41. štev.
V Kranju, dne 9. oktobra 1909.
X. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarstvi list.
Stane u Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države atane 560 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na narodbe brez iatodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni št v o je na priatavi goap. K. Floriana ▼ tZvezdi«.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer ==
Inaerati ae računajo za celo stran BO K, za pol strani 80 K, sa četrt strani 80 K. Inaerati ae plačujejo naprej. Za manjša oznanila ae plačuje za petit-vrsto 10 vin., če ae tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravniltvu naj ae blagovolijo potujati »^raj^jM reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi ae ne vračaj«.
Padec Goriške — naša bodoča zmaga.
Za klerikalce ugodni izid deželnozborskih volitev v splošni skupini na slovenskem Goriškem je tudi naša klerikalce do onemoglosti opojil. Vpijejo o « zmagi > krščanskega slovenskega ljudstva, in kakor vedno, prorokujejo vnovič pogin slovenski napredni stranki. To so sicer že zdavao pokopali, toda uganjka ostane se nerešena, kako ti vražji liberalci, kot po klerikalni volji že zdavno troh-neli mrliči še vedno tako čilo sive, tako čvrsto stoje zagojsdeni med klerikalnimi kladami, da treba klerikalcem šteti tisočake in tisočake za agitacijo in odkupljenje volilnih glasov,' da treba oskruniti hišo božjo, treba lahkovernemu ljudstvu groziti z gromom in peklom, treba ga šiloma kot vola na semenj gnati na volišče, treba slepariti z glasovnicami, skratka, treba zatajiti ne samo krščanstvo v srcu, vest v duši, ampak celo človeka v sebi, pa postati pravcata podlo živioče. Ea sam podivjani bik zadostuje, da požene 100 ljudi v bfg, včasih e en sam tolovaj držal v strahu celo mesto, en sam stekel pes okolje neštevilo drugih, en sam zbesneli norec zakolje več ljudi — vendar: ali je to zmaga P Priznamo, posebno nežen ta primerljaj ni, ampak nasproti početju naših brezvestnih klerikalcev je ie prt fin, glavno pa, da odgovarja dejanskemu razmerju. »Zmaga* ? Povejte, nad kom pa ste pravzaprav «zmagali», če ne nad živimi liberalci, ali ste mar postali že hijene ia izkopu-jete mrliče iz grobov, pa se sedaj veselite, koliko mr-ličev ste «premagali» p «Zraaga» ? S čim pa ? Z denarjem in zlorabo duhovske oblasti, z oskrunjen jem vere. Da nimate od ljudstva izžetega denarja, da nimate izpovednic, prižnic in v njih in na njih
brezverskih Ialnjivih groženj na razpolago, mi bi radi videli, kakšna bi bila ta vaša <zmaga> potem, ko bi se morali s tistimi sredstvi podati na volilno bojišče, kakor mi, ki nimamo ae cerkev, ne duhovske oblasti na razpolago. Vsak pošten človek, ki ima količkaj vere, količkaj vesti v sebi, mora priznati, da klerikalci nimajo praoče govoriti o zmagi, kakor jo izvajajo eden izmed dveh z jednakim orožjem se borečih nasprotnikov.
Sicer pit je prav tako. Le delajte ie naprej tako, kakor ste pričeli; to je najbt tja pot do Vase lastne pogube. Ne še kmalu, vendar poprej, kakor Vi mislite, pride čas, ko bo tisto Vaše «krščansko > ljudstvo izpre gledalo, ko se bo siehern kmet in delavec zavedal, da če je duhovnik res Kristov namestnik, mora živeti tako, kakor je Kriit učU; in če je res cerkev hiša božja, ne sme ta hiša božja postati prostor za politiške hujskarije, ampak mora služiti zgolj namenu, za katerega je posvečena. In dalje je tudi prav, da nas smatrajo za prazne ničle, za trohaele mrliče. Ne samo, da jih pustimo v ti veri, — druge razen ur dobro jesti in piti te tako nimajo — ampak dajmo jim prilike, da se nam ne bodo kdaj predzačasao — izneverili. Bolj kot slej hitimo z združenimi močmi na delo, črne pogrebce pa, ki so nas že tolikrat brezvspetno pokopavali, pustimo, da <korakajo dalje kakor po železnem zakonu narave*. Železni zakon narave pa je bil in ostane vedno ta, da vsakdo, ko je dosegel višino strmeča, mora navzdol! In tak zakon bodo poizkusili tudi klerikalci kot sedanji gospodarji dežele. Pustimo jih! Čim hitrejše se pomičejo proti višku, tem prej se bodo strmoglavili po strmini navzdol. Ce rečemo, pustimo jih, s tem še ni rečeno, po čakajmo brezdelno tega trenotka. Ne, ravno nasprotno! Z s zdaj začnimo!
Pot trasirajo klerikalni težaki, naše delo bodi, da to pot kultiviramo, jo dobro utrdimo navzgoraj in navzdol, oskrbimo si pa tudi varna zavetja ob njej za vse poznejše napade, za vse poznejše čase, Kar je onemoglih delavcev med nami, v pokoj ž njimi, kar je lenuhov, proč i njimi! Treba nam čilih, čvrstih moti, treba Izkušenih vodnikov prvoboriteljev, treba prerojenja In združenja vseh narodno-zavednih elementov Iz vseh obmejnih dežela v dosego glavnega cilja: vsi In vse za narod, vsi enih misli, enega srca!
Padec Goriške bodi svarilen momente vtem tistim, ki doslej niso hoteli verjeti 'Gorenjcu*, da je inteligenca brez ožjega stika s narodom truplo brez duše. Zatorej venkaj med narodi Poučujte ga, organizirajte ga! Prvo delo bodi: ustanovitev «Vseslovenske narodne stranke*. Le tako si iz padca Goriške vsi narodnjaki zasnujemo našo zmago, našo bodočnost!
Sedem mesecev ».vele-Izdajniške" pravde
se je za vršilo dne 5. vinotoka 1909 ob 8. uri dopoldne s kruto obsodbo prizadetih obtožencev. Praznoval se je ta dan tudi enoletni jubilej aneksije Bosne in Hercegovine. Slučaji, ki niso slučaji. Čutila, ki so se porajala ob taki sodbi, so bila metana in kot trezno misleči politiki jako, jako dvomimo, če je bila ta na enoletni jubilejski dan razglašena razsodba v prilog pomirjanja duhov dol na slovanskem jugu, na jugu, ki je gospodarski tako po« treben miru.
Diplomatje bodo to bolje vedeli
PODLISTEK.
Josip Premk:
V mladem cvetju.
Roman. Dalje.
In čemu? — —
Fran Osole je strmel v drobne črke in trenil z očesom ...
Prav nič tujega ni bilo v pismu, kot da mu ga je pisala znana oseba... In te črke, pravilne, majhne — ali jih že ni bral nekoč — ? —
Kot da se je pretrgalo zagrinjalo motnih spominov od vrha do tal, tako nenadoma je vstala pred Osoletom iz sive preteklosti jasna podoba, vsa obžarjena od hipnega razočaranja .. .
< Anica —»
Začudeno je razprl svoje velike, sive oči in dasd je bil gotov v svojem prepričanju, ee je vendar začudil, ko je izpregovoril to ime.
Se enkrat je pogledal na podpis — Ana Tome — in gledal potem dolgo, dolgo, kakor dragega prijatelja iz davnih dni, ki se je pojavil pred njim tako nenadoma ...
Takrat je bilo, ko mu je umrl oče, matere ni niti poznal, in je pohajal v osmo Solo, ko se je po naključju sestal z gospodično Anico Slrle-tovo, siroto, kakor je bil on. V eni in isti hiti sta stanovala visoko gor pod streho, ona pri starikavi vdovi, on v zasebni, ceni sobici na drugem koncu hodnika,
Ob prostih popoldnevih je slonel vedno s knjigo v roki ali pa zamišljen v razkošne sanje bližnje bodočnosti pri malem oknu, in niti enkrat se ni zgodilo, da bi se ne ozrla gospodična Anica domov grede tudi na njegovo okno.
Osole se je že od nekdaj zelo malo brigal za tovaršijo; nekako tiho samotarstvo mu je bilo prirojeno : čutil se je tako nekako obsojenega v svoje enolično revno življenje, in posebno odkar mu je umrl dol na Dolenjskem oče — se ni brigal dosti za nobenega.
Vendar pa so prišli trenotki, ko se je zahotelo tudi njemu po nekakem zadovoljstvu, sreči morda in lepšem življenju, ki ga doslej še ni poznal. Sanjal je toinono . .., kar je bilo bolj priljubljeno njegovi duši, in redko se je zgodilo, da bi mu obkrožil ustnice zadovoljen nasmeh .. .
Ali odkar se je preselil v tisto visoko hišo, se je zgodil v njegovi duši nekak prevrat. Kaj je bilo temu vzrok, ie skoro od početka ni zavedal, ampak po tem, ko so ga pozdravljale tiste globoke, temne 06 preparandistke Anice vedno bolj pogosto, je bil tistim tihim, udanim pogledom hvaležen, in dolgo, dolgo mu je včasi sledilo oko za deklico,.ki se mu je zdela prav tako zapuščena in nesrečna kakor on ...
Takrat mu je bilo devetnajst let, ali vendar se mu je zdelo, da so bila ta leta zelo dolga, polna muk in trpljenja in težko je čakal, da se ie reši šolskega prahu.
Včasi je opazoval svoje tovarte ia ni mogel razumeti tiste otročje lahkomiselnosti, ki jim je sijala kar iz oči, se zaznala ob vsaki besedi, a njemu je bila vsa tista razkošna bretskrbnost tako tuja. Od nekdaj že se je moral boriti kot siromašen dijak za obstanek: čez dan je poučeval druge, ponoči se ukvarjal s lastnimi študijami in kadar se je zgodilo, da mu je preostal kak težko zaslužen krajcar, ni vedel, kako bi ga boljše porabil
Zadnje leto mu je bila sreča vendar nekoliko mila, dobil je dvoje dobro plačanih ioštrokcij. Ali s tem se dolgočasna enoličnost njegovega življenja ni mnogo izpremenila, odtegoval se je družbi kakor prejšnja leta, živel svojim melanholičnim sanjata, ki so bile vzrok, da se je čutil še bolj zapuščenega in nesrečnega, kakor je bil v resnici. In morda bi ga bila ta otožna saajavost popolnoma osvojila, da se ni umetala vanjo podoba, ki mu je bila dosedaj neznana ...
In tako se je porodilo is njegovih sanj tiho hrepenenje, ki je bile začetek novih upov — novega življenja ...
Nekoč sta se sestala na hodniku, v mraku je že bilo. In dasi se je Osole te dolgo spominjal, kako okoren je bil njegov jezik — še Isti veter ni vedel katera beseda je bila prva, ki jo je izpregovoril ... To pa se je spominjal, da je dejala, naj jo kdaj obišče, ker je — «tako sama*. In bil je vesel, sam s seboj tako zadovoljen kakor te nikdar nikoli.
Današnja številka obsega 12 strani,
Mi pa sodimo tako, da cela ta uprizoritev «ve!eizdajniškega» procesa v Zagrebu ni bila po litično pametna, to pa toliko manj, ker kljub kondemnaciji od 4—12 let težke ječe, za razloge obsodbe v dokazanem materijalu ne ostane nič kaj več nego to, kar kmetiški «pajke!j» ven vrže — smeti in pleve.
V Gradcu izhajajoči «A rbei te r \vil 1 e» piše v svoji dne 6. oktobra t. 1. izišli št. 275 o zagrebškem «veleizdajniškem» procesu tako-le : <Sra motna razsodba v zagrebškem sramot nem procesu. Štiri do dvanajst let ječe. Oblastniki na Hrvatskem se niso sramovali završiti tiste pravde, ki nosi že po načinu svojega rojstva in po načinu svoje izvršitve pečat sramote na čelu. Dasi se je ponovno zagotavljalo, da se bode sra motno ubilo agent -provokatersko histerijo s tem, da se cela stvar potom abolicije spravi s sveta, vendar jim ni dala žilica, da ne bi uprizorili zvršetka, ki je sramoten: Izpremenilo se je smešno komedijote^veleizdajske kazenske pravde*, ki se jo je zgolj uprizorilo z agentom-provoka ter jem Nastičem, v žaloigro s tem, da so se izrekle uničujoče zaprtijske kazni, to pa zopet zgolj le radi tega, da se z veliko in nevarno <zaroto* naslika opasnost »odcepitve« Bosne in Hercegovine in s tem opraviči aneks i j a. Ne izpremeni položaja okolnost, da je pomiloščenje obsojenih gotova stvar, kajti dejstvo je, da se je našlo sodišče v Evropi, ki je bilo sposobno voditi tako pravdo in izreči tako sodbo. Tam, kjer se pravica tepta na naj-nesramnejši način, tam ne more omiliti nobena milo s t. Zagrebško pravosodstvo je oskrunjeno pred vsem civiliziranim svetom.*
Tako govori glasilo delavskih bataljonov in mi mu moremo le in prav iz srca pritrditi.
Kolikor pravdnega materija!a se je zagnalo, toliko ga ni, da bi se moglo iz istega konstruirati le najmanjše — notabene nekazuivo — pripravljalno dejanje za hudodelstvo veleizdaje po § 58. kaz. zakona. Pa pojdimo dalje 1 «Ali je v vsem tem materijalu najti ie sled kakega sposobnega inštrumenta za doprinešenje hudodelstva veleizdaje? Ni najti takega sposobnega inštrumenta in torej ni najti znakov hudodelstva. S samokresom, ki ni nabit, ne morem človeka ustreliti in s popevanjem srbsaih domorodnlh pesmi in s tem, da principijelno ne nosim «kravate» i. t. d., s tem še ne morem odtrgati zemljiških parcel od stebeljnega zemljišča in jih prenesti drugam. Pa kaj bi kritikovali inozemsko razsodbo, saj se nam gabi o tem pisati, dasi smo kot vestni registratorji novic na slovanskem obzorju vezani priobčiti to zagrebško razsodbo, katero je nekonfisciraui graški «Arbeiteswille» označil kot sramotno sodbo.
Adam in Valerijan Pribičevic obsojena sta na dvanajst let težke ječe; Pero Bekie na osem let; Joko Oreščanin na sedem let; Vaso Cukač na pet let; Gajo 2ivkovič* na p et let; Petar Petrovič na sedem let; Radovan Malobabič na
pet let; Juraj Jovaaovir na pet let; Milan Baro-joviC na šest let; Nikolaj Rebrača na pet let Stanko Rebrača, Juraj Konča, vsak na pet let; Širne Zivkovič in Atanazij Oblakovie, vsak na šest let; Stevo Kačar, Milan Cnric, Pave Matijaševic in Stevo Radovanovič vsak na pet let težke ječe.
Čuda, da nobenega niso obesili stante indicio!
Zagovorniki so se pritožili proti obsodbi ter zahtevali, da se oproščeni obtoženci spuste na prosto. Državni pravdaik Accurti se je seveda pritožil zoper oprostilno sodbo. S tem je bila stvar for malno končana za oticijelno javnost v Transi it vaniji, ni pa končana in ne bo za civilizirano javnost celega sveta in naj dr. Bar t h v «forumu* po naročilu ali iz lastnega nagiba še tolikanj h valisa državno modrost tistih, ki so uprizorili to krvavo igro s človeško eksistenca.
Gorje, ki nas oprijeralje, tiči in se je porodilo v tem, da sodišče od 824 po zagovornikih nesrečnih obtožencev predlaganih razbremenilnih prič celih 782,beri in čitaj: sed emst o osem deset in dve ni hotelo t a slišat i, nego je le 42 prič predlaganih od zagovornikov zaslišalo, do čira je vseh 291 po oficijelnem obtožitelju predlaganih prič dopustilo in zaslišalo. Zanimivo za nas, ki smo v Cislitvaniji vajeni boljše hrane, je, da je bilo od teh obtožiteljevih prič že 105 predkaznovanih zaradi poboja, telesne poškodbe, goljufije in tatvine! Nasprotno se pa razbremenilne priče, ki se niso zašli ale, ugledni možje in dostojanstveniki.
1122 za govorniških vprašanj se sploh ni dopustilo. Zopet pravijo, da je pravica slepa ali pa ima zavezane oči, pa ne radi pravičnosti.
Ničnostnih pritožb je oglašenih 2255. Od 53 obtoženih je bilo 32 skozi več nego sto dni izključenih od razprave in torej tudi od zagovora, zagovornike pa so «panali> vsega skupaj z 2530 kronami disciplinarne kazni 1
•Aurea prima------1»
Gospodarsko obrambno društvo.
•Naša Straža* je mrtva, živela <Naša Straža* ! To zavest smo vsi imeli, ko so nesli k pogrebu nekdaj tako nadebudno obrambo organizacijo. Prav je bilo, da so jo pokopali. Jaz štejem v zaslugo drju. K ris perju, da je imel pogum izreči javno, da društvo, ki mu je bil predsednik, ni bilo življenja sposobno in je zato bolje, da ne živi in s svojim živjenjem ne ovira nastanka nove organizacije, ki naj bo naša straža na meji.
Dne 8. velikega srpana t. 1. smo izvolili na skupščini družbe sv. Cirila in Metoda pripravljalni odbor za gospodarsko obrambno društvo. Ni dvoma, da ta odbor spravi v trajno življenje nov krepak organizem.
Široki namen tega obrambnega društva bo ta, da gospodarsko osamosvoji Slovence na meji, da
ostane slovenski svet ohrai'en slovenskim posestnikom, da se bode kmet mogel ustavljati vabljivim sirenam, ki ga hočejo spraviti z rodne grude, da se bo utrdilo slovensko meščanstvo, da bode slregel slovenskemu prebivalstvu le slovenski obrtnik in trgovec in tudi, da naš slovenski delavec ne bo izmozgan po tujcu.
Kako bo noyó društvo vse to hotelo doseči, to je težko danes tu popisovati. V vsakem kraju in slučaju bo treba delati po svoje. Süimark je že milijone vrgla med nas; res jo na jezikovni meji poznamo skoro ob vsakem koraku; a ni vselej povsem premišljeno to njeno delo, marsikdaj nasede špekulantom in sebičnežem. Previden bo torej moral biti novi odbor, da bo naša mala sredstva obračal le na pravo mesto. Tu bo treba parcelirati in posredovati posojila slovenskim na-selnikom, tam skrbeti za nizko obrestno mero hi-potečnih posojil, drugod zopet ustanoviti domač denarni zavod, nekje podpreti trgovca s Cenenim blagom in kreditom, obrtnika opremiti z orodjem, organizirati delavstvo, prirediti gospodarska predavanja, nekam spraviti slovanske letoviščarje itd. itd. Podrobnega dela dovolj! Zi delokrog se nam ni bati.
Težja pa je stvar glede dohodkov. Naša šolska družba ima že zdaj toliko izdatkov, pri tem pa za bodoče tak šolski načrt, da bo rabila še mnogo več denarja, kakor danes. Lani smo imeli v družbi sv. G, in M. 136.000 K dohodkov, letos jih bo več; a ne bo mi treba mnogo praviti, da razvidi vsakdo, da nam kmalu ne bo zadoščalo letnih 200.000 K, da, 300.000 K in celo ne pol milijona kron. Samo v prvi vodstveni seji, ki se je vršila po veliki skupščini na Jasenicah, so bili storjeni sklepi — nujni, neobhodni sklepi, ki obremene družbo za več kakor 200.000 K! Nova obrambna organizacija bo torej morala iskati povsem novih virov. Zanašam se, da jej bodo stali slovenski denarni zavodi krepko na strani, da se bo dalo marsikje tudi kaj zaslužiti osobito na blagu in da bo vsaj nekaj pokrila članarina in darežlji-vost slovenskih javnih zastopov, društev in posameznikov.
Najtežja bo stvar z osebami, ki bodo v tem novem zavodu delale. Ljudi, ki jočejo nad usodo slovenskega naroda, je pri nas obilo. A za delo prijeti in pri njem vztrajati, takih ljudi nimamo v prevelikem številu. Apeliram na mlajše moči, osobito na številno uradništvo naših gospodarskih zavodov, da se oklene novega društva. Toliko še zdravih ljudi sedi po gostilnah, ki bi lahko na tem novem hvaležnem polju pokazali svoje znanje in pridnost Toliko lahko rečem, čo se bo pri nas še nadalje moralo vse delo valiti na ene in iste osobe, se mora enkrat vse skupaj podreti. Upam tedaj, ko izide od pripravljalnega odbora prvi klic k pristopu, da se oglasi mnogokdo, ki bo zahteval tudi delež na delu in trudu. Ni treba, da bi bil kdo  «doktor»  ali kaj podob-
Drugi dan jo je čakal zopet pri oknu, in ko je prišla mimo —• se ni ozrla gor. Osole je za-strmel, kakor zastrmi človek, ki je skoro prepričan in popolnoma gotov, da ima svojo srečo že takorekoč v rokah, a se mu izjalovi nenadoma, brez vzroka, brez povoda, kakor pač resnična sreča, ki ne vpraša po upih in željah, ampak hodi z zavezanimi očmi.. .
•Zakaj ste šli danes tako moško mimo okna, gospodična P* jo je poprašal zvečer, ko sta se sestala kakor navadno pri vodovodu na hodniku.
Dekle ga je pogledalo začudeno, a samo za hip so se uprle nanj njene velike, temne oči z resnobo, kakršne Osolč pri njej ni pričakoval — potem pa se ji komaj vidna jamica, sedeča v ljubko zaokroženem razcepu majhne bradice tako skrivnostno razširila, da je bilo videti, kakor bi se nasmehnile tudi ustnice njenumu gracioznemu nasmešku, a ne Osoletu, ki je stal pred njo in ni vedel, kaj bi izpregovoril.. .
•Kako moško?* je dejala in ga kaznovala zopet s silno resnim pogledom. — Cez hip pa je dostavila: «Vidite, kako se človek prevara. Vam bi prisodila vse prej, kakor da vam ugajajo tisti prisiljeno sladki, v vabljiv nasmeh zaokroženi obrazi mojih sovritnic, ki se pojavljajo za vsakim vogalom.*
•Kako ste cinična, gospodična,* jo dejal Osole, a obenem je bil vesel in zadovoljen, da je Anica res prav taka, kakršno si je predstavljal in
.— želel . , , Dalje prih,
Jurežev študent.
Ivan S. Olševski. Dalje. V.
Približala se je jesen. S počasnimi koraki je prišla v deželo. Megla in dež sta bila njena stalna spremljevalca. Nekaj težkega, neprijetnega se je vlegalo na celo naravo: prej vedno smejoče se polje je postalo pusto, žalostno, prej tako tajinstveno vabljiv gozd je izgubljal svoj čar, čez oba pa je semtertja bril oster veter, prihajajoč s prvim snegom pokritih gora.
Ob takih dnevih, ki so kot vstvarjeni za razmišljanje, je ležal mladi Jurež največkrat v svoji sobi na dolgem kanapeju. Vprl je svoje oči v strop, njegov duh pa je plaval nazaj v preteklost in izkušal narediti bilanco dosedanjega svojega življenja.
•Kdo sem, kaj sem in kaj hočem?*
To so bila vprašanja, ki so se silila z vso veheroenco v ospredje jezera njegovih misli. Druge pa so enake valovom vrvele v ozadju, le včasih so se mu zabliskale oči in izdale, kaj da plapola za njimi — tedaj pa se je mladi mož pogladil z desnico po vročem čelu in se hladno nasmejal.
•Kaj sem? Manj kot kaplja v morju!*
Spomnil se je svojih prvih let.
Ko se je zavedel, da živi, je videl krog sebe vedno le umazane in raztrgane ljudi, ki so veliko trpeli, pa imeli malo od tega. Premnogim od njih je segalo njihovo duševno obzorje komaj čez njih hlačni rob — v trpljenju, revščini in ne-
vednosti so se rodili, živeli in mrli in mislili so, da je to življenje. Tudi on je mislil tako. Tudi on je bil prepričan, da je to življenje le prehodna doba k novemu, večjemu življenju tam gori v nebesi. Cemu se truditi tu za izboljšanje, ko pa tako lahko vsak trenutek damo slovo tej «dolini solz*. Je že božja volja tako, da se nam tudi slabo godi, sicer pa čim slabše nam je tu, tem večje bo naše veselje t nebesih 1
To so bili nazori, katerih se je aasrkal iz okolice, iz katere je izšel in čudno, da se njegov mladi duševni organizem ni popolnoma ž njimi zastrupil Naslikal si je v svoji otroški fantaziji nebesa kot veliko svetlo dvorano; ob straneh so mehki sedeži. Duše sede na njih ali pa promenirajo gorindol po dvorani tja do konca, kjer se vzdi-guje zlat prestol Na njem sedi mož z dolgo častitljivo brado, nekako tak, kot tisti penzijonirani major, ki mu večkrat prinese fig, rožičev in bonbonov. To je Bog. Obdan je od trum citrajočih in prepevajočih angeljčkov z dolgimi belimi oblačili, rmenimi nakodranimi lasmi — kot na svetega rešnjega telesa dan Bjrtonova Micka — s plavimi očmi, rdečimi polnimi lici in belimi zobčki. Svetega Petra si je predstavljal v osebi Matevža sitnega starega hlapca, ki je le z godrnjanjem opravljal vrtnarska in hišna posla. Viča si je mislil kot dolgo, ozko, nadvse dolgočasno kamrico, kjer duše samo molijo, pekel pa kot vaško kovačnico, kjer vsak lahko zadosti svoji razposajenosti.
Dalje prih,
I. priloga „Goren)cu" If. 41 z 1.1909
nega, samo da je požrtvovalen in da zna delati v organizaciji. Če se nam posreči najti takih ljudi, potem se ne bojim za novo obmejno stražo. Branili in borili se bomo v našem <Branib>rn» uspešno za osvoditev slovenstva.
Dr. Gregor Žerjav.
Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13—, proso K 7 75, rž K 9—, oves K 8 — , ajda K 9—, repno seme K, fižol ribničan K 12*50, man-dalonK 1050, koks 1350, krompir K 1"90 za50 kg, seme dom. detelje.
•Slovensko ljudstvo pa se z gnjusom odvrača od teh prodancev, nevrednih, da jih slovenska zemlja nosi." (Jo j, jo j, ampak sodbo so umerili po svojih čevljih.) Toda kljub temu, da so prodanci tako malo vredni, jih takoj drugi stavek zopet smatra vrednim, »da bi bil smrten greh (oh, oh) tako golazen količkaj pardonirati". Takoj v drugi koloni na tisti strani pa se te .golazni" že več ne boje, kajti .njeno Sirokoustenje je toliko vredno kot sikanje gada, ki so mu zobje izdrti". In ti brezzobni gadje .računajo na našo velikodušnost (I?) — ampak je ne zaslužijo. Nič usmiljenja ž njimi I" Tako je I Vse to je bilo pisano v soboto. Pa je prišla nedelja, pri .fajmoštru" velika pijača (bistven dtl načel prvoboriteljev kakor Štefe — Coč). no, v ponedeljek se pa oglasi v uredništvu .smrdljive kloake" pijači primeren velik maček. Planil je hlastno po »gadji zalegi", zaležani na uvodnem mestu .smrdljive kloake". Ko pa je maček videl, da gadje zalege vendar ni tako lahko pohrustati, je s svojimi kremplji to-le načečkal: .Izderi gadu, modrasu (oho, že avanzirali od sobote) ali kakemu drugemu strupenemu mrčesu strupeni zob (da pri .Slovencu" tudi gadom in modrasom zobe derejo, kdo bi si bil mislil) takoj ga nadomesti drugi. (Aha!) Ravno tako je pri liberalcih. Stranke liberalnih mrličev (ali imajo mrliči tudi stranke?) ni izučila njena preteklost ničesar." .Grizlo je komaj rojeno, že pokvarjeno liberalno seme, pa Se danes, ko je pohojeno, kakor gnila korenina, poganja gomolje." .Svoj, po beznicah izvarjeni strup, izlivajo liberalni modrasi po svojem časopisju." .Zato veselo v boj! Brezobzirno! Dosledno in nobenemu pardona!"
Zgodovinski in slovstveni pregled ia prih. teden:
10. oktobra. — 1629. Turki oblegajo Dunaj od 10. do 15. oktobru. — 1716. * Gideon Lavdon, avstrijiki teldmarJal, zmagalec v bitkah pri Linay in Nakendorfu (28. in 29. julija 1757), pri Domstadtu (2. julija 1758), in pri Kunnersdorfu (12. avgusta 1759). — 1806. Princ Louis Ferdinand pade pri Saalfcldu. — 1825. * Pesnik Martiu Semrajc v Tomaževem pri Ljubljani. — 1846. • Slikar Munkacsy. — 1854. • Pisatelj nadškof dr. France Sedej v Cerknem. — 1157. f Jožef Rcsscl, iznajditelj ladje na vijak. — 1861. * Slavni preiskovalec severnega tečaja Frithjof Nansen.
11. oktobra. — 1531. Ulrik Zvvingli pade pri Lappeln.
— 1794. Poljski junak Kosciuszko vjet. — 1807. f Pisatelj Juri Jspelj v Celovcu. — 1825. • Konrad Ferdinand Meyer.
— 1851. * Zgodovinar Simon Rutar pod Krnom na Goriškem.
— 1877. f Pisatelj Ferdo Kočevar-Zavčanin v Gradcu.
12. oktobra. — 1414. Jan Hus nastopi pot v Kostnico.
— 1492. Krištof Kolumb odkrije otok Guanah.irni in ž njim Severno Ameriko. — 1576. f Cesar Maksimilijan II. — 1795. Avstrijci premagajo Francoze pri Hochitu. — 1869. t Robert Stephenson, sin iznajditelja lokomotive.
13. oktobra. — 1424. t J»n Žižka iz Trocnova pri obleganju trdnjave Pribislav. — 1741. • Pesnik Leopold Volkmer v Ljutomeru. — 1781. Cesar Jožef podpise tolerančni edikt (razglašen 26. oktobra). — 1804. * Pisatelj pater Karel Robida v Mali vasi pri Ljubljani. — 1868. * Skladatelj Hrabroslav Volarifi v Kobaridu. — 1870. Francozje razstrele St. Cloud.
14. oktobra. — 1714. t Pisatelj Jan Krstnik od sv. Križa v Gorici. — 1758. Lavdon in Daun napadeta Friderika II. pri Hochkirchu. — 1794. * Pesnik Luka Dolinar v Loki. — 1806. Napoleon I premaga Pruse pri Jeni in Auerstadtu. — 1809. Mir med Avstrijo in Francosko v Schonbrunnu pri Dunaju; največje ponižanje Avstrije; začetek kraljestva Ilirije.
— 1816. • Pesnik Anton Žakelj (Rodoljub Ledinski) v Ledinah pri Žireh.
15. oktobra. — 70. pred Kristom. * Pesnik Publij Ver-gilij Naso. — 1681. f Zgodovinar Janez Ludovik Schonleben.
— 1829. f Pisatelj Janez Božič v Lescah. - 1843. * Pesnik Simon Gregorčič na Vršnem pod Krnom. — 1844. * Modro-slovec Friderik Viljem Nietzsche — 1864. f P«sn»k Matevž Lotrič v Železnikih. — 1897. Nabožni pisatelj Franc Rup.
16. oktobra. — 822. pred Kristom. t Demosten v svetišču Apolonovem na Kalauriji. — 1553. f Slikar Luka Cranach.
— 1630. f Astronom Kepler. — 1798. t Marija Antoineta v Parizu obglavljena. — 1813. Bitka pri Lipskem; prvi dan boja. — 1818. f Pisatelj Luka Jeran v Javorjah nad Skofjo Loko. — 1827. * Slikar Arnold Bocklin v Bazlu.
Godovi prihodnjega tedna:
10. Stremil, Odola, Dobromila; 11. Nikarij, Negoslava, Zvonimir; 12. Maksimilijan, Dragislav, Priba; 18. Edvard, Si-fcislav; 14. Kalist, Budvoj, Proslava; IS. Terezija, Trnjina, Radislav; 16. Gal, Drživoj, Velena.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem:
16. v Kamniku.
Umetnost in književnost
Opozarjamo na dr. M. Rostoharjevo delo: «Uvod v znanstveno milljenje». Dobi se lahko celo delo takoj za 5 K 20 v, ali pa v 6 snopičih a 1 K, ki bodo izhajali vsake 3 tedne. Ker je natisk omejen le na malo število, zato prosimo vse one, ki refiektirajo na knjigo, da to priglase čim najhitreje po dopisnici na upravništvo «Omladine» v Ljubljani, Breg 12.
Slovenski ieml|ovid »Matice Slovertke«. ? popolnilo dosedanjim določitvam naj služi le to-le: Ves zemljevid bo 91 cm širok in 125 cm dolg ter izide v 4 listih. Dobiti ga bo ali enostavno na papirju ali napetega na platno; za ta zadnji slučaj je zopet razločevati troje: a) vsak izmed 4 listov je nalepljen na dobro, sivkaste platno in je razdeljen v 16 delov (torej zložljiv, v žepnem formatu); b) vsi 4 listi se prilepijo skupaj na močno, belo platno, toda tako, da se da ves zemljevid zložiti v i dele (zemljevid bi se dal obesiti); c) vsi 4 listi se prilepijo skupno na nočno, belo platno kot celota; vsak zemljevid dobi zgoraj in spodaj ličen lesen rob in obešalo. Napenjanje stane: sub a) 2 K 52 b (za vse 4 liste), suh b) 3 K, suh c) 3 K 90 h. — «Matica Siov.» prosi p. b. gg. poverjenike in odjemalce zemljevida sploh, da bi ji i naročilom obenem blagovolili ja«
Gospodarski del.
V mestni klavnici škofjeloški se je meseca
septembra 1.1. zaklalo: 12 bikov, 50 volov, 43 krav, 189 telet, 21 ovac, 1 koza, 2 kozlička in 77 prašičev.
Koliko goveje Sivine ie nahaja ni zemlji?
V severni Ameriki se je nahaja največ in sicer 66*86 milijonov, v vzhodni indiji 52, na Ruskem 42'2, v Argentiniji 27«7, v Nemčiji 198, na Francoskem 14*3 v veliki Britaniji 11*7, v Avstriji 9*5, na Ogrskem 6*7, v Avstraliji 8 34. v Italiji 5, na Rumunskem 2 59. na Švedskem 2 55, na Španskem 2*2, v Kaplandiji 1*9, na Nizozemskem 17, v Bolgariji 1 8, na Danskem, v Novozelandiji in v Belgiji 1*8, v Švici 1 4 in v Srbiji 0 956 660 milijonov.
Rana, povzročene vsled pritiska vprežne oprave pri konjih, se jako hitro zacelijo, ako mu jih izpiramo z arniko. katero smo namakali poprej v žganju ali špiritu. V čet) t litra vode naj se kane 10 kapelj te tekočine, s katero naj se izperejo rane večkrat na dan. Rano se zacelijo v kratkem.
Razvoj tujskega prometa ▼ Bohinju je to leto nepričakovano napredoval in danes je že gotovo, da postane Bohinjska Bistrica središče tujskega navala na Kranjskem. Z\to pa ima take izvenredne lastnosti, ki j h lahko iščemo š rom sveta. Posebnost Bjhinja je namreč bohinjska zima, katera se v svoji krasoti lahko meri s švicarskimi mesti St. Moric in Davos. Deželna zveza za tujski promet je napravila z velikimi stroški nad 2 km dolgo sanka-lišče, in sicer nalašč v ta namen in ga je opremila z vsemi modernimi potrebščinami. U peh je bil iz-vanreden in prelečeno zimo je prišlo nad 2000 obiskovalcev. Ob nedeljah so bile vse gostilne, posebno pa grand hotel »Triglav* polne, tako je da včasih prostora primanjkovalo. Letos se bode sankališče še razširilo, napravilo se bode drsališče in uvedel tudi šport s skiji. Ni dvoma, da bode letos naval občinstva še večji, posebno se pa dela na to, da bodo tujci vsaj za nekaj časa tudi pozimi prišli vživat zimske krasote teh krajev. Poletna sezona je bila dobra glede izletnikov, slabša pa glede stalnih gostov. Temu je pa bil glavni vzrok pomanjkanje sence in primernega kopališča. Ta nedostatek se je letos v prvih potezah odpravil, ker so domačini s pomočjo deželne zveze ustanovili družbo «Danica». To društvo je nakupilo ob Savi potrebni prostor in tudi krasen senčnat park ter po vzorcu dunajskega kopališča «GaisebiiuseI» priredilo kopel za obrežne, solnčne in zračne kopeli. Vse to je gostom zelo ugajalo in nekateri so cel dan bivali ali v kopališču ali v parku. Vse to se bode za prihodnjo sezono še popolnilo na zelo ličen in eleganten način, tako da bode vstrezalo tudi najbolj razvajenim zahtevam. Središče tujcev je bil grand hotel •Triglav«, ki je danes za Bohinjsko Bistrico nekak «Kur-haus». Dvorana, kavarna in vrt so bili napolnjeni zlasti ob priliki koncertov. Vidi se torej, da se z doslednim in neumornim delovanjem dosežejo najboljši uspehi in v kratkem času bo Bohinjska Bistrica vzor pravilni prometni organizaciji. Z Bohinjske Bistrice se pa bode sčasoma posebno zimski šport razširil po drugih gorenjskih krajih, posebno na Bled, tako da bode Gorenjska tudi pozimi polna življenja in prometa.
Številke govore. Statistika se pri nas prav malo ali pa nič ne goji. To je vzrok, da o nekaterih stvareh nismo čisto nič informirani in ker nimamo stvarnih podatkov, številk, tudi ne vemo, kje in kako bi se oprijeli dela. Ko pa pride suhoparen številkar in brez fraz pokaže par suhih številk, se primemo pogostoma za glavo in vskliknemo: ali je to mogoče?! Tako nekako je s cikorijo, ki se nam na prvi hip zdi zelo malenkostna reč. Pa vzemimo v roke številke! V Avstriji je 5,538.262 rodbin in vsaka rodbina porabi povprečno na teden i/i kg cikorje; v Avstriji se torej porabi na teden 1,384 565 kg cikorije, kar da na leto 7069 vagonov v ceni okrog 50 milijonov K. Ce upoštevamo, da je v Avstriji 60% Slovanov, bi morali misliti, da je tudi konzum cikorije razdeljen tako in da slovanske tovarne izdelajo za 30 milijonov cikorije in ostale za 20 milijonov. Kaj pa še! Mi Slovani in posebej Slovenci smo že taki, da ne pust mo, da bi se naše število kje uveljavilo, in zato izdelajo slovanske tovarne na leto samo 730 vagonov cikorije, tuje, razun Francka, 820 vagonov, in Franck sam 5519 vagonov. Z dragimi besedami, Franck sam vtakne v žep na leto 38 milijonov, med katerimi je tudi lep del slovenskih novcev in ta denar je za nas za vedno izgubljen, ker gre v tujino in se nikdai več ne vrne. Kdaj se bomo spametovali f ...
»
Tedeaiki sejem v Kranju dne 4. oktobra
1909. Prignalo se je — koStrun, 320 glav domače goveje živine, 121 glav bosanske goveje živine, 228 glav goveje živine hrvaške, 21 domačih telet, — hrvaških telet, 208 domačih prašičev, — hr-vaSkih prašičev, 8 domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — bui in — bosanskih volov. —
»Pomolili Jim bomo pod nos njih samih citirane besede."
»Stekli so," zapisal je bil »Narod" na rovaš nesramne pisave »Slovenca". Res je, stekli so in nam se celo vsiljuje misel: za norišnico so zreli 1 In če še niso, dolgo ne bode več, ko bodo v svoji steklosti dozoreli do viška. To, kar sedaj počenjajo, je že doseglo vrhunec nesramnosti, od koder je le še majhen preskok na vrhunec iz strankarske strasti pookužene blaznosti, steklosti. Že rečeno, blizu so že temu vrhuncu. S svojimi kričečimi nasprotji v pisavi v enem in istem listu, da, v eni in isti sapi, nam sami dajejo vidna znamenja: stekli so. In za svojo steklino nam nudijo zopet sami še druge dokaze. Citirajo in pobirajo iz »Gorenjca" posamezne izreke, besede, jih ponatiskujejo v svrho novih brezstidnih izbruhov. V tem pa kar nič ne pomislijo, koliko gnojnice je izlite po njih »krščanskih" glasilih, in da je zoper tolovaje najboljše orožje tisto, katero sami mečejo na druge. V tem tiči drug dokaz, da če niso popolnoma stekli, normalni gotovo niso več. Vsi umobolni pa imajo svoje »fiksne ideje". In naših klerikalcev »fiksna ideja" je: »Mi smo vse, zunaj nas ni ničesar." Če hočeš z umobolnim v varnost svojega življenja shajati, reagiraj na njegove »fiksne ideje", boš videl, to je zanje boljši tuš, kakor če steklega psa poliješ z mrzlo vodo. In tu imamo priliko. »SI." predzadnje sobote besno tuli: »pomolili jim bomo pod nos citirane besede smrdljive kloake .. / Dobro! Je sicer žalostno za slovenski narod, da se mora s takim orožjem braniti, toda druge izbire ni, strup se uničuje le s protistrupom.
Za to pot vzemimo v roke — seveda v rokavicah — le »Slovenca" z dne 25. in 27. m. m. Kaj pišejo o nas Kristovi namestniki in njih vredni bratje! Poslušajte!
»Liberalna stranka je gnijoče in na daleč smrdeče ulje, ki ga je treba iztrebiti..." »De-krepitna liberalna stranka ..." »Prodanim dušam v liberalni stranki bodi povedano, da za oblizo-vanje ministrskih frakov so po svoji naturi od-menjeni le kranjski liberalci, ki so svojčas tudi Heinove pljunke z največjo slastjo lizali." (Jako fino, prav po krščanskem okusu, kaj?) Propadla liberalna banda." .Čedna svojat" (akademiški izrazi novega Misije Trseglava). .Stranka preperele liberalne slame." .Do mozga korumpirani so vsi slovenski liberalci od Adrije do Drave." (Hm, kaj pa, če se kak liberalec vozi po Adriji ali Dravi?) .Vsi slovenski listi, ki še niso padli na ni d kranjsko-liberalnega barabstva." »Po njihovem ciganskem svetovnem naziranju." (imenitno!) Pa bodi dosti .citiranju besed smrdljive kloake" le iz ene številke, katere je šlo največ med slovenski narod. Take izreke bi na vse zadnje lahko zagrešila tudi vsaka baraba. A nikakor bi se ne mogla v eni in tisti sapi skregati s svojo barab-sko pametjo na način, kakor se je »Slovenec" v tisti številki. On napoveduje brezobziren boj vsem liberalcem brez pardona, seveda. Evo, poslušajte I .Tem liberalnim politiškim ničlam se mora pokazati kaj da so, da so nič, da absolutno ničesar ne pomenjajo." »Liberalcem se mora" dokazati, da so razvaline." .Liberalna stranka v naši deželi je tako pri kraju, da živi izključno in zgolj le po milosti centralne vlade in po naši milosti." (Slišite, kaj takega!) Zdaj pa postojte in poglejte. Zgoraj imajo za liberalce še toliko priznanj (laskavih, seveda), da res še žive, a kar naenkrat, in to d os ikrat v enem in tistem odstavku, da, še celo stavku, trde, da so liberalci ničle, razvaline, skratka, da so nič. (Ali so razvaline tudi nič?) A najlepše šele pride. Ko so te uboge liberalne .razvaline* kar v nič razvalili, pa ti napovedo — čuj in strmi — boj, da »boj brez pardona, brez usmiljenja" in — strmi še bolj — napovedujejo boj ne morda ničlam ali razvalinam, ampak boj: .Naravnost v srce sovražnikovo." Torej imajo »ničle in razvaline, svojat in banda, oh, in celo stranka preperele liberalne slame" vendarle še srce, pa še tako srce, da potrebujejo kranjski norci krškega škofa Mahniča, da z njegovo pomočjo zalučajo bojno kopje, otrovan meč .naravnost v srce sovražnikovo", tedaj ne kam ob kraju ali, kar jih bog obvari, celo med rebra kam. Res, čudeži se gode! Dokaz: zopet citiranje .citiranih besed smrdljive kloake" same. Evo! .Brez pardona proti liberalcem v boj, to je zahteva našega ljudstva." .Proč z liberalci!" »Vsaka omahljivost, vsaka popustljivost in ,beschwichtigungs-manija' bi bila neodpustljivai" Nasproti kranjski liberalni svojati morajo pasti vsi oziri." »Prezasluženim prvobori-tel jem (tu mislijo gotovo le na Čočevega »Zdaf Buh", profesorja klofutologije) naSih načel (?!) kličemo: Naravnost v srce sovražnikovo I" Malo naprej v tistem listu pa so glede boja malo cenejši in pravijo, da liberalna stranka ne zasluži, da bi se kdo količkaj nanjo oziral. Pet stavkov višje na tisti koloni je izrečena »zadnja sodba":
▼iti, ali in kako naj se poedinim naročnikom zemljevid prilepi.   Kdor posije le 5 K (ozir. ako ni matičar 6 K), dobi zemljevid enostavno na pa pirju; na to opozarjamo zlasti p. a. gospodo, ki so že naročili zcroJievid in doposiali f> K.
Dopisi.
Ii 8elo. Naš gospod kaplan se je srečno povrnil iz svojega »romanja*, iz «Lurda». V nedeljo je pravil v svojem duhovitem govoru zanimivosti francoske države in gorečnost jurskih romarjev Najbolj k srcu so mu prirasli «Spanci*. Kot posebne vrste glasbenika mu je posebno dobro do ' padlo Špansko enoglasno «petje». Zato je pokazal takoj v nedeljo zvečer svoje navdušeno srce s tem, da je vzel cerkvene pevke, zveste hčere Marijine družbe, svojo desno roko jurista Megusarja in nje govega brata, popolnoma po njegovem okusu ustvar jenega »Čuka*, in Sel tukajšnemu županu »pod okenco pet*. Za trud je baje dobil par litrov no vega moita. Ni čudno, da si sam ne more kupiti liter vina, ker je celo leto romal po božjih potih To pa tudi koštal To je baje tudi vzrok, da ga je v nedeljo popoldan tako  «mrzlica» tresla, ko je dobil dekret, da mora proč iz Selc. On pa kot prepotreben človek v Selcih je šel v Ljubljano k Škofu beračit, naj ga nikar ne prestavijo, zdaj v najbolj potrebnem času za rešitev selške doline. Nam je prav vseeno, je on še tukaj ali ne. Nje gova modrost nam je znana in nas čisto nič ne moti njegova navzočnost. Eno dobroto je pa le prinesel k nam. To je, če kdaj kak otrok noče ubogati, ga strašimo, da bo moral toliko «ofiena šev» zmoliti, kolikokrat pravi kaplan v eni pridigi: «torej», in «in poten«». Tega se vsak vstraši ter takoj uboga. Je pa res teh nedolžnih dveh besed toiiko, da bi moral cel teden neprenehoma moliti, ako bi jih hotel z očenaši nadomestiti. V Ljubljani so morali gospoda zelo dobro potolažiti, ker zdaj zopet tako veselo kremži svoj zaljubljeni obrazek. Ješ na, to bo še fest.
Od St. Tomaža pri Bukovici se nam piše: V nedeljo, 26. m. m. smo imeli pri nas semenj. Ob 10. uri je bila sv. maša, pri kateri je kaj lepo pel mešani zbor iz Stare Loke pod spretnim vodstvom štajerskega učitelja Gotiše, ki se je mudil na po čitnicah v Loki. Ta pevski zbor bi bil lahko v zgled drugim pevskim zborom. Opažalo se je posebno, da so pevci in pevke strogo pazili na dinamiko; zato je pa bilo petje tako divno, da je moralo razvnemati slednje poslušalcevo srce. Vsa čast staro loškim pevcem in pevkam in g. učitelju Gostiši!
Iz Trbiia. Dne 26. m. m. so odkrili nasproti postaji spomenik 1. 1809 padlim slovenskim in hrvaškim vojakom. Z vseh delov Koroške so povabili vojaška in veteranska društva ter požarne brambe — seve nemške — z nemškim povečevalnim jezikom, da je bilo vse bolj nemški. Prezrli so pa naše slovenske sosede iz Kranjske. Čujemo, da so se merodajni krogi bali, da bi jih slovenska povelja ne motila v njih domoljubju in da bi se preveč ne „marnjalo svovenj". Slo« vani smejo le prelivati kri. Smo pač „minderwertig". Patriot.
Ii gornje doline. S 1. oktobrom so nam vzeli dva vlaka, onega, ki je dohajal na Trbiž ob 1/43. ponoci, in onega, ki je dohajal v Ljubljano \a8. zjutraj, Nobenega ne moremo pogrešati. Prvi je prinašal nam pošto in ljubljanske časopise, drugi je bil pa jako primeren za pot v Ljubljano in je imel naravnostno zvezo z vlaki v Celovec in Trst. Prej smo dobivali pošto zjutraj ob 8. uri — zdaj pa ob 11. dopoldan; občina Rateče pa ob 2. uri, ker roma vsaka stvar prej v Belopeč. Če imaš opravek v Ljubljani pri kakem uradu, moraš že prejšnji večer od doma, ravno isto je s Celovcem, Gorico in Trstom. Kdo povrne ljudstvu brezpo-trebne stroške? Železnica hoče odpraviti nočno službo na progi Jesenice-Trbiž in tako nekaj prihraniti. Čujemo, da so se vsi župani ob tej progi obrnili do državnega poslanca g. Pogačnika in do ravnateljstva v Trstu s prošnjo glede teh vlakov. Tudi Trbižanje so baje storili potrebne korake. Železniška uprava se izgovarja, da ta dva vlaka nič ne neseta, vprašamo pa jo, kaj pa tam, kjer je naval na vlake tak, da se vse tare. Vedno se povdarja na povdigo prometa, potem pa se dela tako, da bode kmalu najzakotneja vas v hribih na boljem, nego vasi tik ob progi. Smo pač samo Slovenci ob tej progi, čemu potem kakih ugodnosti. Dolinec.
Koyi «Lnrd» f Belokrajiii. Iz Belokrajine se nam poroča: «Gorenjec» je pred kratkim po-roral o našem novem «Lurdu» v Dragomelji vasi blizu Snklejevega rojstnega kraja. Posneti iz pripombe uredništva, se «Gorenjcu» stvar ni zdela zadostno verjetna. Radi verjamemo. Da tako praznoverje duhovščina dopušča in celo še sama razširja, to je nekaj starega, a novo je le, da take sleparije dopuščajo politične oblasti. Poročilo o «Lurdu» je bilo, žal, preresnično Ker je ta nova belo krajinska «svelnica» začela uganjati svoje burke tudi po Vaši gorenjski božji poti na Brezjah, Vas mora gotovo zanimati tudi to poročilo:
Na domu «svetnice» se pravi po domače pri «Gerbusu». Dekle je staro blizu 18 let Njena zamaknjenost se je začela že letošnjo zimo. Bolna, na postelji lete, je začela naenkrat globoko vzdi-
hovati, razprostirati roke, gledati nepremično v en kraj, p* mrmrati nerazumljivo besede. Vselej po takih «napadih» je slovesno izjavljala, da je videla Marijo in se ž njo pomenkavala. Kmalu so začeli ljudje vreli skupaj od vseh strani;  medtem ko je bila ona zamaknjena, je kleča'o ljudstvo na golih tleh, er»i tudi na — peči. Vse je nestrpno pričakovalo, kdaj se da videti Marija tudi drugim. Pa videl je ni nihče — razen »svetnice*. Ce so jo potem vprašal', kaka je Marija, je «svetnica* le rekla: oh, strašno lepa 1 V tist»h časih se je dogodil tudi slučaj, kakor je o njem »Gorenjec* že poročal, namreč slučaj, kako je »svetnica* postala »univer-salni doktor* za vse bolezni, ne samo za ljudi, ampak, kar še poveča znamenitost našega «Lurda* pred vsem drugim, tudi za -- živino. Župnik na Suhorju je vedel za vse to, pa se ni kar nič zmenil, da bi zadušil tako praznoverje takoj v kali. Vedno več ljudi je romalo v novi «Lurd», iskali so zdravja zase in ra živino, še bolj radovedni pa so bili na Marijino prikazen. K na teh radovednežev je bila, kakor je »Gorenjec* prvič poročal, tudi hčerka nekega gostilničarja iz Metlike. To je namreč tista, ki je izgubila prstan v b'ši »svetnice*. Temu dogodku imamo še dodati. Ko ga je dotična deklica zahtevala nazaj, ga ji »svetnica* z izgovorom, da ji je prinesla prstan sama Marija, ni hotela dati nazaj. Izvedelo je za to tudi orožništvo, in šele oblasti se je posrečilo dobiti «Marijin* prstan na?aj. Lastnico se je vprašalo, po čem izpozna izgubljeni prstan; ona je dejala, da ga pozna po treh vdelanih kamenčkih. In kaj je svetnica nato odgovorila ? Rekla je: Ti trije kamenčki pomenijo sv. Trojico, torej neovržen dokaz, da ga mi je prinesla Marija sama iz nebes. Pa to ni držalo, prstan je morala dati nazaj. Se en slučaj. V Bušinji vasi je bil otrok že od rojstva pohabljen.  »Svetnica* je rekla, da ga ozdravi, toda izročiti se ji mora otrok za en mesec. Res, stariši so bili pri volji in ji izročili otroka. A glejte, čudež je izostal, a ne samo to, otrok je postal pri »svetnici* še slabši, kakor je bil poprej. »Voda iz 9 studencev svoje čudodc'ne moč >, »po Mariji obljubljene*, ni hotela prav nič učinkovati. In za danes h koncu še slučaj, ki bo Vas vse Gorenjce posebno zanimal. Gerbušova »svetnica* je nedavno temu napravilo veliko romanje na Brezje. Ljudem je zagotavljala: Le poj J-te, bodete videli, kakšne čudeže bom delala šele tam pri Mariji pomagaj.  In  res  jih  je šlo   mnogo ž njo na Brezje.  Ko  pridejo   v  cerkev,   vsi v pobožni molitvi, Čakajo in poslušajo obljubljene prikazni in kaj bo Marija govorila s svetnico. Pa ni bilo o Mariji, ne duha ne sluha. In kaj stori »svetnica* ? Začne poditi ljudi ven iz cerkve, češ, da so preveliki grešniki, da bi se Marija v pričo njih prikazala, ta se le nji prikaže, ker je b;rez greha. Ljudje so jo res bogali in začeli odhajati iz cerkve, bilo je pa tudi več ljudi iz drugih krajev, ki so se temu izgonu uprli, prišlo je do prepira v cerkvi, kateremu je nek menih na ta način naredil konec, da ie »svetnico* ven izgnal, ljudi pa baje poučil, naj se ne dajo zapeljavati v praznoverje. Ta cela stvar gre sedaj šele tudi suhorskemu župniku po glavi in se dela, kakor bi mu ne bil všeč ta novi «Lurd» v Belokrajini. _
Novice lz Škofje Loke.
Šinkovec se svojega poraza pri zadnjih občinskih volitvah lahko sramuje. Slaba je njegova tolažba, ako meni, da bodo te volitve razveljavljene vsled njegove, »ta s vet ga dohtarja* in Tomaževega Pepeta pritožbe na deželno vlado. Kar se tiče «zadnjega smrtnega udarca*, ki so nam jih ti trije namenili, bodo po razveljavljenih volitvah še enkrat imeli priliko nastopiti, pa jih za zdaj opozarjamo na pregovor, ki pravi, da »kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade*. O tem naj bodo le prepričani, da se loški naprednjaki še ne damo tako izlahka poteptati, kakor si domišljujejo.
Pritožbo zoper volitve je ta loški rimski triumfirat vložil, — to že vemo, toda kak uspeh bo ta pritožba imela, o tem naj se nikari že naprej ne bahajo. Ako veljajo avstrijske postave še za klerikalce, kakor morajo veljati za nas, potem njihova puhla pritožba ne more na noben način držati. Že v zadnjem «Gorenjcu* smo o tej pritožbi razpravljali in pojasnili poglavitne sporne točke, na katere so omenjeni trije obesili svojo juridično modrost in ki jim je dala povod za pritožbo. O drugih malenkostih, ki jih navajajo, pa je škoda izgubljati po nepotrebnem besedi. Počakujmo torej na uspeh te pritožbe in potem bomo govorili dalje.
Hudo je Šinkovcu, da se mu ni posrečilo spraviti pod svojo oblast našo mestno občino. Zakaj se pa tako peha za posvetno moč in oblast? Kristus ni maral za posvetno kraljestvo. Ako pa njegovi namestniki tako hlepe po tem kraljestvu, potem ravnajo proti Izvehčarjevim naukom.
Še več takih Sinko vce v — v Loki si želi Oblakov Andrejček, to je tisti, ki je presedlal iz napredne stranke v klerikalno, kjer pričakuje odrešenja. Andrejček, le počasi 1 Znamo tudi tebe še potipat, ker nisi čist, kakor solnce. Sa že razmera o, kaj ne?
Klerikalci se zdaj izgovarjajo, da binkovec ne misli več na prezidavanje mestne župne cerkve. Pravijo, da mi s tem samo farbamo
in begamo velilce. Mi vemo, kako se je Šinkovec pehal od ene gosposke do druge in zdaj naenkrat naj bi odstopil od svoje namere? Ce se je pa Šinkovcu doslej povsod izjalovilo, kjerkoli je trkal zaradi povečanja župne cerkve, dokazuje, da uismo sami loški naprednjaki, ki ne dajamo Šinkovcu prav. V Sscfji Loki imamo dovolj cerkva in Šinkovec naj skrbi, da bodo te vedno polne. Ako pa bo na prižnici samo zabavljal čez «brezversko» naprednjake in govoril le o politiki, mesto da bi razlagal božje nauke, potem naj se nikari ne čudi, če bodo loške cerkve vedno bolj prazne.
Po dolgem času se je Šinkovec zopet enkrat oglasil v »Slovencu* od zadnje sobote. Na vse njegovo neslano blebetanje nimamo namena odgovarjati. Ni vredno se ž njim prerekati o vsem, kar piše, ker imamo mi več kot dovolj važnejšega gradiva, ki ga bomo še priobčili v »Gorenjcu*. Pribiti pa moramo, da
Šinkovec zagovarja v »Slevencu* klala če. V »Gorenjcu* smo obelodanili notico, kako so loški Čuki v Pustežovi gostilni na grabnu po svinja p ko klafali. Vsled te notice je Šinkovec poslal 1. oktobra t. 1. k Pustežu posebno »nravstveno komisijo*, obstoječ iz Tomaževega Pepeti in kaplana Mikuža. Lc-ta dvn sta začela poizvedovat o dogodku, ki smo ga popisali. Ker pa dobra beseda najde dobro mesto, je Pustež »komisiji* Čuke dobro »ven izrezal*. Res, da so bili Čuki neko nedeljo pri Pustežu inso pri njem lepo peli narodne pesmi, se spodobno vedli itd, pust je baje bil samo neki Sokol, in Pustež je podpisal lepo doneča izjavo. Šinkovec je to izjavo opremil z uvodom ter jo postal »Slovencu* z napisom: »Laž ima kratke noge.* In klafarji so zdaj oprani! Pribito pa je, da so loški Čuki tisto nedeljo, ko so se vrnili iz «čukolade» v Kamniku tako pohujšljivo in svinjarsko klafali, da je Pustež rekel, da ?e ni slišal kaj takega. Zi vse to imamo mnogo prič. Poživljamo loškega Čuka, da nas toži, da bodo priče prisegale. In da mu olajšamo delo, pozivljeno Gabra, načelnika Čukov, da nas on toži, ker on je najbolj klafal. Ako nas pa ne toži, bomo mi v »Gorenjcu* priobčili najlepše, in najbolj duhteče cvetke te klaf arije, na pr. kako se je izpirala neka stvar pri špitalskem vodnjaku na spodnjem trgu i. t. d.
Šinkovec je predzadnjo ne ' e I j o na prižnici otepal liberalce, Sokola, čitalnico, liberalno hranilnico in kričal: Poglejte jih, kako delajo. Kar mi ustanovimo nas vse posnemajo. Komaj smo ustanovili svojo hranilnico, so jo tudi liberalci ustanovili, za našim izobraževalnim društvom so sklaa-fali čitalnico, za n?šim Orlom je pricapljal Sokol. Šinkovec! Vsi poslušalci so pravili, da so to tri debele laži. Pa to nič ne de: namen posvečuje sredstva. Pri zadnji pridigi si je pa Šinkovec izposodil napredne volilce, brezobrazno je na prižnici zasramoval stare, v delu osivele može in stare ženice, ker so napredno volili. Poslušalci so si o tem zbesnelem pridigarju napravili to sodbo, da mu je debela plast njegovega života zamorila vsak čut dostojnosti in vsako boljše čustvovanje srca.
Šinkovec je v «Slovencu> tudi še zapisal, da bo »osvetlil gotovo gospodo*. Kar začnite z Vašim «osvetlenjem» 1 Potem bo tndi našemu prizanašanju konec in bomo brez pardona javnosti izročili stvari, da bo svet zastrmel, ko bo izvedel, kako se v Loki živi na katoliški podlag.!
Neka] vainifc pripomb.
Konec. Ljubljana, 30. septembra.
Tudi se še dobijo dvojezični napisi in to pri — narodno naprednih ljudeh. 'Slovenskemu Narodu* priporočamo, da te «zavedne» pristaše malo potegne za ušesa.
Nekatere uPet še vedao krasijo dvojezičai napisi. Menda je ljudem žal, da so napisi sedaj sa-moslovenski in bi še nekoliko časa radi gledali dvojezične. Najdejo se tudi taki, ki si še po 20. sept. blatijo usta z nemščino. Skrajen čas je že, da se v Ljubljani in tudi drugod nastopi odločno proti takim ljudem. Take rodbine, ki se na ulici ne sramujejo govoriti nemško, ne štejemo več med Slovence, čeprav morda zatrjujejo, da so in čeprav hodijo njih otroci v slovenske šole — nego jih imamo za renegate in naroden ponos vsakega Slovenca zahteva, da prekine vsako družabno ali katerosikoli vez ž njimi. Nočemo, da bi nam taki ljudje blatili naše slovensko ime in značaj. Slovenec ne govori na slovenski zemlji nikdar drugače kot slovensko in slovenski otrok v svoji nežni mladosti ne sme slišati govorice razen svoje materine. Pred svetom takih ne priznavamo za svoje ia če se bodo za take izdajali, nastopili bodemo proti njim najbrezobzirneje. Hočemo le značajoih ljudi, brezznačajneže odklanjamo in jih rade volje prepuščamo našim sovražnikom.
H koncu še nekaj. Ako hočeš poslati iz Ljubljane lepo razglednico prijatelju, moraš obleteti že vse trgovine s papirjem, predno najdeš samoslo-venske. Sramota je za vsako slovensko va», ki ima dvojezične karte, kaj naj rečemo šele za slovensko metropolo. Tu je vsak izgovor jalov. Domačin bo gotovo kupil samoslovensko razglednico. Ca pa pride tujec, naj pošlje slovensko karto, da bo vsaj svet vedel, da je Ljubljana samoslovenska.
Kadar bo potreba, se zopet oglasi prijatelj vseh radikalnih Slovencev in smrten sovražnik vseh mlačnetev. ... Kritiku*.
ESEJEV** MBPSB
II. priloga „Gorenjcu" štev. 41 z 1.1909-
Radovljiške novice.
O izletu «Ot!ov» v Radovljico dne 5. s«pt. t. 1. ne moremo poročali čisto nič važnega, kajti še »Slovenec* se je omejil na celili pet vritic. Edino to moremo povdarjati, da so »Orli* ta dan pili izključno pivo iz nemške pivovarne v Lescah, mesto da bi podpirali domače — in celo njih stranke — podjetje, pivovarno v Mengišu, ki ima svojo zalogo v Lescah. Narodnost na jeziku, narodnost v dejanju.
Obletnico 20. septembra smo tudi v Radovljici obhajali. Sicer res ni bilo posebno veliko črnih zastav razobešenih, a kar jih je bilo, so jih razobesili ljudje značajni, brez vabljenja, brez pritiska. Prepričani smo, da bo drugo leto drugače, če bo količkaj agitacije.
Radovljiški »Sokol* vidno napreduje. Povemo lahko tajnost, da šteje društvo 117 članov, da se redno telovadi, a najnovejša akcija društva je ta, da je pričelo prav pridno zbirati sklad za lastni dom. Vso zadevo so vzeli v roke pravi bratje in navdaja nas zavest, da bo radovljiški »Sokol* v teku dveh let otvoril svoj lastni dom. — Na iz-vanrednem občnem zboru dne 16. septembra je bilo voljenih devet delegatov-odposlaacev za občni zbor sokolske zveze, ki se vrši v kratkem v Ljubljani. — Omenjamo še to, da priredi »Sokol* letos vinsko trgatev, ki obeta biti nekaj posebnega.
Zadnja seja občinskega zastopa je bila dne 14. sept. Skoro edina točka vse seje je bilo vodovodno vprašanje. Deželni odbor je sporočil, da se namerava podaljšati vodovod do Studenčič in do Ljubnega, a glavarstvo je razpisalo dan vodovodne razprave v Ljubno na dan 21. sept. — Sklenilo se je soglasno ugovarjati načrtu, da se za podaljšanje tega vodovoda porabi radovljiški vodovod in v odsek, ki se je imel udeležiti komisijske razprave v Ljubnem, so se volili odborniki gg. T. Su-šteršič, I. Vurnik, I. Sartori, O. Homann in L. Fursager. Upamo, da bo občinski zastop sedaj imel nekaj let mir z vodovodnimi zadevami, odkar je ministrstvo reklo, da ne da nič za vodovode na Kranjskem. Čudna so pota usode. Slednjič se je sklenilo soglasno, da morajo biti vse občinske table le slavonske.
17. sept se je pričelo s poukom na tukajšnji petrazrednici. Kakor je čuti, je letos pritisk vna-njih učencev v tukajšnjo šolo izvanreden, najboljše znamenje, da je naš priprost narod prav dovzeten za šolo in da ve, koliko koristi mu donaša dobra iola. Radovljiškemu učiteljstvu je pa le čestitati, da uživajo tako zaupanje med ljudstvom, kajti drugače bi ne silili vnanji starši svojih otrok v to šoloJ
4. oktober, god našega dobrega vladarja, se je slovesno obhajal. Ob 9. uri je bila slovesna sv. maša, ki jo je daroval častni kanonik g. I. Novak. Navzoče je bilo polnoštevilno c. kr. uradništvo, na čelu mu g. c. kr. okraj, glavar, dalje šolska mladina in mnogo občinstva. — Raz nekaj hiš so plapolale tudi cesarske zastave.
Naš kaplan g. I. Drolc je napravil te dni župnijski izpit — Razpisana je služba tukajšnjega organista. Dosedanji organist odide na Dolenjsko.
Električni odsek je dovršil svoja dela. V kratkem se bo zaznamovalo, ako bo is te moke kaj kruha.
Radovljica menda pridobi zopet nekaj, kar jo bode povzdignilo in ji prineslo dovolj prometa. Govori se, da merodajni faktorji delujejo na to, da se nastane v mestu oddelek žrebčarjev. To bi bila velika pridobitev za gorenjsko konjerejo. Upajmo, da postanejo besede dejanja.    —t —
Letina je letos tu prav dobra. Vsega je dovolj, posebno so obrodile tepke, a tudi jabolk je še dovolj. Le žal, da je toliko prekupcev in voz za vozom roma v Lesce na postajo. — Ljudje so prav zadovoljni z letošnjim letom — radovedni smo le, ait bo cena raznim pridelkom kaj padla.
Svojim naročnikom in čitateljem!
Nastopil je zadnji četrt leta. Prosimo pri tej priložnosti, da poravnajo vsi dolžniki svojo naročnino; vnete svoje prijatelje pa prosimo, naj priporočajo naš list in nam pošljejo novih naslovov.
Upravništvo.
Deželni zbor kranjski.
Kranj, 9. oktrobra.
Od zadnje plenarne seje pretečenega petka pa do včeraj so delovali le posamezni odseki. Oprijeli so se ogromnega gradiva, ali in kako so ga dovršili, o tem se bomo prepričali v zopetnih javnih sejah, o katerih se govori, da bodo trajale vzdr-zeraa do približno 16. L m, torej skoro do otvoritve državnega zbora. Današnja seja vsebuje bogat dnevni red; na vrsti je tudi predlog klerikalcev na izločitev poslancev Lenarčiča in Višnikarja.
Za prihodnjo sejo pa vlaga »Gorenjec* sledeče sam oh talne predloge:
Gospod deželni glavar bi vsem slovenskim poslancem ustregel, ako blagovoli v bodoče posnemati njegovega namestnika, gospoda ba-
rona Lichtenberga. Kadar ta predseduje, se poslužuje izključno le nemškega jezika, dasiravno je zbornica po ogromni večini — slovenska. Nasprotno pa, kadar deželni glavar predseduje, se poslužuje, če le more, poleg slovenskega tudi nemškega jezika, dasiravno tudi nemška zbornična manjšina razume slovensko. Ce morda poslovnik ne govori že sedaj o izključni uporabi slovenskega jezika in če dotični odsek te uporabe ni že sam »prereše-taval*, stavi »Gorenjec* svoj tozadevni samostalni predlog.
Gospod deželni predsednik bi zadostil pravici in resnici, da ukrene v svoji uradni palači nadomestitev slovenskih napisov vsaj pri tistih uradnikih, ki niso Nemci. Ce človek zaide v vladno palačo, si nehote predstavlja, da je zašel kam na Prusko, ne more se pa zavedati, da stoji vladna palača na slovenskih tleh bele Ljubljane.
Gospod deželni predsednik blagovoli svojo pozornost obrniti na sleparije, ki se uganjajo z novimi »Lurdi* dol pred in zadej za Gorjanci. Prvi je v Rakovnikih pri Št. Jerneju, drugi v Dra-gomlji vasi. Da se proti zlorabi vere in izkorišče-vanju lahkovernega ljudstva od strani kompetentnih političnih oblasti doslej v tej zadevi še ni ukrenilo ničesar, nam vsiljuje utis, da dotične oblasti doslej niso storile svoje dolžnosti, da torej treba deželnemu šefu samemu takoj potrebno ukreniti, da bode teh sleparij enkrat za vselej konec. Ravno taisti se nadalje v ti zadevi še opozarja, da naj preišče verjetnost govorice, da se pri novem Lurdu v Rakovnikih po neduhovniku pobira od ljudstva denar in da dotični za to pobiranje doslej še nima oblastvenega dovoljenja.
Gospod deželni predsednik izvoli opravičiti potrebo ali nepotrebo pozivanja orožnikov iz cele dežele za čas obletnice septembrskih dogodkov. V ravno tej zadevi blagovoli ravno taisti opravičiti potrebo ali nepotrebo zadrževanja orož-niške straže za čas zasedanja deželnega odbora. Tudi izvoli pojasniti, ali je neobhodno potrebno, da se poveljniki oiožništva pri takih prilikah — imamo ta utis — nalašč izpostavljajo javnosti, kar smatra javnost za javno izzivanje. Po našem mnenju, če že res mora orožništvo na troške dežele po nepotrebnem stražiti Ljubljano, naj to stori tako, da se javnost ne bega po nepotrebnem po izpostavljanju detičnih poveljnikov.
Na slovenske poslance narodno-na-predne stranke pa vlagamo peticijo, da podpirajo naše predloge, in kar se tiče uporabe orož-ništva, da zahtevajo račun troškov, povzročen na škodo davkoplačevalcev cele dežele.
Priporočamo, da za vse te predloge glasujejo tudi poslanci S. L. S., če so res prijatelji ter zastopniki slovenskega ljudstva.
Nujni predlog na deželni odbor v zadevi nastavljenja zdravnikov pri deželni bolnici, oziroma deželnih zavodih za to pot še prihranimo. Upamo namreč, da nam gg. dr. D. in dr. R. sama podasta že davno naproieno pojasnilo.
V Kranja, dne 9. oktobra 1909.
Driivni ibor bo najbrže sklican dne 20. oktobra. Vlada je pripravljena na obstrukcijo, vendar menda ne misli razpustiti državnega zbora radi obstrukcije.
Velitve na Goriškem. Minuli torek se je vršila ožja volitev med naprednima in klerikalnima kandidatoma. Zmagali so slednji za okrog 2000 glasov večine. Jutri v nedeljo volijo kmetske občine.
Kriza i štajerskem deželnem zbora Gradec, 8. oktobra. Vsled ravnanja nemšk:h poslancev, ki so v zadnji seji ob čitanju slovenske interpelac;je demonstrativno zapustili dvorano, je izbruhnila kriza. Deželni glavar je v tem postopanju videl nezaupnico in je hotel izvajati konsekvence. Po posredovanju ces. namestnika in naučnega ministra in po polni retiradi nemških meščanskih poslancev je glavar začasno umaknil svojo demi-sijo. — Prihodnja seja bo torek.
Novičar.
Zaplenjena je bila zadnja številka »Gorenjca*. Povod zasege je dopis »Nekaj važnih pripomb* v zadnjem odstavku, začenši z besedami »Velik madež* in končavši z besedami »samo na jeziku*. Članek gotovo ni bil spisan za konfiskacijo in je vseboval le par nedolžnih opazk o narodni brezbrižnosti Ker čitamo dan za dnem nebroj drugih listov, ki mnogo ostrejše pišejo glede poglavja »Svoji k svojim* in niso zaplenjeni, smo prepričani, da so te konfiskacije samo naprednih listov odsev sistema sedaj vladajočega in veljavnega na-ziranja vladnih krogov ljubljanskih.
Na cesarja Franca Jožefa gimnaziji f Kranju so letos na novo nameščeni tile namestni gimnazijski učitelji: Marko Bajuk, absolviran učiteljski kandidat; Martin Beranič, izprašan učiteljski kandidat; France Dolžan, izprašan učiteljski kandidat (doslej poskusni kandidat na državni gimnaziji v Mariboru); Robert Kenda, izprašani učiteljski kandidat (doslej namestni gimnazijski učitelj na drugi državni gimnaziji), Ignacij Zaplotnik. mestni kaplan (kot pomožni učitelj za veronauk). Razen tega sta ostala na zavodu dosedanja namestila učitelja: gg, Anton Detela in Adolf Robida,
triov klerikalne inkvizicije. O že predzadnji« omenjenem slučaju časril \rja Pluta smo izvedeli: Inkvizicija v katoliški tisaarni je sklenila vsakega časnikatja ugonobiti, ki bi si upal pisati resnico o njenem početju. V spominn nam je še, kako so n. pr. časnikarja Pirca, kateremu so še danes dolžni, dan za dnem prav osebno napadali s tako nizkotnimi sredstvi, kakršnih se noben revolverski list proti stanovskem tovarišu ne poslužuje. Ko so mislili, da so tega materi j elno uničili, so se spravili na njegovega tovariša Pinta. Plut, rodom Belo-kranjec, je bil svojca« vnanji sotrudnik »Slov. Naroda*. V zadujem času pa je bil nastavljen od nekega ruskega časnika kot stalen korespondent v Ljubljani. Prišel je te začetkom avgusta v Ljubljano, občeval je s tovariši javno, najrajše je zahajal v kavarno »Union*. Vse to je bilo uredništvu »Slovenca* dobro in osebno znano. Zdel se jim je pa nevaren in zato so sklenili, da ga spravijo z Ljubljane. Svoj načrt so izpeljali na prav satansko-rafiniiani način. Uporabili so v to obletnico septembrskih dogodkov. »Slovenec*, dasi je dobro vedel, da se Plut nahaja skoro že dva meseca v Ljubljani, priobči šele 18. septembra to Ie zlobno zafrknjeno notico: »G. Plutje nastavljen v Ljubljani kot stalni nastavljenec srbskega vladnega tiskovnega urada zunanjega ministrstva ter je (poslušajte te hinavce) te dni došel v Ljubljano*. Pripomnimo, da je Plut še predvečer, ko je ta notica izšla, govoril s Štefetom v kavarni »Union», kakor je to pač navada, da časnikarji tudi nasprotnih listov prijateljsko ali vsaj kolegijalno občujejo med seboj. Kar je »Slovenec* s svojim ovaduštvom nameraval, to je tudi dosegel. «Grazer Tagblatt» o katerem se govori, da črpa svoje napade na slovenske napred-njake v sporazumu z uredništvom »Slovenca*, je iz »Slovenčeve* notice skoval celo obtožnico — veleizdaje, češ, zdaj je celo »Slovenec* sam potrdil, kar smo mi že lani trdili, da obstoji v Ljubljani velesrbska zarota. Vspeh teh nesramnih ovaduštev ni izostal: Plut je ie tisti dan izginil, kam, to vedo le v uredništvu klerikalne inkvizicije v Ljubljani.
fo 10 hinavci I Vsi javnosti se je čndno zazdelo, kako to, da je »Slovenec* naenkrat opustil svojo barabsko pisavo in je zadnje dni začel pren-kati na struno časnikarske dostojnosti. Nekaj mora to pomeniti, so dejali eni, »Slovenec* se je poboljšal, so dejali dragu Počakajte, za tem tiči zopet novo lopovstvo, so menili tretji. Is glejte, ti zadnji so imeli prav. Vzrok trenotnega «izpreobrnenja» je bila le negotovost volitev na Goriškem. Mislili so, če naša stranka propade, je bolje, da smo že sedaj malo bolj pohlevni. Pa tudi nevarno bi bilo, če ostanemo pri našem navadnem tolovajskem pisarenju. Marsikateri volilec bi ae znal nas ustrašiti, nasprotno pa, če hlinimo dostojnost, izvabimo ie marsikoga iz nasprotnega tabora v naše vrste. In glejta zopet se je račun hinavcem dobro obnesel. Kakor hitro so dobili ugodna poročila is volilnih okrajev, da je usoda pri ožjih volitvah klerikalcem mila, so volkovi v glavnem zverinjaku v Ljubljani takoj zopet slekli kožuh jagnjetov ia začeli so po stari navadi in po svoji nsturi vnovič tuliti v tonu, kakor je pač le žrtvi učnim volkovom od narave umerjen. Pa naj le tulijo, čem bolj divje bo njih tuljenje, tem preje se bedo — iztulili — »kakor po železnem zakonu narave*.
To je reklama ia „Union." Če bodo nekle-rikalni gostje iz restavracije in kavarne „Union" polagoma vsi izostali, naj se gg. Kobi in Bračič prav toplo zahvalita pri uredništvu „Slovenca", ki dela tako reklamo za „Union". Če ne izzivajo prepirov, pa izlorabijo vsako priliko, da komu tako ali tako škodujejo. Te dni je neka ciganska banda — slovenske domače godbe že ne marajo več — igrala v „Unionu". Poročnik A.....
baje sin upokojenega višjega davkarja, je pri tej priliki zahteval, da se ponavlja Rakočijeva koračnica. To je navzoče Hrvate in Nemce z Dunaja užalilo tako, da je nek Hrvat plačal 20 K za Radeckijevo koračnico. Navzoč je bil tudi urednik „Slovenca", katerega patrijotična vest je bila mirna, ko so cigani Rakočijevo koračnico sami igrali, spekla ga je šele, ko je isto koračnico zahteval poročnik, ki se gotovo ni zavedal, da stori s tem kaj pregrešnega. Če bi „Slovenec" le malo pomislil, koliko drugih afer iz njegove družbe je že bilo v „Unionu", pa niso prišle y noben nasproten list, bi bil vsaj toliko previden, pa bi bil tudi to, ki njega prav nič ne briga, lepo zamolčal. Pa ne t Ampak samonasebi brezpomembno afero razbobna drugi dan na dolgo in široko, pa zraven še namiguje, češ: „kakor čujemo, je poročnik že v preiskavi." Nemec pravi: „Der größte Schuft in ganzen Land ist der Denunziant 1" Tega ne trdimo napram dotičnemu uredniku, ampak pripravljamo obračun za „Slovenca", da bo pomnil nanj.
Frančiškani — Iportmaal ali hudobce*) pelje co. frančiškane. It Begunj pri Lescah se nam piše: Pretečeni ponedeljek, 4. oktobra t. 1. je zdrknil iz samostanskega dvorišča na Brezjah v prisotnosti kakih 20 očetov frančiškanov in drugih kutarjev — prvi cfiejčeSkajnarski — avtomobil* ali kakor ga priprosto naše gorenjsko ljudstvo imenuje — hudobec. To Vam je bil prizor za bogove — s očeti-frančiikani obložen avtomobil — in franCiškanom-loferjem —I Pri tej priliki tole milo prošnjo: »Pehari, s katerimi smo s ras«
») Tako imenuje proprtit Gorenj?« avtomobil*
nih oltarjev — aotili kronce, »o te nam do cela porazitrgali; salo proiirao razne romarske kolone — kranjske, primorske posebno pa še mnogo-petiene spodnještajerske — naj uvažujejo to okolnost blagohotno in pri prihodnjem zopetnem navalu na naše Brezje pripno naj na vsako bandero vsaj po en močno spleten in z vitrami trdno prevezan pehar za zgoraj navedeno uporabo —. V tej nadi sem ves Val Mili Mnogodar pl. VeHkograbež. — Na Brezjah, na Gorenjskem pri Radovljici — v Avstriji v XX. stoletju po Kristusovem rojstvu — Punkt.
Na Skrlatici ponearečeni dr. Stoje. Več kot orjaška narava je ta junak Skrlatice in Suhega plaza. Ge je človek že v zadnjih izdihljejih, do takega zdravnika, kakor dr. Stoje, ki je prestal sam, kar pred njim še ni nobeden, mora imeti zaupanje. Ko je vet svet mislil, da če sploh ostane pri življenju, bo pa kakor pravimo «kripel» za vse žive dni, je ponesrečenec ne le ostal pri življenju, ostal je pri izbornem humorju pristnega slovenskega hribolazca, ostal je tudi na telesu — skoro bi rekli — popolnoma nepokvarjen. Že zdavnaj je ostavil bolnico, doma se zdravi. In da ne pozabimo, kar bo slovensko javnost gotovo zanimalo, tisti krivi preroki, ki so nekaj prerokovali o odlaganju roke in noge, so bili bolj «krivi» kakor proroki; kajti dr. Stoje že rabi svoji roki in nogi — seveda šele za silo v sobi. Kar je bilo zlomljenega na udih, se je že zacelilo, edina ozeblina na nogi še dela sitnosti. Mislimo, da ga ni človeka, bi bi ne hotel z nami vred čattitati, gospodu dr. Stojcu na takih nepričakovanih vspebih!
Znajo, pa znajo. Klerikalci so iznašli *">vo vrsto reklame za svoje prireditve. O vsakem shodu, vsaki prireditvi, vsakem govoru razpošiljajo brzojavna poročila na vse nemške liste. To jih stane seveda ogromnega denarja, pa tega se jim ne manjka, posebno ker računajo, da jim bo taka reklama kdaj pozneje donesla lepe dobičke. A pri vsi reklami so skrajno otročji. Po izidu nemških listov se potem namreč bahajo in pišejo: poglejte, kaj pišejo o nas celo nam sovražni nemški listi. Tako so prakticirali tudi glede zadnjega zborovanja „Kmečke zveze za ljubljansko okolico". Razbobnali so po vsem svetu, kaj je dr. Šu-šteršič ob ti priliki govoril. Potem pa pride „Slo-venec" in samohvalno piše: poglejte, vsi listi se bahajo z našim nedeljskim zborovanjem. Mi jim to veselje prav iz srca privoščimo.
Turiitovake koče slov. plan. društva. Ključi koč slov. plan. društvo, ki so v oskrbi osrednjega odbora se dobivajo po sezoni samo pri osrednjem odboru v Ljubljani ali pa pri dolinskem izhodišču, tam pa le turisti v spremstvu društvenega vodnika ali nosača, ki je odgovoren za red in snago pri odhodu ter za plačilo pristojbin. Ključi se dobe in sicer: za kočo na Kamniškem sedlu pri Karlu Prelesnikn v Stahovici; Kadiloikove koče na Golici pri Kopišarju na Planini; Triglavske koče na Kredarici m Aljaževega doma v Vratih pri Kli-narju (Požgancu), gostilničarju v Mojstrani: Orož-nove koče na Crniprsti v hotelu «Triglav«, v Bohinjski Bistrici in pri Stravsu, gostilničarju v Pod-brdu; Vodnikove koče in Triglavske koče na Kredarici v hotelu «Triglav» v Bohinjski Bittrici; Turista vska hiša v Kamniški Bistrici je po zimi v oskrbi najemnika Uršičeve kmetije v Kamniški Bistrici.
Ali nI ie dovolj železniških nesreč? Dolenjski potnik nam piše: Južna železnica ima vsako leto na svoji progi toliko nesreč, pa je še ne spametujejo. Jaz se le čudim, da se na ljubljanskem južnem kolodvoru ne zgodi več nesreč. Pomislite, v četrtek zvečer pridemo z našim vlakom v Ljubljano, pa smo morali skakati prek vozov Gorenjca, ki je imel zamudo in vsled tega bil še na tiru. Na tretjem tiru menda je bil štajerski vlak. Jaz sem prišel s prtljago, zdaj pa naj skačem okoli vlakov. Videl sem ubogo bolno ženo, ki so jo komaj spravili od enega čez drugi vlak. Ali je to potreba, ali bi se ne dalo drugače ukreniti pri takih prilikah? Naj bi se zakasneli vlak spustil na drugi tir, ne pa tik pred dvema prihajajočema vlakoma, in to še ponoči 1 Sploh je pa tudi na dolenjski progi mnogo, kar zasluži, da ne ostane tiho. Ali zasedaj Vam, gospod urednik, le toplo priporočam, kar je tudi Vam bolj znano in to so razmere na ljubljanskem kolodvoru.
Cei novi savski most pri Kranju so prvič vozili vozovi dne 4. t. m. Stari leseni most je bil te dni zaprt za vožnjo. Usojamo si pri tej priliki opozarjati, da se poskrbi za zadostno razsvetljavo, zlasti ker je novi most mnogo preozek in se zna pripetiti prejalislej kaka nesreči. Kdo je odgovoren za to, ne vemo. Zakaj straži orožnik samo ponoči? O mraku in zvečer ni nikogar, ki bi pazil, da se ne zgodi kaj. Zatorej v prvi vrsti. Luč na most, na novega in na starega!
Gorenjsko akad. ter. društvo «Veina» v Kranja je poslalo vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani znesek 61 K 18 v kot polovico čistega dobička pri uprizoritvi «Rokovnjačev» v Podbrezjab. — Druga polovica čistega dobička, namenjena «Vesni*, bo pomagala k ustanovitvi dveh ljudskih knjižnic, ki se, kakor oujemo iz odbora, otvorijo ie to zimo.
Kje Je nai nadnčitelj ? Od Belepeči se nam piše: Naša šola še sedaj nima nadučitelja ako-ravno je bila služba že dvakrat razpisana in oba
i krat je bilo dovolj prosilcev, kakor smo se prepričali pri krajnem šolskem svetu, Slovenci in Nemci. Radovedni smo, zakaj ne imenuje deželni šolski svet nadučitelja. Izbira lahko. Mogoče ne pripušča zveza Nemcev in klerikalcev, da bi se imenoval slovenski nadučitelj, a Nemca nočejo sedaj imenovati, da bi se svet ne razburil preveč. Kje je postava, slovenska večina deželnega šolskega sveta? Prosimo pojasnila! Kalteneger je še vedno vsemogočen mož.
Požar. V noči 21. m. m. je izbruhnil na neznan način ogenj v hiši Marije Kurnik v Tu-paličah. Požar je upepelil celo hišo z upravo vred. Škode je 5000 K, zavarovalna svota pa znaša samo 1400 K. Ognjegasci iz Dvora so požar omejili.
Moienjlkl vodovod dela skrbi mošenjskim možem, a še več jeze. Sedaj se nam odpirajo oči, da nimajo klerikalni širokoustneži toliko moči in veljave, kakor so nam vedno trobili po raznih shodih, po prižnicah in izpovednicah. Deželnemu odboru svetujemo, da prime frančiškanski samostan za mošnjo, tam imajo cvenka na pehare.
Te 10 postave! Z Bohinjske Bele nam pišejo, da še do danes ni razpisano nadučiteljsko mesto, akoravno je že petnajst mesecev minilo, odkar je umrl Fr. Avser, zadnji nadučitelj. Čedne razmere!
Vpeljava zimskega veznega reda. S 1. oktobrom t. 1. se je uveljavilo na progah c. kr. drž. železniškega ravnateljstva v Trstu zimski vozni red. Napram poletnemu vozuemu redu so sledeče nebistvene premerabe: Vlak* št. 25 in 48 prenehata voziti med Jesenicami in Bledom. Na progi Divača-Pulj se ustavlja vlak št. 313 na postajališčih Heki in Zminj. Na progi Trbiž-Jesenico se opusti vlaka št. 1720 iu 1721; na progi Ljubljana južne žel. Trbiž vlak št. 1722, med Trbižom in RatečeB-lo-pečjo pa vlak št. 1727. Na progi Ljubljana državni kolodvor Kamnik se opusti nedelj iti in prazniška vlaka št. 2158 in 2159, na progi Gorica jož. žel. Ajdovščina pa vlaka št. 1157 in 1158. I '.ven direktnih voz, ki so že sedaj v prometu, bo vozil v zimski seziji pri brzovlakih št. 1, 2, 507 in 508 po en šliriosni voz L, II. in III. razreda, pri vlakih št. 1 in 2 tudi en spalni voz med Trstom c. kr. drž. žel. in Monakovim, nadalje med Trdem in Franzens-festo, kakor tudi med Trstom-Bisch< Mirfenom pri vlakih št. 17 in 20 en voz I. in II. razreda.
Brzojavka.
Hrupna obštrukcija v kranjskem dež. zborn.
Ljubljana, 9. oktobra ob 4*20 popoldne. V današnji seji deželnega zbora so bile proti predlogu dr. Šušteršiča, da se izroči verifikacija mandatov poslancev Lenarčiča in Viš-nikarja ustavnemu odseku, velike demonstracije. Poslanec Turk ropota z renami, poslanec Supančič pa trobenta. Slednjič se je izlila smrdljiva tekočina. Seja prekinjena.
Aha I Jim gre po glavi. Pri novem »Lurdu" v Rakovnikih (pri Št. Jerneju) nekaj ne more biti prav. Ko so punici, ki je trdila, da je ozdravela pri novem »Lurdu" odvzeli dosedanjo podporo, češ, če si res po čudežu ozdravela, ne potrebuješ več bolniške pomoči, moč čudežev kar naenkrat pojema. A zgodil se je vendar velik novi Čudež. »Dolenjske novice", ki so po kanoniku Žlogarju delale tako velikansko reklamo za ta novi »Lurd", so se sedaj kar naenkrat izpreobrnile. V štev. s 1. t. m. čitamo v dopisu iz Št. Jerneja: »Celo neki duhovni gospod se je izrazil:Kaj hodite v tisto grmovje Marijo častit! Uredništvo pa dostavi: Res lepo, ako verniki Marijo časte. Pri takih priložnostih pa se tudi urine j o rade kake nerednosti. (Aha!) Torej je prav, da je duhovščina pozorna (zdaj šele, ko je vsa avnost pozorna na sleparije novega „Lurda") in da nepotrebni ne bi ljudstva izkoriščali."
Opozarjamo p. n. občinstvo in gg. trgovce na današnji inserat: «Prve gorenjske izdelovalnice slaščic in finega peciva*, ustanovljene leta 1874. takor je razvidno iz istega, omogočeno je tej prvi domači obrti na Gorenjskem proizvajati danes izdelke do najfinejše vrste, bodisi glede kakovosti kakor glede količin, ker je povečana in izpopolnjena v toliko, da lahko ustreza vsem tozadevnim modernim zahtevam, poleg tega pa nudi še ugodnost prihraniti si večje stroške na voznini. Dolžnost naša je, da podpiramo to prvo in v tej
redki stroki— edino — domaČo trvrdko zlasti še zato, ker njeni izdelki ne zaostajajo niti v ceni niti v blagu za proizvodi tujih enakih tvrdk. Torej »Svoji k svojim.!
•
Leto ječa sa poljub. Pater don Alessandro
di Taranto na Italijanskem se je silno zaljubil v lepo Neapoličanko, ki ga pa ni marala prav nič. Ko jo je srečal nekoč na cesti, je skočil k njej in jo poljnbil. Krasotica je zakričala, on je pa ušel. Obsojen je bil na leto ječe!
Kdaj Jt Uit brei tiskovna napake T List je brez tiskovne napake: 1. ako je pisec ali dopisnik prav pisal, 2. ako je pisec tudi razločno pisal, 3. ako je stavec v vse predalčke svoje omarice vrgel prave črke, 4. ako je prave tudi vzel, 5. jih je prav postavil, 6. ako je korektor korekture prav čital, 7. ako je stavec prvo korekturo prav popravil, 7. ako je revizijo prav čital, 9. ako je v reviziji dobljene napake stavec tudi prav popravil, 10. ako se je za to dalo dotičnemu dovolj časa in slednjič, ako se še ducat drugih okoliščin prav tako srečno izvrši.
Umrl Je v Celovca v j ako visoki starosti zaslužni rodoljub, upokojeni c kr. realčni profesor Tomaž Schrev. Pokojnik je svoj čas služboval v Ljubljani in je bil tam nekaj časa realčni ravnatelj, a nemška sapa je zapihala in moral je v G .»lovec. Pokojnik je bil starosta slovenskega kluba v Celovcu in v vseh narodnih krogih priljubljen in spoštovan. N. v m. p. 1
Zdravniki proti dvoboja. Zdravniki neke laške province so sklenili na svojem shodu soglasno, da se ne udeleže nobenega dvoboja. Ta svoj sklep so objavili po vseh novinah s pristavkom, da se bo pazilo, da kdo obljube ne prelomi, zakar bi ga zadela glasom dogovora društva kazen Govore, da je merodajnira krogom vlada skrivaj namignila, da se predlaga in odobri predlog. Pridružilo se je temu sklepu tudi nebroj zdravnikov cele Italije. Da je vlada to gibanje med zdravniki provzročiia in pospešila to določbo, je prav lahko verjetno, če se upošteva, da je laški kralj protektor vseh proti-dvobojnih družb v Italiji.
Izdelovalnica perila
.  . Edmund Kotzbek, Kranj
== Glavni trg =====
sprejme 244
DEKLETA
katere imajo veselje do šivanja. Zaslužek je trajen in ako se navadijo dela, tudi dober.
Domače podjetje.       Ustanovljeno 1874.
Prva gorenjska Izdelovalnica slaičio in finega peoiva
Marija Elander
Kranj,
Udano podpisana dovoljujem si slavno občinstvo in gg. trgovce najuljudneje obvestiti, da sem svojo zgoraj označeno
slaščičarsko obrt
povsem prenaredila ln Izdatno povečala.
Tekom 35 letne dobe njenega obstanka sem si pridobila toliko izkušenj v tej stroki, da mi je danes omogočeno svojim cenjenim odjemalcem s tozadevnimi izdelki vsestransko ustrezati in sicer brez konkurence, tako glede kakovosti kakor glede količin.
Opozarjamo posebnojna to, da uporabljam pri svojih izdelkih le pristno Jajčja in slakorns snovi bres vsakih umetnih primesi, tako, da so isti ne samo zelo okusni, temveč tudi lahko prebavljivi.
Da imam res f»no ter sveže blago v svoji zalogi, svedočijo številna priznalna pisma.
Tozadevni cenik se vpošlje na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
246_ Marija Klančer.
leč kamenja in plošč
274      za zidanje odda
F. Pota« V Kranju.
Proda se pod ugodnimi pogoji
v Škofll Loki niš. št. 18
z več sobam!, s pritiklioami in sadnim vrtom, ležeča ob vodi in zato posebno pripravna za kakega obrtnika, ker se lahko uporabi vodna moč.   : : ::    Natančnejše se poizve
1 KaVarni Karli« V ftofji £oKi.
rT)ei5tir)
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstva se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Ma.tln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.
Tovarniška zaloga:     26 12—17 Lekarnar Trnk6oz]r, Ljubljana.
I
JB/553f=7¡
Ivan Schindler, Dunaj
TT¥ I 4     pošilja že veliko let dobro znane stroje vsake j »■   vrste za poljedelske in obrtne potrebe, kot:
mline za sadje in grozdjei sti. kalnice za sadje in grozdje* škropilnice za tr»je, poljska orodja, mlati'n:ce, vitle, tri-jerje, čistilnice za žito, lu-šoiloice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kihanje klaje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnic«, železne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse pri prave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje so-davode in penečih se vin' s t, oje za sladoled, mline za kavo, di'avo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živin«, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti 1
Piše naj se naravnost:
94 20-18
JVit Scsifidlir, (mi)      grdbcrgstrasM 12.
Gorenjci! ZahteVajt« „Gore«jca" po Vseh gostilnah i« frVarnah!
BMBiro
Velezanimiv roman
,,Prokleta... T
Spisal Emile Richebourg. Po E. Vacanovi prireditvi prosto poslovenil Janko Leban
m je izšel, m
Zve«ek  stane  dO vin.
«Prokleta. ..!» izide v osmih zvezkih in sicer je označeno nadaljevanje t a^ega zvezka na zadnji strani.
Vsi zvezki se dobivajo v vsaki knjigarni ali pa pri založniku
V. Požgaju, knjigovezu : Kranj.
mmmmmmmmmimmmmmmmmm
Tonnies
v Ljubljani fc"
jovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost iage in vas ■troja za obdelovanje lesa. Francis • turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratiiom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Glinaste peči
138 68-19
štedilnike, banja ia kopeli, kakor tudi kipe, vase In druge glinaste liielke v vseh barvah, trpežne In cena prlperoča
Avgust Drelse
prva in najvešja tovarna pafii In glinastih izdelkov v LJubljani.
Modna matiutakturna trgovina
Janko Češnik Cpri Cešnikn")
Lingarjeve ulice
LJUBLJANA
s   s s
Stritarjeve ulice
821 8—4
Opozarja slavno občinstvo pri nakupu jesenskega in zimskega blaga na svojo veliko zalogo kakor: i za ženske: najnovejše modno blago za obleke in bluze, modni perilni porhent za obleke in bluze, za moške: najnovejše modno blago za obleke, površnike, zimsko sukno črno za salonske obleke, garnitur: Zastorji, tekalniki, preproge, tapete, linoleum i. t. d. . •. . •. . •. . •. . •. najnižje! Cene najnižje!
Zaloga Zaloga Zaloga
Cene
Novica.
Singerjev „66" najnovejši ln najpopolnejši stroj :: 20. stoletja. ::
INGER Go,
delniška družba šivalnih strojev
v Kranja ——
nasproti c. kr. pošte štev. 68.
207 10—7
Novica.
— Isvtrnl anal Slngerjevl šivalni stroji se kupujejo samo v naših :: prodajalnah.::
Opozarja se, da se dobe pravi Singerjevi stroji na Gorenjskem le v tej zalogi šivalnih strojev.
2acjf<5bška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem o**, tiovodobno 1*4«*,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših SiPOVin. V VaŠ pPid bode, bodete II pri nakupovanju dajali prednost temu Izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z munčkom, iz zagrebške tovarne.
v tus» * »t v
Ljubljana    fmifmu fL tJtA%%f LJnW&ana
Prešernove ulice it. 9 UUvtU š§ JlltJIH Prelerneve uiiee IL 9
uljudno naznanjata, da je zaloga za jesensko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo, i1}
■   11's.i.ii     m     "i......        1 .........umni ii........■......m h   ■    mi sin- iii.h i iiBMaMgHaaawMP
89531934
^ab^ala ¡0 priporočilo.
fT)oj soprog r^arol Oberrjuber, romarski podjetrjik r>a rF)lir>crr) pri §lcdu, ol^raj ^adoLHjiea, $c je jauiaro^al dr?« 26. julija t. I. pri        1 ----■----
c. kr. pr\U. %aiJ. drujbi &ur)ai>' rja Btirjaju
3a $i>oto r$ 10.000—, ter je plačal to3adcL>r>© 3aL>aroL>alr>ir>o 30. julija 1.1. Brjc 15. avgusta 1.1. ponesrečil se jc «$ti U delavci pri stroju ir> 5« teti dar> urorl r>a posledicah te poškodbe. ~ -
3?L>- 0* ^tjrjaju rr)i je
i3plačala po gla^nero 3astopu u l£rar>ju, ©3irorr)a po r)jer>err> glaUocrr) 3astopr>iku gospodu Rudolfu r^okalju polr>o 3aL>aroL>alr>o t>s©to bre3 vsakega odbitka, tisled česar 5I stejerr) \) prijetno dol|r>ost, i3reči tej
3?WU?bP5i v%t\%%\   ^-----—^-^^^-------------
5U0J0 i$krcr>o jabLialo
ter jo L>sakorf)ur priporočan).
J/a Jvtlinern pri J}ledu, dne 18. avgusta 1909.
Jda Oberhuber.
Josip Cvar /. r.
priča.
j/ínton 2>rofenik l. r.
priča.
245
Zahtevajte povsod naš list!
1
Mestna hranilnica v Kranju
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje)
nad 212.500 kron.
1
Koncem leta 1908: Stanje hranilnih vlog 4,622.000 kron, posojil na zemljišča 2,890.000 kron ter posojil občinam 413.600 kron.
Ta najstarejši denarni zavod ? Kranja aradnje na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjlh in tržnih dneh pa tndl od 2. do 4. ure popoldne.
obrestuje hranilne vloge po 482S
4°
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. ' * Vi* v •> * mri "~ v m *      — lin* y -n/Vii^nv inr^rOj^^^ii^rojVp1^
Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tndl sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev.
Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako
plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
M
sprejme takoj
izdelovalnica perila
Edmnnd Kotzbek, Kranj
Glavni trg.
Prememba posesti.
Slav. občinstvu mesta Kranja in okolice uljudno naznanjam, da sem prevzel po smrti gosp. M. Pantarja njegovo obrt
ter bom isto kot svojo lastnino nadalje vcdil. Ker s*1 m bil že čez 12 let pri g. Pantarju uslužben, 1 zagotavljam si. občiustvu, da bom vsa naročila izvršil vestno, točno in po nizkih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Bajt
230 8—8 Tržiska cesta it. 38.
Največja izbira je samo v
233 3—2
angleškem skladišču oblek*
čez 3000 kom. jesenske in zimske obleke za go- j spode in dečke od 10 K višje, čez 1000 kom. j površnikov in raglanov od 12 K višje, čez 3000 j pelerin od 8 K višje, čez 15.000 kom. najnovejše konfekcije za dame in deklice, kakor jopice, pa-letoti, mantilije, pelerine, kostumi, krila in bluze, čez 2000 kom. oblek za otroke od 4 K višje.
Odjemalci na debelo dobijo znaten popust in lieer:
Jesenske in zimske jopice od K 4"— Plišaste jopice od K 10'— Double pelerine ali lodnaste od K 6 40 -— Klobuki za dečke, črni ali lodnasti tucat K 18 — Isti za gospode tucat K 24— Plišasti klobuki vseh barv 1 tucat K 60*—
O. Bernatovič
§ Od c. kr. namestaistva oblastveno
dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarlfov
L. Jandl
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc.
DopoSljite nam torej takoj franko vaše tovorne listine ietošnjegi leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 52—47
P
Prosi »o izrezuti in »hranitii
Tri leta pismenega jamstva I
1
Nikdar več v življenja
se Vam nudi priložnost da kupite za smešno ceno
K 8'- mesto K18'-
krasno pristno
01 orla - srebrno anker-remon-toir-uro v
močnem, b gato graviranem po-hisju z dvojnatim pokrovom in natanko proučenem notranjem delu, ki teče natanko v 10 kamnjih. Z lepo verižico in obeskom K 10- 210 15-7
Edina razpoSiljatev po povzetju po
Ogrski industriji ur
UJbanJa (Ogrsko)
_Prool w iww>ti in »hr.njti.
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
HtncčHi posojilnici
v Ljubljani
(nasproti Figovca:: t iaitni hiši:: Dunajska ceita.)
Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalec in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge se obrezujejo po *y|0.
nV kmečki posojilnici je naloženo II že nad 15 milijonov kron.   ::  II .
Rezervni zaklad čez 800.000 kron.
Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 3000 članov.
Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 40 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—24 1
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih  zavodov kot gotov denar. |
Neuthorgasse 6 240-1 išče za kranjsko okrožje zanesljivega, v trgovskih razmerah popolnoma poučenega
zastopnika.
Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega življenja in priporočili na tajniitvo društva „Vindobona", Dunaj I, Nenthorgasie 6.
•r> kg, novega oskubenega K 960, boljše K 12—, belo, mehko oskubljeno K 18 — do K 24—, snežno-belo, oskubljeno.K 30-— do K 36*— Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj če se povrnejo poštni stroški. 224 G—4
BtnediKt Sacbstl, £ob<s 371 pri pizajn, tm
§ naznanilo In priporočilo, g
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu v mestu kakor tudi na deželi, da sem prevzel z dnem 1. oktobrom 1.1. „
gostilno pri »Trlglauu"
^^^^=. v Kron ju.
(36)      Ker imam veliko zalogo vina, je naravno, da bodem točil le fina, Og\ J 4       pristna, domača vina, kakor tudi priznano vedno sveže pivo.       j 4 C*c*      Ob vsakem času se bodo dobivala topla ln mrzla ukusna edila. 4f4f
Za dobro postrežbo kakor tudi za nizke cene sem in bodem vedno skrbel, zategadelj upam, da si bodem kot dolgoletni gostilničar pridobil tudi na svojem novem mestu obilo cenj. obiskovalcev,   -ii-.fii-n-    Za mnogobrojni poset se najuljudneje priporoča
231 3—3
Fran Rožič, gostilničar.
j Tordka Rooss u Kranju		
1	kupuje večjo množino štora, želoda, jabolk, fižola, krompirja, kakor tudi drugih dež. pridelkov	1
	po najiiišjih cenah. 232 8-2 !	
r--
i   Lekarniško naznanilo. v
Dovoljujem si p. n. si. občinstvu uljudno naznaniti, da sem x dnom I. oktobra tm I. kupim potom pravice!
Majrrjevo lekarno
„Prl zlatem jelena"
na Marijinem trgu r LJUBLJANI.
Upam, da mi bo slav. občinatvo kot večletnemu notrudniku te lekarne dosedanje zaupanje ohranilo tudi za prihodnje ter se priporočam za nadaljno blagohotno naklonjenost in beležim z odi. spoštovanjem
Mag. pnarm. Rlhard Sninik
lekarnar.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1909.
240 3-1
39
M/E
21
0677
::     Našim rodbinam priporočamo
KolinsKo ciKorijo!
Za eno krono
dobita takoj gosposko, damskoall deško
■ VI
Da upeljeinojnašo tvrdko, kakor tudi [naše gosposke, Jamske in deške ure lor biser« vseh vrst v vseh krogih civiliziranega sveta, pošljemo na vsakega, ki pošlje K I* za stroške (tudi v znamkah), elegantno verižico, kakor tudi navodilo, kako dobiti zastonj uro.
204 10—7
Piail« tako| na
Ogrsko Industrijo ur
Ujbanya št. 142 (Ogrsko).
Zlite svetinje: Berlin, Pariz, V« itd.
Naboljše kosmetlčno
ZObOčistilno ^ sredstvo
Jzdelovatelj
0. Seydt
ana, Spita/.-Str'far- "A 7
Na debelo in drobno!
jolsH« potrebščin«
vseh vrst priporoča po najnižjih cenah galanterijska in modna trgovina 242 13-14
Anton Adamič
KRANJ s GlavniJrg.<
Posebno ugodne oene s       za dijake!
Klobuke, čepice, srajce, kravate, ovratnike, zapestnice, naramnice, nogavice, iepne robce, glavnike, denarnice, mila in drugo toaletno blago, krtače, torbice i. t. d.
Telovadni čevlji v veliki izberil
Cene znatno nizke! :: Postrežba točna in solidna!
Ha debelo In drobno 1 ■■■■■■■■
uuuuuuuuuu
■  ■   Električna gonilna alla.   ■ aj
ToVarna oljnatih ban/, la|a in firneža
Brata Cberl3
crkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
f IsklllMI Miklošičeve ulice 6, tj H V ij OMB nasproti hot.,Union«
ki
ustanovljeno 1842.
8—6
Telefon 154.
Loterijska srečka dne 2. oktobra 1.1.
Gradec    45   02   70   78 1
Y Newyork
Jul Ameriko
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOr 11 211   52 6
Samo 6 dni
vozijo francoski brzoparniki La Provenee, La Savoie, La Lorraino in La Tonraine iz
Havre v Newyork. = Najkrajša črta. ===== Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska c. 18, nasproti znane gostiln* ,pri Figovor.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
10 52-34
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča tvoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
58 42- 37
■ i ■ i i
Najmiiejše milo za kolo :: kakor tudi za pege. ::
!>«>•»! "V-«»    «o pOV.Ud.
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,   uradniških uniform,
salonskih, turistovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila se Izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno tur se sprejemajo popravila.
Specijalist v izdel j vanju (rakov in salonskih sukeoj',
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela. natančno po meri in izbranem kroju ter po želj i naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obl eke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo st alen naročnik. 88 62 ^31
Rudolf Rus
nrar v Kranju
fcW~   poleg lekarne.
Velika naloga vsakovrstnih ar, zlatnine in nrebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno in oeno. Najnižje oene. Priznano dobro blago.
Ustanovljeno teti 1885.
Martinova cesta 20 O   Catlff Martinova cesta 20
Postajališče električne cestne eaPSiSOSeS       železnice pri sentpeterski cerkvi. 126—11
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. uradnikov.
Bogata zaloga pohištva vsake vrste ¥ vseh oenah. Ogledala, slike v vseh
»elikostih.
Popolna oprava za rile. Špeoljallteta: Gostilniški stoli.
Pohlit¥0 Iz železa, otroške postelje In vozički   po vsaki oenj.
Modrool It žična-tega omrežja, afrl-fantke trave ali žima, prva vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 gld, naprej. Dlran z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
rini
la iObo\: postelja? nočna omarica, o-mhaina min, obešalnik, miza, stenski ogledalo.
i
Speoljalltete v nevestinih Mah. Veliki prostori, prh tlično In t I. nad»
stropju. čudovito poceni /a hotele, vile in ta letovišča 62 gld.
D-C
60
102897
00
15
■ ■ B	■ ■ ■	
POZOR!    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!		
■ ■ ■	Slavnemu  občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina	B ■ Bi
■ ■		B ■
■ ■ ■		1 B B B
J rane Soüvan, sin - CJubljana v stari SoAvanovi hiši na jffestnem trg« št. 22.		
■ m m i	80 43—32	
S. Rcnisch
Zobozdravolškl aIa1!a obotebnlškl :: »M/IJG
dr. ÖWard Globok
▼ Kranju      220 52—5 e slavnemu občinstvu na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
JOS. WEHL
J. Spreitzerjev naslednik'
LJUBLJANA,
Slomikove   ulioe   At. 4.
stavDeao - pmetao li koistrokcljsko klloCaviiearstro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvorn, obmejno omrežje, vetna vrata, balkoni, verande, stolpne križe; štedilnike 1.1, d.
Špecijaliteta: 76 62-10
valjični zastori (Rollbalken).
-i
2 o Z
«0 mm
= 3
it
>
s >
15
Zaloga vsakovrstnega
® lesenega, železnega ® >ša tn poblazinjenega pohištva
l f Ljubljani, v Kolizeju. oa Marije Terezije cesti §111
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljna peri«.
1 kg livega puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h ; polbeloga 2 K 80 h j belega 4 K; belega, puhanega 6 K 10 h ; 1 kg vele li nega, snežnobe-lega puljenega 6 K 40 h, 8 K; 1 kg puhu, sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši pisni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Izgoiovljcoe postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga. 116 cm Široka, v dvema glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 68 cm lirok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 1(> K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zglavnice 3 K, 3 K 50 b, 4 K. Kazpo«iljanje po povzetju od J 2 K naprej franko. Dovoljeno je vzpti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar.
S. Benisch, Deschenitz št. 758, Češki les
(Böhmerwald). — Ceniki zastonj in franko. 224 15 —7
i Amerikanski
ZObjC se izdelujejo vsako
O
od pol 9. do 1. ure pop. v Kl*3JlJlI
v hiši trgovca R. & E. ROOSS-a v I. nadstropju v zobotehnlčnem atelijeju
Oton Scydl.
Zlato na obroke!
Vsakdo, kdor pošlje K 14.—, dobi takoj krasno, pristno c Plaque »-zlato uro, dvojno krito, s petletno garancijo in 14 karatno zlato verižico moderne fasone, 66 gramov težko, uradno puncirano ra K 150*— na obroke po mojih ugodnih pogojih. Samo K 5'— mese.-no za gospode in dame. Prvi znesek se tudi lahko povzame.
Ogrska iadastrija ur
Ujbanya (Ogrsko) št. 142. 20510 s
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna »sklada ianaia:
(92.
0
brez odbitka 'rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V4V0 ali z IVo amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
Denarni promet ▼ letu leost
ii
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. izvzemšl
nedelje in praznike.
Poštno-branilnični račun centrale fit. 45.8G7.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Trgovko obvestilo.
Čast nam je s tem naznaniti, da smo svojo pivovarno, ki smo jo od leta 1854 pod imenom G. AUERJEVIH DEDIČEV v Ljubljani vodili, prodali deln. dražbi pivovarne „UNION".
Zahvaljujemo se svojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem za nam dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, da bi isto ohranili tudi novemu podjetju.
G. Auerjevi dediči.
Čast nam je s tem naznaniti, da smo svojo pivovarno, ki smo jo od leta 1864 pod imenom I. KOSLER IN DRUG v Spodnji Šiški vodili, prodali deln. družbi pivovarne ,.UNION".
Zahvaljujemo se svojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem za nam dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, da bi isto ohranili tudi novemu podjetju.
I. Košler in drug.
Čast mi je s tem naznaniti, da sem svojo pivovarno, ki sem jo od leta 1849 pod imenom I. PERLES v LJubljani vodil, prodal deln. družbi pivovarne „UNION".
Zahvaljujem se svojim p. n. odjemalcem in trgovskim prijateljem za meni dosedaj izkazano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, da bi isto ohranili tndi novemu podjetju.
I. Perleš.
Z ozirom na predstoječe trgovsko obvestilo si usoja podpisana družba naznaniti, da je dne I. oktobra t- 1. kupila sledeče pivovarne
6. Auerjevi dediči v Ljubljani
I,
Eesler in drug v Spodnji Šiški L Perles v Ljubljani
in da bo iste v večjem obsegu pod imenom
Delnica dražba piMarae
Union
€6
dalje vodila.
Potrudila se bo svoje p. n. odjemalce vedno in v vsakem oziru v popolno zadovoljoost po-streči in jih prosi, da ji ohranijo isto zaupanje, ki so je imeli do zgoraj imenovanih tvrdk.
188
bdaja koniardj «€lwon]ca».
Odgovorni uradnik Lavoilav Miku i,
UrfuiM in ti*>k Iv. Pr. Uwprata * Kranju
9285