*¦¦* Cesar Franc Komaj so prve strani našega lista. na katerih foročaimo 0 cesarjevi belezni, šle v stroj, že nam je prinesel brzojav neizmerno tužiio vest. da ie n?Sblag5 cesar Franc Jožel I. v torek, dii« 21. novembra, ob 9. uri z<ve6er, v šenbrunskem gradu mirno v Gospodu;f:aspal. Kot jc bild zaj^vie jtljiiii^jpjlfi ij3so.|rjevi3i tolezni srce vsakegr, državljana ;napblnjeno s straiiom in sočutjem, tako bo sediaj ob tužni vetti ob^ela vse narnde nc|še države odkritosrčBa, i^ globoka žaJost. Avstrijski narodi žalujeio za svo^iia dttbrim očetom, za Wojiiai modrirti Viadarjeriii %a- svo;!to od celega sveta spoštbvanim cesaVjtern. ' > ;• ':- : Ni ga bi.o vladarjni, ki bl sl na svo*«m "c'ešWrskem prestolu toliko. ppskusil kakor naš cesar, Ko je nastopil vladarstvo, jevpeto^p© *eli Evro^j iu tudi v Avstriji. Narodi so hoteli sodelovati pri ^ladanju. Skoro do leta 1870 se nemirni duhovi niso flio^h pomiriti. In Ł0 ee ie. to. •žgo'd[ilpi, pastijb ^ejneniT.njptekr niovanje med avstrijsblpii harodi: samimi KaKoi ima cča v hiši; kjer }©'mnogo živalhiiiih, zdravd- fantov, Vedrib 'feivdje skrbii tako šmd ftudi avstpj^ski »arodi Svojeniu l^ubemu- ofietu toaš eesarskem p,r«estolu ;^*6^J zročaU mnogo skrbi, mhogo žalogli, ) ia tudi marsikaiero .'vešelje. Njegovo očetovsko srce se je posebno vešelrlo narii krasnim napredkom, ki se je pri vseh narodih opazoval v narodnih in gospofŠars ah ozirih. Avstrija se je pod m'roL]ub'iiim žiL.fczom š\o.žega, modrega vladana vsestrangko; biižflla nena.vadno krasnemu razcvitu in razvojti. In tedaj se je sovražrtik z bledo žavisiio "zafiel 6žira,tl na rrašo srečo ter kaliti naš notranji mir. Tako j$ sprišla^do ^iaa^iei^Vifetcvnfl vojske.' ,. ^^'V; .^ \ ;¦ i:ih\\:.\,-,:*. k.V'i;' : Vem©, aa ^e je na§ viaHai* strašno težk<> otilo61I za vojško, odločil le, kei^ rri našel- drugega, izhoda, da brani čašt š^p|6"vl^4Wgke hiže iu varriost svojih narodov. N^egovo srce je b;io clo dna miroljubno in našemu cesarujrii noben paslov tako ugajal, kakor da so ga naiztvali zaradi njegove miroljubiiosti kneza miru. Ko je morala sito.liti Avstri^a v voj110 vrv€n.'e, je bilo njegovo sree globoko ra.n'eno in ¦vsaka kaplja krvi, ki je pptekla iz ran zAesfib mu AvBtrijioev, je zaskelela dobra,o6etovo srr-e. Gotovo si iiihCe ni tako, kaJfor aaš cesaa1 Franc Jožof, želel irenotka, ko W laiftka naznanil svrtHm' Hairodbin, da iira vrača Ijubi inijr,' ki SQ nam ga sovražniki za'par let s hudobno roko sfcalili. Predno je mogel svojiro narodom raz«lasiti — mir, pa je poklicdl Vsefnogofiai, kr.terenlu 'e bil rajni desar Vfiedoo zvest služabnik, k sebi, zavživot vefcnega miru, Doboj^^al j,e fevoje življenje zvosto 111 j;ogurnno in sedaj si ip gel po. večno plaiilo. Pokoj nje^gorvi d-uSi! ¦ :.V- ~t.s * Potrti stojjmo tlid? SlOTj&nci ob rakvi s\7)"i«a 'priljubljen.ega vlajdarja. Kako radi smo ga irhel:, kako udani snio mu bili, tega ni bilo spoznati sarno iz zvestobe našjh src, ampak tudi iz polokov krvt, ki so  jo slovenski junaki pretočili na, bojiščih za vlajdarja in Avstrijo. Clm večja je udanost in ljubezen, tem večja je žalost nad izgubo, Zato Slo^nci sedaj polni žalosti objokujemo smrt svo]ega- cesarja, izražarrio globoko sočutje vladarski hiši ter v tem žalostnoresnem trenotku nanovo prisegamo zvestobo Habs-.bui*žanom in AvstrijiJ Zadnji dnevi. — Sinrt. k Cesar se je zafietkom novembtra prehladil in 0o- bil nahod, ki ga je tako zdelal, da se je moral na Martinovo vleči. Toda ker je za stare liudi lež-anje  zaradi pljučnice sila nevarno, skiušr.li so zidravniki,  da ga drže pokoncu kolikor mogoč©. Zato tudi spre-  jemov niso odsvetovali, ampak nasprotno so j'h odo-  bravalit da so tako zaposlili presviitliega cesarja.. A  tclesne moči so začele, vedno bolj pojemati in na,zad- nj« tudi zdravniki niso mogli več branhi postelje. V  nedieljo so se pokazali pr\i znaJci pl^uCnice in že \ torek. dne 21. t. m., je nastopila, smrt.  V torek, dm 21. jiovembra, popoldan š« sta, iz- dala cesaTjeva telesna zdravnika dr. Kercl in dr. Ortner 0 oesarjftvi bolezni sledečo poročilo: Vnetje desnih pljtič Njegovega VeHčanstva se je razširilo, Telesna vročina je znašrtla zjutraj 38.1, ob 2. uri popoJilne 39.5. zve6er pa 3ŁK6 stopinj, 80 utripov žile, utripi mebkejši, Dihanje lomuoženo, v minuti 30 dihov. Tek malenkosten. Telesne mo^i so se vfdno zraanjSale. Že istega dne ponoči pa je izšla posefjna izttaja duna;skega uradnega lista »AViei.er Ze.tung", ki je javljala Dretužno vest: N j e ig 0 v 0 cesarsio i n braljevo Ap 0 s t0 l s k 0 V e 1 i č a n s t v o Franc j 0 ž e f I. j e d a n e s, dne 2 1. novembra^ ob 9, uri z v e 6 e r n a gradu Senbrun mirnov Gosp 0 d « z as p a 1. Cesarjevo žlvlienje. Rajni cesar je bil mož nenmornegai dela. Ko Ł0 so Dunajčani spali, je bil svjetli cesar že na nogafi. Po leti je vstajal ob štirih, ^o zinn ob petib. Po zajutreku je navadno pregledal novine In ob šestib so Ž6 i"d.čeli prihajati viSji uradniki poroča,t 0 raf4:iih opravkih. To je trajalo navadno do devete ali do desete ure, V pondeljek in 6etrtek' *) bfle navaidno obfine avdijence ali zaslišanjai. Cesar je vsakega pazno poslušal in odgovoril, a ni dtelal praznih obljub, amDak naravnost povedal, zakaj ne more uslišati prošrije, ali pa obljubil, da se prošnjikova zadeva praiviCno preišče- in reši. Med 11. in 12. urb je bil drugi zajutrek, potem pa so prišli na vrsto važnejši predlogi ministrov. Dokler je imol ka.j oprr.viti, si c«sar ni dal miru. Vsi ministrl pričajo 0 tem, da se je v cesairjevi pisarni uradovalo najhitreje in da sb se vse vloge, I. umrl. ki niso bile preobiširne, vradale' ministrstvom v 24 urah. 1 : ) Ob nedeljah in praznikih je bil cesar redno pri sv. rnfijši, navradno ob 11, uri; sploh paje izpolnje- vaJ natanko svoje verske dolžnostU K počitku je bo; dil cesar ob 9, uri. j Tako je bil naš cesar najlepši zgled marliivo-  sti in delavnosti. Zanj ni bil noben dan izgulbijen« zakaj niti minuia mu ni minila brez delaj. Kratek življenjepis. Rodil se je v Seubrunu, kjer ]e sedai tudl^a^ mrl, dne 18. avg. 1830; njegov oče je bil nadvo|voda Franc Karol, brat prejšnjega eesarja Ferdinanda I., njegova mati je bila visoko nadarjena gospa, bavarska priiicezinja Zolija, V Avstriji je vladal takrat Franc I., naišega rajnega vladarja stari oče.  Ta je svojega živahnega vnu-ka, lej-lega dečka modr ri' oči in plavih las, imel posebno rad. Bil mu je  prvi učitelj: z njim se je igral po sobi in na vrtu, ga učfl, kako se drži vojak po koncu in kaiko k<xraka, iVzgojo v prvih letih je yo'dilia grolica Sturrole- der, pozneje pa grof Henrik Bombel. Pravi njegov  vzgojUelj pa je bil častiiiki in mož poštenega krš&an- skega značaja; grof Ivan Koronini, ki je pazil pose-  bjio na to, dfi postane iz gojenca v resnici mož res-  nega značaija. Leta- 1848 je nastala vojska na LaSkem. Avstrijski armadi je poveljevral grof Radecki. Tudi .nad\ojvoda Franc Jožef j« moral na boiišče, da se seznani z vojnimi unedbamt, Takrat je bil prvič v pgnju. Ker se je cesar Ferdinarid radi nemirov po celi državi odpovedaj v Olomucu prestolu, je nastopil 2. dec. 1848 vladarstvo nadvojvoda Franc Jožef, star še le 18 let. Najprej je moral pomiriti narode. Le proti Ogrotn je bilo treba nastopiti z orož]era. S pomočjo Rusov in svojih zvestih državljaJiovi j€ za-dušil upor na Ogrskem. .. Leta 1859 so se združili proti nam .Francozi JnItalijani, Izgubili smo Lombardijo. Letai 1866 so sezdružili proti nam Prusi in Italijani, Lahe -sta sfcer slavno premagala nadvojvoda Albreht na kopnem pri Kustoci in Tegethof na morju po-i otoku Visu, a Prusi so nas natolkli pri Kraljevem Gra!dcu. Avstrija je izgubila krasho Benečijo. Leta 1878 je zasedla naža voiske pod poveljstvom generala Filipoviča Bosno in Hercegovlno. Leta 1889 je nenadoraa utnrl cesarjeviC sRucJpll. Dne 10. septembra 1896 pa je anarhist Lukeni rnnorii preblago oesarico Elizalbeto, Leta 1908, dne 7. oktobra^ je proglasil teesar Bosno in Hercegovino ,za .'svoje dležele. < a , if-, -it^, Dne 28. junija 19il4 je kruta roka zlofiiuakega morilca v Sarajevu usmrtila preblage^a nadvo'.voda prfcstolonaslednika, rFranca Ferdinaiida in njegovo liubeznjivo s^progo Zofijo. fTo je postal najbližji potod :Za. svetovno vojsko. Dne 28. julija 1014 je Avslrijai napov«dala Srbi|i vojsko, dine 5.. avgusta Rusiji. Dne 23. ma;a 1. 1915 nam je napovedal italijanski kralj vojsko. Dne 27. avgusta 1916 nam j«, tudi diruga na&ai zaveznica Runraniia napovedala vojsko. Dne 5. novembra 1916 se ie proglasih) samostojno poljsko kraljestvo. Ccsar v siiuliii ncvarnostl. Dasi je bil Fraiic Jožel vejdno doLor oče vsem dobrim ljudem, vendar se je našel človek, ki ga je hotel usmrtiti. Le z božjo ,poniočdo ]e ušel cesar tej smrtni nevarnosti. BJo pa je to taku-le: Cesar je imel navado, da, je hodil po zimi po šesturnem delu od 12, ure do ene popoMne na sprehod. Ker se nikoli ni bal svojih podložuikov, zato ga tudi ob takih prilikali ni spremljalo \ečje spremstvo. Hodil je z njim navadno le en spremljevalec. Dne 18. svečana 1853 se je izprehajal cosar s svoiim adjufcantom grofom 0,'Donei'ioin po Liaistiji duna^ski.. In prišla sta že do K,oroških vrat. Tu pa ie bila napoti luža in adjutant stopi malo od cesarja proS — a \ tistem hipu skoči neki človek proti njeinu in z dolgim nožem napa.de cesarja. Ad^utaiit prime hitro napadalca z obema rokama, a ta je bil vendar že zadel cesarja na tilniku. Toda bož.^a roka je čuvala nad življenjem cesar^evem,. Po tilniku ;e zdrsnil nož proti vratu navzdol; rr.-iil je sicer cesarja, pa samo lahko, ker je ovratnikova zapona oslabila mo6 napadalčevo. 0.' Donell pi;ime hudobneža in ga vrže ob tla; za&ela sta se boriti. K sreči mu ptrfskoči neki meščan na j_!omo6, prime morilca z obema rokaina za lase in udari i:ekolikokrat.>z njegovo glavo krepko ob tla. Morilec iz|)iisti grofa; ta s'coči i.okoiici in potegne sabljo; napadalec jo prinie, pai se rani. Cesar je videl ves prizor in svetoval groiu:i „0' Donell, le vtaknite sabljo!" Grof uboga, stopi k eesarju in zapazi šele zdaj, da ie cesar ranjeii. Nn,vzlic svoji ra^ ni hoče iti cesar sam. doniov. 0' Donell je mefl tem pokjlical paitruljo in jir izročil napadalca, krojaea Libenija, potera je podal cesarju roko in ga spremil v bližnjo palcčo nadvojvode Albrohta. 'Med potom je rekel cesar 0' Donellu: ,,Zdaj se mi godi, kot mojim vrlim vojakom v. 'Milainu." (Ondi so namreč zarotniki, privrženci Mazzinija, bili malo poprej n.a' cesti napadli, ranili in umorili nekaj vo.',akov.) Blizu vralt palade se stemni cesarju pred. očmi. 0' Donell ga hitro pelje v predsobo in mu. umi.e z mrzlo vodo obraz, roike in vrat; cesar se je takoj zopet zavedel. K sreči ni bila ces^.rjeva raiiia uevarna, vendar je moral nekaj tednov ost?.ti doma. Cesar^eve rešitelje so slavili povsod.. 'Meščanu EUenrsiclm Je poslala cesar.ieva mat! v spomin prstan, v katerem so bili vdelani krvavi lasje oesarjevi, okrog njih pa napis: ,,Bog Ti povrni!" Na Uunaj pa so h teli odposlanci vseh dežel, da so izirazili očetu, nr^vojv|bdu Francu Karolu, ogorčenje' natf ;Trdim zločinom in veselje, tta je božja roka obvarovala drngo žiyljenje cesarjevo. Ko je cesar popolnoma okreval, je bila prva pot njegova v krasni hram sv. fttefana, da je ondi zahvalil Boga za rešitev. Cerkev je bila ta dan prav natfe^eno polna, 10.000 svefi je gorelo v njej — vse jo hvalilo Boga za srečno rešitev cesa,r]evo. V zahvalo za bož'o varstvo so sezidpli zvesti pocUožniki z nabranimi doneski n?» Dunai-u obljubljeno ali votivno cerkev, najlepšo kolikor jih je videti 'tam. ,,V hiši božji smo slavili rešitev cesar.'evo — iiiša božja bodi prelepi spomenik, ki bo svetu oznanjal Avstrije hvalo in vieselje. Tako je bUo čitr,ti v pozivu, s katerim so začeli nabirati darove za to cerkov. In od vseh strani so darovali ljudje doneske, velike in male. V enem samem dnevu so nabrali na Dunaju 800 tlso6 kron in prednp i« nrinilo letp, je bil nabran že prvi milijon kron. — Med najlepše s.tomeni.ke pa še štejemo tega-le: M-ateri Libenija je nakaz-o.l cesar — podporo, da je mogla živeti po usmrčciijU njenega vna! $w Cesar v sveti dežplij. Lftta 1869 je potoval naš cesar nv. Jutrovo. Srce ga je gnalo tudi v sveto deželo obiskat krale, kje« je živel naš Zveličar, kjer je prel',1 svojo kri za nas, Na potu se je oglŁ>sil tudi v Carrgradu. Ondi ga- je seveda sprejel sultan z največim sija^em — prvega vladarja avstrijskega, ki je stopil na. tla prcstolnice nekdaj tako grozovitiji sovražnikov> Avstrije in vse krščanske Evrope, Dne 8. novenjbra jc s.topil cesa.r v niestu Uaia na zeml^o svete dežele. Coln je sicer toLo!wiil ob neko skalo, pa krmar je pomiril cesarja. rekoft: ,,Ne boj se, vel. ki cega-r, jaz, 'MusiiaJa., sem pri tol>i." In ker je srečno prepeljal cesr.rja iz lad.e na hreq, je dobil 100 cekinov in zlrti križee. Ogledavši si mesto Ja.fa, in krasne vrtove polne pomeranč in gra«at, nadal;e\*al ]e cesar na konju pot proti Jeru;;.ilemu, toda s cudilim s^remstvom — nad 1000 Arabcev na kGnjiii ga je spremljalo; zbral iin je sultanov namestnik iz vseh delov Sir/e, da so spremljali oesarja, zabava;o6 ga z igro ,,Fp.ntnzija": v belih burnusih so drvili na malih svo ih konjičih inimo cesaria, v eni roki so držr>ili sulico z zastavico, v drugi dolgo puško, v najbujšeni diru so se v»dignili s sedla. ter sprožili puške. Ko prijašejo na grič Elkuds, s ka-terog^. za-.gledajo romarii prvič sveto mesto, skoči cesar s konja, pade na kolena, pxjljubi tla in prebi.ift ne?cnj minut y vroči molitvi. Solze so mu igraie v očeli. ko vstane. Ko pride v Jeruzalem ,,kralj ipnizn.le«is.ki" — ta nasiov ima cesa.r avstrijski — stopi zonct rr,7, konja, ker no6e jczdariti po niestu, po kaiorcm ]e hod-\ naš ReSenik. Ogledal si je vse svete kraje, molil ;e za svojo rodovino in za vsc svo;e podložnikp, bo.unto je obdaril cerkve in samos(ane, j:redno se ^e vrnil na2-aj- y Jalo. A morje je bilo silno viharno. Spremstvo je jrosilo cesarja, naj se ne vkrca v tafeem vremenu. On pa pravi: ,,Obljubil &em, da pridem jutri v Port Said, biti hočem mož-bieseda." Nato vpraša admirala Tegethofa, aJi je nevarno. ,,No, nevarnosti ravno še ni", odvrn© admiral ,,Torej s© peljemo!", ukaže cesarv in stopi, v čoln, da bi se peljal k ladji. Toda naenkrat se postavi čoln navpik in hipoaia izgine, K sreči se kmalu zop«t prikaže in z ladje sb zadoneli streli, kl so naznanjali, da je dospel cesar srefino v varno. Coln se kmalu vrne, toda brodnikii so refcli, da bi v, drugič za nbbenb ceno ne vozili več. Za .to so se morali drugi gospodje še le d.rug dan vkrcati in odpeljati Dne 25. novembra se je vrnil cesar na Dunaj. Ccsar med Slovenci. , Prvič je stopil oesar Franc Jožef na slovenska tlai dne 8. kimovca 1882 in sicer v Celovcu. Dne 11. kimovca ga je v Trbižu po slovensko pozdravilo 40 brhkih Ziljanov in 40 Zlljaiik in mu izro6ilo šopek planinskih cvetiCi V Bovcu so mu napravili Slove,nv-i podoknico; tri četrt ure je poslušal pevce, ki so pel lepe slovenske pesmi;. sam je zaliteval, da gai naj ogovarjajo Slovenci v svojem jeziku. V DivaCi so slovenska deJcleta ponudila cesarju najboljšo domačo firnino, katero je. tiidi izpil. Ital'ija.ni pa so mu poslali takrat v pozdrav — Oberdanka, ki bi naj cesarja umoril. A božja roka ie ^uvala nad dragim življenjem cesarjevim. Lieta 1883 je prišel cesar drugikrat na slovensko zemljo, V Radgoni je prijah;alo 170 slovensklh mož na konjih oesarju v pozctrav. Oblečeni so bili y beguše, poveljnik jim je bil učitelj iStrniša. Polea ujih se je zbraloi 50 slovenskih strelcev iz Veržeja pod poveljstvom Pinteriča. Tudi v Mariboru, Ptuju, Slatini, Smairju, St. Juriju ob južni žel., y Celju, na Laškem in v Zidainem mostu so ga pozdravljali Slovenci. Leta 1891 je prišel cesar v Celi;e zaradi velikih vojaških. yaj. Z župainom Glivickom je govoril slovenski, slovienske pevce je z veseljem pozdra^il. Leta 1895 je priišel v Ljubljano, da jo tolaži zaradi potresa. ; Cesarica Elizabeta. Cesarjeva žena, cesarica iElizabeta je bila rojera dne 24. decembra ,18i7 v grada Posenhofen na B.varskem kot tr*tje de-e vojvole Maksa Jožefd bavarskega in voivodinje Ludovike. Imela {e štire sebtre in tri brate. Na ro)stni dan ELabete se je sprehajal njen očf, vopoda Maks, ves srečen po okolici gradu Posenholen. Sreča ga stara revna ženica, ki je noiila težko butaro drv. P.ijtzai vojvoda nagovori 2eni:o in pravi »Zakaj pa si naložite tako težko butaro? Sij bcdtle otnenn gli pod njo!t — >Dine3 je sveti vjčer«, odgovo i starka, >in ker svojim otrokom ne morem dati drugega božičaega darila, imajo naj nocaj v^aj toplo so bo«. — »Da, da danes je sveti večer«, dejal je vojvoda, jaz sem dobil danes že le, o fcožično darilo, pravo božje dete, Lizika ji bo ime Prav srečen in vesel sem in z naenoj se morate veseliti tudi vi in vaši otroci ter tudi obhajati sreCen in veael sveti večer! Vojvoda je izročil starki nekaj denarja, zvečer pa sla ji p inesla dva služabnika 2 polna jerbasa daril in dva stotaka. iJboga žcn ca je jokala od veselja. Cesar F.anc Jože! se je v polelju 1853 mudil s svjjimi starši v mesteca Išl ca Gornje Avstniskem, kjer je obhsj il tudi svoj rojstni dan. Ob tej priliki je cesar spoznal bavarsko prin cezinjo Elizabeto, ki je bila stara tedaj 16 let. Radi tjenih lepih čednosti in rjene pr.kupliivosti je sklenil, da se bo poročil ž njo. Mati cesarjeva je bila te novice i:redro vesela. Drugi dan je cesar po sv. maši v išelski župni cerkvi slopil s svojo zaročenko pred duhovnika in mu rekel: »Gospod župnik, prosim, blagoslovite naju, to je moja nevesta!« Po roka se je vršila dne 24. aprila 1854 med 6. ia 7. uro zvečcr v dvorni kapeli na Daaaja. Pri poroki je poudarjal dunajski kard nal Raušer, ki je poroCal visoki par: »Vse, kar je deviškega, lepega in nežnega, gleda v cesarici Elizabeti svoj vzor ia svo jo zaščitnico«. Vojvooinja Eizabeta je slovela že takrat kot globokoverna, ljudomila in blagosrčna princezinja. Radi svoje lepote je zaslovela daleč okoli. Bog je cesarjev zakon blagoilovil s tremi hčerami in enim sinom. C^sar in cesarica sta se izredno ljubila. Prava dru :inska sveča je vladala v cesarjevi rodbini, katero pa so zadnja !eta kalili hudi udarci. Eden najbujš h je bila gotovo smrt prestolonasleinika Rudolfa. Od tega ča?a cesarica Eizabeta ni bila veC vesela. Ta hudi udaiec je čutila do konca svo;ih dni. Žalovala je globoko, a je bila v tej žalosti (udi verna tolažnica svojemu možu — cesarju. Tjho je prenaSala najhujše gorje, ki more zadeti materino srce. Cesarica je bila vl- redno usrailjenega srca. Povsod, kjer je hodila, je tolažita žaloatne injim dejanski pomagala. Obdarovala je vsako leto na tisoče revežev, ki so jo, posebno na Dunaju, zvali svojo »mater«. Ia tej blagi ženi je laSki anarhist Luigi Luccheni (Lukeni) vzel dne 10. septembra 1898 v mestu Geneva na Švicarsken življenje. Kot divja zver je planil na njo in ji zasadil trivoglato pilo v prsa. Blaga cesarica \e kmalu nato izdahnila. Cesar je tedaj, ko so mu poročali o groznem dogodku, izdihnil: ^Nihče ne more umeti, koliko sem izgubil. — Meni vendar ne O3tane prihranjenega na tem svetu ničesar«. Ccsar je vse dni do svo|e, smrti globoko žaloral za svojo blago žeao. Cesarievi otroci. Bog je blagoslovil oesarjev zakon s tremi hčerkami in jednim sinom. Dne 5. marca 1855 se je Todila nadvoivodinja Z o I i j a, ki pai je umrla že dne 29. maja 1857 v Budimpešti. Dne 12, julija 1856 je bila rojena druga hčerka, naavojvodinja Giz^ela, ki se je dne 20. aprila 1873 poročila z bavatrskim princem Leopoldom. Tretja hčerka, nadVojvodinja Mar i j a V ,a. 1 e r 1 j a, je zagledjala1 luč sveta dne 22. aprila 1868. Poročena je bd dne 31. julija 1890 z avstrijskim nadvojvodom Franc fSalvatorjem, NadvojVodinja Marija Valerija je bila posebna ljubTijenka česarjeva. Večkrat ga je morala obiskati in 6e mu je le čas kblička] dopuščal, je bival v poletju v krogHi njene družine v Išlm Rojstvo vsake cesarjeve h6erk« se naznani po vseh avstTijskih mestih z 20 in-1 slrelom. Dne 21. avg. 1858 zjutraj n?, vse zgodaj pa so oznanjevali topovi po vseh mestih zopet veselo novico. Kdor je slišal gl:as topa, je štei, , Ko se oglaši dvajseti in drugi strel, je bila gbtbva novica, da 3e je rodil cesariu sin, naslednik na prestolu. Ni mogoče popisati veselja, ki sta ga ob tej priliki imela cesarski o6e in mati. Cesarjevič R u d o 1 f se je po* ročil dne 10. maja 1881 z belgijsko princezinjo Stefanijo, rojeno dne 21,. maja 1864. Cesarjeviču- se je dne 2. septembra 1883 rbdila edina hčerka Elizabeta* ki je sedaj poročena s princem "VVindischgraiz. Cesarjevič Rudolf \e bil najvefije veselje svojih sta^šev ter ponos in upanje Avstrije, 'Zal, *da je umrl mnogo prez«odaj, dne 30. januarja 1889. Vdova nadvojMoidinja Štelanija se je omožila zopet z ogrskim plemenitašem grofom Hjonyay. Cesarievi bratje. ., Cesar ]e imel tri brate in sicer: nadvoivoda Ferdinand Maksimilijan (rojen dne 6, julija 1832), umrl kot cesar mehikanski dne 17. junija 1867, Karol Ludovik (rojen dne 30. jul. 1833), oče rajnega prestolonaslednika Francai Ferdinanda, urarl dne 19. maja 1896, in Ludiovik Viktor (rojen dne 15. maja 1842). Ludovik ViKtor še živi na Dunaju. Raini prestolonaslednik Fcanc Fcrdlnand. Po smrti prestolonaslednika Rudolfa je bil prcglašen za prestolonaslednika nadyojvotda Franc Ferdinand, sin cesarjevega brata nadvojvoda Karola I.udovika. Franc Ferdinand je bil rojen dne 18, decembra 1863, PoroCen je bil z vojvodinjo Zo.ijo H»henberg, rojeno grofico Chotek. Oba sta umrla kot žrtev srbskih morilcev dne 28. junija 1914 v Sarajevu. Frajic Ferdinand je bil vnet katoličan in veilik prijatelj Slovanov. Posebno je spoštoval n^.s Slovence in Hrvate. Zastopal je nafielo, da se morajo dati vsem narodom njih narodne pravice. Vigoki pokbjnik |e bil popolnoma preprifian o veliki važnosti katoliško-slovanskega življa na jugu naše države in nam je odločil prev|ažno nalogo v jbodočnosti avstro-c^grske države. A nesrečna morilčeva roka ji© prestrigla vse njegov« velike načrte. Cesar je Francu Ferdinandu poveril mnogo važnih nalog. Navadrib; je za^ stopal Franc Ferdinand cesarja ne samo pri važndh opravkih v tujini, ampak tudi doma. Franc Fefdinand je preustrojil armado in je hotel z odločilnhM odredbami zasigura,ti Avstriji srečnejlšo iri prostejšb bodočnost« i Novi cesar. Ko je umrl prestolonaslednikl Franc Ferdina-nd, je prevzel prestolonasledstvo nadvojvoda Karl Franc Jožefj najstarejši sin pokojnega nadvoivode Otona in nadvojvodinjie 'Marije Jožefe. Rbjen je dne 17. avgusta 1887. Poročen je s parmsko princesinjo Cito. Novi cesar je sedaj star 29 let. Po smrti Franca Ferdinanda mu je cesar izročil mnogo važnih poslov. A naivažnejšo nalogo je dbbil novi cesar s tem, ko se mu je izročilo najprvo glavno poveljstvo čet, kf sb prodirale v letoSnjem poletju iz TTirolskiega y Itulijo. in pozneje vrhovno poveljstvo na rusko-rumunskem bojišču. Novi cesar slovi kot prijazen in zelo ljudjomil človek Z vojaki oibčuje kakor z brati. Slovfenški vojaki, ki so imeli priMko Mti v njejgovi bližini, so polni bvale o novem avstrijskem1 vlaidarju. Novl cesar* govori tudi ve6 slovanskih jezikov. . , Naša nova cesarica. i NaSa nova cesarica nadvojvlodinia Cita je bila rojena dne &» maja 1892 tot princesinia vojvodsk,e hi- Še Pafma, Ze kot ralada princesinja je bŁa znana/. kot velika dobrotnica revežev., Neštatokrat je prosila^ svojie stariše za tiarove y .den-arju,, o7'leki in živilih,,. kalter6rie psebno prijiaSala: revežehi in jib med nje: raŽ&eijeVala; ' Nobeno vreme ji ni.bilo preslabo, da bi ne pohitela med nj© in nobena bajta ji ni" bila prenizka, da bi jim ne priuaš&a ponioči in tolažbe. — Kakor je cv^tela ob Staruberfekem jez-eru rajna naša cesarica Elizabeta in je postala znana širši ja.vnosti še le, ko se je z, našim bl^o^okojnim cesarjem Franc Jbželtjm zaročita,; tako tudi iavnost ni niti še slutila,- da postane poaižna parmska priaočsinja Cita še kedaj bodoča, avstrijsk'a cesaiica, Svoje mlade dni je preživela naša iKMra cesarica ne daleč od Dunaja, v gradii Svarcau,ki je last parmskega vojvode Roberta. Tu je živela našanova cesarica kakor brhkTa pnnqesinja veselo in zadovoljno. Pesmi, ki jih \e prepevala v krasnih -gozdovih okrog gradu, so še ždaj v spominu Dunajčanom in DunaCčankam in nihče teh ii.i-takrat ,sliiiil.1fi?i,;pr«i*evia^lep;g. pesjni naša — jbodeča česaripa. ,, <i;;i .^ a,,«,.,,..,,.. 7 . Pdletu leta 1911'jo yb -s;oznflnadvojvoda >Karf Franc Jj^žef, naš novi cesar in se z njp zaročil. Porpkase7,je vršila dn#*'21. oktabra. 1911 y najširšem slogu; Naš že bb3gopokoj,ni cesacse > osebno udeIčžil porpke ter novopofočeuc.ema najprisrčneij©- čestjtal. !Mlada zakonska sta yzaicetkuM.valana.gradiu Vartholc, od izbruba vojske pa m eesarsk.em.ara-, du na Dunaju. ' " * Otrocl naš^ga novega cesapia. Naši Hovi cesatski .dvojici so se tlosedaj narodtli 4 otroci, 'Pranc Jbžef:. Oton, tolvn dn6. 20. nov. 1#12; Adelhajda, rojena dne 21. decembra 1913;, RPbertr rojen dae 8. febniasja Iftl5~m Feliks, rojen dne 31.Tmaja Iftl6.