platana v gotovini Dinamo : Proleter Z- 8 : 0 (2 : 0) Zagreb, 2. dec. V nadmočni igri je Dinamo visoko porazil Proleterja iz Zrenjanina, ki sploh ni prišel pred vrata Dinama. Gole so dali Senčar v 10., 60., 63. in 72., Cimer-mančič v 75. in 84., Benko v 85. minuti in Čikoš v 4. minuti avtogol Pred 5000 gledalci je sodil Zečevič V moštvu Dinama sta se posebno odlikovala Cimermančič in Senčar Metalac : Crv. zvezda 0:2 (0:1) Beograd, 2. dec. V pravcati ekshibicijski igri je danes Crvena zvezda zasluženo premagala nedoraslega nasprotnika. Metalac se je sicer odločno branil, toda bil je brez moči. Gole so dali Duh v 35., Tomaševič v 53. in 72., Zlatkovič v 61. in Jezer-kič v 80. minuti. Pred 20.000 gledalci je sodil Petrič. V moštvu Crvene zvezde se je posebno odlikoval Di~ skič, najboljši v moštvu Metalca pa je bil Pilko. Hajduk : Proleter 0 : 0 Split, 2. dec. Proleter iz Osijeka je danes ponovil nedeljski podvig Veleža iz Mostarja na tekmi z za grebškim Dinamom. Na igrišči: Hajduka je pred 4.500 gledalci nastopil proti Hajduku. Nihče si ni niti mislil, da se bo ta tekma med tako neenakim nasprotnikom končala neodločeno. Toda zgodilo st je, da je Proleter kljub podaljšku dvakrat 15 minut ostal neporažen in se je tekma končala brez gola V vsej tekmi razen zadnjih 15 minut je bila igra enakovredna tako da je bilo tudi stanje kotov 6:6 _ , Le zadnjih 15 min. je bil Hajduk | je nadvladala popolni gospodar na terenu. Če- • minutah je 1 prav je imel v tem času več priložnosti za dosego gola, mu požrtvovalna obramba Proleterja, k je igrala borbeno, požrtvovalno z veliko volje do zmage, tega n dopustila. Idajduk ni igral slabo ii lahko rečemo, da je pokazal eni tvojih lepših iger. Tekma je bila ves čas napeta. Bilo je mnogo razburljivih prizorov pred enim ir pred drugim golom, zlasti pa pred golom Proleterja, kjer je pogosti prišlo do gneče, toda mladi vrata■ Kezdi je odlično obranil tudi zelo nevarne strele. Proleter je z dolgimi žogami mnogo hitreje osvajal teren, kakor Hajduk, ki j< igral v kratkih pasovih, včasih celo nazaj, kar je Osiječanom omogočalo uspešno obrambo. Hajdukovi napadi so se razvijali na odlični obrambi gostov. V moštvu Proleterja se je odlikovala vsa obramba, v napadu pa še vedno odlični Rupnik, ki je s strelom iz daljave 17 metrov v prečko izvedel najlepši strel te tekme. Hajduk je nastopil s popolnim moštvom, le v golu je bil rezervn vratar Vulič. V moštvu Hajduki sta se odlikovala Kroketa in Kat nič. Žreb je bil naklonjen Hajduku. Zvonko BarišR Vojvodine toda po uspešni obrambi se je položaj popolnoma spremenil in je od tu dalje Vojvodina stalno ogražaia vrata Partizana. Gole so dali Zlatarevič avtogol v 5. minuti in Sereš v 14. minuti. Na polovici prvega polčasa je sodnik na intervencijo stranskih sodnikov zaradi11 ugovarjanja izključil Bobelca, kar je ' zelo vplivalo na nadaljnjo igro Partizana. V moštvu Vojvodine se je posebno odlikoval Milovanovič, v moštvu Partizana pa je bil najboljši vratar Human, ki je večkrat uspešno interveniral. hm Partizan : Vojvodina 0 : 2 (0 : 2) Beograd, 2. dec. Na stadionu Partizana je danes pred 20.000 gledalci Partizan izgubil tekmo proti Vojvodini z rezultatom 0:2 (0:2). Vojvodina je danes prijetno presenetila. To, kar je pokazala v 90. minutah igre, Ljubljana, 2. dec. Današnja nogometna tekma med članom hrvatske republiške lige in kombiniranim moštvom Odreda je privabila n Stadion okrog 2000 gledalcev. Sodniku Makovcu sta se predstavili moštvi v naslednji postavi: Pula: Grgurovič, Buljan, Mutkovii, Rihtar, Smoljica, Kiras, Raje, Gerbas, Šoštarič, Družina, Vlah. Odred: Belcer, Pelicon, Piskar, Berginc, Smolej, Elzner, Kroupa, Razbor-nik, Hočevar, Hacler, Potočnik. Kakor je razvidno že iz rezultata, je imela tekma dva različna polčasa. V prvem so igralci Odreda z boljšo in hitrejšo igro ter dobrim in točnim podajanjem močno ogražali vrata gostov ter dosegli štiri učinkovite gole. Že v četrti minuti je Razbornik dosegel prvi gol z ostrim strelom pod prečko. V se-| demnajsti minuti je Hočevar povišal na zasluži vso pohvalo. Povsem j 2:0. V 31. min. je dosegel Kroupa tret-Partizana. V prvih j ji gol za Odred. Štiri minute pred kon-Partizan oblegal gol 1 cem polčasa je Hacler dosegel četrti gol. V drugem delu igre je moštvo Odreda sicer še vedno prevladovalo, ter bilo stalno v premoči, vendar pa je igralo neresno ter vse preveč zadrževalo žogo in kombiniralo celo v kazenskem prostoru. V 22. min. so gostje znižali na 4:1 po nepazljivosti Odrcdove obrambe. V 35. min. je Kroupa postavil končni rezultat 5:1. Gostje so bili sicer borbeni, vendar pa niso pokazali dovolj tehničnega znanja, da bi se lahko uspešno upirali moštvu Odreda. Najboljša sta bila desni branilec Buljan in vrarar Grgurovič. V moštvu Odreda je bil dober Belcer kot vratar in desni branilec Pelicon, v napadu pa Hočevar in Hacler. Koti 7:4 za Odred. Šibenik : Zagreb 2:0 (0:0) Zagreb, 2. dec. Današnja kvalifikacijska tekma za vstop v II. zvezno ligo med Šibenikom in Zagrebom se je končala z zmago Šibenika 2:0 (0:0) Šibenik je bil boljši in je njegova zmaga povsem zaslužena. Zagreb je igral precej surovo in je moral sodnik Petrič izključiti igralca. Šanteka. Gole sta dala Tedling v E . X1 .. . Danes je bilo v Zagrebu državno prvenstvo v sabljanju. V meču moštvo Krima osvojilo 3. mesto. - Na sliki sta Krhnova mladinca, Grahor Andrej in Baunigarten Jure Pokalno prvenstvo Slovenije v košarki A C l- f Ljubljana, 2. dec. Včeraj se je priče: na Taboru v Ljubljani pokalni turnir za prvenstvo Slovenije v košarki, katerega se je udeležilo 10 najboljših slovenskih košarkarskih ekip. Posamezne borbe so bile živahne, zanimive in bor. bene, vse pa so pokazale, da je Slovenska košarka zelo napredovala, Vse ekipe so prišle na to tekmovanje kar dobro pripravljene, tako da je revija najboljših slovenskih košarkarskih ekip , , • tv'„;xIpokazala, da se Slovenci v tej panogi lahko kosamo z vsem, moštvi v ostalih Razgovor našega dopisnika s predsednikom FZS, ministrom Z. Poličem v 16. min. Tekmi je prisostvovalo 1500 gledalcev. S to zmago se je Šibenik kvalificiral za nadaljne tekmovanje za vstop v drugo zvezno ligo Kerhin Krim : Gregorčič 6:3 (5:3) Jesenice, 2. dec. Danes sta se na igrišču Gregorčiča srečala v prijateljski no- -.4 : « »» 1 , ; T," ; VV« ; -r T inhliovio ir* r1 l~t- republikah. Prvaka smo dobili šele danes po zadnji finalni tekmi in sicer sta_ se v finalu srečala, kakor smo predvidevali, ASK in Železničar. T0 je bila izvedo zanimiva tekma v kateri je pokazal ASK, da je trenutno boljši od gometni tekmi Krim iz Ljubljana m so- jsvoje,a Večne"a rivala Železničarja. S mači Gregorčič. Tekma se je končala z 'sX je--> .ciz _-:wr.v --■■-> rezultatom 6:3 (5:3). Tekma je bila živa j tem so Sl košarkarji ASK pnborUi in dokaj lepa, zlasti v prvem polčasu, | tretjič zaporedoma naslov pokalnega ko sta bili obe moštvi enakovredni, če- j prvaka in pokal darilo Košarkarske prav so imeli Krimovci 2 gola naskoka. —- Nedavna letna skupščina Telovadne zveze Jugoslavije je med najširšimi plastmi naših fizkalturnikov dala mnogo snovi za najrazličnejše diskusije in razmotrivanja. Mnogo, je bilo in je še vedno govora o najrazličnejših problemih, ki so v najtesnejši zvezi s telovadno organizacijo, dotikajo se pa tudi našega splošnega fizisulturnega življenja, odnosov med športom in telovadbo in siično. zaradi tega je dopisnik našega uredništva obiskal predsednika FZS, ministra Zorana Poliča, in mu v zvezi z omenjenimi problemi zadal nekaj vprašanj. Tako vprašanja kakor odgovore objavljamo v današnji številki. Telovadna organizacija je I jasno oceni! dosedanje delo organizacije, imela pretekli teden svojo skup- nakazal njene slabosti na eni strani in ■ ... cilj, ki ga ima v svojem bodočem delu ?cino. Kaj je po Vašem mnenju osnovni problem, ki ga je skupščina obravnavala? Prav gotovo je osnovni problem, kakšen naj bo bodoči razvoj organizacije za telesno vzgojo oz. točneje, kakšen je nien cilj. Problem seveda ni enostaven. L-esiti je treba vprašanje, kakšen smo-ter ima telovadna organizacija m ali $mo z njenim dosedanjim delom lahko zadovoljni. Pri tem ne smemo pozabiti, °2 je bila za delo takoj po osvoboditvi Rierodajna predvsem tradicija izpred v°jne io so glavno breme prevzeli predvsem strokovnjaki iz tistih časov. Tradicija v strokovno-tehničnem pogle-°u je bila seveda samo koristna. Ne smemo pa pozabiti, da naloga sokolske organizacije pred vojno ni bila samo strokovna, temveč da ji je bila namenjena tudi določena politična vloga. loces demokratizacije Sokola, ki se je pncel. v Sloveniji v ljubljanski sokolski (UP> in predvsem pri Sokolu L na Ta-v°ru’ ,Prav gotovo ni mogel v kratkem ^jSU’ ki je bil na razpolago do izbruha svetovne vojne, povsem razbiti tisto P° iticno vsebino dela v organizaciji, ki tv»l- mišljenje številnega dela član-va m ki danes prav gotovo predstav-J2 negativno tradicijo za novo telovad-da oro,an>zacijo. Posledica tega je bila. Se je ponekod pričela razvijati raz-va. 0 "ideološki vsebini telovadnega arija«, kakor da bi bilo lahko delo s.te>°.vadni organizaciji izven ali mimo P osnih naporov delovnih ljudi za iz Ve r1*0vsocializma. Ker se je s tem po _ ?5!2 še premajhna budnost oz. skrb j otmnih činiteljev na terenu za razvol t j. e!0 telovadne organizacije, napori t mi10"ik predanih vaditeljev niso °dui pričakovanih rezultatov. Lomaj minula skupščina telovadne or F mzacije je bila zato neobhodno po e!?na. Mnenja sem namreč, da je bil adnji čaSj organizacija podrobneje Pregovori o svojem delu, da obravnava ~ ce hoče jasno odrediti svoj namen način svoiega dela, vsebino svojih ni‘°g in predvsem seveda vlogo, ki jo td?r2 in na kakšen način naj jo odigra Pn nas. Obravnavati bi morala pomen m vlogo tradicij v njenem nadaljnjem ri1?.- razčleniti zdrave in negativne trajale, prve ;e treba močneje uveljaviti. .,u8e razbiti' OZ. odstraniti iz organiza-?1,e k°t ostanke negativne vloge, ki jo )e odigravalo Sokolstvo, v celoti vzeto. v poetičnem življenju naših narodov. Ali mislite, da je skupščina jasno odgovorila na ta vprašanja ‘n rešila najvažnejše probleme? £e izvzamem uvodni referat, ki je na drugi strani, ter se prvenstveno omejim na samo razpravo, ki pa je vendarle v mnogo večji meri odraz stanja v organizaciji in predvsem dokaz, kako so prisotni razumeli svojo nalogo in kako bodo delo opravili, potem moram priznati, da z rezultati skupščine nisem zadovoljen. Ne samo, da skupščina ni dovolj razčistila in opredelila osnovnih problemov, predvsem ni jasno postavila v čem -in kako misli vsebinsko spremeniti način svojega dela. Res je, da je dosti časa zavzela razprava o novem imenu organizacije in tudi to večkrat na nepravilen način, ker ni povezovala zahtevo po novem imenu z novo vsebino, ki jo mora vnesti organizacija v svoje delo in kako je treba to novo vsebino tudi praktično spraviti v življenje. Ali je morda dovolj, da je skupščina nficielno in po mojem globokem prepričanju tudi iskreno izvršila politični obračun s kakršnimkoli poizkusom uveljavljanja starih oblik dela, pa bilo s tem, da se je izrekla zoper obnovo imena Sokol, bodisi s tem, da je tudi v delu po komisijah mnogo razpravljala o sami strukturi organizacije in njeni narodno obrambni vlogi? Po mojem mnenju ni to dovolj. Skupščina mora v življenju telovadne organizacije predstavljati dejanski prelom v načinu in vsebini dela. In o tem je bilo mnogo premalo govora. V diskusiji sem postavi' vprašanje orodne telovadbe. S tem sem hotel načeti — po mojem prepričanju — enega najvažnejših problemov, ki se tičejo načina dela v telovadnih društvih Mislim, da nisem uspel, saj po zaključ kih sodeč, vzbuditi kaj več zanimanja za to. In vendar telovadna organizacija ne bo mogla mimo tega vprašanj, čc bo hotela izpolniti naloge, ki jih postavlja pred nio njeno no'-o ime. Morda ie to malo čudno postavljeno. Toda ime »Partizan« pomeni organizaciji njen program. In če hoče program izpolniti mora vedeti kako. In še, če je hotela organizacija novo ime, je prav gotovo hotela tudi določene spremembe v načinu svoiega dela. Novo ime pomeni uveljavljanje svetlih tradicij partizanstva v telovadni organizaciji. Predvsem mora partizanska tradicija prerasti vse druge tradicije, torej tudi sokolsko. Partizanska tradicija pa pomeni borbenost, pripravljenost na obrambo v vsakem primeru, predstavlja najgloblji patriotizem, kakršnega je lahko pokazal res samo borec zoper okupatorja in nosilca starega reda. Če hoče organizacija razvijati te tradicije, potem je gotovo mnogo premalo razpravljala o tem, kako . bo to izvršila in potem je tudi v stanju, ka-s kršno je ostalo na terenu po skupščini, mnogo premalo jamstva, da nas Čakajo bistvene spremembe v načinu in vsebini dela. Zato bo moral izvršni odbor organizacije še temeljito obravnavati probleme in nadoknaditi, kar je skupščina z nekoliko šibko ali celo nedosledno diskusijo zamudila. Posebno pa je dolžan to zaradi tega, ker ogromna večina državljanov, vsi tisti, ki. so se borili za novo Jugoslavijo, ne bi nikdar oprostili zlarabe enega najsvetlejših imen v tradiciji naših narodov. Čedalje več športnih in tudi telovadnih strokovnjakov izraža svoje negodovanje nad sistemom vadbe v telovadnih društvih. V tej zvezi se pojavlja vprašanje vloge tako imenovanih centralnih društev. Kakšno je Vaše mnenje o sistemu sedanje vadbe v telovadnih društvih in o vlogi centralnih društev? Glede prvega dela vprašanja sem mnenja, da bi moral biti to tudi glavni predmet razprave na skupščini. Kakor sem že dejal, je od vsebine dela, od načina vadbe odvisna vsa sprememba’, ki jo hočemo izvršiti. Najmočnejša tradicija iz dela sokolske organizacije so razen uspešnih množičnih telovadnih nastopov in dobrih akademij prav gotovo veliki, tudi V soboto in nedeljo na Taboru žensko prvenstvo FLRJ v odbojki V soboto m v nedeljo, to je S. in 9. decembra, bo v Ljubljani turnir štirih najboljših ženskih odbojkarskih ekip FLRJ. To bo obenem tudi finale, kjer bomo dokončno dobili novega državnega prvaka. Na tem tekmovanju bosta zastopala vzhodno skupino Spartak iz Subotice in Železničar iz Beograda, zahodno pa Železničar iz Ljubljane in Branik iz Maribora. Naslov prvaka brani ekipa Enotnosti iz Ljubljane. zveze Slovenije. V tej tekmi so za ASK igrali: Kristančič 20. Fugina 3, Šerbec I. 7, Šerbec II. 10, Skrjanc 14. Mravlje 4 Jezovšeik 0. Ogrin 2, Pertot 0, Lam. pič 5, Poljšak'o in Bizjak 0. Za Železničarja" pa: Vozelj 13, Amon 14, Vračko 0, Dvoržak 3, Feguš 4, Brdnik 0, Stepančič 2, Brumen 11, Radmilič 0, Tosic 5 Remic 7 in Bezek 0 Velik uspeh so dosegli tudi mladi košarkarji ljubljen, skega Triglava, ki so v soboto zvečer premagali ekipo slovenskega prvak-! mariborski Železničar, v nedeljo pa so nudili izreden odpor’ tudi drugi najboljši ekipi s slovenskega prvenstva, Braniku iz Maribora. Tako se je Tri- | C glav plasiral na 4. mesto, mariborski Branik pa na tretje. Ostale ekipe so izpadle že v predtekmovanju, vendar so. kakor smo že omenili, pokazale prav vse viden napredek. Skoda je, da, posamezne ekipe nimajo na razpolago zimskih dvoran.,-zaradi česar to njmo. vo delo v zimski sezoni popustilo. O posameznih ekipah, o samem turnirju in sodnikih pa se temo zaradi pomanjkanja prostora pogovorili v princ ni številki^ REZULTATI PRVENSTVA: Triglav : Železničar (C) 43:31 (51:17) Kučar : Domžale 34:31 (17:8) ASK : Železničar (G) 78:13 (31:8) Branil; : KaJf.r 47:15 : > Triglav : Železničar : Vo' i 71:44 (33:18) ASI-'. : Triglav 83:41 (44:29) Železničar 04) : Brcu.«.:* 74:33 (31:13) Branik : Triglav #3:38 (V.-.ZZ) ASK : Železničar (Lj) 85:5$ (35:2-3) Pravilne rešitve Eh. JP0EHF. §mr 1. partizan : Vojvodina 2 2. Hajduk : proleter O. x 3. Proleter Z. : Dinamo 2 4. C. zvezda : Metalac 1 i 5. Ataianta : Lazio 2 6. Bologna : Sampdoria x 7. Como : Novara x 8. Lucchese : Inter 5. Napol! : Palermo 10. Aiimira : Sturm 11. GAK : Wacker 12. Udincse : Pro Patria Šesto državno prvenstvo v odbojki n mMtmm mednarodni ■uspe. hi v orodni telovadbi. Ti uspehi so plod dolgoletne vadbe na orodju. Zaradi njih se je pomen orodja v splošni vadbi še potencial. Sokolska (kot verna kopija pa tudi orlovska) telovadba je bila zato predvsem orodna vadba. Le počasi so si drugačni pogledi utirali pot v sokolske telovadnice. Telovadba na orodju je prav gotovo najnapornejša in zahteva že za minimalne uspehe celega človeka. Ni pa vedno najkoristnejša. In kar je še posebno važno, onemogoča vsako pestrejšo vadbo, čim ie vadbeni sistem osredotočen na samo orodje. V tem ie tudi vzrok rezkih nasprotovanj med športi in telovadbo. ki so šla celo tako daleč, da so nastopale teorije, kako Sokolstvo s športom sploh ni združljivo. Na žalost smo to tradicijo prav po nepotrebnem uveljavili tudi v telovadni organizaciji po osvoboditvi. V tem je tudi ena njenih osnovnih slabosti. Orodna telovadba mora kot neupravičeno favoriziran element odločno izpasti iz splošne vadbe. Orodje mora biti v vadbeni uri. morda večkrat celo kot najvažnejši element Toda čim hočemo vzgajati specialiste na orodju, mora biti to prav tako v posebni grupi, sekciji ali klubu, kakor gojimo v njih športno plavanje, kolesarjenje, namizni tenis in podobno. Vadbena ura mora biti pestra, z vsemi tistimi prvinami, ki smo jih navajeni omenjati le kot šport, pa če nekdo še tako slabo nabija žogo, plava ali teče, ker ima s tem pač eiaj-Nadaljevanje na 2. strani Zagreb, 2. dec Danes je bilo v Zagrebu zaključeno šesto prvenstvo Jugoslavije v odbojki kate rega si je pa to pot priborila ekipa Crvene zvezde iz Beograda katero pred tekmovanjem ni nihče smatral za favorita. V zadnji tekmi je premagala ekipo beogra.j skega Železničarja s 3:0. S tem je Crvena zvezda zasedla prvo mesto beograjski Železničar pa zadnje. Od četrtka pa do nedelje je bilo niz napetih in borbenih tekem, lv so pokazale, da manjka obema slovenskima ekipama precej rutine. To velja predvsem za ekipe mariborskega Branika, ki je v srečanju s Crveno zvezdo vodila v petem setu z 9:1, z Mladostjo pn prav tako v petem setu z 12:9. Lep uspeh so dosegli mlndi_ Branikov! igralci z zmago nad Krimom in beograjskim Železničarjem. — Za Branik so igrali v Zagrebu: Požar ml., Mikluš. Žnuderl, Škof. Tomažič, Filipančič, Šedivy in Merčnik. Krim pa je v prvem srečanju izgubil tekmo z beograjskim Že lezničarjem s 3:2. Kasneje pa je na protest dobil to srečanje s 3:0 Tudi drugi dan tekmovanja sv Krim ni uveljavil. Igral je mlačno proti Braniku prav slabo pa prot: Crveni zvezdi, ki je slavila nad Krimom gladko zmago s 3:0 Tretji dan tekmovanja pa so igralci Krima na veliko presenečenje številnih gledalcev premagali ekipo bivšega državnega prvaka Partizana iz Beograda. To je bila ena naj lepših "tekem na turnirju, poleg tekme Crvena zvezda : Branik. Za Krim pa igrajo na tem turnirju: Kosec, Cirman. Jošt, Skerbinek. Megušar, Dvoržak in Čuček. Zelo je razočaral vse beograjski Partizan, ki v vseh dosedanjih nastopih ni pokazal v igrah nobene sigurnosti. Malo je manjkalo, da ne bi doživel poraza tudi v srečanju z Mladostjo, ki je v petem setu vo-. dila z 10:6. 7 -ebški igralci Mla- dosti so tretji dan tekmovanja do segli pomembno zmago nad Črve no zvezdo, ki je doživela edin inraz na tem tekmovanju. V ekip Mladosti sta se posebno odlikoval: "(urkalovič in Zdenko Mikina Nov državni prvak Crvena zvezda i. Beograda je pokazal solidno igro najboljša igralca v njeni ekipi pesta bila mladi 16-letni Stefanovič :n državni reprezentant v disku Krivokapič. ZADNJE VESTI: Branik : Partizan 3 : Krim : Mladost 3 : 2 1 KONČNA LESTVICA: Crvena zvezda 5 4 1 14:7 S Branik 5 3 2 13:9 6 Krim 5 3 2 10:9 6 Mladost 5 3 2 13:12 6 Partizan 5 2 3 10:12 4 Železničar 3. 5 0 5 4:15 0 Spartak prvi, Železničar (Lj) dragi 'rt , V Sarajevu se je začel v četrtek popoldne kvalifikacijski finale za vstop v centralno zvezno ligo, katerega so se udeležita moštva vzhodne in zahodne skupine, ki so po za-lijučenem jesenskem delu tekmovanja zasedla četrto, peto in šesto mesto. Edino Krka iz Novega mesta se tekmovanja ni udeležila. Po pozdravnem nagovoru sta odigrala otvoritveno tekmo Zanatlija in Lokomotiva, v kateri je zmagal Zanatlija s 3:2. Največje zanimanje je bilo za naslednjo tekmo, v kateri sta se pomerila sarajevski in ljubljanski Železničar. Navdušenje občinstva, ki je s krepkim vzpodbujanjem podprlo domače moštvo se je stopnjevalo in doseglo višek v drugem nizu. ki so ga dobili Sarajevčani, skoraj popolnoma se je pa poleglo v tretjem in četrtem nizu ki ga je z odličnimi podajanji in uspešnimi udarci odločil v svojo korist ljubljanski Železničar, ki jc bil v premoči vkljub požrtvovalni igri domačinov. Naslednji dan je ljubljanski Železničar premagal najresnejšega tekmeca Spartaka s 3:1, pri čemer je dobil zadnji niz s 15:8. Vsled utrujenosti so igralci Železničarja po enournem odmoru izgubili proti Zanatliji s 3:1. Teko so v prvem nizu vodili že z 10:2 in ga le s težavo dobili z 18:16, medtem ko so ostale 3 nize izgubili. V soboto so premagali še Lokomotivo s 3:1, pri čemer so dobili zadnji niz s 15:1. Spartak Železničar (Lj.) Zanatlija Železničar (S.) Lokomotiva 10:5 6 10:6 S 10:7 6 6:10 2 4:12 0 Sedaj pa še nekaj besed o igri edinega slovenskega predstavnika, ljubljanskega Železničarja. Moštvo, ki je celo jesen treniralo pod vodstvom tov. Garibaldija, je pokazalo najsolidnejšo igro v polju in na mreži. Od tolkačev sta se najbolj izkazala z ostrimi udarci Ante-kolovič In Meserko, vendar tudi ostali niso zaostajali za njima. Podaje niso bile vedno zadovoljive, vendar se uspešno izigravali nasprotnikov . blok s prvimi podajanji na krila ali na sredo. Ljubljanski Železničar ie preživel krizo, ki je prišla do izraza v slabili 'rezultatih spomladanskega dela ^tekmovanja in zasluženo zasedel častno drugo mesto. V centralno zvezno lino so se potemtakem plasirali Spartak, ljubljanski in sarajevski Železničar in Zanatlija. Sarič I® ktive $@ ©dpiralo naši vrhunski orodni telovadbi K v1--'- ... i . . * . . * . ■ • x ’■ . .. ^v- —« 1 - ..- . . EE53.I3 ■ ’ t^a?^««wPCTsiwgga^ftK „,„Na skupščini Telovadne zveze Jugoslavije. ki je bila 13 in 11 no. vernbra v Ljub. jam je načet n ik dr, P usti še k ivko iznese] * komisiji za in ‘Umovanje vrhunskih orodSih Ve” sSp. 4 &\1^h^SU£iUr^Sn^^elbsBš^°miadkn sSTg enakimi inozemskimi skupinami. Ce analiziramo razvoj naših vrhunskih orctinin telovadcev v zaonjih tetin bo-iui Uaotoviiii. aa so naši »Starejši« temnovaici opravili v preteklih letin sicer vazno delo ker so resno vztrajali pri svojem oelu in bili vzgled rmaaini, oa pa do v boooee treba našo državno reprezentanco nujno »pomladiti«, r-o-giejrno samo nase moške reprezentante, pa Dumo ugotovili vedno ena in ista imena. Men Slovenci nastopajo le še Lo.ngyka. Janez in Natlačen med Hrvati bouizur. Drago m Ivica Jelic, lirago-vac, B-esič. med Sroi pa Hujami žic Ha-tancic. Stctanovic m Delatovič. s’ tem pa smo takorekoc že pri koncu. Ti tekmovalci so sicer rutinirani, toda njihovo znanje ne napreduje tako kot bi fc"io za uspešen nastop na mednarodnih tekmah potrebno, saj je v svetu oroona telovadba po vojni zelo napredovala m zahtevala od tekmovalcev svežih moči. cesar pa naši reprezentanti zaradi svoje starosti, ki se giblje med J J. in 4u. letom, ne morejo več dati. V zadnjem letu sta se vrinila med njihove vrste samo Kropdvšek in Furlan, ki vadita v Zagrebu, kjer študirata! sta pa po rodu oba Slovenca. Število enih ki se bore za vstop v mednarodno vrsto, je torej odločno prenizko Med ženskami je stanje nekoliko boljše. Poteg Djorajevičeve Gerbčeve, Vojsko ve. Rozmanove Zutičeve cer-netove, tvandekičeve in Hribarjeve katerih imena srečujemo skoraj že’ vsa zadnja ieta, so se uspešno uvrstile med nje v preteklem letu še Kočiševa D rimač va in Maričeva. Sicer so vse razen Djorajevičeve, še mlade telovadke, ki so pr.šle do te stopnje že po osvoboditvi. Vendar je njihovo število še vedno premajhno za zdravo konkurenco in bor dci za vstop v vrsto, ki je tista ge-nima sila. ki prisili tekmovalke k vse večjemu napredku. največ j a skrb tistim ki sicer še ne bodo uspešni ob izbiri vrste za Helsinki ki na bodo to lahko v rav kmalu postali. Mladinci in mlajši člani do 22 let ter mladinke in mlajše članice do 21 let, ki ne bodo določeni v državno reprezentanco za Helsinki, bodo sestavljali B reprezentanco ter bodo v letu 1953 imeli tekme v poljubnih .estavah z B reprezentanco (sestavljeno po istih pogojih) drugih držav in sicer: moška B reprezentanca Jugoslavije z moško B reprezentanco Zahodne Nemčije in je bil kandidatom točno obrazložiti vaje in njihovo pravilno izvedbo ter deloma pregledati tudi znanje v posameznih prvinah iz obveznih sestav in jim na podlagi ten ugotovitev dati nadaljnja navodila za' vadbo. Take kratke s Kupne vadbe so predvidene še štirikrat poleg pregleamh tekem ki naj služijo za kontrolo znanja v obveznih in poljubnih sestavah Fred odhodom v Helsinki je določeno še daljše logo-rovanje,. da se doseže homogenost vrste ki se mora vsa osredotočiti na velike napore, ki jo čakajo v Helsinkih. Vprašanje zveznega trenerja in vodnika vrste še vedho ni rešeno, kar pa delu samo škoduje in bo ta problem treba kar najhitreje rešiti. Posebno je pereče to vprašanje za moško vrsto, saj stalno menjanje vodnika na vseh dosedanjih tekmah ni koristilo potreb- ■ .....""”7...............■... ”:v ; Skrb za mlade tekmovalce in tekmovalke Največja skr o GSJ je bila dosedaj posvečena peseici ze znanih vrhunskih tekmovalcev in tekmovalk, medtem ko so skoraj brez posebne pozornosti GSJ zras.i po reui,olikah mladi kadri, ki Seat. naravnost silijo da jim posvetimo kar najveejo pozornost. GSJ ie sicer v zadnjih dveh ati treh letih prirejal tečaje za mladinsko oredno letovati bo. vendar je nadaljnji napredek te mladine prepuščal bolj republikam. Posamezne republike so prirejale meddruštvene, pa tudi medrepubliške tekme. ki so raven mladinske orodne telovadbe dvignite na precejšnjo višino. V preteklem letu smo z veseljem spre-jeli tudi iniciativo društva Sombor in republike Slovenije ki sta za svoje mladinske vrste organizirala že tudi prva mednarodna srečanja, tako . orna kot tudi povratne tekme v tujini. Ob vseh srečanjih so naši mladinci in mladinke pokazali v borbi z močnimi nasprotniki že tako kvalitetno znaiije, da lahko v kratkem pričakujemo »pomlajenje« naše zvezne vrste in ostro borbo za vstop v državno reprezentanco Tudi ob skupščini prirejena tekma med mladinskima reprezentancama Srbije (vključno Vojvodina) in Sloveni je. ki danes predstavljata pravzaprav najboljše kar imamo med mladimi telovadci nam je ponovno dokazala visoko raven naše mladinske orodne telovadbe. Sestavljena bo B reprezentanca j ngoslavije Vsi ti nastopi mladine- opravičujejo eklcb komisije za program, da se poleg ..... ....._ ................ dosedanjega zveznega razreda posveti po dve skupni vadbi, katerih namen Mladina se vedna bolj uveljav lja v vrhunski orodni telovadbi Egipta, ženska B reprezentanca pa z * nemu sožitju med tekmovalci in vodni- 7 ./-vnTtrrt f-č vonr07B,ntQrmn V d Kri.;-in a r .. žensko B reprezentanco Zahodne Nem- I ko-m cije in Avstrije. S tem bomo vzbudili J pri mladini večji interes za nadaljnjo sistematično vadbo. na drugi strani pa jim nudili priložnost, da v mednarodni Konkurenci preizkusijo svoje mlade sile in si pridobe potrebno rutino Danes imamo v Sloveniji, tirvatski in - Srbiji že okrog 40 do 60 mladincev in prav toliko mladink ki se bodo potegovali za vstop v B reprezentanco. Za njimi pa je še cela vrsta mlajših telovadcev m telovadk ki danes sicer še niso na zadosti visoki kvalitetni stopnji, ki pa po svojem naglem razvoju, resnosti in vztrajnosti vzbujajo upe. da bodo v nekaj letih svoje vzornike dosegli. Razvoj mladinske orodne telovadbe v naši državi je že do-segei tako stopnjo tako po kvaliteti kot tudi po kvantiteti, da lahko zadovoljivo gledamo v bodočnost. Primanjkuje nam samo številčnejši kader dobrih trener jev-i ctiagogov in m n o. nekje je tudi še pravilen odnos in razumevanje za težnjo orodnih telovadcev. Ne gre v vsakem športu enako hitro, posebno če se vsem panogam ne posveča enaka pozornost in ne nudi enaka, ne toliko materialna, temveč bolj moralna pomoč. Priprave, za Helsinki Našo moško in žensko državno reprezentanco čaka v prihodnjem letu težka preizkušnja na olimpijskih igrah v Helsinkih. Vaje so že določene, navodila dana vadba onih ki imajo sposobnosti sodelovati na izbirnih tekmah za sestavo vrste, poteka, že v polnem mahu. Za moške in ženske sta bili že nn rit ra tri-ti vvn i vroriKi Lr O+o r i K rinman Tečaji za sodnike in tekmovalce Dobri sodniki na tekmah pomenijo za tekmovalca por uspeha, Ce tekmovalci nimajo pravilnega odnosa do sodnikov, cc v njihovo oceno nimajo zaupanja. to mnogo slabi vrednost tekmovanja. Sodniško delo lahko zadovoljivo opravijo le' taki sodniki in sodnice, ki so bili kdaj sami vrhunski telovadci. Za mednarodne tekme, posebno na prireditvah v svetovnem merilu, se lahko uspešno uveljavijo le izkušeni sodniki, ki so v svojem delu vrhunski, tako kot morejo bili vrhunski tudi tekmovalci. Izbiri sodnikov bomo morali posvetiti večjo pozornost, posebno na mednarodnih in olimpijskih tekmah, ko je ugled' države odvisen tudi od ugleda sodnikov. Kader dobrih sodnikov nam je pa potreben tudi na tekmah v III.. II. in I. razredu. Ne mislimo pa. da tu lahko sodi vsak. Tudi tu naj velja načelo: sodi tisti razred, za katerega si sposoben. V najbližji bodočnosti je nujno, da izvedemo kategorizacijo sodnikov, ki so dosedaj že tak posel opravljali in da skrbimo za vzgojo novih sodnikov. ki se za tako delo šele usposabljajo. Kot je izvedeno že skoraj po vseh drugih panogah, naj orodni telovadbi organizira določene izpite, s katerimi bo dobil vsak posameznik pravico za opravljanje sodniškega dela za določeno stopnjo tekmovanj. Dobri telovadci — dobri vodniki! Dosedanja praksa je pokazala, da vsi tekmovalci ki so stremeli za najvisjimi uspehi, niso dospeli vedno do najvišje stopnje, t. j. niso se uvrstili med republiške ali državne reprezentante. Njihovo število je omejeno, saj vrsto sestavlja običajno le ti tekmovalcev oz, tekmovalk. To je primer v vsaki panogi športa tako tudi v orodni telovadbi. Zato je naš Cilj. da usmerimo telovadce in telovadke nižje ali višje stopnje tudi v vaditeljsko delo. Tečaji ki so bili v Sloveniji, so imeli v tej smeri določen cilj. Skoraj vsi naši »boljši« tekmovalci in tekmovalke redno vadijo v odgovarjajočih oddelkih in ker se odlikujejo z večjim znanjem kot ostali jih koristno uporabimo kot vodnike vrst ali vodnike oz. vodnice oddelkov posebno še, ker napredek v orodni telovadbi zahteva tudi primerno znanje v ostalih panogah. Ni slučaj, da imajo orodni telovadci 'in telovadke, posebno mlajši, tudi primerno znanje v atletiki igran, plavanju, smučanju itd., saj je bilo naše delo usmerjeno v vsestransko vadbo. Iz vrst orodnih telovadcev imamo že dobre vodnike pionirskih in mladinskih oddelkov in tudi Račelnike ali načelnice društev, ki svoje znanje koristno prenašajo na mlajšo generacijo. Ne pozabimo torej pri vzgoji kvalitetnih orodnih telovadcev in telovadk tudi na njihovo bodoče vaditeljsko delo. Strokovni svet naj z^čne čimprej s svojim delom Pri obravnavi vprašanj s področja orodne telovadbe se je na komisiji za program tudi mnogo govorilo o usta-novitvi strokovnega sveta za orodno jl|pl j telovadbo. Sklep o tem je bil sprejet že v začetku tega leta na posvetu v Zagrebu Zal GSJ tega sklepa še ni spravil v življenje, Potrebno pa je da se k temu delu pristopi čim prej. Strokovni svet nai bi se bavil z vsemi vprašanji, ki so v zvezi s pravilnim razvojem orodne telovadbe sestavljal in sprejemal naj bi vaje za vsakoletno državno nrvfnstvn. nrprm‘51 ipvnl n veph se tudi v zbor sod nikov, iz katerega bomo izbirali in določali potrebne sodnike. GSJ je v prihodnjem letu za dvig sodnikov in sodnic določil dva tečaja, ki naj pomenita prvi korak k ureditvi tega vprašanja. Mnenja smo. da je potrebno za sodnike in sodnice uvesti tudi El/'fnl TEPBB, EBP !! ESOM POSTATI ESIBS6 Nadaljevanje s 1. strani večje veselic. Z drugimi besedami sc to pravi, da je treba splošno tele,no vzgojo napraviti pestrejšo z uvajanjem vseh priznanih panog telesnega (ali čc hočete športnega) udejstvovanja, šport pa disciplinirati, utrditi in ga napraviti ljudstvu resnično koristnega s tem, da ga postavimo na bazo splošne tele so vzgoje. Pregraje med športom in sploš no telesno vzgojo morajo pasti, v tern sroi lu namreč, da sta si nasprotna, ker se bo s tem prijetnost in koristno;! one ga m drugega poveča'a. Zato pa mo rajo seveda po mojem mnenju odpast' tudi vse razprave o tem, da b: bilo tre ba izvršiti mnogo ostrejšo delitev me.! telovadno zvezo in športnimi. Nasprotno, mnogo bolj jih je treba pove-zal: in — vsaj tako se človeku zdi naravno — na terenu, predvsem po vaseh in trsih vse delo razvijati v enem »Sinem dpuštvu. Izrazita športna društva bodo potrebna le po mestih in morda v močnejših delovnih kolektivih, toda tudi njihovo delo ne sme biti izrazito specializirajo, temveč oprto predvsem na splošno telesno vzgojo. Potem se nam ne bo treba bati za kondicijo in 1 tem za uspehe športnikov. Na tak način spremenjena vadba bo rodila gotove-velike uspehe, vzbudila pa tudi mnoge več volje in veselja pri samem vaditeljskem kadru. V tej zvezi mi drugi de’ vprašanja ni popolnoma jasen. Če sc pod centralnimi društvi mišljene sedanj močnejše organizacije v mestih, potem je njihova vloga jasna. Pomagati morajo predvsem šibkim društvom po vaseh in podjetjih, tako s prirejanjem tečajev, s posredovanjem vadbenih načr tov in s pošiljanjem (seveda začasnim' dobrih vaditeljev. Pa nič več. Centralna društva se ne smejo spremeniti v nekako vodstvo »fiiijal«, iz katerih bi po potrebi črpala kadre in morda še sredstva. Posebno očitno je to v športnih društvih, kjer bi se favorizirani oziroma sploh obstoj nekih prednostnih društev spremenil v tekmo, kdo ho prc. je in več kadrov (športnikov) odtegni' s terena, kjer mmaio »prave bodočnosti«. To bi bil šport zaradi rekordov, ne pa zaradi potreb splošne vzgoje. Zato morajo biti vsa društva enakovredna Vsakdo mora biti vezan po delovnem procesu in po svojih delovnih nalogah ne pa po večjih ali manjših možnostih športnega izživljanja. S tem nočem reči, da v nobenem pr meru ne bi smel: dovoliti prehoda iz društva v društvo tudi iz čisto športnih razlogov. Toda to le, če je to izrecna želja samega športnika in če mu to niegovo delo v gospodarstvu dopušča. Vsak drugačen način prehajan-a le nezdrav in dejansko ustvaria privilegii nekih centralnih društev, ki ,a Kranjčanov dobro delovala. Vzrok temu pa je tudi slabo in edko streljanje Rudarjevih napa-' lalcev na vrata. Čeprav je bil Korotan v teli kritičnih trenutkih ikorajda povsem v obrambi, je kdaj pa kdaj vendarle prodrl pred gol Rudarja. Resda, da so bili prodori Kranjčanov redki, toda bili so mnogo nevarnejši od domačinov. Tudi po odmoru je imel Koro-an pobudo v svojih rokah in je vprizoril vrsto napadov, pri čemer ie izsilil tri kote. V 10. minuti so meli gostje idealno priložnost za col, toda napadalci so jo zapravili. Čačetna terenska premoč Korotana ie torej zaradi neodločnosti ostala teizkoriščena. Polagoma je Rudar ipet uredil svoje vrste in ponovno istro pritisnil, vendar kot rečeno, :amo do kazenskega prostora, od koder ni šlo več dalje. Zadnje minite pa so spet pripadale gostom. Vsak čas se je pričakoval drugi gol. toda Kranjčani svojih lepih oriložnosti niso znali izkoristiti. Ali ie poleg olimpiade še kaj? Cim bolj se bližamo novi zimski sezoni, toliko bolj se stopnjuje živahnost med našimi smučarski mi krogi. V zadnjih številkah našega lista smo že navedli vrsto problemov, ki so >redmet bučnih debat med olimpijskimi kandidati in smučarskimi strokovnjaki, ki skrbe za naše olimpijce, kateri se pripravljajo za odhod na Norveško. Stopite okrog 11. ure v svetle prostore Smučarske zveze Slovenije in videli boste, kakšno je tam vzdušje, kdo vse govori, kaj je predmet živih razgovorov in kdo je v teh debatah najglasnejši. »Torej, boter, povejte mi, kako je z našim treningom na snegu!« Tako je začel razgovor Zoran, ki ga poznamo ne samo kot dobrega skakalca, ampak tudi kot vedno veselega fanta. Na to vprašanje je bilo nekaj časa tiho. Boter se je, globoko sklonjen za mizo, zatopil v nek važen dopis iz Beograda, nasproti njega pa je prav tako vztrajno strmel v kos papirja naš planiški strokovnjak tov. Pelan, ki ga poznamo kot resnega, pa vendar za pomenek vedno pripravljenega moža. Zoran ni ponovil vprašanja, pač pa je samo skomignil z rameni. Podoba je bila da hoče isto vprašanje z drugimi besedami ponoviti, ko se je na vratih pojavil njegov klubski tovariš Bine, ki je nedavno odslužil kadrovski rok in se znova vključil med naše olimpijske kandidate. Ni pa še dobro zaprl vrat, ko se je kljuka ponovno upognila in na pragu se je pojavil dr. Tone Dečman ali kratko Tone. Obraz Zorana se je razjasnil, čim je opazil dobro razpoloženega Toneta. Pristopil je k njen u in mu že skušal na tiho ponoviti prvotno vprašanje. No, Tončka vsi dobro poznamo, da vedno vse lepo misli, lepo gleda, skratka on je eden največjih optimistov v našem smučarskem življenju, »Saj bo vse v redu. Malo potrpite, saj vidiš, da delamo vsi s polno paro. Nihče se ne more tako brigati za vas olimpijce, kakor prav mi, ki poznamo težave vašega vsakdanjega življenja, predvsem pa vašo formo in smučarsko znanje.« Pri zadnjih doktorjevih besedah sta se zganila tudi boter in, tov. Pelan in hkrati vprašala: »Za kaj že gre? Ali ni nekdo nekaj vprašal?« Bine in Zoran sta se pri tem nekoliko vprašujoče spogledala, kakor češ, ali sva res tako majhna, da naju morda v mali sobi SZS niti ne opazijo? f/M.VV'. Cir 'e ttit u žil ! adrovski rok se je Rcg:-!j p. no.no uvrstil med naše smučarske »ase« Pri tem vprašujočem pogledu pa je bil boter že urnejši in z nasmejanim obrazom je nagovoril Zorana: »Veš, sinko, slutim, da imate vi, kandidati morda kakšne pomisleke. Vedeti moraš da vsak od nas zastavlja vse sile za vašo udeležbo na zimski olimpiadi in pri tem nastajajo dan za dnem novi problemi, ki jih moramo z vso iznajdljivostjo reševati. Pri tem pa pozabljaš verjetno tako ti, kakor vsi ostali olimpijski kandidati, da je naša dolžnost skrbeti za smučarstvo v Sloveniji na splošno in ne, kakor morda od vas marsikdo misli, da so samo »asi« osnovni problem vsega smučarskega delovanja. Zdaj se pojavi eden s svojimi težavami. zdaj hoče drugi kakšno pomoč, a današnje stvarno stanje pa kaže po vsem drugačno podobo, kakor bi mi želeli. Treba bo več potrpežljivosti, več samovzgoje in več medsebojne pomoči,« To je bil nekak »vzgojni nagovor« našega vidnega smučarskega predstavnika, zato je povsem jasno, da je v tem trenutku vladala v sobi popolna tišina. Ob koncu »botrovih« besed je le tov. Pelan na kratko puhnil iz svoje priljubljene pipice. Živahnost pomenkov je medtem ne koliko pojenjala in izgledalo je, da ta dan ne bo kaj zanimivejšega na Smučarski zvezi. Naenkrat pa se odpro vrata in gromki »Dober dan!« zadoni iz ust »požiralcev kilometrov«. To sta Toneta z Je senic, naša smučarska tekača. Zopet vprašanje okrog odhoda v Oslo in zopet isti odgovor »botra«, ki je bil ta dan nekoliko »nasajen«. »Oh, ta olimpiada, koliko nepotrebnega govorjenja in koliko razburjenja si že povzročila! Fantje, primite resno za delo, trenirajte in izpopolnjujte svoje znanje! Vse ostalo je naša skrb«, je končno s poudarkom zaključil te razgovore trener naših skakalcev. »Poglej, poglej, danes so kot nalašč zbrani zastopniki vseh treh disciplin!« Tako je tov. Pelan pozdravil novega gosta, olimpijskega kandidata v alpskem smučanju, Magušarja Marjana ali kakor ga kličejo znanci — Jaka. Za razliko od prejšnjih pomenkov je Ma. gusar začel pripovedovati o treningu alpskih vozačev, o kondiciji vsakega posameznika, pri čemer je izrazil željo, da bo moral vsakdo še izpopolnjevati predvsem telesno vzdržljivost. Kdor pozna Magušarja ve, da je naš izvrstni alpski vozač, odlikuje ga lepa, tehnično dovršena vožnja za razliko od Muleja ali Lukanca pa je nekoliko umirjenejši Kar pa je najvažnejše, »Jaka« je resen fant, ki želi vsestranski napredek našega smučanja in ga zato zanimajo tudi problemi slovenskega smučarstva na splošno. »Vso pozornost bomo morali posvetiti vzgoji najmlajših, Na nas pa je, da se bo mladina nekaj naučila in morda že v bližnji bodočnosti zamenjala tega ali onega posameznika, ki je že član državne reprezentance. Potrebujemo novih Mulejev in Razingerjev, med skakalci pa se bo moral čimprej pojaviti nov talent, ki bo nadomestil našega Poldo!« Po Magušarjevih besedah je Živah nost pomenkov zamrla. Izgledalo je, da so vsi razumeli besede našega vidnega smučarskega tekmovalca, pomembno pa Sta s spogledala boter in tov, Pelan, Magušar je tehnično dovršen alpski vozač in odlični organizator športnik tekmovanj ki sta od vseh najbolje razumela Ma^ gusarjeve besede. Zopet se bodo pripravljali naši smučarji za važnejše nastope doma in v tujini. Vsakdo od njih si želi čim lepših uspehov, saj vsako večje medna, rodno tekmovanje doma, predvsem pa potovanje v tujino, predstavlja izreden dogodek. To je tudi za nas povsem razumljivo. Mnenja pa smo, naj naši funkcionarji in smučarski reprezen tanti ne pozabijo svoje osnovne dolž nosti. to je priprave za državno in slo vensko prvenstvo, ki mora biti za vsa kega tekmovalca največji dogodek se zone. Ze lani smo opozarjali naše vid nejše predstavnike smučarskega š-por ta, da ne po-zabijo pomagati pri dvigu kvalitete naše mladine, ki budno spremlja vsak nastop naš’ih najboljših, njena največja želja pa je, da ji prav ti tekmovalci pomagajo z nasveti in izkušnjami. Naša želja je, da predvsem olimpijski kandidati, ki so nedvomno naši najboljši smučarji, vsaj nekaj svojega prostega časa posvetijo rtajmlaj-šim, slednji pa jih bodo imeli vedno za vzor in bodo ostali v njihovih srcih slavnejši od samih olimpijskih prvakov. Lipar M. SPET NEUSPEH NAŠIH KOŠARKARJEV V ŠVICI Na mednarodnem košarkarskem turnir-1u v Ženevi, kjer so sodelovali švicarski prvak Uranija, Atletic d’Geneve. Union rportive (Francija) in Crvena zvezda, so naši košarkarji doživeli velik neuspeh. Švicarski prvak Uranija je v finalni ligi premagal Crveno zvezdo z 39:33. V borbi ra drugo mesto pa so beograjski košarkarji premagali francoski klub Union portive s 56:43. Partizan zmaga! v Italiji Košarkarji beograjskega partizana so lostovali v soboto v Bologni in prema-tali domačo ekipo virtus s 54:38 (Z4:1W- Ljubljana premagana v Zagreba Košarkarji Ljubljane so se v n o čas D-tev Dneva republike pomerili v tret Zagrebu z mestno reprezentanco, v igralci, razeh Škrjanca in Tosica, so P kazali slabo igro in s tem tudi P°^ZVI zapustili igrišče. Te i prišlo do sestanka štiril| zunanjih ministrov velesil. w Ne samo delegacije na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, temveč ves svetovni tisk je D j i 1 a s o -v e m u govor u prisodil izredni pomen. Bjilas je namreč podrobno navedel vsa dejanja Sovjetske zveze in njenih satelitov, ki so naperjena proti samostojnosti in neodvisnosti naše države. Obsežnost dokazov in neizpodbitna dokumentacija dajeta Djilasovemu govoru v posebnem političnem odboru tisto moč, proti kateri so brez uspeha propagandni govori predstavnikov sovjetskega bloka, ki so se bolj kot kdaj prej znašli v hudo neprijetnem položaju. Vsa gonja o sovjetski »miroljubnosti« je s tem dobila tak odgovor, da ga bodo v Moskvi še dolgo čutili. Predlog Pakistana, Iraka in Sirije, da maj bi se sestali predstavniki velesil — ZBA, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Francije — podi predsedstvom Mehikanca Nerve, ki je predsednik sedanjega Easedhnja Generalne skupščine, je bil namenjen rešitvi neprijetnega vzdušja, ki je nastalo v političnem odboru, kjer g ta prišla na dnevni red razorožitve n a predloga zahodnih velesil in Sovjetske, zveze. Ta sestanek naj bi (bil nekaka neuradna konferenca »velikih«, ki naj bi odpravila rr zliva v njihovih razorožitvenih načrtih. Čeprav Višinski spočetka ni hotel ničesar izjaviti o tem predlogu, je slednjič vendar privolil v tak sestanek. Kljub temu pa, da bo ta sestanek obravnaval predvsem vprašanje, kako doseči iz dveh .predlogov — skupno* resolucijo o razorožitvi, so nekateri opazovalci mnenja, da bodo nastale še precejšnje težave in da je le malo upanja,da bi komisija z Nervo na čelu v desetih dneh res lahko uspela pri svojem prizadevanju. Med važnejše dogodke prejšnjega te dna je treba vsekakor prišteti sporočilo praškega radia, da jc bil aretiran podpredsednik češkoslovaške vlade in generalni sekretar komunistične partije Češkoslovaške — Rudolf s I a n s k y. Ta aretacija pravzaprav ni posebno presenečenje, kajti razvoj dogodkov v Češkoslovaški je že dolgo kazal, da imajo moskovski politiki s »čiščenji«, ki so jih začeli izvajati na Češkem in Slovaškem, posebne namene. Agencija AFP je mnenja, da je treba aretacijo Siamskega spraviti v neposredno zvezo a niti Singapur niti Manilla v tem trenutku ne predstavljata prikladne baza za ameriško floto. Ze nasled- Takrat, pred 10 leti, so bili Japonci popolni gospodarji nad Tihim oceanom in Američani so jim le počasi in z velikimi žrtvami trgali jz rek otok za oto-kom, oporišče za oporiščem. Potem sta padli na Japonsko dve atomski bombi. — In danes plavajo po neskončnih širinah Tihega oceana- številne eskadre ameriških vojnih ladij in med njimi letalonosilke, ki imajo na krovu letala z atomskimi bom,6 a^i (glej sliko),......................................................................... njega dine se je zvedelo, da je priplula v Siamski zaliv močna japonska eskadra. Postalo je jasno, da se bližajo odlopilni dogodki. Phillips se vrnil v Singapur 7. decembra zjutraj. Kmalu po polnoči 8. decembra so bili obveščeni, da- se Japonci izkrcavajo na Kota Bha-ru, severno od Singapu-ra^ pozneje pa se je zvedelo tudi za d'raga izkrcavanja, še bolj severno, v bližini Singora in pri Pataniju, To je bili začetek splošne invazije Malajskega polotoka. Admiral Phillips je menil, da j0 njegova dolžnost napasti Japonce tam, kjer so se izkrcali. Na sestanku, ki ga je imel s svojimi višjimi oficirji, so se vsi strl-nijaili v tem-, da mornarica v teh kritičnih trenutkih ne more stati ob strani. Svoje namene j0 sporočil Admiraliteti in istočasno svetoval komandantu singapurskega letalstva, naj prestavi lovska letala na severne aerodrome ter zahteval od naših bornih letalskih sil na dan 9. decembra le izv-idniške polete do 160 kilometrov n,a sever, dnevne izvidni-ške polete nad Siingoro desetega in istega dne zjutraj lovsko zaščito nad Slgno-ro. Te pomoči pa ni dobil, ker so pričakovali napad na Singapur in ker ni bilo mogoče obdržati severnih letališč. Admiral je to zvedel šele potem, ko je 8. decembra ob 5.35 uri popoldne odplul t bojnima ladjama »Prince of Wales« ln »Repulse« ter rušilci Electra, Express, Vampir® in Tencdos proti severu. Istočasno ga še posvarili, d'a imajo Japonci v bazah južne Indokine veliko štev o -hgngjhatev, ^Nadaljevanjcji Kaj naj ukrenemo za razmah smučanja med Ljubljančani Članki ing. Janka Janše v »Slovenskem poročevalcu« o vprašanjih našega zimskega turizma so sprožili živahno komentiranje smuških delavcev in učiteljev. Ljubljančane posebno prizadenejo neugodne razmere, pod katerimi se razvija smučanje v Ljubljani in okolici. Naslednji vzroki ovirajo razmah masovnega smučanja: slabe železniške zveze z zgornjo savsko dolino, premalo ugodnih terenov v bližini Ljubljane, predraga oprema itd. Morda je med najtehtnejšimi vzroki pomanjkanje časa, kajti vožnja v Planico in nazaj znaša osem ur z vsemi pripravami, hoja navkreber dve uri. okrepčila in počitek dve uri, nadalje še mazanje itd., tako da pridemo do naslednjega računa: nedeljski ljubljanski smučar smuča samo kakšno uro ali dve, čeprav je posvetil ves dan (24 ur) smučanju. Utrujenost se mu pozna še naslednje dni. Velika mesta so na svoj način skušala rešiti vprašanje masovnega mestnega smučanja, ki je zvezano z oddihom delovnega človeka. Talca ideja bo tudi pri nas kmalu uresničena. Tu mislimo na podjetne Mariborčane, ki so z neumornim delom na čelu s Čopom Francijem in Kožuhom naredili za Maribor paradiž, kot ga ni najti zlepa na svetu. Dejstvo je, da leži Maribor tik pod hribom in da je ideja tako velikopoteznega dela bila s tem precej bliže uresničenju. Maribor bo z ureditvijo Pohorja dobil prekrasen zimsko športni in letni center. Tu moramo Ljubljančani priznati, da so nas Mariborčani prehiteli za več let. Dunajčanom so na primer dostopna smučišča Raxa v dobrih, dveh urah, Miinchen izkorišča dobre zveze z Garmischom, katere so uredili za olim-piado. Znane so tudi avtobusne ekskurzije tovarne Fiat iz Torina, ki svoje nameščence v najkrajšem času potegne v okolico Sestriera. In Ljubljana? Tudi za njo je skrajni čas, da dobi neko podobno izletno točko, kjer bi bilo možno masovno in tekmovalno smučanje. Priljubljene točke ljubljanskih smučarjev so Žlebe, Toško čelo, Katarina in Kurešček, ki pa so obiskane samo v močnih zimah, zato izpadejo za kombinacijo ve-likopoteznejših naprav. Ljubljančanom tako priljubljene Kamniške planine so neverjetno blizu, toda pristop ga nje se izvleče skoraj ves dan, namesto kakih dveh ur. Naš tednik zato otvarja anketo, kjer naj bi v kratkih in jasnih besedah izpregovorili vsi tisti, katerim so znani problemi na naših smučiščih. Ti delavci so vsi enotnega mnenja, kar ni slučaj, temveč je le dokaz, da so podrobno seznanjeni s pronlemi, ki so se pojavili v njihovi dolgoletni praksi. Za razmah smučanja v Ljuoljani prideta v poštev samo Krvavec :n morda še Velika Planina. Toda kdo bo vse to izvedel? Potrebna je cesta do vznožja in vzpenjača na vrh, tako da bi ud Ljubljančan v dobri uri še koncem aprila na lepi smuki. Morda bi za reševanje tega vprašanja prevzela iniciativo Planinska zveza Slovenije, morda tudi Uprava za turizem in gostinstvo? Kaj pa športna društva, sindikati in MLO? Tudi ti ne bi smeli stati ob strani. To bi želeli zvedeti z današnjo anketo, zato prosimo smučarje, da sodelujejo v naši anketi z izvirnimi predlogi. Kakšna s® mnenja posameznikov Načelnik gradbenega odseka . Smučarske zveze Slovenije tov, Pelan Stane, se je takole izrazil: »V poštev pridejo Kamniške planine. Tja teži smučarska Ljubljana, Najbolj se izplača urediti Krvavec, ki bi z vzpenjačo bil izhodišče za razne ture. Tereni so prikladni za tekme, tako da bi tekmovalno in masovno smučanje prišlo do razmaha. Z vzpenjačo Ha Krvavec bi naenkrat prišli na višino 1700 m. Seveda pa za to potrebu. jemo še prej vzdrževano cesto do Cerkelj in primeren dom na Krvavcu. Zagotovljen bi bil letni in zimski obisk. Vendar bi morali še precej posekati, da bi prišli do vznožja, od koder bi tekla vzpenjača. Tudi v inozemstvu nimajo primernih terenov, vendar jih načrtno ustvarjajo s posekami. Za ma sovno smučanje pa bi morda prišla \ poštev Velika Planina, če bi napeljali vzpenjačo iz kamnoloma na Poljanski rob, kar je samo 24 km oddaljeno oa Ljubljane. Na Veliki Planini ni tek. movalnih terenov, za turistično smučanje pa je primerna. Vendar pa je sestop in smuk v dolino zamotan.« Znani tekmovalec ter akadem. ski prvak v smuku in slalomu, Bizjak Ljubo, je študent strojne fakultete. Na svojih startih v inozemstvu je natančno preme, ril in preštudiral mehanizem posameznih tipov vzpenjač, zato smo ga vprašali, kakšen tip vzpenjače predlaga za primer Krvavca, »Tu pride v poštev samo vzpenjača, bi ima sedeže, tako da smučar sedi. Najugodnejša je situacija, kjer sedita dva, drug poleg drugega, nad smučarji pa je lahko tudi majhna streha. Ta sidra oz. sedeži imajo patent, s Pomočjo katerega se priključijo na vlečno vrv. Tako lahko poljubno število sedežev vključimo v promet, kar je odvisno od kapacitete obiska, Ven. dar pa pr; večjih razdaljah vzpenjač smučarji zmrzujejo, tako da je za razilo preko 3 km potrebna že kabina oz., gondola na vzpenjači. To pa se-veda neverjetno podraži napravo.« Smučarski učitelj Stopar Rudi Je eden izmed redkih smuških delavcev, ki je doživel ves raz. voj alpskega smučanja, od stare ariberske zarezane kristijanije do moderne tekoče Tekmoval je na olitopiadi na FIS prvenstvih pred vojno in 'je še danes aktiven tekmovalec Vsako leto vodi smu-carske tečaje, zato je spoznan z vsemi problemi našega smučanja, takole pravi: =ionmučan-ie za Ljubljančane zahteva zlm°. ki pa jo imamo, kot je Za uSamo °d; Kranjske gore naprej, r(v„idubliančane je slednja predaleč in £fe?J,aSa Edina uspešna kombinacija cp«tT i Ograditev moderne avtobusne V7~ta ■ P Cerkelj, od tam pa naprej vcr.njBca na Krvavec. Poznam Krvavi- zadnjem času, kjer je bilo iz-več izsekov tako da ne, bi bilo teren,'hresirati Progo do vznožja, da o govori,l, n!L samem Krvavcu sploh ne Di bn Približen račun za razdalje busi Li e: vožnja do vznožja z avto-in žePc- Ure' z vzpenjačo tudi pol ure zelo V zimski pravljici Sneg leži sW0 g.°' tereni pa so tudi na senčni Zvoha «kl ni tak0 izposojena onkraj Prof. Ulaga Drago nam Je odgovoril: »Pri smučarski dejavnosti moramo ločiti vrsto kategorij: najvažnejša je mladina — njej velja prvenstvo; de. lovni ljudje ki imajo veselje s smučanjem in so številno zelo močni, tudi ne smejo biti med zadnjimi; tekmovalcev je razmetoma malo. vendar odločajo o kvaliteti smučanja. K tem bi morali prišteti še tujce, ki tvorijo tajski zimski promet. V naši anketi gre seveda v glavnem za Ljubljančane, se pravi, za tisoče interesentov. Ne moremo pričakovati od njih, da bi se vso zimo vozili v Kranjsko goro. moramč jim torej omogočiti množično smučanje v bližini Krvavec pomeni za zimski turizem, za mladino in tudi za tekmovalce dobro rešitev. Razdalja od Ljubljane do Cerkelj je ob do-bro vzdrževani cesti hitro premostljiva, višinska razlika jamči za dober sneg tereni na Krvavcu so doti ovij prostrani in dovolj raznovrstni, Vzpenjača bi bila možna. Nadaljnja vprašanja so gospodarskega značaja: i mišljen in utemeljen predlog. Izvedba Ali je na Krvavcu dovolj vode? Koliko tega predloga bi bila naloga MLO Ljub-dni znaša zimska sezona? Koliko ležišč ljana ob pomoči vseh organizacij m je treba oskrbeti nad žičnico, da bi se ustanov, ki so na razmahu turizma, prometne naprave dejansko izplačale? | športa, planinstva, in telesne vzgoje za-Kaj lahko nudi Krvavec obiskovalcem interesirane. Mislim da bo storil »Po-v poletni sezoni? C e bi imeli odgovore let« že z anketo, ki_ naj vsestransko na vsa zgoraj postavljena vprašanja, osvetli vprašanje, našemu športu dra-bi morali izdelati do podrobnosti pre-lgoceno uslugo.« Sliki prikazujeta smučarske terene Ki vavca, — Na zgornji so vidna razsežns pobočja Kompotele, ki bi zadovoljila vse, od začetnikov pa do najbolj raz. vajenih »kanonov«. Načelnik Telovadne zveze Slovenije, tov. Marjan Jeločnik, katerega naloga je skrbeti v telovadni organizaciji prav tako za smučanje kot za ostale panoge, je dejal: »Splošno je znano, da so na planin! Krvavec smučišča, ki jih lahko štejemo za najlepša pri nas. Poleg tega je Krvavec dosti bliže Ljubljani in ostalim krajem v spodnjem delu Gorenjske, kakor naš zimski center okoli Kranjske gore in Planice. Kakor misel na vzpenjačo na Krvavec ni docela nova, bi bilo treba storiti vse, da se ta vzpenjača zgradi, kajti smatrati jo je za eno od najvažnejših. V zvezi z vzpenjačo bi bilo kajpak treba misliti tudi na ugodnejše prometne zveze, ki bi jih bilo tudi treba rešiti na primeren način. Čeprav Krvavec morda z vzpenjačo ne bi postal področje za vzgojo naših vrhunskih tekmovalcev v alpski kombinaciji, bo pa zato središče, kjer se bo lahko predajala lepotam zime tista mladina, ki danes zaradi oddaljenosti ne more računati na užitke pod Vitranccm ali na Bukovniku.« Kobal Boris, inštruktor Telovadne zveze Slovenije, odličen poznavalec Krvavca, nas Jo takole informiral: »Ko govorim o smučarskem svetu, ki s svojimi smučišči, uporabnimi preko vse zime tja do meseca majnilta, že od nekdaj vabi številne obiskovalce, mislim na 1890 m visoki Krvavec, najza-hodnejšo točko Karr-Mških planin, ki nudi prekrasen razgled na ljubljansko m domala vso gorenjsko dolino. Vsakovrstni tereni za šolo, trening, izlete in zimske ture nudijo poleg standardne veleslalom proge z vrha Krvavca v Tiho dolino še tako razvajenemu smučarju dovolj možnosti vsestranske smučarske dejavnosti. Samo kako priti v ta smučarski raj? Vprašanje, ki ga bo treba rešiti čimprej! Za štiri ure prijetne smuke v nedeljo dopoldne moraš že v soboto ob treh popoldne z vlakom iz Ljubljane do Kamnika, z avtobusom do Stranj (če seveda sploh vozi), nato pa dobre tri ure do doma na Krvavcu, kamor prideš že v popolni tetmi. popolnoma isto je, če se pelješ z avtobusom do Cerkelj. Dopoldne si v nedeljo tistih nekaj ur na smučeh, opoldne, ko Je na snegu najlepše pa hajdi v dolino, če hočeš, da te zadnji vlak še isti dan pripelje domov. Torej dvakrat več časa za pot, kakor za smučanje. Zaključek: se ce izplača. Manjka nam torej hiter prevoz do Cerkelj odnosno do Sangrada z avtobusi, od tod do vzpenjača do doma na Krvavcu. Mislim na vzpenjačo z gondolami za približno 6 oseb. kajti često se zgodi, da takrat, ko na Krvavcu sije sonce alt sneži, v dolini pada sneg. kar bi smučarju, potujočemu z vzpenjačo brez strehe ne bilo prijetno. Vzporedno z gradnjo vzpenjače moramo misliti tudi na nov udoben hotel, kajti že zdaj j.e dom čestokrat prenapolnjen. s pridobitvijo novega prevoznega sredstva bi pa — vsaj prepričan sem tako — ta planinska postojanka po-• stala najbolj obiskana v Sloveniji, ne samo pozimi, ampak tudi poleti. Ker so tereni že po naravi prikladni za vsa tekmovanja v alpskih disciplinah, vprašanje novega trasiranja prog spioh ni problem.« Športna nedelja v Maribora Maribor, 2. dec. Maribor je imel to ne-deljo le skromen športni program. Odigrana je bila edina nogometna tekma med plavim! in rdečimi, ki se je končala z zmago plavih 5:0 (0:0). Plavi so bili sestavljeni iz napada Branika in obrambe Železničarja, rdeči pa iz napada Žele-aičarja in obrambe Branika. Igra ni bila posebno zanimiva, niti ne na posebni ravni. Delno se je razvila šele v drugem polčasu, ko so se napadalci Branika vendarle odločili za streljanje. Novi vratar Branika Grizold je sicer pokazal nekaj lepih parad, vendar pa je petkrat kapituliral. Gole so dali: Wm-terhalter 2, Levnajič 2 in Plaznik enega. Pred tisoč gledalci je sodil inž. Božičev. V predtekmi je mladina Branika visoko premagala Kovinarja (Tezno) 10:1 (3:0). Bergant. Nogomet v Sežani Sežana, 2. dec. V proslavo Dneva republike je bila odigrana prijateljski, nogometna tekma med Železnic irj«’in tz Št. Petra na Krasu in domačim moštvom Sežane. Po lepi in zanimivi igri je zmagalo moštvo Sežane z rezultatom 2:1 (0:0). Tekmi je prisostvovalo okrog 000 gledalcev. Športniki Ilirije za 10-Ietnico JA V počastitev 10. obletnice JA je S D Ilirija organizirala za svoje aktivno članstvo streljanje, ki se ga je udeležilo 52 članov v patrolah. Tekmovalo je skupno 13 patrol, v vsaki po 4 strelci. Zmagala je druga ekipa odbojkarjev, pri posameznikih pa je bil najboljši Vidmar Milan. Šport v Brežicah Brežice, 2. dec. Na današnjem kegljaškem turnirju je Razlag premagal Franka iz Zagreba z rezultatom 292:276. V šahovskem dvoboju v proslavo Dneva republike so šahisti Doma JA v Brežicah premagali moštvo Razlaga z rezultatom 11:6. Končano je bilo namizno teniško prvenstvo Brežic za 1. 1951. Prvo mesto med člani je osvojil Krofi, drugi je Ko-sta tretji pa Leban. Prvenstvo članic je osvojila Blažinka Kene, prevnstvo mladincev pa Tuma. Vrstovšck Ze danes da bedo pričnimo okrožni s pripravami zleti uspešni Čez dve leti bo v Beogradu II-zvezni telovadni zlet. Delegati so se na zadnji skupščini Gl SAJ zedinili, naj bi prihodnje leto kot pripravo organizirala vsa okraija širom države okrožne zlete. Ker bodo prav ti zleti lahko v veliki meri razgibali mladino v te, lovadni organizaciji »Partizan«, gotovo ne bo narobe o tem spregovoriti besedo. Brez dvoma pomeni zlet ali nastop za mladino, če govorimo samo o društvenem nastopu, velik praznik. Takšen praznik v svojih predpripravah združi mlade ljudi v čvrst kolektiv, ki se, v skupnem cilju- — javno pokazati plodove svojega dela, z vso gorečnostjo loti telesne vzgoje. Lani je bilo širom Slovenije večje število okrajnih in društvenih nastopov, medtem ko smo letos zabeležili razmeroma malo število teh prireditev. Vsega nekako 15 nastopov smo lahko letos našteli v naši republiki, kar pa ni šteti za posebno slabost organizacije, ker se je pač članstvo letos že spomladi odločilo za izvedbo akademij v počastitev desetletnice Osvobodilne fornte. Seveda teh. akademij, čeprav jih je bilo vsega 118, ne moremo primerjati z zleti ali nastopi, kajti nastopi zajamejo večje število članstva. Na akademijah običajno nastopajo samo najboljši posamezniki, ki se morajo za izbrane točke pripravljati posebej, kar povzroči oslabitev redne vadbe. In prav temu vzroku je pripisovati letošnjo majhno aktivnost društev v prirejanju nastopov. Iz zgornjega pač ni težko razbrati izredno velik pomen nastopov, tako za redno vadbo, kakor tudi za vključitev vsega članstva v redno vadbo z določenim ciljem. Tako smo torej letos. v tem^ pogledu pred večjo akcijo, kajti okrožja zajemajo dosti večji krog društev in bodo lahko priredili v močnejših okrožjih prav veličastne nastope. Ali so predpisane proste vaje primerne? V vseh povojnh letih ugotavljamo potrebo po lepih, toda lahkih zletnih vajah, ki bi jih vaditelji z lahkoto prenašali na svoje članstvo. Kljub temu, da se sedanje vaje niso v celoti približale temu cilju, jih lahko smatramo za primerne. Vaje za pionirke, mladinke in članice so se pokazale kot docela sprejemljive. Težje je z vajami za moške oddelke. Sestava za mladince se je pokazala kot docela nesprejemljiva in je bila pozneje tudi v celoti ovržena. Zal je povzročila dokaj brezplodnega truda in tudi stroškov s tiskanjem besedila in not. Sedaj veljajo do nadaljnjega za mladince članske vaje. Tudi sestava za pionirje ni posebno posrečeno izbrana. Zavoljo tega se bo treba osredotočiti v glavnem na prvi del, ki je še najbolj sprejemljiv. Pri nastopih bo pač treba prvi del ponavljati dvakrat in pionirjem bo omogočen nastop. Glede vaj za člane pa je splošno ugotovljeno, da so izredno primerne (vsai prvi del in uvod) ter zavoljo tega ni razloga, da bi na nastopih sodelovali člani tako maloštevilno kakor doslej. Za vse navedene sestave so bile že povsod od lani razne predelave, tako da jih naši vaditelji obvladajo. Tudi brošure so bile izdane pravočasno. Zavoljo tega ni prav nobenega razloga za neresno in nenačrtno učenje, ki se tokrat v nobenem primeru ne sme izpremeniti v kampanjsko delo. V tem pogledu je posebno koristna odločitev, da bodo morali v obveznih zletnih prostih vajah nastopati tudi vsi tekmovalci v vajah na orodju in mnogoboju, ne glede na razred, v katerem tekmujejo. Tako se torej boljši tekmovalci ne bodo mogli odtegovati učenju vaj, kar bo brez dvo- ma v prid vsem oddelkom. Sedaj je samo še naloga vaditeljev, da ne bi odlašali. Sedaj je čas. Danes je treba začeti in spomladi bodo pripravljene za nastope množice mladine, ne da bi pri tem trpela redna vadba, ali da bi kdorkoli občutil neprijetnost preobsežnega »mučenja« s prostimi vajami. Kakšen bodi program okrožnih zletov V prvi vrsti je tu množičen nastop v prostih vajah. Ce nastopi vsaj pet oddelkov in če so dovolj številni, je osrednji program nastopa zagotovljen. Tu je treba imeti v vidu predvsem starejše pionirje, kajti pionirji morajo biti zastopani najbolj številno. Ne sme se dogajati narobe, da so namreč mladinci in člani močneje zastopani od pionirjev, kar je bil doslej pogost slučaj na društvenih nastopih. Ko je torej poglavitni del zleta zagotovljen, ni več velikih skrbi za ostale točke. Tu so še vaje na orodju, kjer lahko sodeluje hkrati več izbranih vrst na različnih orodjih, tu so preskoki čez kozo, mizo in konja, in končno so tu tudi še mnoge atletske discipline, ki jih je nujno potrebno prikazati že zavoljo popularizacije atletike v naši organizaciji. Nekatere panoge se da s pridom uporabiti pri omenjenem množičnem nastopu na orodju, druge — v prvi vrsti teki na srednje proge in štafete — pa lahko v obliki tekmovanja uspešno izpolnijo odmore med posameznimi množičnimi nastopi. Vse navedeno ni novo. Omenjeno naj bo le mimogrede in v ponovem opomin, da zlet ne bo pomenil velikih težav, če bomo imeli pripravljene množice vadečih za nostop v prostih vajah. Glede ostalega programa v okviru zletnih dni je pač prirediti razna množična tekmovanja za prvenstvo zleta, kakor tudi slavnostno povorko. Vse to pa seveda v obsegu, kakor je bil pač za- Prijateljske nogometne tekme med tednom Praznik 29. november so nekateri naši nogometni klubi proslavili s prijateljskimi tekmami, hkrati pa ga izkoristili za poslednji trening pred nadaljnjim tekmovanjem za pokal Jugoslavije, oziroma kvalifikacijami za vstop v II. zvezno ligo. Rezultati so tile: Dinamo : Rietalac 3:1 (0:1) Crvena zvezda : BSK 5:4 (4:3) Hajduk : Šibenik 8:0 (4:0) Vardar : Lokomotiva (Zagreb) 3:3 (2:1) Zeljczničar (S.) : Sarajevo 2:1 (2:0) Sarajevo : Velež 5:1 (4:0) Odred : Sloga 3:1 (2:0) Boksarski sodniški izpiti Sekretariat Boks zveze Slovenije J s določil termin polaganja izpitov za boksarske sodniice. Izpiti bodo v nedeljo, 9. t. m., s pričetkom ob 9 v prostorih SD Triglav, Ljubljana, Miklošičeva c. 5a. Kandidati bodo polagali teoretični in praktični izpit pred komisijo, ki jo sestavljajo: delegat Boks zveze Jugos.avije Vladimir Pušenjak ter člana zbora sodnikov Boks zveze Slovenije Mirko Sapec in Zvone Podbevšek. Kandidati iz Maribora so polagali izpite v Mariboru danes pred isto komisijo. mišljen zlet. Glede množičnosti nastaja tu vprašanje pomoči izven območja,xki ga je zajel zlet. Kadar govorimo o društvenih nastopih gotovo ni narobe, če pomagajo in sodelujejo sosednja društva, kadar pa govorimo o okrožnih zletih — in te imamo danes v mislih — bo gotovo odveč pomoč sosednjih okrožij. To pa iz razloga ,ker večina okrožij lahko postavi tolikšno število lastnih telovadcev, da bi bila vsaka pomoč izven okrožja čisto odveč. Kajpak bo prišlo do izjeme pri nekaterih naj-šibkejših okrožjih, kjer bo pomoč za sedaj še nujno potrebna. Vprašanje krojev in gmotnih sredstev Zaradi napak, ki so se dogajale prejšnja leta v produkciji fizkulturnih rekvizitov, do danes še nimamo predpisanih telovadnih krojev, kljub temu, da so že davno določeni za vsak oddelek posebej. Čeprav je bilo izdanih na tisoče raznih krojev, so danes društva brez njih. V prvi vrsti gre to na račun raznobarvnosti krojev, saj nihče ni smatral za potrebno čuvati kroj, ki je v veljavi kot obvezna telovadna obleka za vse nastope. Kajpak je bilo v tem pogledu tudi veliko nemarnosti, saj so se telovadne obleke nosile povsod, — doma in v šoli, pa na cesti in tudi na polju. Naj že bo kakorkoli, dejstvo je, da danes telovadnih krojev nimamo. Tudi raznobarvnih ne. Brez krojev pa nastopi niso mogoči, vsaj po pojmovanju našega človeka ne, ki zahteva k skladni vaji tudi skladno obleko (Romanski narodi se pri vseh nastopih zadovoljujejo s povsem različno nošo posameznikov). Tako se torej vprašanje enotnih krojev pri izvedbi okrožnih zletov pojavlja z vso ostrino. Centralni odbor se tega zaveda. V načrtu je ustanovitev posebnega podjetja (po vzorcu nekda- Posnemarva vreden vzgled Fizkulturna zveza Slovenije je pre. jela pred kratkim dopis Industrije ple-tenin, rokavic in konfekcije iz Kranja, v katerem se omenjeno podjetje obve. zuje. da bo iz sklada podjetja podelilo slovenskim športnikom, ki bodo sode. lovali na olimpiadi, pomoč v znesku 50.000 din. Lepo gesto kranjskega podjetja, ki kaže pravilen odnos ih razumevanje do naše telesne vzgoje in športnega življenja, bodo prav gotovo z veseljem sprejeli vsi zavedni fizkulturniki, naši vrhunski športniki pa se bodo naj lep. še oddolžili s požrtvovalno borbenostio in zmagami, ki bodo še bolj dvignile ugled naše države v tujini. Uvidevnost kranjskega podjetja zasluži vse prizna, nje, pričakujemo pa, da to ne bo osam. ljen primer. I. P. nje »matice«), ki bo skrbelo za vse rekvizite, ki jih potrebuje članstvo in organizacija. Seveda ie tu še vprašanje primernih cen in zadostne količine. Trenutno je dovolj razlogov, ki dajejo polno mero upanja, da bo do spomladi vprašanje krojev rešeno na najboljši način. Hkrati s tem se pojavFajo tudi še druga gmotna vprašanja. V prvi vrsti prehrana in potni stroški za nastopajoče. Tu se je treba sprijazniti z načelom: vsakdo mora prispevati sam. Gotovo ne bo napak organizirati slednjo. Društva naj skozi vse leto zbirajo denar, da ga bodo ob zletu izročila tistim, ki so hranili. Ostale stroške, ki bodo nujno nastajali, bo treba prilagoditi dohodkom od vstopnine. Le tako ne bo treba moledovati za razne dotacije. Zleti pa naj bodo po zunanji dekoraciji skromni, zavoljo tega pa toliko bolj pestri po notranji sili, zavesti in ponosu nastopajočih. MARJAN JELOČNIK 60 m: O ZM K ZM O 82 Benčič p - Knez “•3 Bevc Lazar Uršič o Stamejčič T Plavšak K S-8 Kumerc ZM ■“ Sernec ZM Malič O Cesar K Povpreček deseterice: 1949 — 1950 — 1951 8.4 i» , „ 100 m: 1J-3 Benčič O 13 4 Hrš16 ° Petauer K Majcen K 13 « Bevc K Lazar ZM Knez l. K 13 7 Knez ZM '7 Hoheger ZM Plemelj o Povpreček deseterice: 1049 13.67 J950 13.56 1951 13.49 Deset najboljših atletinj Slovenije v letošnji sezoni — Lestvice sestavil Marko Rožman 28.3 Plemelj 28.6 Merhar 29.2 Sinrajh Bratovž Železnik O ZL K ZM K 27.2 Bevc 27 6 p!2jak 27.6 Petauer K Benčič o *°iU Sernec 2M 200 ra: K K K Povpreček deseterice: 1949 29.01 1950 28.63 1951 28.04 800 m: 2:19.0 Vizjak K 2:23.3 Blaž O 2:23.9 Grabar K 2:32.0 Lužnik K 2:33.2 Trkulja O 2:36.5 Mekinda O 2:36.4 Peterlin 2L 2:40.5 Jošt K 2:42.0 Jenič Krka 2:42.4 Hedl 2M Povpreček deseterice: 1949 2:35.3 1950 2:32.9 1951 2:32.8 89 m ovire: 12.4 Knez K Petauer K 13.6 Sima O 13.8 Malič O Bratovž ZM 14.1 Šuster ZM 15.0 Sernec ZM Železnik K 15.7 Božič ZM Lazar ZM Povpreček deseterice: 1949 14.50 1950 14.50 1951 14.15 Višina: 152 Knez K 151 Sima O 145 Petauer K 141 Železnik K 138 Kavs O Plemelj O 136 Burič O 135 Gradišar K Vojsk ŽM Sernec . ZM Povpreček deseterice: 1949 138.3 1950 139.4 1951 140.6 Daljina: 5.59 Knez K 5.39 Majcen K 4.91 Petauer K 4.90 Benčič O 4.89 Uršič O Lazar ZM 4.80 Plemelj O 4.75 Sernec ZM 4.71 Orehek O 4.69 Malič O Povpreček desetorice: 1949 485.5 1950 483.3 1951 495.2 13.05 Kotlušek 10.75 Jezernik 10.71 Lampreht 10.67 Sima o 10.64 Knez K 10.41 Celesnik Krogla: o K ZM 10.11 Kumerc ZM 10.00 Sivec K 9.87 Kač K 9.80 Majcen K Povpreček desetorice: 1949 10.24 1950 10.44 1951 10.60 Disk: 38.44 Kotlušek O 36.68 Kofol O 35.86 Vojsk ZM 35.23 Me d vež K 32.21 Kač K 31.92 Knez K 30.58 Jezernik K 29.98 Jug O 29.07 Knaflič Krka 28.77 Korošec ZM Povpreček desetorice: 1949 29.92 1950 31.53 1951 32.88 Kopje: 7 13 Kotlušek O 31.82 oreftgk O 31.45 Kramar K 31.35 Jezernik K 30.43 Železnik K 29.80 Gravnar ZM 28.68 Kofol O 28.55 Vojsk O 27.75 Šuster ZM 27.23 Knez K Povpreček desetorice:. 1949 30.53 1950 30.40 1951 30.43 Štafeta 4x100 m: 52.3 Kladivar 54.2 Odred 54.7 Železničar Ljubljana 55.2 Železničar Maribor 61.2 Triglav 62.0 Krka Kratice pomenijo: K — Kladiva? Celje, O — Odred Ljubljjana, T — Triglav Ljubljana. ZL — Železničar Ljubljana, ZM — Železničar Maribor, Krka — Krka Novo me-StQ. Kumar, trener naših atletov Kakor Jugoslavija in Francija, je tudi Avitriia igrala v Londonu 2:2 Niti Avstriji ni uspel podvig, da bi ovrgla bajko o nepremagljivosti angleških nogometašev na domačem igrišču. »Tekma stoletja«, kakor so v Londonu imenovali srečanje nogometnih reprezentanc Avstrije in Anglije, je bila brez dvoma najzanimivejša po vojni, vendar »Wunderteam« IValterja Nauscha ni mogel doseči več, kakor sta dosegli nogometni reprezentanci Jugoslavije in Francije, to je enak neodločen rezultat 2:2 (0:0). , Na Wembley stadionu je v tekmi v sredo popoldne prisostvovalo nad 100.000 gledalcev, med katerimi so mnogi plačali na črni borzi dvojne in celo trojne cene. Prireditelji so spravili v žep za prodane vstopnice 38.370 šilingov ali približno 9,5 milijona deviznih dinarjev. — Igrišče na stadionu Wembley je bilo v brezhibnem stanju. Pred pričetkom tek- me sta bili obe reprezentanci predstavljeni predsedniku FIFA Julesu Rimetu. Nekaj po 14. uri po Grenwichu sta ob zelo lepem vremenu pritekli na travnato igrišče obe reprezetanci, in sicer Avstrijci v rdečih, Angleži pa v belih majicah. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: nvauija. Zicmau, jrvvvzvi, na^pci, .ra-aiici.jj- pl, Ocwirk, Brinek, Melchior, Gernhartit (kapetan), Iluber, Stojaspal, Korner; Anglija: Merrick, Ra.insey, Eckersey, \7right (kapetan), Froggatt, Dickinson, Milton, Broadis, Lofthouse, Baily, Med-ley. Tekma ni toliko navdušila gledalcev, kolikor je bila razburljiva. V prvem polčasu so bili Angleži v očitni premoči, ki pa je niso izrazili v golih. Nasprotno je Avstrija v drugem polčasu prišla v vodstvo, in sicer že v prvi minuti po Mel-chiorju. Angleži so izenačili šele v 22. minuti iz enajstmetrovke, ki jo je stre- ljal Ramsey., Pet minut nato so prišli v vodstvo Angleži po Lofthouseu, toda Avstrijci so izenačili že čez dve minuti, in sicer enako,- kakor prej Angleži iz enajstmetrovke. Strelec je bil Stojaspal. Tekmo je odlično vodil škotski sodnik Mowatt. V celoti je bila angleška reprezentanca večji del tekme boljša od nasprotnikov. Domačini so igrali hitro in ostro, osvajali igrišče s polvisokimi žogami ter ogrožali nasprotnikova vrata z zelo nevarnimi prodori preko hitrih kril in močnega srednjega napadalca. Posebno se je odlikoval angleški desni krilec Wright z izredno igro, uspešnim ustavljanjem nasprotnikovih napadov in s pomočjo svojemu napadu, tako da je bil najboljši igralec na igrišču. Med avstrijskimi igralci pa je prikazal izredno igro premišljeni Ocwirk, ki je bil glavni graditelj igre svojega moštva. Olimpijski trening v snežnem metezu Zugspitze, koncem novembra. Na Zugspitze trenira avstrijska ženska smučarska ekipa za olimpiado, vendar izgieda, da jim vreme ni- naklonjeno. Prve dni treninga je namreč divjal preko planote in vrha Zugspitze močan snežni metež, ki je onemogočal normalen trening. Zvezni trener Toni Seeios pa je neizprosno trd^ in prav to odpornost hoče tudi od moštva, kajti za dosego olimpijskih ciljev so potrebni pogoji: odpornost, vztrajnost in marljivost. Seeios trenira z avstrijskimi tekmovalkami vsak dan kljub najneugodnejšim okoliščinam. Cilj prvega tečaja ni izboljšanje stila, marveč zgolj neka prilagoditev raznim slalom variacijam. V naslednjem tečaju pa nameiava Seeios privzgojiti tekmovalkam kondicijo, stabilnost, vzdržljivost in hitrost. Seveda pa dekleta že sedaj v metežu in snegu pridobivajo na kondiciji, kajti dnevno tlačenje snega je trdo delo. Poznavalci trdijo, da je Erika Maliringer zopet v formi in je znana kot najeksplo-zivnejša tekmovalka. Pred svetovnim prvenstvu v Asperui je bila Mahringer-jeva velik favorit, ravno v času največjih tekem pa je popustila in s tem izgubila zmage, katerim je bila tako blizu. Zato moramo biti previdni pri presoji možnosti plasmaja tekmovalk na bližnji olim-piatii. Mahringerjeva je stilno najboljša in s svojo elegantno smuko očara gledalce. Svetovna prvakinja v smuku, Trude Joehum Beiser je hitra in z dneva v dan pridobiva na formi. Dagmar Rom je previdna. Trener meni, da je to najbolj počasna tekmovalka avstrijske tekmovalne ekipe, vendar je pred dvemi leti bila na višku svoje forme ravno ob času svetovnega prvenstva v Aspenu. Resi Haznmerer in Annelore Ziickert sta bili zadržani, ker nista dobili dopusta. Sestri Froxauf sta zelo sigurni, dočim Trutio Klecker moti redek zrak, kar jo ovira pri treningu. Seeios pa je navdušen nad štirimi novimi mladimi smučarkami, ki so po njegovem mnenju veliki talenti: Use Nagci, Luise Jaretz (naša znanka in zmagovalka na lanskem planiškem tednu), in dve Salzburžanki, Lottc Biatti in Putzi Frandl. Ta štiri dekleta so odvzela težko skrb avstrijskemu savezu za ženski naraščaj. V tem času trenira na Zugspitze tudi nekaj nemških smučarskih olimpijcev. Seeios pravi, da so precej napredovali in lahko že v Oslu presenetijo. Ostale predolimpijske vesti Organizacijski olimpijski komite je objavi! vse podrobnosti za svečano otvoritev zimske oiimpiade v Osiu. Pred pričetkom iger bc i2. februarja slavnostna seja kongresa Mednarodnega • olimpijsse-ga komiteja, zvečer pa skupna večerja. Dan pred svečano otvoritvijo, 14. februarja, bo prvo tekmovanje, in sicer ženski slalom v Noreljelu, ki ga do odprl norveški prestolonaslednik Olaf. Istega dne bo predsednik izvršnega odbora olimpijskega komiteja Sigfnd Edstrom cuprl odprl olimpijske igre na sankališču v Frognerseterenu. Svečano otvoritev zimske oiimpiade bo izvršil 15. februarja norveški kralj Haakon na stadionu Bisiet v Osiu. Zadnji rok prijav za turnir v hokeju na ledu na zimski olimpiadi je bil 30. november, prijave posameznikov pa morajo biti končane najpozneje do 9. januarja. Za vsa ostala tekmovanja na zimski oiintpiadi je zadnji rok prijav 31. december, za posameznike pa 31. januar. 16. novembra so v Helsinkih izšle prve olimpijske znamke. Modra znamka upodablja olimpijski stadion in ima napis »Suomi-Finland«. Druga znamka simbolizira skakača v vodo in je rdeče barve. Sovjetski olimpijski komite je, kakor piše norveški tisk, prosil prireditelja zimskih iger za natančen načrt in opis olimpijskih smučarskih prog. Ker so že Bolgari in Romuni poslali svojo dokončno prijavo, je sedaj bolj verjetno, da bo enako storila tudi Sovjetska zveza. Francoska reprezentanca za zimsko oiim-piado v Oslu bo imela naslednje elane: za smuk in slalom 6 tekmovalcev in 4 tekmovalke, za teke 5 tekačev in 3 tekačice, za skoke pa 3 skakalce, skupno torej 21 tekmovalcev. Vendar še lahko nastopijo spremembe, ker v vseh disciplinah sme nastopiti skupno le 19 tekmovalcev. Poleg teh bodo odpotovali na Norveško še 4 trenerji in fukcionarjl, 2 kuharja (za Oslo in Norefjei) ter po en zdravnik, maser in funkcionar za nastanitev in preskrbo tekmovalcev, skupno torej 13 spremljevalcev! Vprašanje je, če se bo odlični francoski smučar James Couttet mogel udeležiti olimpijskih iger. Couttet trpi na bolečinah v križu in se trenutno ne more udeleževati treninga olimpijskega moštva. Zdravniki menijo, da operacija ni potrebna in upajo, da ga bodo do oiimpiade pozdravili. Italijo bo na zimski olimpiadi zastopalo 12 tekmovalcev v bobsieighu, 5 hitrostnih in 1 umetni drsalec, 20 smučarjev (6 dolgoprogašev, 7 alpski!} smučarjev, 1 tekmovalec za kombinacijo, 3 tekmovalke za dolge proge in 3 za alpske discipline). Nemški smučarski skakalci Toni Brut-scher, Franz Dengg, Xaver Diencr, Franz Oder, Sepp Kohenleitner, Sepp Kleissl, Alfred Roscher, Sepp Vogt in Sepp Wei-ler trenirajo skupno pri Bischofshofnu pod vodstvom avstrijskega skakalca Sep-pa Bradla. Nadaljnji skupni trening z najboljšimi švedskimi skakalci bodo imeli pod vodstvom Dana Netzila predvidoma od 10. do 24. decembra v Oberstdorfu. Bivši svetovni prvak Bradi mein, da ima Nemčija prvovrsten skakalni naraščaj, vendar tiči njihova slabost v odrivu. Sepo Weillsr še ni v formi, kajti pri nogometu si je poškodoval desno nogo. Skače s povitim glježnem, vendar za enkrat samo do 25 metrov. Povprečna starost nemških olimpijskih kandidatov je 20 let. Bradi pravi, da prav lahko ta ali oni pride v evropski razred. Ostali nemški olimpijski smučarski tekmovalci so na skupnem treningu v nekem kraju pri Oberhofu. Med Olimpijskimi igrami v Helsinkih bo podaljšana policijska ura. Lokali, ki se sicer normalno zapirajo ob enih po-noči bodo odprti do treh zjutraj. Nogometna reprezentanca Velike Britanije, ki bi bila sestavljena iz najboljših amaterjev Škotske, Walesa, Severne Irske in Anglije, bi morala iti na letno olimpiado v Helsinki, če se njihove zveze sporazumejo o finančnih pogojih. V primeru, da ne pride do sporazuma, bodo poslali v Helsinke le reprezentanco FA, I;i jo bodo sestavljali samo angleški igralci. Francoska atletska zveza je objavila »minimume«, ki jih zahteva za svoje kandidate za olimoiado, in sicer za zenske m mt „'f ,3, 200 m: 23.4, 83 m ovire: 11.7, višina: 1.58 m, daljina: 5.50 m, krogla; 13.00 m, disk: 41.00 m, kopje: 41.00 m, 4x100 metrov: 43.2, za moške pa — 800 m: 1:52.0, 1530 m: 3:53.0, 5U00 m 14:39.0, 10.000 metrov: 30:55.0, 110 m ovire: 14.6, 400 m ovire: 53.0, višina: 1.95 m, daljina: 7.25 m, palica: 4.10 m, troskok: 15.00, disk: 48.00 m, kopje: 64.00 m, kladivo: 52.50 m. Dr. Heikki Savolaineii, znani finski olimpijski telovadec, se bo verjetno ponovno kvalificiral za olimpijsko moštvo. Star je 44 let in je zdravnik po poklicu. Savolainen je doma iz Kaajanija in je prvič nastopil na olimpijskih igrah že lota 1928 v Amstermadu. Prav tako je zastopal finske barve leta 1932 v Los Angelesu, leta 1936 v Berlinu in leta 19-18 v Londonu. Ce bo nastopil še v Helsinkih, bo to njegova 'peta olimpiada in 24 let tekmovanja na olimpijskih igrah. Helio da Silva skočil 15.99 m v troskoku! Na atletskem tekmovanju v Rio de Ja-neiru je Helio Coutinho da Silva dosegel krasen uspeh v troskoku s 15.99 m (v posameznih skokih 5.57 m, 4.97 m in 5.45 m). Ta rezultat je dosegel na zelo trdem doskočišču, na katerem se je med tekmovanjem poškodoval, tako da bo moral dalj časa počivati. Serija njegovih skokov je bila na omenjenem tekmovanju naslednja: prestop, 15.13 m, 15.40 m, 15.66 metra, 15.91 m, 15.99 m. Nov brazilski rekord 14.6 v teku na 119 m ovire je dosegel Wiiso-n Gomez v Rio de Janeiru, na prvenstvu Sao Paola pa je Dayse de Castro dosegla nov ženski brazilski rekord 1.56 m v skoku v višino. Ameriški sprinter Ewell in Panamec Lloyd La Beach, ki sta prešla med profesionalce, bosta ponovno nastopila meseca februarja v Avstraliji, kjer bo La Beach skušal izboljšati svoj svetovni profesionalni rekord 11.9 na 130 y. V Budimpešti je Foldessi na enem zadnjih atletskih tekmovanj sezone skočil v daljino 7.41 m. Najboljši rezultati letošnje atletske sezone v Grčiji so bili — 100 m: Petrakis 10.7, 209 m: Petrakis 21.9, 409 m: Mavroi-dis 49.9, 800 m: Mavroidis 1:54.0, 1500 m: Mavroidis 4:04.0, 5090 m: Mavrastcpulos 15:09.1, 10.008 m: Ragazos 33:07.8, 110 m ovire: Campadellis 15.1, .400 ra ovire: Cosmas 55.1, višina: Parados 1.90 m, daljina: Ki-puros 7.G6 m. palica: Efstathiades 4.00 m, troskok: Michail 14.36 m, krogla: Vataga-nas 15.13 m, disk: Syllas 47.84 m, kopje: Callimanis 64.82, kladivo: P apageorgiu 44.98 m. Ugodne nemške kritike o boksarjih Partizana Nemške krllike o gostovanju boksarjev »Partizana« so zelo ugodne, pravijo takole: »Gostje so pokazali boks, ki ga nismo pričakovali. Dobri so v udarcih z obema rokama in pristopijo v vsako borbo z močnim tempom. Odlični so v srednjih kategorijah, samo težke kategorije so bile slabše zastopane. Sodniki so bili pri vseh treh nastopih enotnega mnenja in moramo priznati, da je bilo sojenje nemških in jugoslovanskih sodnikov korektno. Dr. Willy Meisl sporoča iz Londona »recept«, kako lahko ustvarimo v boksu »belo natio«? Pogoji so naslednji: 1. Spretna propaganda in dober angažma, 2. Čakati je treba, da bo imel »črni bom-barder« črn dan in da je treba uganiti obdobje njegove slabe forme. Tako je sedaj Marciano označen kot »bela nada«, toda kaj porečemo k 22-letnemu Ray Witoingu iz Londona, ki je sedaj v ZDA zmagal šestkrat zaporedoma v težki kategoriji. Hokej na travi in koleščkih V Kalkuti je reprezentanca Indije premagala Japonsko v hokeju na travi 6:0. V Ženevi in Lausannei je reprezentanca Španije premagala Švico v hokeju na koleščkih, in sicer 4:2 in 6:3. Kolesarska dirka v šestih dneh V Munstru je v kolesarski dirki v šestih dneh zmagal italijanski par Rigoni-Pe-ruzzi s 377 točkami pred Francozoma Carraro in Lapebijem 245 točk ter Belgijcema Nayem in Thyssenom, ki sta zaostala za en krog in dosegla 301 točko. Avstrijci boljši od Belgijcev v namiznem tenisu V Bruslju sta bili srečanji moških in ženskih reprezentanc Belgije in Avstrije v namiznem tenisu. Avstrijci so zmagali v obeh dvobojih, in sicer pri ženskah 3:0, pri moških pa 5:0. Norvežani pripravljeni navezati športne stike z Nemčijo Nemški nogometaši so sedaj dobili od norveške zveze dopis, v katerem sporočajo Norvežani, da so pripravljeni ponovno navezaiti športne stike z Nemčijo. Znano je, da so Norvežani najdoslednej-še izvajan politiko športnega bojkota Nemčije. V zvezi s tem se pojavlja eno najtežjih vprašanj prihodnje olimpijade, namreč s kakšno himno se bodo Nemci predstavili na olimpijskih igrah, da jih ne bi občinstvo izžvižgalo? Brazilija je dežela nogometa. Nove »zvezde« se pojavljajo na igriščih ob obali Copacabane. Tisoče nogometašev »divjih klubov igra nogomet jxi cele ura Tu iščejo menagerji nove talente. Tudi Ademir je bil tu odkrit. Ko pa nogometni talent pride v velik klub, se preseli v posebne domove, ki jih imajo veliki nogometni klubi, kjer pa je življenje zelo strogo. Zanimivo je. da smejo poročeni igralci samo do srede spati doma, od četrtka naprej pa se morajo podrediti internatskemu načinu življenja. Malo je igralcev, ki se ne bi pokoravali tem odredbam, kajti trenerji ne poznajo usmiljenja in publika igralca lahko izžvižga, če izzve, da je nediscipliniran, Klein 1:07.5 v Miinchcnu in 2:30.9 v Linzu Pred plavalnim dvobojem med Južno Nemčijo in Avstrijo je Herbert Klein v Munchnu plaval 100 m prsno 1:07.5, osem dni pozneje pa je v reprezentančnem dvoboju v Linzu zmagal na 200 m prsno z odličnim časom 2:30.9. Na istem tekmovanju je na 100 m hrftno zmagal Avstrijec KoppeJstatter z 1:08.7, na 400 m prosto pa Avstrijec Steinwender s 4:35.7. V vaterpolo srečanju je Avstrija premagala Nemčijo 7:4, celoten dvoboj, v katerem so tekmovale tudi ženske, pa se je končal z nepričakovano zmago Avstrije 102:31 točk. Na plavalnem tekmovanju v belgijskem mestu Maubeugeu je Francoz Padou preplaval 100 m prosto v zelo dobrem času 59.1, na tekmovanju v Jonquire pa je Francoz Vioias dosegel še boljši rezultat na 100 m hrbtno z 1:08.3. Madžarska premagala Vzhodno Nemčijo v grško-rimski rokoborbi 8:0 V športni paiači v Berlinu je reprezentanca Madžarske premagala reprezentanco Vzhodne Nemčije v grško-rimski rokoborbi 8:0. Znani turški trener za rokoborbo Nuri Boytorum je prispel na Finsko, kjer bo začel pripravljati finske rokoborce za olimpiado. Mariin Lundstrom zopet trenira Najboljši tekač na olimpijskih igrah leta 1948 v St. Moritzu, Šved Martin Lund-strom, se marljivo pripravlja za svoj ponovni nastop. Pred kratkim so mu namreč operirali meniskus in sedaj upa, da se bo ponovno uvrstil med najboljše švedske smučarske tekače. Skupina osmih mlatim italijanskih smučarskih dolgoprogašev, ki so se posebno odlikovali v lanski zimski sezoni, bo po sklepu italijanske smučarske komisije med tednom odpotovala na 20-dnevni skupni trening v švedsko športno središče Goste Olanderja — Valadalen. Pod vodstvom Aristitia Compagnonija bodo odpotovali naslednji smučarji: Delladio, V/uerich, Macor, Degli Zotti- L. Carrara, Favre, Chioechetti in Canclini. Te dni predvajajo v avstrijskih in nemških kinematografih film »Belo brezfdno Montblanca«. Glavno vlogo igra dvakratna svetovna prvakinja Dagmar Rom. Foxov tednik prikazuje ta teden pogajanja nemškega olimpijskega komiteja med predstavniki zapadne in vzhodne Nemčije. Teniške jakostne lestvice Anglije, Švice in Avstrije V letošnji službeni teniški jakostni lestvici Velike Britanije je na prvem mestu Nekaj o izvcru in pomenu športnih tujk V telovadbi in športu uporabljamo razmeroma veliko tujk. Sploh so tujke značilne za tista področja udejstvovanja, ki smo jih prevzeli po starih narodih ali iz inozemstva. O nogometu vemoi ga so se ga učili slovenski visoko-šolci najprej na Dunaju in v Pragi. Toda po strokovnih izrazih povsem zanesljivo sklepamo, da nogomet ni avstrij-skegaj temveč angleškega izvora. Naj zadostuje nekaj primerov: golman) out, team, goal; £oul, fair, hali. Naletimo pa v telovadbi m športu tudi na neagleške tujke: stadion hipodrom, gimnastika, ritmika, olimpiada itd. Gre za kulturno dediščino, ki smo jo dobili od starih Grkov. Vredno je, da se o tujkat^ ki jih tako pogosto rabimo, pogovorimo malo podrobneje. Pričnimo kar z besedo Oiympia. Majhno naselje v pokrajini Elis, ob potoku Kladeosu, so Grki imenovali 01ym-pia. Atletske igre. ki so jih prirejali vsako četrto leto prav v tem malem naselju, so imenovali olimpijske igre. V zgodovini so prve znane olimpijske igre zabeležene 1. 77G. pred novim štetjem, to je pred 2727 leti. Pod olimpizmom razumemo prizadevanje športnikov vsega sveta po dobrem sožitju. Olimpijski šport je torej mednarodnega političnega pomena. Olimpijske igre torej nimajo svojega naziva po gori OIympu, temveč po starodavnem naselju 01ympia, Cesto berete,’ da je bil ta in ta na »olimpjadi«. Izražanje je napačno. Bil je na olimpijskih igrah, na pr. v Londonu, olimpiada pa poineni štiriletno dobo med igrami v Londonu in v Helsinkih. O Grkih je znano, da so gojili gimnastiko. Beseda izhaja iz gymnos — gol, nag — ker je bilo za antično telesno vzgojo značilno, da so se utrjevali neoblečeni. Gimnasti so torej po pravilnem pojmovanju tisti, ki telovadijo brez srajce, recimo v kratkih hlačkah. Tekalna proga v grškem stadionu je bila ravna in dolga 192 m. Enkratni tek po progi naravnost so imenovali dro. mos. Tudi Srbi so prevzeli za cesto, grški izraz »dr.um«. Se dandanes imenujemo konjsko dirkališče hipodrom, letališče pa aerodrom. Maraton pomeni najnapornejšo športno panogo sploh — tek na 42 km. Maratonski tek prirejajo v spomin na legendarnega tekača, ki ga je bil Miltiades poslal z Maratonskega polja v Atene kot znanilca zmage. \ edeti pa je treba, da stari Grki nikoli niso tekmovali v maratonskem teku. Kot športno panogo je uvedel maratonski tek utemeljitelj sodobnih olimpijskih iger, Francoz Pierre de Coubertin. Prvič so tekmovali v maratonskem teku leta 1896 v Atenah. Grškega izvora so tudi naslednji izrazi: atletika, disk, tehnika, ago-nistika. Ped agonistiko razumemo tekmovalne telesne vaje pankration pomeni mešanico rokoborbe m boksa. Beseda pentatlon pomeni petoboj, borbo v peterih športnih panogah to je v teku, skoku, metanju dis.ca, metanu kopja in rokoborbi. Zmagovalec v peteroboju je bil med antičnimi olimpijskimi zmagovalci najuglednjši. Kaj pa razumemo pod ritmiko? Izraz je grškega izvora. Rhythmos pomeni enakomeren tok, mero, skladnost. V telesni kulturi imenujemo ritmične vaje tiste, ki so ubrano tekoče. Smučar, če je mojster, teče ritmično. Tudi pri ljudskih plesih kakršna so na primer srbska kola, govorimo o ritmiki: proste vaje starejših telovadnih sistemov pa so izvajali metrično. Ritmično valovi žitno polje, ritmično valovi morje; ura, če je precizna, pa teče metrično. Pa preidimo še k nekaterim športnim tujkam novejšega izvora. Kaj pomeni beseda šport? Dobesedno: igra, zabava; šport — igrati se, šaliti se. Šport pomeni torej nekaj razvedrilnega, hkrati pa tudi nekaj zdravega. Po tej definiciji je šport radostno udejstvovanje, ki stopnjuje človekove telesne in duševne sile. Sah pravzaprav ni šport, ker ne razvija telesnih sil, temveč samo duševne. Ce imaš veselje z drvarjenjem, vrtnarstvom, sadjarstvom ali vinogradništvom, če delaš zaradi zdravja in razvedrila, lahko govoriš o športnem . udejstvovanju. Start je splošno znana beseda in pomeni dobesedno: skočiti, odpeljati se, pognati, začeti. Start je potemtakem začetni del teka, plavanja, smučanja, kolesarjenja itd. Nasprotno startu je iinish — konec, zaključek, dovršitev. Pod finishem razumemo končni del borbe. V finishu se izkaže, če je kdo zadostno treniral, Training — vzgoja, šolanje. Trainar — vzgojitelj. Ce kdo sunkovito ali nenadno preide iz zmernega teka v brzenje, govorimo o spurtu. Kaj pa je sprint? Sprint je tekmovanje v teku na kratke proge. Atletu, ki teče na kratke proge, pravimo sprinter. Atleti prirejajo mitinge, to je tekme v tekih, skokih in metih. Meeting — dobeseden prevod: prečanje. Andrej Štrukelj je postavil lani slovenski rekord v skoku v višino 1.82 m. Kaj je rekord? Rekord je vrhunska športna storitev ali višek zmogljivosti na določenem področju. O nogometaših beremo, da so organizirani v nogometnih klubih. Klub pomeni: palica, društvo. Najboljši igralci tenisa se borijo za Davisov cup. Cup pomeni: čaša, pokal. V Ameriki imajo tudi atleti svojo zimsko sezono, ko tekmujejo v športnih pglačah, za zaprtimi vrati. Zimski sezoni pravijo indoerseason (indorsizn) —- sezona za zaprtimi vrati. Preteklo nedeljo so priredili smučarji svoj jesenski cro-ss country (izg. kros-kdntri). Gross — križ, križem, počez; country — dežela. Torej tek križem kražem po deželi ali po naše; tek čez drn in strn. Nogometni team nam je všeč, če igra fair (izg. far). Team — dobesedno vprega, moštvo; pri nas pravimo tudi enajsterica, ker je v teamu enajst igralcev. Fair pomeni pošten, lep’. Fair play (far plei!) je športno geslo, poziv h korektnemu igranju k poštenemu tekmovanju. Toda pogosto delajo igralci prestopke proti pravilom, zato jih sodnik graja, kaznuje. Sodnik piska »foultt. Foul pomeni umazan, protizakonit. Se enkrat: fair in foul, to sta dve skrajnosti. Mi smo za fair šport! Končno si oglejmo še nekaj neangleških športnih tujk. Precenjevali bi Angleže, če bi menili, da so oni začetniki vseh športnih panog. Znano je, da je domovina smučanja Norveška, Arheologi trdi.o, da so smučali na Skandinavskem že pred 3000, celo preč 5000 leti. Norveškega izvora so tudi nekateri, pri nas rabljeni smučarski izrazi: ski, kristiJanija, telemark, slalom. Ski — smuči; za nas je tujka nepotrebna, ker imamo pristen domač izraz smuči in smučanje. Kristijanija in telemark sta zavoja na smučeh, slalom je spuščanje po steptanem svetu skozi vrata. Švedski trener Bertil Astrom je seznanil naše smučarje in atlete z novo metodo treninga — s fartlekom. Izraz je kajpada švedskega izvora. Fart pomeni hitrost, lek pa igro; gre torej za igro hitrosti, ko se podajo športniki v eozd kier po eno uro do dve hodijo, poskakujejo in tečejo, . ' " DRAGO ULAGA. 1..... . ■ - . -.L ...,, .. . . ..... ■ . Takšno vzpenjačo bi srčno želeli naši smučarji na Krvavec, pa morda še tudi na druge vzpetine. Vzpenjača, ki pa jo vidite na sliki, prevaža ameriške smučarje v državi Colorado Tony Mottram, drugi je Paish, tretji pa Roberts pred Hornom, Baxterjem, Oakle-yem in Waltonom; pri ženskah je prva Jean Walker-Smith pred Vuckeyevo, Far-tridgevo, Mottramovo, Curryjevo in War-dovo. Švicarska teniška zveza je objavila svojo jakostno lestvico za leto 1951, ki je pri moških' naslednja: 1. Spitzer, 2. in 3. Albrecht in Balestra, 4. Grange, 5. Paul Blondel. pri ženskah pa: 1. Rigollet, 2. in 3. Bohm in Charbonnier, 4. Kaufmann. Avstrijska teniška zveza prireja vsakoletno ekipno tekmovanje teniških klubov, ki je letos že končano, tako da sta jakostni lestvici naslednji — moške ekipe: 1. Parkklub, 2. B!auweiss (oba Dunaj), 3. Innsbrucker Eislaufverein, 4. Salzbur-ger Tennisklub, 5. GAK (Graz), 6. Vien-na, 7. WAC (oba Dunaj), 8. UTC Wien, 9. KAC (Celovec), 10. Bruhl Modling; ženske ekipe: 1. Parkklub, 2. Elauweiss, 3. Innsbrucker Eislaufverein, 4. Salzbur-ger Tennisklub. 5. GAK, 6. WAC, 7. KAC, 8. Vienna, 9. UTC Wien, 10. Bruhl Modling. Iz obeh skupin izpade Bruhl Modling, nova člana moške skupine sta Post in Schwarz-blau (oba Dunaj), ženske pa Leoben in Post. Teniški turnir za prvenstvo države Vietoria v Avstraliji Sidney, 2. dec. V osmini finala mednarodnega teniškega turnirja za prvenstvo avstralske države Vietoria je veliko presenečenje zmaga 17-letnega neznanega Avstralca Roswolla nad Švedom Berge-linom 6:1, 6:2, 8:6. Ostale igre osmine finala so se končale s pričakovanimi rezultati: Sedgman (A) : Johansson (S) 6:1, 6:1, 6:2, Rose (A) : Bavidsson (S) 6:4, 1:6, 5:7, 8:6, 6:3, Mc Gregor (A) : Ri-chardson (ZDA) 6:2, 6:3, 6:2, Savitt (ZDA) : Wortington (A) 6:1, 6:2, 6:2, Tra-bert (ZDA) : Candy (A) 13:11, 6:2. 6:1, Sehroeder (ZDA) : Hood (A) 6:1, 6:3, 6:4, Seixas (ZDA) : Ayre (A) .4:6, 6:2, 10:8, 6:1. Poraz švicarskih hokejistov v Italiji Milano, 2. dec. Domače moštvo Diavolli Rosso Neri je danes premagalo gostujoče švicarsko moštvo Young Sprinters v hokeju na ledu 8:3. Košarkarji Crvene zvezde premagali Fribourg 58:39 Fribourg, 2. dec. Košarkarji Crvene zvezde so po neuspehu na turnirju v Švici premagali danes moštvo Fribourga 58:39 košev. DRŽAVNO PRVENSTVO V SABLJANJU Zagreb, 2. dec. Predvčerajšnjim se je začelo v Zagrebu moštveno državno prvenstvo v sabljanju. Na prvenstvu sodelujejo Crvena zvezda (v vseh treh orožjih), beograjska Slavija (v moškem in ženskem floretu ter meču), subotiški Spartak (v moški sablji) ter zagrebška Mladost in Lokomotiva, ljubljanski Krim, mariborski Branik ter Bosna iz Sarajeva. Do sedaj so biie borbe v tekmovanju moških ekip v meču. Vrsta ljubljanskega Krima je bila uspešna ter deli tretje mesto skupno z beograjsko Slavijo. Vrstni red moških ekip v meču je tale: 1. Crv. zvezda, 2. Mladost, 3. Krim in Slavija, 4. Lokomotiva, 5, Branik itd. Nogometna prvenstva evropskih držav ANGLIJA — 20. kolo: Bolton Wa,nd. : Manchester City 2:1, Bumley : Chelsea 1:1, Charlton : Huddersfieid 4:0, Fulha.m : Wolverhampton Wand. 2:2, Manchester United : Brockpool 2:1, Middlesbrough : Sundeiiand 0:2, Newcast-le Utd. : Der’oy County 2:3, Preston Nord End : Portsmouth 2:2, Stoke City : Arsenal 2:1, Tottenham : Liverpool 2:3, West Brom- • A \7il1a 1*9 wich Albion stvica: : Aston Villa 1:2. — Le- Portsmouth 19 13 2 4 37:25 28 Arsenal 20 11 4 5 39:24 26 Bolton Wanderers 13 11 4 4 32:25 26 Charlton Atlethic 21 10 5 6 43:35 25 Preston Nord End 20 10 4 6 40:25 24 Manchester United 20 10 4 6 41:30 24 Tottenham Hblspur 20 10 4 6 38:32 24 Nevvcastle United 19 10 3 6 48:29 23 Liverpool 20 7 8 5 29:25 23 Aston Villa 20 10 2 8 34:35 22 Derhy County 19 8 3 8 33:33 19 Blackpool 20 7 5 8 34:35 19 Wolverhampton W. 18 7 4 7 40:35 18 Manchester City 19 7 4 8 28:31 18 West Bromwich Alb. 13 5 7 7 38:38 17 Burni ey 20 5 7 8 23:31 17 Chelsea 19 6 3 10 26:35 15 Sunderiand 18 5 4 9 25:30 14 Middlesbrough 19 5 4 : 10 39:38 14 Stoke City 21 6 2 13 24:49 14 Fulliam 20 3 5 12 28:41 11 Huddersfield 20 3 4 13 23:45 10 AVSTRIJA — 12. kolo: Admira : Sturm 6:0, Austria : Wiener Sportklub 5:1, Ka-pfenberg : FC Wien 0:1, Vienna : Rapid 2:2, FAC : Simmering 2:1, LAS K : Blau- weiss 1:1, GAK : stvica: Wacker 1:5. — Le- Austria 12 11 0 l 57:18 22 VVacker 12 8 1 3 51:21 17 Rapid 12 8 1 3 52:23 17 Admira 12 7 2 3 37:22 16 Sturm (Graz) 12 6 1 5 17:28 13 Wiener Sportklub 12 6 0 6 18:31 12 LASK 12 5 1 6 17:25 11 FAC 12 5 1 6 23:35 11 Grazer AK 12 4 2 6 23:20 10 Vienna 12 4 2 6 28:32 10 FC IVien 12 5 0 7 20:23 10 Simmering 12 4 1 7 20:31 9 Blauweiss 12 2 2 8 14:47 6 Kapfenberg 12 2 0 10 9:30 4 ITALIJA — II. kolo Atalanta : Lazio 0:2, (0:2), Bologna : Sampdoria 0:0, Como' : Novara 2:2 (1:2), Legnano : Fioren-tina 1:0 (0:0), Lucchese : Internazionale 1:0 (0:0), Milano : Spal 1:1 (1:1), Napoli : Palermo 1:2 (0:1), Padova : Triestina 0:0, Torino : Juventus 0:0, Udinese : Pro Patria 0:1 (0:0). Lestvica: Milan 11 8 3 0 21:8 19 Juventus 11 8 2 1 32:9 13 Palermo 11 5 6 0 17:7 16 Internazionale 11 6 3 2 25:10 13 Novara 11 5 4 2 13:10 14 Spal 11 4 G 1 15:12 14 Napol! 11 6 1 4 13:10 13 Sanipdoria H 5 2 4 14:10 12 Lazio H 5 2 4 29:15 12 Fiorentina 11 3 4 4 13:12 10 Padova 11 3 4 4 12:13 10 Pro Patria 11 2 5 4 12:21 9 Como 11 3 2 6 12:19 8 Udinese 11 2 4 5 13:23 8 Lucchese 11 3 2 6 9:13 8 Bolog-na 11 3 2 6 9:19 8 Torino 11 3 2 6 8:17 8 Atalanta 11 3 2 6 10:24 8 Triestina 11 2 2 7 6:20 6 Legnano H 1 2 8 12:24 4 FRANCIJA — 16. kolo: Nice : Lille 3:1, 6:1, St. Etienne : Le Havre 1:1, Roubaix : Rennes 2:0, Nancy : Racing 6:3, Sochaux : Reims 4:1, Sete : Lyon 0:2, Lens : Strasbourg 5:1. — Lestvica: Bordeaux 16 9 3 4 46:20 21 Le Havre 16 9 3 4 32:20 21 Nice 16 9 2 5 33:23 20 Lille 16 9 2 5 37:26 20 Metz 16 9 2 5 25:19 20 Roubaix 16 8 3 5 24:16 19 Reims 16 7 3 6 32:24 17 Racing 16 8 1 7 36:32 17 Nimes 18 7 2 7 24:21 16 Sochaux 16 7 2 7 26:23 IG Lyon 16 5 4 7 23:32 14 St. Etienne IG 6 4 6 35:34 16 Marseille 16 4 6 6 26:47 14 Nancy 16 5 3 8 33:35 13 Sete 16 4 5 7 16:23 13 Rennes 16 5 2 9 20:48 12 Lens 16 5 3 8 27:30 11 Strasbourg 16 1 5 10 15:37 7 ŠVICA. — 11. kolo: Grasshoppevs : Young Felloivs 4:2, Zurieh : Locarno 1:3, Belinzona : Biel 2:2, Chaux de Fonds : Lugano 2:0, Chiasso : Basei 1:0, Servette : Bern 3:0, Young Boys Lestvica: : Lausanne 2:1. Ziirich 11 7 3 1 31:15 17 G-rasslioppers 11 6 3 2 33:18 15 Basel 11 7 0 4 27:19 14 Chiasso 10 6 2 2 25:23 14 Servette 11 5 3 3 24:18 13 Yo g Boys 11 5 3 3 23:20 13 Chaux de Fonds 11 5 2 4 29:20 12 Lugano 11 4 2 5 21:19 10 Lausanne 11 3 4 4 17:21 19 Bern 11 3 2 6 17:22 S Belinzona 11 3 2 6 13:26 8 Locarno 9 2 3 4 12:19 7 Biel 11 1 3 7 16:18 5 Young Fellows 10 2 1 7 20:33 5 VII. SAMPIONAT JUGOSLAVIJE Pe triMistem ko u vodi BABAH Se nobeno povojno šahovsko prvenstvo Jugoslavije ni bilo menda tako zanimivo, a še bolj dramatično kot ravno letošnje. Ze zadnjič smo poročali in ugotavljali prva presenečenja, ki jih je pripravil Ljubljančan Bajec, minuli teden pa so presenetili še nekateri igralci. O začetnih polovičnih uspehih Gligori-ča bi človek sprva sodil, da so bolj po naključju, toda nadaljnje njegove partije pa kažejo nezadostno pripravljenost, oziroma slabo formo velemojstra, ki je po dve porazih (z Udovčičem in Germekom) izgubil upanje na ponovno osvojitev državnega prvenstva. Najsolidnejšo formo in dobro igro ima nedvomno zagrebški mojster Braslav Rabar, ki si je slednjič utrl pot na vrh lestvice. Po dosedanjih igrah sodeč bo Rabar najresnejši kandidat za novega državnega prvaka. Trenutni tekmec mu je edinole Trifunovič, ki igra tokrat precej boljše kakor na minulih letošnjih turnirjih. Mnogo je obetal mednarodni mojster Stojan Puc, ki je bil do X. kola edini neporaženi udeleženec. V naslednjih kolih je doživel dva zaporedna poraza, ki sta ga odrinila iz vodilne skupine. Prav prijetno pa je presenetil Germek, ki si pridno nabira točke. Čeprav je šampionat že v drugi polovici, je položaj še popolnoma nejasen. Zaradi tako presenetljivih izidov je zdaj še preuranjeno kakorkoli napovedovati ali sklepati o vsaj približnem plasmaju udeležencev. Partije včerajšnjega in današnjega kola so se končale z naslednjimi izidi: 12. kolo: Matanovič : Milič remi, Puc : Karaklajič remi, Longer : Andrič, remi, Gligorič : Rabar 0:1, Nedeljkovič : Germek 0:1, Nikolac : Janoševič 0:1, Fude- Bertok remi, Trifunovič : rer : Ivkov remi, Tot : Bajec : Udovčič 0:1, dr. inž. Kindij 1:9. . 13. kolo: inž. Kindij : Matanovič remi. Udovčič : dr. Trifunovič remi, Bertok . Bajec remi, Ivkov : Tot prekinjeno, Janoševič : Fuderer 0:1, Germek : Nikolac 1:0, Rabar : Nedeljkovič 1:0. Andric . Gligorič remi, Karaklajič : Longer pr -kinjeno v boljši poziciji za Longen • Milič : Puc prekinjeno v boljši poziciji za Miliča. Prekinjena partija inž. Kindij : bbj iz 11. kola se je končala remi. m Stanje po 13. kolu: Rabar 1°-.dr-.rrrT„. novič, Fuderer 8 in po!, Janosevic,■ drič 8, Matanovič, Germek 7 in P°*> "iTvn-čič 7, Karaklajič 6 in pol (1) ' - vič 6 in pol, Puc 6 (1), Gligorič, Bajec =. ivkov, Tot 5 in pol (1), Bertok 5 m P-■ • Milič 5 (1)1 Nikolac 4 in pol, mz. KJnu 3. Longer 2 (1) točki. Prognoze za 56. kolo »ŠPORTNE STAVE« 1. Dinamo : Crvena zvezda X X 2. Vojvodina : Hajduk 3. Fiorentina : Atalanta 1 4. Inter : Novara 5. Juventus : : Bologna 6. Lazio : Napoli x 2 7 Padova : Milan 1 8. Palermo : Torino 1 x 9. Pro Patria : Lucchese 1 X 10. Sampdoria : Como 1 11. Spal : Udinese 1 12. Triestina : : Legnano 1 X 13 Simmering : vienna 2 X 14. Sportklub : Admira 15. Sturm : GAK