Dean Damjanović, dr. Andrej Magdič, dr. Eva Sapač Stavbna dediščina vojaštva v Mariboru Pokrajinski arhiv Maribor in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, 2024 Slika na naslovnici: Litografija kadetnice z iglo in tonskih tiskom (Gradec, sr. 19. stol.) (Pokrajinski arhiv Maribor, SI_PAM/1806, Zbirka gradbenih načrtov, mapa 15) Dean Damjanović, dr. Andrej Magdič, dr. Eva Sapač Stavbna dediščina vojaštva v Mariboru Pokrajinski arhiv Maribor in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor 2024 Dean Damjanović, dr. Andrej Magdič, dr. Eva Sapač Stavbna dediščina vojaštva v Mariboru Strokovna sodelavca: Leopold Mikec Avberšek, Sabina Lešnik Izdala in založila: Pokrajinski arhiv Maribor in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor Odgovarjata: mag. Nina Gostenčnik (Pokrajinski arhiv Maribor), Svjetlana Kurelac (ZVKDS, OE Maribor) Lektoriranje: dr. Ana Šela Grafično oblikovanje in prelom: Marko Bilić Tisk: Versaprint d.o.o., Pesnica pri Mariboru Naklada: 500 izvodov Brezplačen izvod ISBN: 978-961-7191-03-5 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 728:355(497.4Maribor) DAMJANOVIĆ, Dean Stavbna dediščina vojaštva v Mariboru / Dean Damjanović, Andrej Magdič, Eva Sapač. - Maribor : Pokrajinski arhiv : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, 2024 ISBN 978-961-7191-03-5 COBISS.SI-ID 206308867 Stavbna dediščina vojaštva v Mariboru Prostor današnjega Maribora ima s svojo pomembno vojaško V 13. stoletju je tudi mesto, ki se je razvilo ob ugodnem strateško lego pred vhodom v Dravsko dolino in na križišču naravnem prehodu čez reko Dravo, z gradnjo pravokotnega nadregionalnih prometnih poti bogato vojaško tradicijo. obrambnega obzidja dobilo karakter vojaške utrdbe. Leta Najstarejši vojaški objekti ležijo na desnem bregu Drave. Na 1478 so po naročilu cesarja Friderika III. v severovzhodnem skrajno vzhodnem obronku Pohorja, ki ga danes poznamo vogalu obzidanega mesta začeli graditi mestni grad, ki stoji pod imenom Poštela, je bila v 9. ali 8. stoletju pred našim še danes. Mesto je bilo dodatno močno utrjeno v 16. stoletju štetjem zgrajena mogočna utrdba z več kot kilometer dolgim z gradnjo številnih obzidnih utrdb. Med njimi so Sodni in obrambnim okopom, ki je nadzorovala severno Dravsko Vodni stolp ter Grajska bastija na vogalih obzidja, ki so se kot polje in zapirala dostop v Dravsko dolino s Panonske nižine. priča časa, ko je bil Maribor mogočna utrdba, ohranile do Mogočni obrambni okop, ki priča o izjemni moči in vplivu današnjih dni. »poštelskih knezov«, je še danes ohranjen več metrov visoko. Z vojaškimi reformami v obdobju cesarice Marije Terezije po O vojaškem pomenu mariborskega območja priča srednje- letu 1740 se je v večjih mestih na Slovenskem, kakor tudi dru- veško ime mesta, Marchburg, ki pomeni »grad v Marki« ali god v cesarstvu, začela gradnja vojašnic oz. kasarn, stavbnih tudi »mejni grad«. Mesto je ime dobilo po gradu, v 12. stole- kompleksov, ki so služili za stalno nastanitev vojaških enot tju postavljenem na griču, danes znanem kot Piramida. Os- in njihovo opremo ter za potrebe njihovega izobraževanja. tanki zidovja, porušenega v 18. stoletju, in temelji grajskih stavb so bili razkriti med arheološko raziskavo leta 2010, da- V drugi polovici 18. stoletja so v Mariboru, podobno kot tudi nes pa so na mestu odkritja predstavljeni javnosti. Strateški v drugih večjih mestih, za potrebe vojaštva preuredili stav- pomen griča so ljudje poznali že vsaj v rimski dobi, kamor be nekdanjih samostanov in cerkva, ki so bili nacionalizirani časovno umeščamo najstarejše arheološke ostaline, najdene v sklopu t. i. jožefinskih reform. Tako so leta 1773 del raz- na Piramidi. puščenega baročnega jezuitskega samostana s cerkvijo sv. Alojzija preuredili v vojašnico, kjer je ostala vse do leta 1859. Glavna ali Dravska kasarna v tem času je bila v kompleksu nasprotovala, saj je vojska v mestu ugodno vplivala na razvoj minoritskega samostana in sosednjem dvoru razpuščene ekonomije, predvsem na razvoj obrti, trgovine in gostinstva. Žičke kartuzije. Z izgradnjo Južne železnice, ki je povezala cesarsko prestol- Po zmagi nad Napoleonom leta 1815 je cesarstvo izdatke za nico Dunaj s tržaškim pristaniščem, se je v Mariboru sredi vojaštvo zelo zmanjšalo in racionaliziralo ter se osredotoči- 19. stoletja začelo novo obdobje urbanističnega razvoja, lo predvsem na revolucionarna gibanja na območjih znotraj tesno povezanega z razmahom industrije. Ugodna prome- cesarstva, poseljenih z Italijani. Posledično v mestu v prvi tna lega Maribora na križišču osrednje in koroške trase juž-polovici 19. stoletja, kakor tudi drugod v cesarstvu, ni bilo ne železnice ter pomembnem cestnem križišču ni ugodno zgrajene nove vojašnice. Tako je bila posadka 47. pešpolka vplivala le na razvoj industrije. Maribor je kmalu pridobil (imenovanega »mariborski«), ki je leta 1817 dobila domicil tudi pomembno vojaško-strateško vlogo, zato se je v mestu v Mariboru, nastanjena po različnih, že obstoječih vojaških v naslednjih letih znatno povečalo število vojaških objek-objektih. tov. Pred koncem 19. stoletja je Maribor imel eno največjih vojašnic v tem delu cesarstva. Za arhitekturo vojašnic je bilo pomembno leto 1848, ko se je država po zatrtju revolucij lotila preurejanja vojske, s čimer Vojašnice se je pojavila potreba po gradnji sodobnejših vojašnic. Naj- pomembnejši vzor za gradnjo vojašnic so bili kompleksi treh Vojska je v Mariboru gradila zlasti tri vrste vojašnic: pehotne dunajskih vojašnic (Arsenal, vojašnica Franca Jožefa in voja- oz. infaterijske, topniške oz. artilerijske in domobranske oz. šnica prestolonaslednika Rudolfa), katerih načrte so izdelali brambovske. najuglednejši arhitekti tistega časa. Mesta vojašnicam niso 1 KONJENIŠKA VOJAŠNICA 2 KADETNICA 3 MESTNA PEHOTNA VOJAŠNICA 5 4 TOPNIŠKA VOJAŠNICA 5 DOMOBRANSKA VOJAŠNICA 6 OSKRBOVALNO SKLADIŠČE 6 1 3 2 4 1 Konjeniška vojašnica Konjeniške vojašnice, ki so jih začeli graditi najprej, so morale imeti ob prostorih za vojake tudi jahalnice in večje hleve, česar v starih vojašnicah, umeščenih v mesta, ni bilo mogoče zagotoviti. Leta 1864 so na Taboru (med Jezdarsko in Žolgarjevo ulico) v takratnem predmestju zgradili prvo večjo vojašnico. Obstajala je do leta 1928, ko je na tem območju začela delovati tekstilna tovarna, v delu obodnih poslopjih pa so uredili še danes ohranjena civilna stanovanja. Konjeniška vojašnica je bila zasnovana kot paviljonski sistem z obodnima 1 simetričnima enonadstropnima bivalnima stavbama. Med 2 njima so zgradili veliko štiritraktno poslopje, v katerem so bili konjski hlevi. Do konca stoletja so znotraj kompleksa zgradili še skladišča ter lope za vozove. Leta 2009 so za potrebe stanovanjske gradnje podrli vse preostale vojaške objekte. Slika 1: Konjeniška vojašnica, razglednica, [1914], poslana 1915 (Pokrajinski arhiv Maribor, SI_PAM/1693 Zbirka fotografij in razglednic, sign. SI_PAM/1693/001/014/004_00001) Slika 2: Stavba nekdanje konjeniške vojašnice, stanovanjski objekt v Jezdarski ulici (dokumentacija ZVKDS OE Maribor) 2 Kadetnica V letih 1853–1856 so na ravnici pod Pohorjem zgradili stavbo nove vojaške pehotne šole, obdane z razsežno parkovno ureditvijo. Izjemno monumentalno tritraktno in trinadstropno stavbo v obliki črke H so zgradili pod vplivom in po vzoru dunajskega Arsenala. Med letoma 1870 in 1894 je bila stavba namenjena pehotni vojašnici. Leta 1894 so jo ukinili, stavba pa je postala domovanje pehotne kadetnice. 3 4 Slika 3: Pehotna kadetnica, razglednica, [1910] (Pokrajinski arhiv Maribor, SI_PAM/1693 Zbirka fotografij in razglednic, sign. SI_PAM/1693/001/014/001_00005) Slika 4: Nekdanja kadetnica, sedaj Vojašnica generala Maistra (dokumentacija ZVKDS OE Maribor) 3 Mestna pehotna vojašnica Med letoma 1894 in 1903 so kot nadomestilo za pehotno vojašnico, ki se je morala umakniti iz stavbe pod Pohorjem, kjer je dobila prostore pehotna kadetnica, na desnem bregu Drave, v jugovzhodnem delu Tabora, ob križišču nekdanje Tržaške ceste in koroške železniške proge zgradili nov kompleks mestne pehotne vojašnice odprtega paviljonskega tipa. Postavili so enonadstropen paviljon za častnike in dve veliki dvonadstropni simetrično postavljeni stavbi za namestitev vojakov, ki sta imeli talni ploskvi v obliki črke E. Do 5 leta 1903 so zgradili še skladišča za vozove, na jugozahodnem 6 delu pa še dvonadstropno skladišče. Skladišče je edina danes ohranjena stavba tega vojaškega kompleksa, preostale so leta 1991 podrli. Danes se v teh prostorih nahaja sedež Karitasa in Rdečega križa. Slika 5: Pehotna vojašnica, razglednica, [1908] (Pokrajinski arhiv Maribor, SI_PAM/1693 Zbirka fotografij in razglednic, sign. SI_PAM/1693/001/014/003_00003) Slika 6: Skladišče nekdanje mestne vojašnice, Karitas in Rdeči križ ob Ljubljanski ulici (dokumentacija ZVKDS OE Maribor) 4 Topniška vojašnica Na velikem ograjenem pravokotnem območju med današnjo objekta, ki si sledita v smeri vzhod-zahod, pa sta bila preno-Ljubljansko, Fochovo in Beograjsko ulico ter Ulico Pariške vljena in dozidana za potrebe srednješolskega izobraževa-komune je bila med letoma 1904 in 1908 zgrajena topniška nja: za arhitekturo Srednje tekstilne šole v Mariboru (danes vojašnica. Jedro od približno 20 stavb različnih velikosti sta SŠOM) so arhitekti J. Zadravec, E. Jalšovec, B. Černe, B. Čepič tvorili dolgi podkleteni dvonadstropni stavbi s historično leta 1996 prejeli Plečnikovo medaljo. J. Zadravec in B. Čepič oblikovanimi fasadami. Na južni strani so postavili pritlična sta načrtovala tudi prenovo in novogradnjo Srednje živilske pomožna poslopja, med katerimi je najbolj izstopala jahalnica šole v letih 1997–1999 (danes IC Piramida Maribor). Območje s polkrožno dvokapno streho. Na severnem robu vojašnice so Parka mladih je primer uspešne revitalizacije in integracije ob obodu zgradili več bivalnih poslopij in večje dvonadstropno vojaškega kompleksa. skladišče za opremo. Slednje je edini izvirni del stavbnega kompleksa, ki se je ohranil do danes (slika 8). 7 Leta 1991 je celoten kompleks izgubil svojo prvotno na- membnost. Na osnovi Ureditvenega načrta za srednješolski center ob Ljubljanski ulici iz leta 1994 je bil na prostoru nek- danje vojašnice zgrajen nov Center srednjih šol. Ohranjen je bil obstoječi park kot velika rekreativna zelena površina, na- menjena dijakom in ostalim meščanom. Večino manj kakovo- stnih delov območja vojašnice so porušili, osrednja, ključna Slika 7: Topniška vojašnica, razglednica, okoli 1910 (Pokrajinski arhiv Maribor, SI_PAM/1693 Zbirka fotografij in razglednic, sign. SI_PAM/1693/001/014/005_00001) Slika 8: Stavba nekdanjega skladišča topniške vojašnice ob Ulici Pariške komune (dokumentacija ZVKDS OE Maribor) 8 9 5 Domobranska vojašnica Prva domobranska vojašnica na Slovenskem je nastala v Mariboru. Domobranstvo se je v habsburški monarhiji začelo razvijati po letu 1808 kot posledica vojaških reform na začetku 19. stoletja oz. v obdobju vojn s Francozi. Domobranstvo so zasnovali kot vojaško inštitucijo, ki je dopolnjevala redno vojsko. Kompleks so začeli graditi po letu 1863, vzhodno od mestnega središča in severno od železniške proge v Melju. Slika 9: Domobranska vojašnica, razglednica, 1915 (Pokrajinski arhiv Maribor, SI_PAM/1693 Zbirka fotografij in razglednic, sign. SI_PAM/1693/001/014/002_00003) Nekdanji mlin na zahodnem robu območja so prezidali in povečali, na prehodu v 20. stoletje pa so ob obodu območja zgradili številna eno- in dvonadstropna paviljonska poslopja. Med temi najbolj izstopa dvonadstropna stavba na južni strani območja ob Ulici heroja Šaranovića, ki ima na fasadah izdelane bogate neogotske elemente. Meljska vojašnica je pomembna zaradi urbanistične in arhitekturne zasnove in fasadnih detajlov ter v slovenskem prostoru predstavlja enega redkih kvalitetnih primerov vojašniškega kompleksa iz časa historizma. Danes se nam območje nekdanje vojašnice, kljub ohranjenim stavbam, kaže v klavrni podobi s parcialnimi posegi in z neurejenim parkiriščem. 10 Območje meljske vojašnice je prav tako kraj pomembnih zgodovinskih dogodkov. Na tem mestu je 1. novembra Slika 10: Pogled na nekdanjo domobransko vojašnico ob Ulici 1918 general Rudolf Maister Maribor razglasil za posest kraljeviča Marka (dokumentacija ZVKDS OE Maribor) jugoslovanske države in prevzel vojaško poveljstvo nad mestom in mejnim območjem na Štajerskem. Hkrati je iz meljske vojašnice kot zbirnega taborišča, obdanega z bodečo žico, nemški okupator v času od leta 1941 do 1945 izgnal ali prisilno mobiliziral več kot 80.000 Slovencev. 6 Oskrbovalno skladišče Oskrbovalna skladišča so bila grajena ločeno, a v bližini vojašnic in železniške proge zaradi lažje logistične povezave. V Mariboru je ob koncu 19. stoletja zrasel kompleks objektov med Koroško progo in konjeniško vojašnico ob današnji Jezdarski ulici na Taboru. V neposredni bližini so bile še artilerijska in pehotna vojašnica. V tem kompleksu so na obodih območja zgradili večji stavbi za nastanitev osebja in ob južni strani mogočno trinadstropno žitno skladišče. Zraven stojijo še trije manjši objekti nekdanje hladilnice, pekarne ter 11 skladišča postelj. Kompleks od leta 1991 ne opravlja svoje 12 prvotne namembnosti. Zapuščene stavbe je leta 1994 zasedla (skvotirala) tedanja mlajša generacija. Množica ustvarjalnih ljudi, ki v njih deluje na področju kulture, izobraževanja, športa, sociale itd., se je glede na odnos do stavbne dediščine izkazala za odličnega varuha dediščine. Vse stavbe razen objekta za namestitev osebja so se ohranile brez bistvenih sprememb. Slika 11: Oskrbovalno skladišče, razglednica, pred 1904 (Pokrajinski arhiv Maribor, SI_PAM/1702 Zbirka albumov fotografij in razglednic, TE 17/2) Slika 12: Nekdanje skladišče – hladilnica ob Žitni ulici (dokumentacija ZVKDS OE Maribor) Seznam literature: – SAPAČ Igor, LAZARINI Franci, Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2015. – KLADNIK Matjaž, Maribor in vojaška infrastruktura od sredine 19. stoletja do konca prve svetovne vojne, Annales, Ser. his. sociol. 29 (2019), str. 405–424. – MATJAŠIČ FRIŠ Mateja, KLADNIK Matjaž, Maribor med obema vojnama in vprašanje vojaške infrastrukture, Studia Historica Slovenica 21 (2021), str. 789–824. Fotografija kadetnice, [60. leta 19. stoletja] (Pokrajinski arhiv Maribor, SI_PAM/1889, Zavod za urbanizem Maribor, TE 47/167) ISBN 978-961-7191-03-5 9789617191035