Nasim posojilnicam in zadrugam! Do zdaj še aaša gospodarska orgaaizacija ai bila popolaa; aobeaa aaših zvez, ae »Zveza sloveaskih posojilaie v Celji« — ae »Gospodarska zveza v Ljubljaai« — Bi imela ceatralae blagajae, da bi mogla gojiti deaarai promet med zavodi, — to se pravi, sprejemati ajih odvišae deaarje ia je zaobrestovati ter dajati hitro ia brez stroškov kredit. Ta nedostatek, ki so ga drugod zveze že davao odpravile, delal je marsikojemu aačelaiku veliko skrbij. Vedao se čita o tatviaah itd. — v blagajai je pa maogo deaarja — ia za deaar je aačelaik odgovorea — to mu je delalo skrbij. Še večje skrbi imeli so pa aačelaiki v slučajih, če treba maogo izplačati, pa ai deaarja; beračiti je bilo treba drugod, pri drugih posojilaicah; ko se je deaar dobil, kar je trpelo vedao dolgo Casa, bilo je aavadao že prepozao — 1b s tem trpel je ugled posojilaice. To je tudi krivo, da so se hotele koroške sloveaske posojilaice ločiti od Bas ia se pridružiti Bemški zvezi, kar je vsekako narodea greh, ki se ne more aikakor odobravati, k večjemu le olepšati z izgovorom, da slovenske zveze aiso popolae. Po Bavodilu e. kr. poljedelskega miaisterstva pričelo se je z aovim letom 1903 pri »Gospodarski zvezi« v Ljubljaai z medsebojnim prometom, ki se vrši, kakor pri zvezah v drugih deželah, v tekočem račuau. S tem postala je »Gospodarska zveza« popolaa; ediaa aa Sloveaskem more zadoščati vsem potrebam, ki se aa zveze stavijo, — te so: 1. Revizija. 2. Pravna pomoč v vseh zadružBih zadevah. 3. Saovaaje aovih posojilaic ia zadrug. Posredovaaje za gospodarske potrebščiae ia kmetijske pridelke. 5. Ceatralaa blagajaa, medsebojai deaarai promet. 6. Strokovea list »Narodai Gospodar«. Za vse te ugodaosti plačujejo udiaje — posojilaice in zadruge: 1. glavni delež ia pa vpisaiao 1 krono; — to so vsi stroSki, ki si ie aaložijo udiaje »Gospodarske zveze«. »Gospo; darska zveza« sama je podvržeaa reviziji, ki se je laai izvrSila po aaročilu c. kr. kraetijskega miaisterstva, ia je kakor zaaao, zelo častao izpadla. S temi vrstami hoteli smo aaSe posojilnice ia zadruge opozoriti, da iim ai treba več iskati pomoči pri aemških ia laških zvezah, ker s tem bi le kršile aašo gospodarsko orgaaizacijo ifl aečuveao škodile naSi narodaosti.