Poštnina plačana v gotovini.
itm
PRELdmC
X
\
V
s
v
\
v \\
Vs
I
I
■• *
I
i ' i
\» v 11
V.'
/ / > / * ' /
///A < t
li' t / S V
////
- SV O ' /	^
> vv	______' >
JUNIJ 1936.
Uredništvo in uprava: Redakcijski odbor, Sokolski dom. * Rokopisi se ne vračajo. Mladi Prekmiirec izhaja med šolskim letom vsakega 15. v mesecu. * Izdaja ga Sokolsko društvo Murska Sobota. - Odgovorni urednik dr. Vadnal Ludvik. Tisk Prekmurske Tiskarne, za tiskarno odgovoren Hahn Izidor, Murska Sobota.
MLADI PREKMUREC
MURSKA SOBOTA, sredi junija 1936.
V	teh časih ko preplavljajo naš knižni trg in našo javnost različni literarni, družinski in politični mesečniki, tedniki, dnevniki in drugi listi, je dijaški odsek Sokolskega društva Murska Sobota sklenil izdajati svoj mesečnik. Ni pa sklenil tega zato, da bi tekmoval z drugimi izdajami, se postavljal z njim v javnosti, ali da ni si v teh težkih časih skušal ustvariti vir (čeprav minimalnih) dohodkov — ampak iz ljubezni do te naše malo poznane zemlje >'n njenega skromnega življa.
„MLADI PREKMUREC" naj bi bil napreden list, vodnik in glasnik mladih Prekmurcev; list, ki bi kazal bratom onstran Mure našo ožjo domovino in duševne plodove sinov, ki so vzrasli iz njenih razoranih tal. Kazal in dvigal naj bi prekmurski narodni zaklad, obenem pa služil mladini in odraslim, ki bi se zanj zanimali kot poljudno čtivo ob prostih urah.
Zaraditega pa naj bi sodelovali pri tem listu razen mladih tudi odrasli Pre^murci kakor tudi mladi in odrasli bratje preko Mure, ki ljubijo to našo zemljo.
V	tej nadi in s prošnjo, da čitatelj blagohotno oprosti začetne nedostatke te številke, naj Najvišji blagoslovi „MLADEGA PREKMURCA" na začetku svoje poti.
Uredništvo in uprava.
š.
MI SMO . .
Mi smo kakor mlada žita, ki iz zemlje te so vzklila, in ki zrnje plemito žalijo bodo vsa rodila.
Mi smo kakor ptica sokol, ki v višave pota išče
in ki smelo zre v daljave v mrki luči plameneče . . .
F.
Življenje .
Pomladni večer je.
Sredi dolge predmestne ulice v zatohli izbi ždi mati s petero dece. Janči, Ilonka, Ivan, Marica, Franček. Suha, bleda lica so obrnjena proti durim, ko da bi zdaj, zdaj moral vstopiti nekdo . . .
V izbi je že gosti mrak ali mati nima v shrambi petroleja, da bi vžgala svetiljko. Tudi v štedilniku ni več ognja, ki bi vsaj motno svetil ... Že dolgo je od tega, kar je umrl mož in od tedaj se je beda še bolj razpasla.
Ta večer je družina brez kruha in mati hrani samo še par dinarjev za najhujše . . . Vsi so zatopljeni v trudne misli in nobeden si ne upa dramiti moreče tišine. Kakor izklesani iz kamna sede.
Ali naenkrat se vzdrami Ivan, tretji po starosti, visok, koščen in vpraša mater: „Res nimamo več kruha?" Ostali prisluhnejo, mati pa se vzravna, ko da bi ji kdo zasadil nož v srce in skoraj boječe odgovori: „Ne!" Bolestno se trga ta beseda iz materinega srca in pada v srca petera dece.
Toda mogoče bo jutri kaj, si misli deca, ki klone lačna na trda ležišča. Mati pa tiho plaka, plaka ...	4
Zunaj že sanja zvezdnata noč.
Š. Aran :
PESEM
V večeru prišla je. — Z vedrim licem kot otrok in me z nageljni belimi, krvavordečimi oviia.
Takrat sem ji videl v srce.
RAZŠIRJAJTE „M LAP EGA PREKMURCA" !
DELUJTE ZA RAZVOJ PREKMURJA!
Tiliomir Ravninski:
Večerne pesmi.
i.
Krvava zarja se potaplja v mrak. S tihih poljan prinaša lahen veter vonj cvetlic, ki me opaja, da mi je tako zelo lepo.
Hodim sredi polja in v mislih poljubljam stasite jagnede ob poteh, ki ko zakleti sanjajo in odpevajo moji duši. Kako neizmerno jih ljubim!
2.
Rosa se je prikradla na zelene bilke in mrak se je zgostil.
V meni je vstalo neznano čustvo, da bi zapel tem mojim jagnedom, zapel pesem visoko vsemu kar je krog mene ... Ali kaj, ko mi vpija pogled ta dia-mantnobleščeča se rosa in mi je, ko da bi gledal solze, solze, ki iščejo v mojo dušo.
Trgam si ta bolestni privid iz misli in tavam v večer.
3.
Kako je mnogih sladkosti prekipevajoče vzdušje. In brezkončne dalje so polne lepih skrivnosti!
Drevje v gaju lahno šelesti in zvezde, ki se prižigajo na nebu, svetijo nekam v globino . . .
Sanjam o daljni sreči fn moje srce poje dehtečo pesem mladoletja . ..
T. R.=	V VEČERU OB MURI...
Mrak pada, lega na zemljo. Skrivnostno pesem Mura mi šumlja -otožno, ki je kot vzdih ... spev srca poljanam, ki v mraku mro.
Ob bregu verer ločje pozibava in v daljavi mlinsko tam kolo udarja zamolklo, trdo. — Zvezd vztrepetava na nebu mi nešteto, ko da razsvetliti hotele bi temo, ki vse ovija.
Zamaknjen in ves tih strmim v večer in prisluškujem pesmi Mure ... Povsod je tema ... Zvezde le bleste na nebu zlate. — V duši moji je svetlo . . .
Od Šparašovoga Števeka.
Sparašov Stevek je ednok zagledno, ka njuva grujška v stebli lujknjo ma. Včasi je bio polek i da je segno v luknjo, je ošlatao mlade ftiče. Gda je pa ščeu ftiče vo zeti, je nej mogao, ar je bijla lujknja premala. Ide zato v hižo i vzeme očin nož, ka bi lujknjo vo zrezao. Ali nož njemi je vujšao iz roke i ostao v lujknji. Stevek se je zosagao, ar je znao ka de pa bit, zato je skleno, ka odide po svejti.
So je i veselo fujčkao, gda je zagledno čarno oblečene lidij, šteri so mrtveca nesli. Gda so tej čiili, ka on tak lušno fujčka, so ga zgrabili i dobro nabili. „Gda takše srečaš, moreš se jokati i Boga moliti", so njemi pravli i odišli dale.
Naednok je zagledno pred sebov lipo opletena kola, na šteri so se gostii-vančarje pelali. I včasi si je zmislo na sprevod i začao je milo jokati. Gda so ga tej čuli, so mislili, ka se z njij norca dela i so ga dobro namlatili njemi pravli : „Ci takše srečaš, moreš se djufkati i plesati."
Stevek je pa šo dale i srečao je mesara, šteri je dosta svinj gnao. Števek je začao djufkati i plesati tak, ka so se svinje vse razbežale. Mesar ga je tudi dobro nabio i njemi pravo : „Gda boš kaj takšega vido, te moreš praviti: „Bog daj z ednoga dva !"
Stevek je dale šo i prišao je do eni moškov, šteri so pšenico pleli. Gda je do nji prišao, njim je pravo : „Bog daj z ednoga dva!" Tudi tej so ga prijali i dobro načesali, tak ka njim je komaj vujšao. On je vido ka tak dale nejde i zato je odišao služit.
Titan Dioniz :
Bilo je davno . . .
V	onom vremeni, gda je ešče voda na brege tekla, je nastanola ta fabula.
Minolo je že par let od toga i pozabila se je. Zato, da nebi zčista pozabili
na njo, jo ščem jas nakratci doli popisati.
V	bližini Kiipšinec (gviišno v Borejci) je živo ednok eden jalen cigan, šteri se je ne mogao navčiti, kak se trbe križati. Vnogo, vnogo časa je zapravo pop na njega, ka njemi je tolmačo, kak more praviti, da se križa. — Vu imeni Boga, oče, sina i duha svetoga Amen.
Ali vse to je cigani nika ne pomagalo, vsigdar je edno ali to drugo vonihao.
Na slednje njemi je pop obečao eden žakel pšenice či se dobro navči. — Nej je minolo niti dva, tri dni, že se je navčo, zato je pravo cigan svojem i sine: „Moje dete, hodi esi, meni je pop obečao en žakel pšenice, či se navčim križati, zato ka že znam, vzemi žakel i nesi ga k popi". — Za dobre dve vori sta že tam bila i cigan je sklonckao i notri se naklono etak erkoč : „Gospon plebanuš,
že se znam križati". No pa, naj čujern ! Vu imeni Boga, oče i duha svetoga Amen. Zato, ka je sina von nihao ga je pitao : „Gde je pa sin zaostao ?" Cigan si je malo mislo i pravo je : „Tam vone pred dveranii z-žaklom čaka, gospon duhovni oča".
Tak je cigan pa srečno prišao do stroška, kruha, jela !
I srečno se je vrno domo.
Deškovič Milan :
Nekaj o filateliji.
(Po V. Trbarič : »Mladi filatelista".)
Beseda „Filate!ija" ni našega izvora, temveč je sestavljena iz grške besede „philos", kar znači ljubitelja, prijatelja in „atelos", kar pa znači svobodno od plačevanja takse. Drugi narodi imajo svoja posebna imena za ta naziv n. pr. : Francozi „Timbrologie", Nemci „Briefmarkeiiktind", toda mednarodna beseda je ostala „Filatelija".
Vsled tega se imenujejo vsi zbiralci poštnih znamk filatelisti.
Z zbiranjem poštnih znamk se bavijo razni ljudje, med njimi tudi kronane glave. Zbirka pokojnega angleškega kralja Jurija V. zavzema prvo mesto na svetu glede množine znamk in mejenosti. Z zbiranjem znamk se bavi tudi sedanji angleški kralj Edvard VIII., romunski kralj Karol, sv. oče Pij XI. in še mnogi drugi revni in bogati zbiratelji.
Znamka sama na sebi kaže zbiralcu: urejenost države, je li kraljevina ali republika, vladarja oziroma predsednika države, denarno vrednost (valuto), pisavo, geografijo, arhitekturo, v zadnjem času tudi razvijanje športa (n. pr.: serija nemških znamk, izdana za IV. zimsko olipijado v Oa-Pa).
Radi tega je filatelija bolj nauk kot pa šport. Napolnjuje učencem znanje v šoli, starejšim zbiralcem pa nudi odmor po napornem vsakdanjem delu. Vsaka lepo urejena zbirka prinaša korist zbiralcu, zato ni treba nikdar žalovati za denarjem, izdanim za lepo zbirko.
ZAPISKI
Vilko Novak: Izbor prekmurske književnosti.
Naš rojak, ki je priredil to knjižico, nam v uvodu poda najvažnejše značilnosti našega narečja, nakar nas vodi skozi našo literaturo preteklih dveh stoletij in nam prikaže nje glasnike. Ob koncu so še opombe, majhen tolmač naših izrazov in vprašanja ter naloge za šolo. Knjižica je velike vrednosti za nas Prekmurce,
zato naj vsak zaveden Prekmurec in ljubitelj prekmurske zemlje seže po njej. Založila jo je družba sv. Mohorja in stane broš. za ude 9 Din, za neude 12 Din; vezana za ude 18 Din in za neude 24 Din.
18. junija t. 1. je umrl v Moskvi eden izmed največjih pisateljev ruske moderne, znameniti književnik Maksim Oorkij, s pravim imenom A. M. Peskov.
Rodil se je 14. marca 1. 1868 in življenje mu je potekalo zelo burno.
Njegova dela so prevedena v mnoge svetovne jezike. Tudi v slovenščino imamo prevedenih mnogo njegovih del, (n. pr. „Mati", „Troje ljudi" in dr.).
Ž njim je izgubila Rusija svojega velikega književnika, ki je užival svetoven sloves.
Ob priliki naraščajskega dneva v Ptuju, je poleg naraščajnikov iz Ptuja, Varaždina, Cakovca, Maribora in Središča nastopil tudi naraščaj Sok. društva Murska Sobota v ostri lahkoatletski borbi. Najlepši uspeh so dosegli v teku na 100 m, kjer je nar. Debelak I. zasedel skupno z enim nar. iz Ptuja prvo mesto. Uspešno so nastopili tudi v skoku v daljino (Debelak I.) in v skoku v višino (Kološa J.), kjer so si priborili tretje mesto.
Dne 7. junija t. 1. so se udeležili naraščajniki istega društva tudi župnih tekem v Mariboru. Tekmovali so v prostih vajah, na drogu, krogih, metanju žoge s pentljo, skoku v višino, skoku čez kozo in teku na 100 m. Izmed petih vrst, ki so tekmovale v tem oddelku, so dosegli I. mesto. V tej skupini je postal župni prvak Debelak I. Posebno so se izkazali v teku na 100 m in metanje žoge s pentljo, kjer je večina dosegla 100 točk.
POGOVORI
T. France. Črtica „Umrl je..." potem pesem „Moja mati", (ki je vsebinsko nejasna) in oni drugi dve — ni zrelo za tisk. Edino boljše delo je „Remenka", ki pa spada v velikonočno številko. V vseh delih ti dela preglavice dikcija in slovnica. Treba ti je še mnogo vaj. Toda le pridno na delo!
—A.— Vsebina je taka, da ni za naš list. Morda pa predrugačeno in opil-jeno pride le na vrsto.
Pozor!
Uredništvo »Mladega Prekmurca" razpisuje za prihodnje leto nagradni natečaj za naslovno stran lista. Format mora biti 25.5 cm x 17.5 cm in poslan uredništvu najpozneje do 1. septembra t. I.
Najboljša naslovna stran bo nagrajena.
Dioniz Titan :
Trije bratje.
(Što visiko leče, nisko spadne.)
Med našim preprostim prekmurskim narodom so razšurjene razločne pripovedke ino fabule. Tak si n. pl. ludstvo predstavla šarkana z rdečimi lačami i pla-vin kaputom. Razšurjene so tudi razločne pripovedke od strahotni, compernic ino razni vračni narasov. Tak tudi ščem jes pisati pripovedko od edne hasnovite tra-vine, štera je rejšila človoški žitek.
Ednok, jako, jako davno je živo bogat kmet, šteri je meo tri sine. Bio je že preči stari i da je ednok pozimi šou v varaš, se je trno sprehlado ino obolo. Beteg je hudi bio. Celo noč je ne mogao zaspati. V noči se njemi je pa senjalo, da se zvrači samo teda, či bode pio z-te nikše trave tej. Drugo iitro pravi svojo senjo sinom, ki so se včasi odločili, ka bodo šli tisti vračni naras iskat. Oča njim je dao na pot peneze ; potom si je vzeo vsaki svojega konja ino so odišli. Raz-nok so razišli na ednom bregi, gde so si dogučali, ka se tu pali srečajo, počakajo se i domo se vrnejo. — Starejšiva dva sta se jokala po neznanom logi, odkud včasi pridejo vucje i raztrgajo njima konje. Komaj sta se rejšila pred vukmi tak, ka sta gori na edno drevo splezila i čakala tam telko časa, dokeč so vucke nej odišli. Potom sta doli splezila z dreva i od velkoga straha sta nikam ne šla, nego na on breg, šteri je bil zgučani za sestanek.
Najmlajši sin, šteroga so za bedaka, norčeka meli je pa srečno prek prišao po logi. Pride na velki travnik, gde je zagledno edno hižo. Napoto se je proti njej. Pred njov je eden grozno velki pes lajao, šteri jo je stražo. Dečko njemi je vrgao falat kruha i napoto se v hižo. Pri okni je zagledno lepo deklino, štera si je česala svoje zlate vlase; zgrabo se je zanje i deklina ga je z vlasmi skozi na okno notri potegnola. Včasi ga je pitala, kak je mogao vujdti psovi ? On njej je vse povedao. Potom njemi je pravla, zato, ka si prekano psa, dobiš tisto ka iščeš i ešče nika več. Mati te devojke je nej bila doma. Že je sunce za gore zajšlo, gda je domo prišla. Hči je včasi vse natenko povedala svojoj materi. Mati, štera je ravno nabiralkinja vračnih narasov bila, je včasi prinesla tisto, štero je nuco i dala njemi je travo. On je pa samo na tisto mislo, ka dobi obri toga. Hči je k materi stopila, se malo zasmejala i nje nika pravla. Nato se je obrnola k potniki i pravla njemi je : „Ona si je Tebe zvolila za svojega."
Tak se je potom on z zaročnicov povrno nazaj k-svojemi domi. Na tistom določenom bregi so ga čakali bratje, ki so se jako čiidiivali nad njegovim uspehom.
Oča je z pomočjov vračnoga narasa ozdravo, sin se je pa oženo z svojov devojkov, z šterov sta dugo let blajženo živeta, i znabiti ešče i zda živeta, či sta ne mrla?
—: UGANKE :
P. K.	Posetnice
Lukrač Jan
Vič
Kaj je po poklicu ta gospod ?
Mina Cilar
Kaj je po poklicu ta gospa?
Ana Perko
Mica Ket
Kaj je ta gospa ?
Kaj je last te gospe?
Č. A.	ZLOGOVNICA
Sestavi iz naslednjih slogov: bar, če, če, da, i, i, ja, ju, la, lo, o, pi, ra, ran, rel, ru, si, ta, u, van, vo, va — enajst besed, ki pomenijo :
1.)	pogorje v Švici	5.)	opojna pijača	9.) vojaški oddelek
2.)	ptič	6.)	otok	10.) reka v Južni Srbiji
3.)	moč	7.) planet	11.) del obraza
4.)	moško krstno ime	8.)	izkopnina (obče)
Začetne črke besed, če jih postaviš pravilno eno pod drugo, ti dado ime slovenskega pripovednika.
w
Darujte za tiskovni sklad „ MLADEGA PREKMURCA"!