne rojake, kjer mu je kAzalo in se končno prikopal do predsedniškega
čast glavnega predsednika?
(Pazi se, Zbaánik. Imaš s tem
dečkom tekmeca!)
e
Nekoč me je nekdo kritiziral, češ, "ja, kdaj pa je Rogelj koga ie kaj prosil I" — Obregnil se je ob moj dopisf v katerem sem ga omenil in grajal. Ko sem mu stvar pojasnil, da fant nima iskrenih namenov, nego le vihra po vetru, mu sicer tudi ni bilo všeč, a po mojih nadaljnih dokazovanjih, ki jih ni bilo treba dosti, pa je vendar zadostovalo, da mi ni več ugovarjal.
a
Rogelj je predsedništvo sprejel v veri, da se bo postavil. V ta namen je veliko pisal za pospešen je kampanje novega imena. Oglašal pa je sebe, namesto novo ime. Stari člani so ostali pri starih nazorih, mladi pa se niso zanimali. A Janko jih je bombardiral: "Jaz vaá prosim, storite, kar vam naročam."
Ni uspel, ker česar sam ni delal, kako naj od drugih pričakuje, da bi delali? On bi se rad svetil, se vozil na jednoti-ne stroške in govoril, a rezultat je tako piska v, da dríade
poziva, češ, delajte vi!
*
Urednik Proevete je tudi priobčil Rogljev napad na Proletarca ter na Proletarčevega u-rednika. Rogelj je stresel pod pretvezo relifa na Proletarca in Zaitza svojo staro jezo. Bilo bi boljie, da se bi t isi i spis izgubil v koéu in nato v smetiaču. kot pa da je prišel v javnost.
John FUtpič.
že dolgo naročnik Proletarca n Prosvete. Podpira vse naše ¿tvari in tudi popotnika je popeljal s svojim avtom £o naselbini. Lapa hvala, Toni!
O, Ae dva druga sta mi izročila v ta sklad. Namreč Frank Zbašnik v veliki čikaski vasi, in
pa Angela Zaitz.
•
To pišem prvo jutro po tridnevni priredbi narodnega praznika SNPJ. Spal sem v SDC. Lahko si predstavljate, kako sem razpoložen. Tolažim se le, da se nekaterim drugim godi še celo slabše kakor meni. Nekateri domačini (čikaski) vidijo te nače težave, pa zbijajo šale na nas račun, ker jih veseli, da so imeli tako veliko prireditev.
Anton Jankovič.
Se več pomoči za Novakov besednjak
V teku zadnjih par tednov sem prejela naročila izdanju Novakovega besednjaka v pomoč še od sledečih društev in krožkov: št. 83, 147 (pet izvodov), 135 (dve izvoda) SNPJ; št. 197 SSPZ; krožka št. 1 in 2 Napredne Slovenke.
Ob tej priliki naj se prisrčno zahvalim vsem zgornjim društvom in obema krožkoma Na prednih Slovenk za njihovo prijaznost in naklonjenost upa-je, da bodo še vse druge slične naše organizacije sledile temu lepemu zgledu kulturne zavednosti ter nam tako pomagale vsaka po svojih močeh v tem narodnem prizadevanju, ki je potrebno in koristno za nas in nase potomstvo.
Ves denar, nabran v ta namen, se varno nalaga v banko na hranilno vlogo, ki je v zadnjem času že izredno narastla.
M rs. Agnes Novak, 2506 N. Clark St., Chicago, 111.
a
'Večni popotnik
ooroča
* *
Chicago, lil. — Marsikomu je znano, da sem pred par tedni svojo Cilko zapustil in šel na agitacijo za časopise. Kadar je človek na potu, ne utegne pisati dopisov, in tako sem iz Proletarca za nekaj časa izostal.
Torej "Big Tony" v Oaklan-du, in drutfi prijatelji, oprostite.
Dobil pa sem vzlic vsemu še nekaj pod pirateljev k Tonije-vemu predlogu.
Podpisani je pokloniJ provizijo od naročnin v vsoti $1.50. Torej sem nekaj le storil za dobro stvar. Naš stari korenjak Anton Babich, Cleveland, je spet prispeval en dolar. Pisal sem o njemu že zadnjič, da je fant od fare. Je sposoben za marsikaj, tudi za jarem sv. Lu keža.
Nadalje je prispeval "co-pak* v tiskovni sklad Math Zoran, De Pue, 111. Ni bil prvi, ne zadnji, ki ga je dal v tak namen.
Prispeval je $ v ta sklad tudi Tone Gosar, Waukfrgarr, ki je
Rekonstrukcija jugoslovanske vlade
London, 25. avg. — (JK) — Po konferenci na koncu tedna je bila v popolnem soglasju z vsemi ustavnimi Činitelji in soglasno odločitvijo vseh članov vlade danes objavljena tukaj rekonstrukcija kralj, jugoslov. vlade. — Predsednik general Dušan T. Simovič je poleg pred-^ednkStva prevzel tudi resort ministra notranjih zadev, vojske, mornarice, letalstva in prometa. — Dr. Miha Krek je postal tretji podpredsednik vlade, A G. B. Jeftic pa minister brez lwtnice. Dr. S. Jova-novic, Srb, je prvi, a dr. J. Kr-njevič, Hrvat, drugi podpredsednik vlade, med tem ko je sedaj postal v duhu popolne enakopravnosti dr. Miha Krek, Slovenec, tretji podpredsednik.
—	Poleg teh je še 27 ministrov.
—	Jasno je, da je bila rekonstrukcija izvedena v duhu vsesplošnega narodnega sporazuma in enakopravnosti, kakor tudi z namenom, da se osvobodijo reaortnih dolžnosti ministri, ki bodo prevzeli vodstvo drugih važnih poslov, kakor so n. pr. Misije v inozemstvu, aktivno poveJjevanje jugoslovanske vojske itd.
■	•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■S".
■	Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, "
*	Ciceru in Berwynu.
■	■
l Par|tyiew La«indry €o. I
■	FRANK G*IJX in JOSEPH KOZ DRI N, lastnika	[
■	Fina ptatrtšb« — Cene zmerne — Delo jansčeno	I
■	Telefoni: CANAL 71T2—7173
" 1727-1791 W. 21* Street	CHICAGO, ILL.	J
šmwmmwmmmmmmmmmummmmmmmmmmm
HMHMtM
SE V
........................»t
ZA LIČNE TISKOVINE H VfciT PO ZMERNIH CENAH
Ó OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO
n PMS
Adria Printing Co.
183^ ty ffAf^ED STREET, CHICAGO, ILL.
SE TISKA PRI NAS
IM I HI M If MM MM!« Mil MIHI tU...............
i<1>leaaaiai	■*

PrdlüarM, September 3, 1941.
ŽIVLJENJE IN LJUBEZENifXÄk;,MM
(Sledeče je is predavanja, ki ga je imel pred leti v Ljubljani znani kulturni delavec, socialist, pokojni dr. Henrik Turna.)
(Nadaljevanje.)
Svetlo se leskeče sinja gladina morja v luninem svitu. Lahni plitvi valovi oplakujejo
sinio obal. V daljavi iz morski! gladine pa se dviga širok, ploski val, kakor orjaška lobanja. Srebrnosivo se sem in tja zale-skece iz vala, val pa se vanjka, dviga in boči iz gladine in zopet oplahne. Slaniki so! Iz neznanih globin ameriške strani Atlantskega oceana prihajajo. Milijone in milijone jih je, morda milijarde. Vse rine in sili naprej k zaželeni obali. Skoraj ni mesta za plavanje in cesto spodaj plavajoče rib3 dvignejo zgornje plasti nad vodo. V gnečo pa se zaganjajo morski volkovi, tjulni, nad njimi švigajo galebi in morske ro-parice, pa zajemajo obilni plen. Iz morja se pojavi orjaški rep velikega kita, ki se zažene v maso in polni svoje ne nasitno žrelo. Ribiči pa kar zavezi jo nad gnečo in z lopatami mečejo slanike v čolne. Ribe niti ne slutijo nevarnosti, polne so poželenja. Dospele so do obale. Morsko dno pokriva te-nak, mehak pesek, nad peskom se gnetejo ribe, ikrnice pa spuščajo milijarde svojih jajčec iz sebe. Nad njimi se gnetejo mr sniki. pravijo jim tudi mlečni-ki, pa spuščajo belkasti sok, mrs iz sebe, da se meša z ikrami, luskinami in motom, ki je nastal vsled trenja med ribami. Vse pomešano se polagoma potaplja na dno, morje je motno na kilometre na levo in desno, ikre se zarijejo v pesek ter mot pokrije ribjo zalego z varno odejo. Ko ribice iz nje prodro, nastopijo skrivnostno pot nazaj v globine morja onkraj Atlantskega oceana. Gorostasna prikazen spolne ljubezni v priredi!
Vso pustno noč je preplesal mladenič. Fantje in dekline so se gnetli v plesni dvorani, kakor slaniki ob morski obali. Za-rana na* pepelnično sredo pa fant ves potrt zdravi svojega mačka v želodcu in srcu, pa si naroči slanika. Nehote mu uide misel na morsko obal, kjer je slanik postal — žrtev ljubezni. Tudi on!
vala je štiri dni. Udeležilo se je je 50 delegatov in glavnih odbornikov.
To je bila prva konvencija ZSZ, ki se je vršila vzhodno od države Colorado. Prihodnja bo še dalj na "eastu", namreč v Clevelandu.
Glavni urad ZSZ je v Den-verju, Colo. Prva leta je bila to res "zapadna" organizacija.
V četrtek prejšnji teden je bila v Chicagu zaključena enejsta redna konvencija Za-
tek. Iz »red« zvitka moli, kakor P»dne *loV8llslce zve"' Zbor°-kijec, poln cvetnega prahu. To je štrkavec, (nemški mu pravijo Aaronstab). Daleč na o-krog razširja čuden, neprijeten vonj. Privabi nanj muhe pljivn-karice, ki naj posnamejo s kij-ca cvetni prah in prenesejo na drug cvet. Tudi rastline vabijo na svatbo, z dišavo, kakor vijolica ali pa s smradom kakor štrkavec.
»
Prvo pomladansko solnce sile po brdih. Leska je obronila rvoje abranke. V solnčni gor-koti se tesno nanizane luskini-e spuste, pod vsako se pokažejo žolti 'prašni k i. Nekoliko ližje pod abrankom pa je ko-naj za lečo velika cvetka samica, ki tvori gručico pritisnje-10 v kotiček vejice, sestavljene z majhnih temnordečih cvetk, !z katerih * mole še nekoliko emnejše brazdice. Veter ponese vejice, iz abrankov .se uplje plod, cvetni prah, da o->lodi male, rdeče samice pod
ijimi. Iz neznatne gručice na-1 . A . n ,, ., astejo v zelenih oklepih in do- ¡c.aR0- m. Anton Rupar, Pueblo,
¿ore čadavi lešniki. Solnčna je- ; en! V nedeljo popoldne. — ^aški par po brdih bere letalce in fant poje:
kvenl dvorani sv. Štefana, ban-	čast Jurjevcu, ta pa, da naj se
ket pa v šolski dvorani. 22. uli-	izkaže enako čast gl. tajniku
ao v soseščini, kjer se je kon«	Jeršinu.
vencija vršila, so rojaki ozalj-	Ze proti koncu, ko se je dvo-
šali z zastavami in napisi.	rana že prilično izpraznila, je
Na banketu je bil deležen	bilo treba vstati še v počaut
največ komplimentov predsed-	konzulu Cabriču.
nlk I ¿eo Jurjevec in tudi tajnik	Vzeto v splošnem, je bila
Jeršin. Jurjevca je na banketu	konvencija ZSZ uspeh in ena- stiski tudi milijon, toda nem-
slavil v daljšem govoru poseb-	ko banket. Večino čestitk zato ško poveljstvo bržkone smatra,
šču pa so v nemftko-rusko vojno aktivno posegli z invazijo v Perzijo/
S svojimi zaveznicami ima Nemčija več prebivalcev kakor Sovjetska Unija. Kakega pol milijona vojakov lahko pošlje Nemčiji na pomoč še Italija, v
no odvetnik Kočevar iz Puebla, je dobil Leo Jurjevec.
Poročevalec.
Dan SNPJ imenitno uspel
Chicago. — Dan SNPJ — oziroma so bili trije dnevi — je imenitno uspel. Prireditev v soboto v | Lawndale Masonic
Na banketu je bilo blizu 500 ljudi, ali kolikor jih sploh more v šolsko dvorano.
Postrežba je bila dobra in tudi sporeda je bilo v izobilju. Stoloravnatelj je bil Leo Jurjevec, ki je pozval kot prvega
Sedaj ima precej društev tud; i KO vernika čikaškega sloven-	t , imela obilen Doset"
med niimi dva v Chi- ^nlk» Gabrenjo. Nato	Ma £ nede^na ie hfl i
je pozval še par drugih sloven-	p'.u v.?eIu '/¿J pd Je ?l]o
skih duhovnikov, med njimi
Medica iz So. Chicaga, ki je	"•J«»1h !«'jonskih
zbijal šale. kar je na banketih	"*e,.bin: 14 ^ ¿,h mn°*°
menda še najpametnejše	udl iz dru*lh držav*
,, . . . . . .. ' ,.	Glavno zanimanje je bilo za
Zanimiv rojak je d ure k t or	avtomobil, ki ga je dobila Müs
mladinskega oddelka ZSZ Mi-	r Bednar iz So. Chicaga. Sre-
roslavich. Pravijo, da ga imajo	čno ÄteviiWo je pov|ekeJ ven
otroci zelo radi.	Anthony Mihelich iz Leadvilla.
O podpornih organizacijah	Colo.
sta govorila Joseph Zalar in A.	j V sporodu sta nastopila pev-
Jeršin. Ivan Jerič je imel svoj	<ka zbora Prešeren in Sava,
običajni govor. V glasbenem	kratke pozdravne govore pa so
delu je najbolj ugajal Prošer-	imeli člani gl. odbora. Spored
nov kvartet. Nastopili sta tudi	je vodil D. J. Lotrich. Glavni sestri Korenčan, Plut trio, Missjcskrbo je imel Frank Alesh,
Spoler iz Puebla ter pevski	tajnik Federacije.
drugje, med njimi dva v Chi cagu, ki imata skupno v obeh oddelkih okrog 700 članov.
Konvenciji je predsedoval Čikažan Leo Jurjevec, ki je gl. predsednik ZSZ. Kil je v glavni odbor ponovno izvoljen soglasno. Ostali odborniki so, Anthony Jarsin, gl. tajnik; Michael P. Horvat, Denver, gl. blagajnik; prvi glavni podpredsednik Geo. J. Miroslavich, Denver; drugi gl. podpredsednik, Frank Bradač. Joliet, III.; predsednik nadzornega odbora Matt J. Kochevar, Pueblo, Colo.; Mike Pcpovich, So. Chi-
da bi mu bili le v breme. Toda ako jih bo Nemčija potrebovala, bodo morali vseeno na svinčen pomenek z Rusi.
Roosevelt znovo poudaril da je mir nemogoč, ako se Hitlerja docela ne porazi
(Nadaljevanje s 1. strani.}
bergha tiče, pa vemo vsi, da simpatizira s Hitlerjem, mu o-dobrava njegove akcije, še posebno všeč pa mu je Hitlerjeva rasna teorija.
Predsednik Roosevelt poudarja, da naj ima vsak narod
Visoko v gori je na strmo, zeleno polico z lahnim, ponosnim korakom stopil gams. Daleč okrog njega puhti čuden vonj, znamenje, da vabi samico. Poznate ta vonj. Nekako Krdo pravijo; "smrdi ko mej-mašni kozel." Tam v grmovju Ka željno čaka gamsica. Tudi ona vonja. Vonj pa je privabil drugega gamsa, tekmeca. Kdo bo močnejši? Prične se boj na življenje in smrt. Sprva skuhata drug drugega telebniti po strmini v prepad, pa sta skoraj enako močna. In zaganjata se s svojimi kruclji drug proti drugemu ter skušata z upognjeno, ostro konico pretrgati žilo. Vesta dobro, kako se zada smrtna rana. Komur se udarec posreči, ostane zmagovalec, njegova bo samica.
Pa sem šel po razsvetljeni, široki ulici velemesta, pred mano je stopicala z lahkim, drobnim korakom vonjajoča ženska. Spomnila me je na vonj Kamna v planinah. Stopil sem mimo, pogledal, bila je lepo, mlado dekle. Bog zna, Če ve,
zakaj tako diši?
*
Stanoval sem — že davno je 0fl tega, bil sem še mlad — v . folnrni Gorici. Orjaške plaUne «o spremljale korso, široko ce-"to iz mesta na kolodvor. Na °beh straneh »o bile takrat le vilp 7. vrtovi, ograjene s plotom *uj in cipres. V go*či plota je gnezdila meni nasproti slavka. s!>al sem navadno pri odprtem °*nu in zarana v prvem raz-,Vlt» je zapel slavec ne daleč tam svojo svatbeno pesem, jutro me je zbudil, kli-C«1 in iskal je družico. Ljube-melodija je jasno od-. m'*vala iz njegovega petja in ™>ujala tudi v meni slast Iju-Saj je kakor vrela iz r,t,čjo*a grla!
/»m ob živi meji raste po-"»Mi rasUiu« * širokimi, veli-1 »"ti. cvet pa je kakor tvi-
ilod' moja. bod' moj«, t' bom lešnikov dal,
»ož tiste potolkla, t' bom drugih nabral."
Bliža se maj in Jablana so ogrne v cvetje. Vse belo in rožnato. Roji čebelic hite od cveta do cveta in nabirajo prašek na kosmata svoja stegenca, pa ga prenašajo iz ene cvetke na dru-To. Veter pa veje in odnaša mi-ijone žoltega peloda, ki zaman išče plodno brazdo. Tako rosi priroda bogato seme zaman.
sta ostala dva člana tega odšel ka.	I
Med udeleženci smo opazili F. M. Tomšiča iz Helper j a, Utah, Mihelčičeve iz Leadvilla,
zbor Adrija.
Na konvenciji je govoril ju-
V porotni odbor so bili izvo- goslovanski poslanik Konstan-	....... ...........................
Ijeni Joe Blatnik, Pueblo, Jen- tin Fotič, na banketu pa konzul j Colo., in rojaka iz Canon City-
nie V. Mervar, Cleveland, JoeiCabrič. Delegacija je sklenila,	ja, Colo. Morda je bilo na pik-
Godec, Cleveland, Candid Gr- da ZSZ prispeva $500 Rdeče-	niku še kaj drugih, ki so prišli
med, Chicago, in Joe Novak,1 mu križu v pomoč Jugoslaviji.	' s tako oddaljenih krajev. V
Minn.	Tako je bilo namreč poročano	pondeljek so se zunanji gosti
Dnevnice so bile po $10. PU- na banketu.	razšli, nekaj pa jih je ostalo .u
ča gl. predsednika bo v bodoče "Sedaj boste pa slišali naj-	med sorodniki In prijatelji na
$25 na mesec. Dosedaj je bila boljšega govornika, kar jih	počitnicah.
$150 letno. Glavni tajnik bo premorejo Slovenci," je ozna----
prejemal $200 mesečno, ali to- nil Leo Jurjevec, ter predstavil	Kdo je kdo no ruski fronti
glavnik Hitler, bo delavstvo ob svobodo povsod. Zato je v tem pogledu za delavstvo veliko boljše, da sledi Rooseveltu, kakor pa takim ljudem, kot sta senatorja Wheeler in Nye, ali pa Lindberghu.
Beda v Grčiji
Na Grškem je Deda tolikšna, da je pričelo nemško okupacijsko oblast skrbeti, kaj storiti, da se ljudstvu vsaj za silo uteši glad. Ker Italija Grčiji nima s čem pomagati, je nemška vlada odredila, da se pošlje tja 10,000 ton pšenice iz Nemčije.
Zvonovi spet za topove
Nemčiji manjka kovin, pa je v sedanji vojni zopet pobrala cerkvam zvonove, kakor v'prejšnji. Vzela jih je tudi v okupiranih deželah. Cerkve na Nor-vežkem so jih morale dati meseca avgusta. Nemški komisar Joseph Terboven, ki upravlja
in vsaka dežela pravico odlo- Norvežko, je Norvežanom ob-
liko kot dosedaj. Plača blagaj nika je $150 letno.
ZSZ se ponaša z uspevajo-čim mladinskim oddelkim, kateremu načeljujc Geo. J. Miro-slavič. Zaeno z regularno konvencijo se je vršila posebna konvencija mladinskega oddel
S senožeti prihaja kosec, stalit. širokogrud. Sreča brhko mladenko. Pozdrav in poglej iz duše v dušo! Nalahko boža roka roko — iz oči zašije radost — težka je ločitev. Mladenka pa poje osamela:
"oj »noči sva se srečala, prav mil sva
se pogledala, solzno so ble naj'ne oči, vse to ljubezen stri."
Kako lepa je bolest, ki ¿premija ljubezen! Saj pravi tudi druga narodna pesem:
"kdor če pa vedet, kaj je ljubezen, mene naj vprafta, jas mu povem. Gotova ljubezen, gotova bolezen, gotovo je ranjeno tvoje srce."
Kovač kuje železo, da iskre in skaje švrkajo na vae strani. Kuje ljubezen, kuje prihod-njost z močno roko! Oči mu svetlo žare, kakor da bi gledal nekaj čudovitega, veselega v bodočnosti. Večerni zvon ga vede k dekletu, pa vpraša; "Si moja?" — "Sem." A tudi krepko preko bolesti in sanjavosti zna zapeti deklina:
"Ce nisem za tebe, izberi si drugo, ne hodi «a mano, nikar me ne glej."
Rudija Trošta. Govoril je o jugoslovanskih škofih in Svete- v V aktivnem zavezništvu z mu Očetu. To je bil edini ver- Nemčijo proti Rusiji so Italija, ski govor na banketu, ovit se- i »P*1»^» Finska, Rumunija Ma-veda v jugoslavan^tvo.	, M*™** «n Slovaška. Vse te de-
Govorniški in koncertni -po- ž.He 80 kopane na ruskih bo-red je bil končan o polnoči. J,j*lh 8	četami, najbolj	nasproten.
Vstajanja je bilo precej, kako -	Rumunija in Finska, ki
ka, katere se je udeležilo 31 v cerkvi. Predsednik omizja je <u P0»,»,> P«>ti Rusiji vso svo-mladih članov.	banketnike pozval, da naj sto- JO annado.
čati o svoji usodi.
Hitler zahteva, da je to privilegij le izvoljenega naroda, to je, Nemcev, če^ar Nemci ne «idobre, ni veljavno, pravi avtor knjige Mein Kampf.
V Zedinjenih državah ima Hitler mogočno zaslombo. Toda ne toliko takih pristašev, ki namenoma delujejo zanj, pač pa onih, ki so pacifisti vsled bridkih izkušenj v prejšnji vojni.
Delavstvo brez orientacije
Najbolj brez orientacije js v sedanji situaciji ameriško delavstvo. John L. Lewis, ki se še smatra za glavarja CIO je Rooseveltu osebno nasproten. Vrh tega se je po 22. juniju to leto razčlenil od komunistov, ki so ga poslednja leta na vso moč podpirali. Predsednik A. F. of L. Green je za Roosevelta. toda le zato, ker mu je John L.
ljubil, da jim bo Nemčija zvonove plačala, po vojni pa dala nove.
PRI11EDIBE KLUBOV
J* S. Mlm
SEPTEMBER
BRIDGEPORT, O. — Konferenca JSZ iaPMf nedeljo 28. septembra na farmi s. Skoffa na Bartonn.
NOVEMBER CLEVELAND, O.—Koncert
'Zar-
je" na Zahvalni dan ▼ četrtek 20. novembra v SND na St. Clair Aee.
CHICAGO. ILL. — V nedelje 30. novembra koncert Save v dvorani
SNPJ.
DECEMBER CHICAGO. ILL.—V »redo 31. da-
cembra novoletne zabave kluba št. 1
JSZ.
Tajnik Jeršin je poročal, da znaša solventnost ZSZ 128% in da je to v marsičem ena izmed najboljših podpornih organizacij.
Konvencija se je vršila v cer-
je. ko bo Adrja pela ameriško I V ^vezmštvu z Nemčijo za himno, in pa da naj stoje, ko\\V!10 proU "^munizmu" je tu-bo zaorila slovenska himna Francija, a pomaga le mate-"Naprej zasUve slave". Potem no' P°lc* l)a i« poslala v je odvetnik Kochevar navzoče ' ?_J?_i?ap.t,Soč v?iakov- Tu(?i pozval, da naj vstanejo v po-
Poleg Lewisa, Greena in Murphy ja sta bila glavna go* ovrnika na Delavski praznik predsednik Roosevelt in senator Wheeler. Toda sta si bila v tolikšnem nasprotju, da bi unije lahko o tem nekoliko pomislile in začele rajše stati na svo-
"pa sem k njej prtov, dala mi je stov, pa je drog prtov, vzela ml je stov, sem pa zarriskov in som iov."
Ter šegavo zapoje plačljivemu fantu:
dekle
"kaj se ti pobič v nevnrnost podaja*, ¿e» Sbv co v vas hodi*, pa plavat ne
zna«."
Vidimo, da vsepovsod v neskončni pri rod i, po polju in jezeru, po gorah in dolinah, po vasi in mestu klije življenje, klije ljubezen. Vzbuja mike v človeku: svit, barva in oblika, vonj in smrad, zvok, soglasje in šum, med in gretičica, božanje in nasilje. Vnanja priroda je, ki nam daje mike skozi oko, uho, nos, jezik, tip, upnice in vsega iivota, da poželi samec po samici. Spolna spojitev ustvarja nam največjo slast, ki se razvija stopnjevaje, ko človek jame izbirati, ko se razum fn volja dvigneta nad pohoto. Takrat se človek tudi dvigne nad žival, takrat nastane ljubezen. Višje, ko se človek dviga po delu v tehniki in estetiki, finejia postaja izbira, pohota preide v čisto ljubezen, ki jo daje najvttja izbera, samoodločba in samo obvladanje moža in žene.
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor ieli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše borišč šele v začet kuavgu i ta, upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu v dogovoru s poljsko vlado, da' pn obče ne zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri-; čim l>oc'o svobodni, se organizi-liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa- v rovo poljsko armado. Tu-kega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec.
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili.
CALIFORNIA.
Japonska je nemška zavezni-iJih nogah, namesto da se osla-ca, a je zaposlena s Kitajci in njajo na druge, boji se Anglije in Zed. držav, j Roosevelt je ugotavljal, da Na strani sovjetske armad) ako ne gremo z vso močjo v se bore poljske čete, ki sestoje borbo zoper Hitlerja in ga po-večinoma iz ujetnikov. Rusija rasimo, bo konec delavskih jih je izpustila iz jetniških ta- svobodečin tudi v Zed. državah.
A senator VVheeler je v isti sapi trdil prod množico dvajsetih tisoč ljudi, ds ako gremo v vojno zoper Hitlerja, bo delavstvo prvo, ki bo ob svobodo.
V tem argumentiranju je Roosevelt veliko bolj v pravem. Kajti če ostane svetovni po-
Listen to
PUANDECH'S * YUGOSLAV-AMERICAN
RADIO BROADCAST
* 1
Every Saturday, 1 to 2 P. M.
STATION WHYP
1520 kilocycles r CM Station on Your Dial) ] Featuring a program of •
Yugoslav Folk Music
d i Cehi so v zavezništvu z Rusijo in imajo tam svoje čete, toda veliko manj kot v prejšnji vojni. Angleži pomagajo z ma-terijalom in s tehniki, na boji-
Fontanat Anton Blasieh. Oakland- Anton Tomii«. Los Angeles: Frank Nevak. San Francisco: A. Leksan.
COLORADO.
Crested Bettet Ant. Slobodnik. Puebles Fr. Boltezar.
WaIsenburg in ofcolicai Frank L.
Tomšič.
ILLINOIS.
Chicago: Frank Bizjak, Joseph Drm-sler, Joseph Oblak, Chas. Pogorele«, Peter Verhovnik, Frank Zaitz in John Rak. Ctcero-Berwjrn: Kristina Turpln. La Salle* Ogle.by: Anton Udovich. Springfield: Joseph Ovca in John
Goršek. V irden t Fr. Ilerzlch. Waukegan-No. Chicago: Martin Jud-nich.
INDIANA.
Clinton: Ignac Spendal. Indianapolis: Mary Stroj,
KANSAS.
Armai Anton Sular. Waat Minerals John Marolt
MICHIGAN.
Detroit: John Zornilc, Leo Junko* Joseph Klatich in John Plachtar.
MINNESOTA.
BuM: Max Marti.
Chuholm: Frank Klun. Dnluth: John Kobi. Ely: John Teran.
MONTANA.
East Helena: Joxeph Mihelich.
Klein« Peter Yellar.
Rod Ledge: K. Krznoinik.
NEW JERSEY.
Elisabeth: Amalia Oblak.
NEW YORK. Gowanda. Jamo« Dekleva.
OHIO.
Akron-Kanmore-Barberton Mike Ko-
pach.
Cleveland: John Krebel. Anton Jan-kovieh, Jennie Dagarin in Joseph Lever.
Girardi John Kosin in John Bogatay.
Glancoe: Albina Kravanja. "
Lisbon-Power Point: Jacob Bergan t
Piney Fork: Frank Zavrtnik.
Warren: Joseph J*S.
PENNSYLVANIA..
Aliquippa: Geo. Smrekar.
Bargettatown-Slovan: Joseph Krmel.
Cambria in Somerset okraj: Frank
Cvetan.
Crafteu-Moon Run: Jennie Jerala.
Cenentburg-Strabane: John Terfelj in Marko Tekave.
Export: Joa. Brits.
Forast Cityt Anthony Draidrr Jr.
Point Marion: Tony Zupančič.
Hermlnia: Anton Zornik.
Imperial: Frank Augufttin.
Johnstown in okolica: Andrea Vi-drieh, John Langerholc in Uija Bubalo.
La t robe: John tn Mary FradsL
Lawrence: Louia Britz.
Library: Nick Triller.
Meedowlands: Martin Baits.
Park Hill - Conemaufh: Frank Pod-Nijr.
Sharon: Joseph Cvelbar.
Sygan: Lovrenc Kavčie.
Potovalni zastopnik Proletarca, A-merlftkega družinskega koledarja in Majskega Glasa za zapadno Penno Anton Zornik, Harminla, Pa.
WASHINGTON.
Saattie: Lucaa Deboljak.
WEST VIRGINIA.
Star City: Lawrenc« Selak.
Ihn mas: Lcnhart Werdinek.
WISCONSIN.
Milwaakeo in West Allis: Louis Bar-borieh.
Sheboygan Fr. Stlh.
Willard: Mike Krulte.
WYOMING.
Kr m merer in okoheat Anton Tratnik In John H. Krzisnik.
Rock S »rings > John Jereb.
♦ UMMHIHtHHHIMM»;
BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
Tel. 20-361
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
>>MMMMI> IIS»
——
♦ MMM<#H»MtUHIIHI»f
PRISTOPAJTE K
;; SLOVENSKI NARODNI ! ; PODPORNI JEDNOTI ;
! NAROČITE SI DNEVNIK ; : ..llllikkl l E m 99 !
Commonwealth Edison company has sent a carton of cigarettes to each of its 324 employes now serving in Uncle Sam's Army and Navy., Shown helping Suzanne Lyon (left) and Muriel Moore to stack the packages for mailing la. Roy A Dingman, assistant manager of industriaj relations.
Stane aa celo leto $6.00, pol lota $3.00
) Ustanavljajte nova druitva. • Deset članov(ic) j« treba za \ novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
I 2657 S. Lavvndale Ava. CHICAGO, ILL.
ilMMIMIIIIMIHMIMI»!
Defense Bonds and
Q. Why should Americans Stamps now?
A. Among the reason« art: (1) It ia the quickest way in which every citizen can both serve his country and conserve his earnings, and (2) the purchase of the Bonds and Stamp* helps not only to finance National Defense hut also to prevent high prices and increased cost of living.
Q. Can I pledge a Defense Bond as collateral for a bank loan ?
A. No. Bonds are registered and not transferable. They are payable only to the persons named on the Bond.
Note.—To buy Defense Bonds and Stamps, go to the nearest post office, bank, or savings and loan association; or write to the Treasurer of the United States, Washington, D. C., for a mailorder form.

Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4 .00; 7:00—8:30 Dally At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermalc Rd
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100
Wednesday and Sunday by appointments only
Residence Tel.: Crawford S440 If ao ana war — Cell Austin 5700
POSLUŠAJTE
¡vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchaiv
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
EDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
NO. 1743.
Published W.«kly aft 2301 So. Lawnd«U Ave.
CHICAGO, ILL., September 3, 1941.
VOL. XXXVI.
Defense Program and Private Profit
We feel that the American people owe something to Virginia's Senator Harry F. Bird for speaking out on what he calls the "failure" of the defense set-up. We say this, not because we agree with or completely understand all that the Virginian propose» to do to make production mor/efficient, but becau e he has at least performed the service of calling attention to the inefficiency of the private-enterprise system and of giving us a hint as to where that system is leading us.
We believe the American people had better sit up and takj notice, Because —
If the plan which Senator Byrd ha* in mind is to include the private-profit motive, what he is proposing is enough like fascism to be alarming.
To say that the entire defense program should be placed under a single head is to suggest the first step toward totalitarianism. To say that social gains must be scrapped, that labor standards must <be abridged and that no limit shall be placed upon the time workers shall work is to advocate a program that has given Nazi Germany its undenied efficiency.
We are not going to attempt to argue the facts at this time. All that Senator Byrd has said in condemnation of the inefficiency of the American defense effort may be true. All that he urges may be necessary.
But we are arguing that —
If social and labor standards are to be scrapped for the advancement of a common cause, private profits should also be abridged—at least for duration.
If we are to act like a united people with a common interest worthy of our sacrifices, the program of sacrifice should not be spotty. It should not apply to some and miss others. It should not tolerate long service and low living standards by most of us and unearned incomes to a favored few.
A government that functions to make workers stand all the "gaff" and permits employers and investors to enjoy sizeable incomes (after all taxes are paid) from exploited labor is 'not acting the democratic manner.
Such a set-up ia state capitalism. It is a slave set-up under frovernment administration because it serves to perpetuate an economy under which some produce without receiving and others receive without producing.
The only just way of meeting the needs of the nation is to socialize industry, produce for the common cause — whatever that cause may be — and distribute the fruits of industry altogether upon the basis of service rendered and not at all upon
the basis of private ownership.	I
—Reading Labor Advocate.
THE MARCH OF LABOR
LAbOfc IS flklOMO,AND WDifINDENT Of, CAPITAL. CArilAt \b OH It 1HC PKUIT Ot IA60K,AND COULD NEVC* HAVE EXISTED IKAKK MAD NOT HUT EAI5TED. ♦
IN HIS f IttT
tHUAl MCSSA61 lO CCNGtftt • mc. 3. >661 •
ILAIlXOADS M I920 OME DOUA* Of PAY UXt MOVED (Zl TON MILES OS PREI6W7. tí 1929 ONtl DOUAPk OF fAVfcOU. MOVI D to? TON HUES OF nU.<G*T.
lyoufc doitar. can do mow co* you *h£n it is used to rut l*4lon IA6EL-r*£>ducts. this union imbl in ftxxl sat 15 rour assurance" of twf best materials and craftsmanship fol your. money.
An Argument for "ALL MEN ARE CREATED EQUAL..."
Health Insurance [jy L0Ujs Eisman.—Condensed from Vocational Trends
Double U. S. Rail Profit In Year
IntersUte Commerce Commission reports »how rsilrosd profits hav* nearly doubled, both in dollar« and in the percentage of revenue that goes to profits.
Comparison of this year's revenue snd operating expenses with lsst yesr's shows the profit per dollar of revenue rose from 14 cents in June 1940 to 26 cents in June 1941.
Reports give indisputable proof, further, that the railroad» are taking in more money now than they did before the "depression" hit them, and that they are now doing it with a half million fewer employes than they had then.
26 Relief Fund Groups Lose U. S. Permits
(Special to The New Leader)
WASHINGTON, D. C.—The United American Spanish Aid Committee, sponsor of the American Rescue Ship Mission, from wkich such persons s» Mrs. Roosevelt, Helen Keller, Hsrold Reigelmsn resigned when they learned it was a front for the Communist Party, is still collecting funds for "Spsnish refugees." Thi» news csme ss s surprise to observers here who had lesrned lsst Jsnusry that its license had been revoked by the State Department.
Continued functioning of the United Committee, which until recently was run by veteran communist functionary Fred Biedenkapp, is evidence that the State Department restored its permit suddenly without any public explanation, although the fund-collecting privilege» of 26 war relief agencies were revoked recently. This is the largest block of cancellation» in the 23 months of the war.
The Spanish committee*« records, as registered under the Federal law with the SUte Depsrtment, show that $6,018 have been collected and that expenses are running more than 40 per cent. State Department permission allowing the Committee to resume collection» was given »ome time thi» »pring, for the group was operating on May/ill. the time the Depsrt-mint collates data for its resent ststement
On« fsfciat sgeVy, the Fsderation
of Italian World War Veterans, lost its permit. None of the major Naxi 1 collection organisations, however, was ordered out of business. By June 30. 1941, the Nsxi groups hsd collected $2,133,867. Fotrs, Inc., sc-counted for $1,222,995. Some observers saw in this isrge smount an alarming growth of pro-Naxi sentiment here among mid-west German Americans.
The most successful of sll sgencies is the British Wsr Relief, which hsd collected $9.640,201 in cssh snd $2,-282,419 in goods snd supplies.
The June revocstions cut the collecting organizations to 325 from an original list of some 500 licenses.
Among those revoked were the licenses of the Basque Delegstion in the United Ststes; the Spsnish Refugee Relief Csmpsign; the Belgian Relief Fund, Inc., Erste Pinchover Kranken - Unterstützungs - Verein, Inc.; a Polish agency; Solidaridad Internacional Antifasci, and the American Field Hospital Corps.
Timely Warning
Mayor LaGuardia made a telling speech before the convention fo the New York State Federation of Labor in Syracuse. Among other things, he said:
"This war must end sometime, somehow. We must start thinking now just what we are going to do when it does end. The country must not repeat the planlessriess of the last postwar period, which ended in the crash of 1929.
"The cost of this readjustment period immediately following the end of the world conflict is going to be just as great for a few years as the cost of the national defense program.
"It ia not enough that we have the ships, the planes, the guns, to keep a foreign enemy off our shores. It is also necessary that we have the genius, the talent and the courage to keep hunger and poverty and unhappiness from our land."
Brave words! LaGuardia undoubtedly meant everything he said. However, we heard brave words during and after the last World War. Words will not do the job LaGuardia has in mind.
What evidence is there that anyone in Washington has given serious consideration to what will happen to us after defence industries slow down and millions of men and women a under into the streets, seeking peace-time joba?—Labor.
Minimum Wage o( 40 Cents an Hou Recommended for Outerwear Industry
Unsnimous recommendation ol s minimum wsge of 40 cents sn hour for the knitted outerwesr industry wa» made to General Philip B. Fleming, Wage and Hour Division Administrator, U. S. Depsrtment of Labor, by sn industry committee following its investigstlon of condition» \ within the industry.	(
If the Wsge and Hour Administra- j tor accepts the recommendstion following his hesrings on it snd issues ss wsge order fixing the 40-cent hourly minnimum it is estimsted thst probably not more thsn 6,000 wsge-earners of approximately 23,500 employed in the induatry will receive 1 wage increases.
Plan to Mine Scrap Iron in City Streets
More thsn 232,0000 tons of scrsp iron sre imbedded in city street», it is indicated by s survey msde by Charles Gordon for the Trans-portation Commissioner in the Office for Emergency Msnagement. This scrap consists of old street csr and rsilrosd rsila left behind when line» were abandoned. „fl
The OPM hss plans under con-| riderstion whereby WPA funds would be used to dig up the rails snd repslr the streets.
Famine in Greece
According to Informstion reaching here from an authoritative source a famine situation is obtaining throughout Greece. Rationing is in full »wing but, in spite of it, very little food of any sort is available. Everyone is entitled to one slice of bread daily but actually gets one every two or three days. Olive oil, one of Greece's main prodlucts, hss totslly dissppesred. Cereals, vegetables, even fruits sre not svailable in the market. Coffee stocks were already exhausted several months ago. Under such conditioas, the Greek people are suffering from severe undernourishment snd children may have their health permanently impaired through lack of proper food.
The situation is appaling. It is not unususl to see people fsinting in the streets. Unless messure» sre promptly tsken to supply the Greek people with food stuffs, medicines snd vitsmins, mass starvation will be the result of the "new order" enforced in Greece as in other occupied countries by the Nasi and Fascist invsders who hsve »tripped Greece of sll her food stock».
The above information is confirmed from neutrsl sources snd by Amer-ysns who hsve just srrived from Greece.
However, snd in spite of the suffering, the morale of the people so fa\ is as high as it ever was. The Italian and German invsders find them-sejJes entirely isolated in the country which was the cradle of democracy.
ess
BERLIN, Aug. 24.—A dispatch to DN8, German official news agency, from Athens today said German authorities there have ordered 10,000 ton» of wheat from the reich to relieve the food shortage in Greece, particularly in Athens and Piraeus.
Would yoo end war? Crests great Peset,
—Jsmss Oppenheim
TRAFFIC CASUALTIES
(From the New York Times)
Some ststisticisn in the Idaho Department of Law Enforcement, with a penchsnt for graphic compsrisions, hss figured out thst while Great Britain's air-raid casualties from Jsnusry 1, 1940, to June 30, 1941, totaled 41,900 killed and 52,678 hospitalized, peace-time traffic accidents for the same eighteen-month period in the United States cost 51,760 person» killed and more than 1.500,000 injured.
The e»timated $5,000,000.000 co»t of our sccidents, covering such item» a» property damage, doctors' bill» and hampering of the defense program, would either pay 60 per cent of the Congressional appropriation for the lease-lend program or build a United States two-ocean Nsvy. It is ironic thst defense activities should suffer spprecisbly from csreles» sutomobile driving when, through providing mere jobs snd higher wsges, they sre msking possible sn ineressed use of ples»ure csrs.
At thi» time, when the United Ststes is tightening its belt snd building itself up for possible grsvs
national emergencies, our traffic toll should be a subject for deep thought and constructive, considered action.
WHO'S BOSS
Who's boss of the River Rouge plant? Henry Fortf, you say. No, ho just thinks he's boss. The resl bos* is the consumers who decide whether or not to buy the csrs produced in thst plsnt. If they decide to buy, Henry can make; if they decide not to buy, Henry would be foolish to turn over a wheel.
The cpnsumers hold the whip-hand over all industry. But so long ss they set merely ss unorgsnised individuals, the manufacturers can mold them to their bidding, one by one, thru advertising.
Isolationism led the smsll nstions of Europe to fall, one by one, into Hitler's lsp like ripe plums. And as long as the people as consumers stick to isolationism, they, too, will be plucked by the profK-seekers. But let the consumers organise into consumer's co-operatives, and the River Rouge and every other plant will then become what they should be, servants of the real boss, the Consumer. — Co-operstivs Builder.
Dr. Eugene B. Elder, superintendent of a big Chattanooge (Tenn.) hospital, predicts a nation-wide increase in the cost of hospital accommodations.
,ln hia own institution, rates rang** from $18 a week for "a semi-private ward bed," to $110 a week for "luxurious three room suites." The average private patient in the hospital occupies a room costing $30 to $35 a week.
On top of that are the doctors' bills, drugs, X-ray treatments and a score of other necessities, if a patient is to be given a fair chance fbr recovery.
How can an ordinary worker meet such expenses? The answer is obvious. He can't meet them. Therefore, he is barred from hospital treatment, except as a charity patient. ~ Dr. Elder says the situation affords "food for thought." Indeed, it does. It suggests the urgent need for some form of national health insurance, if tens of millions of Americans are to have anything like adequate medical care.
Shaw Isn't Fooled
Who should bob up last week but the ineffable George Bernard Shaw with a celebration of his eighty-fifth birthday? Time does not stale the wisdom of the greatest writer of our days, nor custom wither his wsy of putting things.
They asked the spry old Socislist whst he thought about this talk of England going Socialist after the war.
"There is only one sort of genuine Socialism," was Shaw's quick snswer, "the democratic sort, by which I mesn the organization of society for the benefit of the whole people. There is s bastard Socialism which has arisen through demonstration by Socialists that the most productive system is an amalgamation of all private capital into single national trusts with State organisation of labor and state provision of new capital. The profits are enormous, but they are distributed in the old way —the lion's share to shareholders and landlords and to the proletariat as little as it can live on.The re will be plenty of that after the war. It will provide the industrial machinery for real Socialism, but slso greatly increased power to suppress it." — American Guardian.
Steel Union Wins Poll at Bethlehem
BETHLEHEM, Pa., Aug. 23. — Continuing its fast-moving organization campaign in the strongholds of the long anti-union Bethlehem Steel Corp., the CIO Steel Workers Organizing Committee today had rolled up a 2-1 majority in a National Labor Relations Board election here.
he results:
SWOC ................... 11.535
Independent Union 5,095
Neither .......-........... 839
Totsl Votes Csst ......17,745
The SWOC hss slresdy won six plsnt elections st Bethlehem properties, snd the only srzable remsining plsnt where a poll is still to be held is st Sparrows Point, Md. Elections snd croas-checking of union membership cards with company tecords hsve slresdy indicsted OIO msjorities st Republic Steel. Inland Steel and Youngstown Sheet A Tube Co.
To the Brave
By MAX PRESS
What is there left, then, what is there left?
Children wail, the strong go down, the world pours blood,
The brain begins to reel, the heart is reft,
The shrines of men are toppled In the mud.
What is there left but to wake from our false dresms. And sword in hsnd go out to meet the psck.
And resch thst one clesn bit of sky which glesms, * Or stsnd against the wall, and go down, fighting back.
What is there left but to strike one blow and then:	)
If death thrusts in the hand the bitter cup,	1
He shall find that we can die like men,
Facing the legions of the fiend and standing up.
"Nobody will hire me because I'm under 20 . . . over 40 . . . Negro . . . Jew . . . marired . . : single . . . Catholic . . . Mexican . . . Italian , . . crippled . . ."
How frequently have we heard this complaint! And how often have we felt that we surely would haye landed that job — except that the employer was prejudiced against just the kind of person we happen to be.
Discriminstion is un-Americsn, opposed to those hard-wen rights of democracy and equal opportunity for all. Yet, discrimination does exist* in the labor market.
Discrimination in employment is based, first, on a scarcity of jobs, ami is more common in 'bed times" thsn when business is good. When the supply of workers is lsrger thsn the demand, an employer is likely to give weight to such factors ss race, religion snd nstionslity.
Thus, during periods of economic depression, we see ineressed job di-criminstion This is reflected in wsnt-sds. One runs serosa items such as: "Wanted, young man . . . white, Protestant . . . single ... no others need spply."
Nstionslity snd race are not the only reasons behind discrimination. A person crippled or handicapped in some other way, often has a very difficult time finding a job, even though he may be able to work as well as anyone else.
Msny offices and industries refuse to employ married women, while other employers will not hire single men. In at least five states, married women are prevented by law from getting employment in any public office. About 3,500,000, or nearly 30% of all women workers are married. Vet government studies show that ¡rtany more are anxious to work, and, in nine cases out of ten, really need the work.
Some fields will not hire women. And it is a sad fact that industries which do employ women pay them lower wages than those received by men who perform the same work.
Boys and girls coming out of school run up against another kind of discrimination. "Sorry, son—you're too young," is a familiar refrain. A survey of young people who msnsged to find jobs revesled thst over 30'/« of them had to wait at least one year after leaving school before they got a permanent job, and that over 16% waited two years or more.
Unemployment hits middle-aged workers too, with snother familiar refrain: "We don't hire anyone over 40." A questionnaire of Massachusetts employers some yesrs sgo indicsted that the great majority of them preferred men under 30, and women under 25. Although men over 45 made up more than a third of the employable job seekers, they were given only 15% of new jobs.
Discriminstion becsuse of sex, youth, or age becomes even more pronounced when the worker belongs to a minority group. For instance, a New Jersey survey disclosed that 58% of white youth in the state were unemployed. This is bad enough, until we learn that 80% of Negro boys were also out of work. While about four out of 10 white women could find no work other than in agriculture and domestic service, nine out of 10 Negro women were reatircted to the same tasks.
"All men are created equal . . ." is the doctrine of democracy, inscribed in our Declaration of Independence. But many a Negro worker has asked himself if this applies only to white men. For discrimination against Negroes is more severe, and opportunities for jobs are more limited than for any other minority group in America.
Many occupations and industries are almost entirely closed to Negroes, while in others they are given only the low-paid and unskilled jobs. For example, although they make up about 10% of the population, they hold less than 1% of the nation's clerical jobs.
Even when they do get work, Negroes may find them wives discriminated against in the way of earnings. A 1937 survey of 57 cities revealed that almost two-thirds of the young Negroe workers were averaging less than $10 s week, while one-fourth could esrn no more than $5.
Jews, Catholics, Mexicans, Poles, Italians and other minority groups also sre subject to vsrying degrees of discrimination. For instance, very few Jews are found in public service corporations, banks, insurance an 1 railroad work.
Forced into a limited number of fields, the Jew often runs up against discrimination in his work. A survey disclosed the average Jewish lawyer in New York City earns 23% less than the average member of the bar in that city.
Discrimination is found also in connection with preparing for the job. Many professional schools limit or bar Jews, and members of other minority groups. In 193®, not a single public institution in the South offered grad-; uate instruction for colored youth.
In the lower grades, discrimination is seen in the smount of money spent on educstion. In Louisisns, the 1930 school expenditure for each white youth wss $40, for Negro youth it was $8.
Many native-white workers are realising that It is not in their interests to support job discriminstion bssed on race snd nstionality. And an increasing number of employers sre becoming aware that efficiency and profits depend on how capable a worker is—not on the color of his skin >r hsir. If quotas, myth snd prejudices sre forgotten, both worker and employer will benefit.
Although additional legislation could help to reduce many forms of discrimination, this evil probably will never wholly disappear so long as there is unemployment and a scarcity of jobs.
Perhaps the most that can be expected for the present is an honest effort on the part of employers, unions, legislators and workers themselves to review their ideas on the subject, snd try to root out their prejudices. The lesst to expect is the reslizstion that discrimination cannot be solved simply by denying that it exists.
Brighter Draftees
There's some Improvement, sny-way, since the World War. The War Department hss announced thst Americs's young draftees sre more intelligent thsn men cslled into service during the lsst World Wsr, Wsr officials ssy thst 47 per cent of the draftees tested were found to be shove svsrsgs Intelligence.
OUR "HOT SEAT"
A resder writes us sympathizing because of "the hot .»est you must be on since the Finns hsve become Nszis in New Desl eyes."
We sre unswsre thst the Finns ss s people sre Nszis in snybody's eyes. It is well known thst the Finns are the most democratic of peoples.
Two yesrs sgo Finlsnd defended herself vslisntly sgsinst the aggres-sion of Soviet Russis. Todsy Finland'» ststus in the wsr is not clesr. Our guess is thst she hss been forced by the Nssis, under threst of invs-sion, to fight Russis. Undoubtedly Hitler hss promised her the Isnd thst the Russisns took from her.
Whatever Finlsnd's psrt In the conflict, one csn rest sssured thst the overwhelming majority of Finns In America sre well swsre thst the grest mensce to democracy in Europe snd thruout the world is Hitler-ism. And they csme to that conclusion long before the Nazi attack upon Soviet Russia.
—Co-operative Builder.
If Teay Could Hear This
"Did you give the penny to the monkey, dear?"
"Yes, mamma."
"And what did the monkey do with it?"
"He gave it to hia fsther, who plsyed the organ."
Mountains
By MIRIAM TANE
I sm s wedge
between mountsins snd sky; From where I stand I can see trees fixed in ageless pilgrimsge up the long sunlit hills, mountsins flowing delicste, misty snd spongy ss clouds, soft blurred speech againat the hard mouth of aky.
Spin out your greenness, Esrth, as if this were the last Summer, these the final field»! Green wave wsshing over me, over mountain, snd we float, flost down like s house in s drowning tide.
Let me but be part of a dream, or grs»» growing psinlessly, perhsps. or let me not be a stethoscope
seeking out the hesrtbest, keeping it
from slipping, »lipping swsy.
Defense Savings Bond» can be registered in the name of children »* well s» adult».	"m .
Act well your part; there all the honor lies.—Pope.