S »-Slovenski lar zal. 1899 je dobiti ►o 25 cent. Rojaki naročajte £a! RODA. delavcev v Ameriki. 28. deoem T3ra 1898. slo na naročilo. 1. januvarjem nastopimo s e d-letnik „GLAS NARODA" bode m o list tudi v tem letu dvakrat na teden lajali. Vojna med Španijo in Zjed. tavam je nam dala povod za dva-itno izdajo, a tudi zelo veliko lakov-naročnikov je nas v tonav->valo, fttorili smo to, a ni nam niti oast, naročnikom, kar jepamo hvala Bogu po marljivem ičevanju naročnine in živahnem [limanju za list. >asi nismo popolni, vendar >, da storimo saj kolikor nam i delavske šibke moči dopuščajo, "»jo, to je delavsko novinar-dolžnost pri urejevanju lista, 'kar je še nepopolnega, poskusa!i [demo popolniti, do popoluosti, pa ne dospemo, ker ni nič f opol-na tem svetu. ,GLAS NARODA" bod<- tudi v loče ostal list braneč d e 1 a v-e interese iu razkrival ve-^e krivice, ktere se gode delav-!mu ljudstvu, navajal in poudar-narodne in politične gospodar-razm^re in delavce na nje op«.-jaJ. da vidijo grozno razliko m*»d a *» i m delom in kapitalom. Z besedo: „GLAS NARODA" le ostal pravo neodvisno silo delavcev in uprav ,AS NA RODAu je edini v. d e 1 a v g k i 1 i s t, kteri je al v hudej borbi na Btraži. Delavskim listom ni postljana z rožicami in tega tudi ni potreba, ker uprav borba daje pogum za novo delovanje in navdušuje v obrambo: delavske liste vse ko-i vraži od briča do h. . . .., ker vse to je v službi kapitala. Delavca le tolažijo iu mu obečajo po smrti veli-Ikunsko plačilo, na tem svetu naj pa voljuo trpi, dela in poleg. tega gladen ostane. ŽaliHog, da je tudi v delavskih vrstah še mnogo k^ratkovidnežes, kteri pričakujejo v pričetem 20 veku. da jim od kake ?feznane strani kak pečen golob v usta prileti ! Iz nič ni nič, duha, luči je potreba delavcem! solidarno korakati naprej s proletarijatom vsega sveta, nihče ne bode delavcem | pomagal, ako si sami ne bodo: svetovati in tolažiti je lahko, ker to nič ne v«jlja. Na nobeno pomoč se ni delavcem zanašati, k.t goljufani lo; siromašni svet pričakuje že iitve st"l tja, a ni je dobil, vedno slabeje in bode še, ako si delav-to ljudstvo samo ne pomaga, in to je potreba samo za vesti, »odvisno postopanje in IzobraŽbe. „GLAS NARODA" bode pa do-[ašal tudi novosti iz vseh de->v sveta; priobčeval mične stke iu vesti iz stare do- 0 v i n e. Ob koncu leta pa nas veže dolžnost, da se srčno zahvalimo gg. do-»isnikom za njih trud in naklonje-lost, ter jih prosimo, da naj še v loče vspevajo v borbi. Da bode pa litstu „Glas Naroda44 togoče redno in vestno izhajati po vakrat na teden, kakor do-ij, je pa poglavitna stvar m a rijalna podpora! Ako tam dosedanji naročniki zvesti stanejo, nam je odvzeta velika hu-ira, to je: ni se nam potreba fbijati z skrbimi glede denarnih lev ; ker stroški so pokriti, ni pa tisliti na dobiček, ako vpoštevamo »lo in trud. Srčno prošnjo imamo čast. naročnikov, da bi nam li naklonjeni tudi v letu 1S99 naročnino kolikor mogoče o doposlali, ker list, to je si, najemščina in druge stvari imo redno plačevati, rezervne- 1 zaklada pa list nema, odkod ga vzeti, ker delavskim listom ne da nobena stranka podpore in je tudi potreba ni, ako jih delavci podpirajo, in ti morajo ostati popolnoma neodvisni. Prosimo tudi cenjene gg. naročnike, da naj se v svojem delokrogu potrudijo pridobiti n o v i h naročnikov, kar bi prouzročilo, da bi se list še lahko bolj razširil glede vsebine. Pojavnih krajih kakor saloonih zahtevajte „Glas Naroda", ker kdor kaj od delavcev zasluži, naj tudi podpira delavski list, enako s trgovci in obrtniki, podpirajte one, kteri podpir.ijo delavski list ,.Glas Naroda''. Ako smo zapleteni v borbo z nasprotniki, nam je pač vsejedno kako nas ti nazivu jo, ako se od jeze posm^hujejo k«*daj bode rešeno delavsko vprašanje, pa recimo le: -">000 M so čakali na Odrešenika sveta, pričakali so ga, odrešil je svet v dušnem oziru. Nižji, zatirani stanovi že čakajo tis<>če in tisoče let boljše dobe, pričelo seje svetiti, soluce svobode, enakopravnosti, en akovel javnosti in neodvisnosti vzhaja, izšlo bodn. potem bodemo pravi bratje med t-eboj, brez zavisti in hrepenenja po bogastvu : v to pa je potreba, da vsak delavec, kteri zna citati in po mogočoeti podpira prave delavske liste, kteri so v žalosti in veselju na njih strani in to je gotovo : ,,<1LAS NARODA4! „Delo in kapital". V nekem listu sem čital dolg član* k pod naslovom ,,Delo in kapital", takoj sem mislil, to je pa važna tvarina sedanjega veka in mislil, to je pa že spisu 1 učenjak — filozof, ali hudo sem se motiiii. Ves članek je čudna zmes protislovnih trditev in načel. Priznanja in splošno priznane resnice, ktere gospod v tem članku stavi, podira in zanika on sam v ravno istem članku. Tak i spisi za morejo le motiti jasno mišljenje in j^dnostavno raz-UDiljenje važuih razmer, ktere tako globoko segajo vživljenjeameriških Slovencev. Amerikauski Slovenci smo delavna skupnost in pihanje o delu in kapitalu, oziroma seganje delovanje teh faktorjev drug v druzega je stvar, klero mora vsak poštenjak le odobrovati. Potreba pa je, da pisatelj tvarino tega narodnogospodarskega vprašanja pošteno razpravlja in se odločno postavi na tla kapitala ali pa delavca. Polovičarstvo je v t^j zadevi nemogoče. S lini ti se na jVJnej strani kapitalizmu, na druge j pa delavskemu proletarijatu — to je nesmisel. Ravno to pa oni gospod v svojem spisu storiti poskuša. Štrajk premo-garjev v državi Illinois, daje temu gospodu povod, da se je spustil v razmotri vanje vprašanja med delom iu kapitalom. Da se je goveruer Tanner v tem prepiru postavil ua stran štrajkarjev — to dela gospodu pisatelju marsiktero preglavico. Veste kaj gospod B.? S t^m postopanjem je illinoiški goveruer hot«l delavcem „pesek v oči sipati". Ta mož (governer) vč, da se bližajo volitve in s tem svojim postopanjem je le šel na lov delavskih glasov. Žalibog, da so se preje (in včasih tudi sedaj) delavci dali slepiti na ta način. Amerikan-skim delavcem pa so se tudi začele oči odpirati in vedno bolj se širi zavednost, da le medsebojna teBne-ja zveza in razumljenje delavskih vprašanj, more dovesti jih do boljšega stanja. Gosp. B. pravi gledč dejanja go-veruerja Tannerja pod zatožbo: ,,Zajedno pa nas je mnogo, ki meni. mo, da zakon bo vedno prav dal bogatinom in tako lahko odobruje- zdravja, ljubezni in lepote. On ni bil rojen za tovorno živino bogatinom in velikašem. Pravico ima mo kar je governer Tanner. Mogoč|S je, da je ravnal protipostavnofl^do sadežev zemlje, do njenih vžit-vpoštevati se more položaj in sta-lkov, krasot iu blagrov. Vedno ne lišče premogarjev, ne pa z vsem Jmore delati kakor stroj, ampak spoštovanjem se ozirati na peščico {časa mora imeti tudi za počitek po milijonov zaradi kterih menijo, da/trudapolnem delu. Delavec je člo-so vse, delavec pa ničla . . kaj pa! vek kakor njegov gospod, toraj je prvo, pravice ljudstva, ali pp ima tudi on pravico do zabave, suhi paragrafi nepremišljenih po-' razveseljevauja kakor Bog hoče, da stav?" ga ima vsakdo. Delavec ima raz- Dobro, dobro, gospod B. Ko bi um in dušo, ne pa samo roke za ki le na podlagi tega mišljenja v robotanje!... . Delavec ni nič Vašem spisu ostali; potem bi bil-druzega kot član človeške družbe, Vaš spis lahko tudi naprvem mestu in če ga kteri ne pozna, kot takega v kakem p r v e m delavskem listu, niti ne vpošteva njegovih pravic Žalibog pa se bijete takoj z slede- kot človekovih, tisti sam ni človek, Čimi beseda mi v Bvoje lice iu čudno niti ni vreden nečastnega pridevka logiko: „Sirokoustui delavski agi-'j>odle zverine". tatorji (takozvani milosrčni vodi- Well, well, mister B., very well! telji delavstva) so le za zdraho in Tako živo g. B. op.suje pravice škodo ubogim trpinom. Večinoma delavcev in življenja, ktero jim taki „delavski dobrotniki'4 mesto pripada po božjej volji, da 2abranijo nezaupanje med delav- Gospod, Vi imate talent za „de-cem in delodajalcem, še celo po- lavskega agitatorja za širokoustne-udarjajo namišljene težkoče in revo ga, milosrčnega dobrotnika trpi-ter prouzročujejo razpor, kjer bi j uov" — pa bojite se morebiti sicer lahko vladal mir". | težavne trn jeve poti po kojej mo- Vi gospod B. preje priznavate, >rajo ti hoditi. Mnogo dela. mnogo da se na svetu krivica godi, da strašna vuebovpijoča krivica, in Vi one, kteri hočejo, da Be ta krivica odstrani, da pridobi vsak svojo prirojeno pra\ ico — Vi te može imenujete anarhiste, demagoge, Vi mladi gospod, te voditelje ljudstva, kteri vtiskujejo na Čela delavcev pečat človečanstva ime- ačenja in razmišljevanja in kaj je plačilo? Morebiti skromno življenje, ali pa še to ne, zaničevanje in zasledovanje onih proti kterim je njih agitovanje naperjeno in kar »a je hujš-> včasih tudi zaničevanje in obrekovanje onih, za ktere se uprav bojujejo. Kdor ljubi tolsto življenje in nujete zaničljivo ,,milosrčne ^ ~ad dobro živi na stroške druzih, voditelje delavstva", in ^delavske ^k se ne podaja na stran delavcev dobrotnike". Te pridevke, da taka imena bode jedenkrat dajala zgodovina onim možem, kteri v sedanjih časih vodijo borbo siromašnega, tlačenega ljudstva proti nenasitenim, krutim zmajem kapitala. Ni ga boljega dela na svetu, ni je bolj zvišene naloge kakor krivice odkrivati in poučevati ljudi, da so otroci božji, in da jih kot take nima nobeden pravico tlačiti in zlorabiti. Našega Zveličarja življenje je bilo nepretrgane delovanje v tem svetem oziru. In glejte kako so ga imenovali bogatimi, farizeji iu velevlastniki? Gospod B. čujte, čujte! Ravno tako so ga imenovali kakor Vi imenujete sedanje delavske voditelje 1 Agitatorja, puntarja, demagoga — tako so imenovali blagodušnega Kristusa! Zaničljivo so ga imenovali „kralja" in mu pritisnili tr-uovo krono ua sveto Čelo — ravno tako se Vi rogate gosp. B. onim, kterih srce bije za tlačene iu zatirane delavce. Tudi krvava krona ne izostane sedanjim boriteljem človeških pravic- V ječah pozabljeni, družbeno zatrti in še hujekazui — to je in bode še plačilo marsi-kterega, kteri se je predrznii povzdigniti preglasno svoj glas v obrambo neučene uboge sirote, ktere se imenujejo — delavsko ljudstvo. Gospod B. Vi ste čuden človek z Vašim skrpanim člankom vred! V Vaših prsah divja nekak razdvoj, v Vašej glavi pa rojijo nedovršene misli, ktere ne dopuščajo nikako zrelo uvrstenje. Komaj ste ošteli „delavske dobrotnike", zato da jih oni poučujejo v njih pravicah — pa začenjate v prav dobrih besedah opisovati in zapeljivo predstavljati ravno to kar „milosrčni" voditelji delavcev pišejo in govorč. Kar sami delate — to torej ni drugim dovoljeno. Pa čujmo Vaše besede: ,,Svoje pravice imajo pa tudi delavci! Človek mora živeti. On mora jesti in piti in se oblačiti.... Poleg reči, ktere so neobhodno potrebne za obstanek, oprava, gorkota ima on z vsemi drugimi otroci Adamovimi pravico tudi do čednosti v sedanjem boju delavstva proti denaruej sili. Pa vrnimo se zopet k Vašemu spisu in poglejmo kaj dalje pravi: ,,Take zadeve v okrožju ekonomije (o čem mislite, gotovo na narodno-politično ekonomijo, ali narodno gospodarstvo? Pis.) so bile sanje največjih narodnih velikanov vseh časov in vekov. Vzorni ljudski bla-gostan so hoteli vstvariti že davno po vsem svetu, pa so krpali in varili zastonj!" Tu imamo gospod B. zopet v ne-vkretnem stanji, ko se zopet bije sam sebe z svojo nedoslednostjo! Preje širokoustne demagoge in agitatorje nazivane može, imenuje sedaj naenkrat ,,narodne velikane, hoteče ustvariti uzorni ljudski bla-gostan !" Po vsej pravici pripada tako ime tem velikodušnim možem, med kterimi se jasno sveti tudi ime Tolstoj. Gosp. B. se pa zelo moti, ako pravi, da so ti možje ,,zastonj krpali iu varili," Ako druzega niso dosegli ti možje — to so dosegli, da je njih mnenje o človeških pravicah padlo na rodovitna tla, in da se je solidarnost delavcev celega sveta začela razširjevati iu utrjevati. Besede teh mož so vžgale ogenj samozavesti o prsah delavcev ter prouzročile poželenje po takem življenju — ktero ravno g. B. gorej opisuje. Moderne države so sedaj vendar drugačne nego so bile bile one pred letom 1848. Izrek; „država sem jaz", v sedanjih časih ne velja več. Neusmiljeno kaznovanje in nevredno postopanje proti nižjim, (tlaka, desetina itd.) Be je umakuilo po-stavodajstvu, ktero diha duha napredka in človečanstva. Da je to tako — to so prisilili duhovi teh velikanov, kteri gotovo niso ,,zastonj varili in krpali". Gosp. B. tudi pravi: „Njih obi-telji (amerikauskih bogatinov) žive v razkošju, kterega si evropejski vladarji nemorejo privoščiti. In res, ta čas gredo plače delavcev nižje in nižje, dokler ni primoran braniti se na edino mogočni način, da grč na stavko (štrajk)." Naenkrat priznate s temi beseda- mi, da delavski agitator ui oni, kteri tira delavce v pogubne štraj-ke — po teh „Vaših" besedah je kapitalist prouzročevaleč teh žalostnih prikaznij. To pa še bolj potrdite, ko pravite: ,,Dokler bo življenje tako težavno za delavca, bodo se pojavljali štrajki in glasovi nezadovoljstva." Tako je pravo gospod B. ! in vsak pošten človek Vam bode pritrjeval tudi o nastopnih besedah : ,,Dokler bodo delodajalci nadaljevali svoj nečloveški ,,business" s pri lelo-vaujem več krivičnih novcev od svoje obrti, nego jih morejo pridobiti ob poštenem plačevanji svojih delavcev, tako dolgo bo razpor med delom in kapitalom." Pravite tudi, da bodo bogatini vedno polnili svoje shrambe, dokler se ne prevedri za njih molzno kravo — zatiranje, trpina na zemlji in pod zemljo." Moj ljubi g. B., tako piše ,,Glas Naroda", glasilo z amerik.-sio\. de-lavce^ ze leta in vedno in vedno. ,.Glas Naroda" pa z vzbujanjem in poučevanjem skuša prevedriti oblačno nebo, ktero senči življenje delavcev. Pravi delavski list =e ne hoji „boriti z bikom", ker pouk bode surovo tizično moč bika (kapitala) tako vpešal, da bode delo slednjič zmagalo proti njemu. Res, gospod urednik „Glas Naroda"! srečno novo leto se Vam obeta, ker ravno od one strani, ktera obsojuje Vaša načela tako hudo in ojstro, priznava z ravno tistimi besedami kakor Vi žalostne socijalne razmere. Razloček m^d ,;Glas Narodom*' in ljudem v drugem taboru je, da Vi poskušate pomagati tlačenim trpinom, ko oni obupno kakor fatalistični Turki stoje pred vprašanjem: „Kako bi se to storilo?4' Na neslanost, da je Bog revne ljudi zato vstvarit, da bogatini z dajanjem . ,almožne" Iahkeje nebesa služijo, pa pač dandanes nikdo več ne veruje. Ob koncu svojega članka se gf>sp. B. podaja na nenavajana tla narodnega gospodarstva in pravi, da ključ vsega vprašanja med kapitalom in delavcem imajo kapitalisti. Pa vendar ne! V Ameriki ima ta ključ ljudstvo samo in sicer delavsko ljudstvo, ker ono ima največ volilnih glasov in v Ameriki imamo tako postavo in tako vlado kakoršuo hočejo delavci. Da se delavci ne poslužujejo te pravice tako kakor bi za nje najboljše bilo — to dokazuje, da je del iv-ski agitator, širokoustnež, j ako potrebna, neobhodna stvar, ker pouka je potreba med delavci, da st ,,prevedri za molzno kravo". Potem tudi Tanuerji in druge vrste klobasarji in sleparji ne bodo mogli ljudstvo za nos voditi in tudi go-spodek B. ne in oni, kteri Vam su-flirajo, ali pa Vas uporabljajo za stafažo. Ljudstvo bode vzelo kouečno v svoje roke reguliranje dela, \ ravnanje pridelkov in izdelkov in vpo-rabljauje doneskov narave, ročnega in strojnega dela. Onim mož.-m, ktere g. B. smatra gospodarjem vesoljnega sveta, in ,,ki imajo poluo mošnjo pa kamen v prsah" bode ljudstvo iztrgalo ta kamen iz prs, ga jim obesilo okolu vratu ter jih potopilo v dno morja. Potem bode prišla prava doba krščanstva, da se pa to krščanstvo zopet ne razvije v družbiuBko življenje, kjer prevladuje le: samo-ljubje, lakomnost, zavist in napuh, bode ljudstvo gradilo jeklene ograje, ktera ga bode varovala proti pogubnim nasledkom, kteri izvirajo iz teh grdih lastnosti človeškega značaja. Free-Lance. Uliol^o VI. 0 položaju na M in na Filijinal. Za Iloilo se bojujejo. Madrid, 23. dec. Iz Iloilo se poroča, da že tri dni neprenehoma streljal jo iz španskih okopov. \ staši so v mnogobrojnem šteyilu napadli nasipe z možmi in sabljami oboroženi, toda špausko topničar-stvo in krogi je pušk so podrle kar eele \ rste domačinov na tla. Špau-cev je bilo samo šest mož usmrte-nih. Kakor pravijo, je Aguiualdo vladi brzojavil, da bode kmalu izpustil vse španske vjetnike, ktere imajo vstaši v rokah, to poročilo pa se dosedaj še ni potrdilo. Washington, 23. dec. Vojni oddelek nima nikakih poročil o po-ročanih bojih pri Iloilo. Tajnik A Iger je poslal danes generalu Oti-su povelje, naj odpošlje vojake iz Manile v Iloilo, stolico otoka Pa-nay. ktero vstaši oblegajo. Vse posameznosti so generalu Otisu prepuščene. To je prvi korak aineri-kanske vlade, polastiti se Filipiu izvan Manile. Pravijo, da to povelje ni bilo izdano glede obleganja mesta, vsekako pa se bode prisv« -j i te v preje pričela, nego so začetkom nameravali. Generalu Otisu so poslali po poeti razglas, v kterem se Filipincem naznanja, da Zjed. države prevzamejo nadzorstvo čez otočje. Vojna ladija„B^uniugton", Jkteta „kf,i ža bij zu Hon o l n li* nes po pošti prejela povelje, zasesti ueobijudeni otok Wake v Mikrone-siji, kjer bodo napravili prokumor-sko telegrufičuo postajo. Manila, 23. dec. Zvezna kri-žarka ,.Boston" in topničarka ^Petrel" ste danes dospeli iz kitajskih pristanišč. „i5t. Paul" je pripeljala božično pošto. Parnik ,,Union", kteri je pripeljal španske in domače vojake iz Iloile, ni smel tu svojih potnikov izkrcati. Domači vojaki, kteri so nastanjeni v pred-mestih delajo Amerikancem zopet preglavice. V sredo se je neka vstaška četa pri Panduchen mostu tako uporno obnašala, da so dobili 3 pešpolki v Pago že povelje, odriniti proti upornikom, konečno pa se je le posrečilo jih pomiriti in odvrniti krvavi boj. Aduiiral Sampson v New V o r k u. Na križarki ,,New York" je dospel admiral Sampson v soboto v New York iz Havane. Od tod podal se bode v Washington u, ter Mc-Kinleyu poročal o delovanju izselje-valne komisije. Odkar seje vojska pričela, ni bil Sampson še na ame- Naše pivo je poskušeno od največje pivovarske akademije v deželi. Mi vemo kako se ima-variti. Zato je uit SUPERIOR STOCK PIVO najboljša pijača. Prodaja se Entered as second clas matter at »he New York, N. Y. Post office October 2. 1893 »GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik : Published by P- SAKSER. 109 Greenwich St. New York City. N'a leto velja list za Ameriko $3.—, o množenje regularne j burnikom ; Ferdinand Cerček, Gre-armade so oddali vojnemu oddelku, gor M itielčič in Frank Terlep, go-kteri sedi j izdeljuje proračun. Za- sp<»darski odborniki; Jožef Loušin, kon bod'i določal, da regularna voj- za-tavonoscein in Frank Loušin, na obstoji iz 30.000, in sicer 12.000 maršalom. Pozdrav VBem udom mo^>ešor*v, 8000 topničarjev, 6000 Jugoslovanske Jednote. Tebi ,,Glas konjikov in 4000 mož tehničnih Naroda" pa želimo dober vspeh in »biio naročnikov in predplačnikov. Frank Arko. vojakov generalnega štaba itd. Zakon veleva, da predsednik izda razglas, ter pozove 50.000 mož k pro-! stovoljni vojaški službi na Kubi. Porto R;ci, H;:waju, Filipinah in Lodronih. Ti vojaki naj bi ostali dve leti v službi in sicer pud povelj-ništvom častnikov, ktere bode imenoval predsednik. Njihova organizacija, naj bodeenakaoni regularne armade: velikost oddelkov raznega oružja določi predsednik. Sedajne prostovoljce naj bi G0 dni po sprejetju zakona odpustili, toda sprejeli v nove polke, ako bi bili pri volji vstopili in bi sy v 15 dile-vih oglasili. Zakon določuje nadalje, da ne smejo odpustiti nobenega častnika regularne armade, kteri je bil v službi, preduo se je pričela vojska z Španijo. Ta zakon je glavni dokaz, da o osodi Kube in Filipin ni še nič odločilnega Bkie-njenc. 100.000. mož močna stalna armada bi stala ua leto 165 milijonov dolarjev in ako k tem računamo še 145 milijonov za pokojnine, potem bi narastli letni stroški za vojno 310 milijonov dol., bili bi te daj večji kakor kteregakoli naroda. Seveda k tem pride še lepo število milijonov za mornarico. Poslanec Hay (demokrat iz Virgiuije) misli, da bi 30 000 mož stalne armade in 50.000 prostovoljcev stalo na leto 100 milijonov dolarjev. Ti stroški pa bi trajali samo dve leti, ker bi Icongi^s lahko takoj število prostovoljcev zmanjšal, ako bi to okol nosti zahtevale. Mirovni komisarji doma. S parnikom ,,St. Louis" so se 24. dec. povrnili amerikanski komisarji, kteri so se v Parizu vdele-žili mirovnih obravnav. Bili so: tajnik Day, senatorji Davis, Frye, John Basset Moore. Vsi bo imeli avoje žene seboj^ Kakor je senator Frye pri po v o^ bili Španci rijazni, ici Iron Mountain, Cal.. 15. dec. Slav. uredništvo ,,Glae Naroda1', prosim, da mi dovolite nekoliko prostora v predalih nam delavcem (tolikanj priljubljenega lista, ker hočem rojakom po širnej Ameriki naznaniti, kako se nam par Slovencem tukaj godi na zapadnej Califor-niji. Z delom gre tukaj še dobro in se delo tudi lahko dobi, ali vsejed-no nemorem rojakom svetovati, da bi Bfin hodili ker delo je trdo, posebno za one, kteri niBo za drugo delo sposobni kakor z lopato v roki. Navadno povsod i trdo delajo v bakreuih rudnikih. Tukaj je hribovit svet in se nahaja jeden največjih hribov Californije po imenu ShaBta Mountain, po kterem ima tudi ime ta okraj ali County in je tudi najstarejše mesto tega okraja Shasta. Od Shasta Mountain se razprostirajo Iron Mountain in v teh je mnogo rudnin kakor bakra, srebra, zlata itd., ali v mnozih rudnikih počiva delo, posebno v zlatih zaradi pomaujkauja vode, ker nemorejo zlata izpirati, kakor hitro nastopi deževno vreme, bode dovolj vode in tudi dela. Ta družba, pri k te rej delam, ima bakrene rudnike in tudi svoje rudotopilnice se imenuje Mountain Coper Company in je nje glavni sedež v Londonu na Angleškem. Za njo dela 7 do 800 delavcev. Plača še ni preslaba za rudarje, kteri delajo v rudniku po $2.10 do 82 60 na dan, hrana velja na mesec $15 in to v družbinem hotelu, kjer mora biti na hrani vsak samec. Družba ima tudi svojo prodajalui-co in gostilno ali saloon. K sklepu vošim rojakom vesele božične praznike m srečno novo leto ; tebi ,,Glas Naroda" pa obilo naročnikov i plačnikov. Kdor hoče svojemu prijatelju ali znancu napraviti umestno BOŽIČ NO ali NOVOLETNO DARILO naj mu za vse leto naroči „GLAS NA- IRODA", spominjal se ga bode vse leto, gotovo 102krat i o se kratkočasil ž njim. Dva lista na teden za za $3 je pač malenkost! Mesečni mrk. Mesečni mrk, kteri je bil včeraj vtorek, nismo mogli v New Yorku videti, nebo je bilo oblačno; par minut po 7. uri se je za kratek čas videla luna v podobi kroga bakrene barve, a oblaki so še to kmalu za-grnoli. Vrli rešitelj. Dne 25. decembra ob 2. uri zjutraj je pri požaru na Greenwich Str., v New Yorku ponesrečil Slet-ni Richard Hickson. Gasilec John Hughes je zapazil ogenj v petem nadstropju in hitro splezal po vod-aej cevi do požarne lestve. Pridši do črtrtega nadstropja zagledal je gospe Hicksonovo družino, ktera je v petem nadstropju stano\ala, pri oknu poleg požarne lestve in ravno iz tega okna je jel švigati plamen. Zaklical je ljudem ne po-skakati, ter jim pomagal iz druzega okna doseči lestvo in se rešiti. 18-letni sin gospe Hickson bi bil vsled napačnega stopnja kmalu potegnil rešitelja v globočino. 61etna hčerka se je oklenila matere in jo ni hotela izpustiti. Hughes je splezal k oknu in rešil prestrašeno deklico, potem se podal nazaj k oknu in otel tudi mat^r. Vrli rešitelj je splezal potem v sobo, toda malega Richarda ni mogel najti; deček je vsled bojazni pred plamenom zlezel pod posteljo, kjer je našel zgodnjo suirt. Hugbesa vse hvali zaradi njegove srčnosti in bode dobil boljšo stopinjo in zaslužek pri gasilcih. Ladiji trčili. Tovorne ladiji „Idaho" in „Flo-wergate" ste trčili skupaj v bližini otoka, na kterem stoluje kip prostosti. V koji spečemu 231etuemu Viljem Smithu iz Leeds na Angleškem doma, so udrte jeklene pošče odtrgale glavo in 251etnega John Bircha smrtno poškodovale. ^Idaho" je vozila v pristanišče, „Flo-wergate" pa je bila namenjeua v Philadelphijo. Bilo je megleno vre me in obe ladiji ste vozili z veliko hitrostjo, kar kaže velikanska luknja v „Idaho", kjer je odtrganih 15 jeklenih plošč. ,,Flowergate" ni bila hudo poškodovana. Oba ponesrečena mornarja sta bila na ,,Idaho" kurjača, ter ob času nesreče spala v svojih kojah. (iripa pojenjuje. Zdravniški odsek v New Yorku je ukrenil proti razširjanju gripe, da se šole razkužijo in sicer naj se izkadi vsak razred posebej. Predsednik zdravniškega odseka se vede kakor bi gripe prav nič ne biio. Pravi pa, da je dobra misel šolska prostore včasih razkužiti in ker so ravno sedaj počitnice, hočejo tudi lepo priliko v to porabiti. Pravijo, da v Brooklvnu gripa pojenju je in ako bode tudi nadalje tako lepo vreme, potem ne bode ni kdo več gripe imel. V New Rochelle je zbolel Keogh, sodnik višjega sodišča za gripo in sodnija v White PlaiuB kjer on predseduje je morala z svojim delovanjem prenehati, ker ni bilo moč dobiti druzega sodnika namesto Keogha. V Pasteur zavodu v Parizu so opomnili nato, da se je leta 1890 gripa razširila iz Ruskega in se tudi sedaj lahko zanese po pismih in potnikih iz Amerike v Evropo. Počasni plaeevalci. Mnogo ubogih delavcev, kteri so ob priliki velikega suega, pri new-yorški mestni armadi kid ilcev od pravljali sneg na cestah, še vedno čaka na plačilo za storjeno delo. Veliko dotičnih delavcev je bilo pri neugodnem vremenu, radi pomaujkauja gorke obleke, le slabo oblečenih in samo da bi par centov zaslužili. Radi zanikrnosti oddelka za cestno snaženje, se jim krati sedaj trdo zaslužena plača vsled česar v mnogih slučajih trpe z svojimi družinami veliko bedo. Seveda gospodje radi izgovorov niso v zadregi, češ da so ljudje temu sami krivi, ker niso prišli v določenih dnevih na plačilne postaje. Tisti, kteri bo to opustili, imajo sedaj mnogo sitnosti in dostikrat se pripeti, da jim reko, nekdo drugi je že vzel njihovo plačo. Vsekako pa zgube šev za odmetavanje snega. Nasprotno pa gospodom snažilnega o&delka, poleg mastne plače, še Vidno kaj pade od delavskega za-S užka tudi v njihove žepe. Blatne ceste v Brooklvnu. Dobri meščani v Brooklynu ima-j d malo upanja, da bi hribi blata i q snega kaj kmalo izginili iz cest, izvzemši, ako dež in solnce storita i o delo, ktero cestni komisarji ni coli storili ne bodo. Tudi nimajo za to nič denarja na razpolago, tako lamreč je rekel komisar Quinn. 3odjetniki za cestno snaženje le ua aekterih boljših cestah drzajo skup to in sneg, kterega vozniki po razmezgajo. Tu pa tam blato sopet pometajo na kupe, toda ne pdvozijo ga ne. Zadruge Troley železnic po postavi veže dolžnost, odpraviti sneg poleg njihove črte toda tega ne store. Zakaj jih temu ne prisilijo, to uajbolje vedo politikarji, komisarji in odborniki do okrajnega odvetnika, a ti raje jqo1čp. Ljudje pa še nadalje lahko gazijo blato in sneg, ali prav jim je, saj hočejo tako imeti. ilatc '■PlB Iz ječe ušel. Sing Sing, 23. dec. Danes popoludne je ušel Lorenc Gay, ko je bil pri nekem delu zvunaj ječe. Najbrže se mu je posrečilo skočiti ua počasi vozeč tovorni vlak, kajti našli so njegovo kaznilnično obleko v predoru. Gay je bij zaprt zaradi neke tatvine, ktero je doprinesel v Mount Vernonu. Prišel je v j?čo 4 junija 1S97 in se ves čas ugledno obuašal, zato je kaj čudno, da je ušel sedaj ko je imel le samo osem mesecev še sedeti. Ker so že več let sem \Be begune zopet vjeli, tudi ta ne bode daleč prišel. Ledena palača. A 1 b a n y, 23. dec. Danes se je tu izvršila inkorporacija Ice Palace Co. z S3000 Kapitalom. Zadruga hoče pri vodopadih Niagare zgradit"* ledeno palačo v zabavne namene. Ravnatelji podjetja so Lawrence Davis in John Irwin iz Niagara ^alls, N. Y., in John Zvbach iz Niagara Falls, Ont. Samonmori. 351etni mašinist Frank Haskins iz Providence, R. I., se je vrgel pred voz poultčui železnice. Hudo poškodovanega so prepeljali v bolnišnico, kjer je izpovedal, da si je hotel vzeti življenje, ker nima dela. Iz istega vzroka je skočil v vodo 23.dec. natakar Richard Fallon raz parobrod ,.East Side-'. Izvlekli so ga iz vode, ter odvedli v bolnišnico. Gospa Elizabeta Lenzje v njenem stanovanju v Brookl vnu s karbolno kislino storila konec življenju. Bila je 40 let stara in brez otrok ; nihče ne ve zakaj bi se bila ne=rečuiča usmrtila. Njen možje prišel proti polunoči domov ter našel na mizi dobro večerjo. Ko je vse použil, podal seje v spalnico in našel ženo mrtvo na postelji. Na nekem liste-ku je bilo zapisano sledeče: ,,Lmr-jem prostovoljno. Naj mi Bog odpusti, kakor drugim odpuščam. Želim, da bi se moje truplo sežgalo in pepel raztrosil na V3e vetrove4'. 64 let stari Henry Koch, nekdajni tovarnar in premožen mož v Brooklynu, se je ustrelil v dolenji del života in vkljub zdravniške pomoči dva dni pozneje v svojem stauova-nji umrl. Vsled prepira z možem je 23. dec. v Brooklvnu, 32 let stara gospa Lina Schleider vzela strup. Odvedli so jo naglo v bolnišco, kjer je kmalu potem umrla. Tovarna pogorela. V veliki tovarni tvrdkeWitteman Bros. v Jersey City je 23. dec. vzbruhnil ogenj, ter prouzročil 830 000 škode. V tovarni so izdelovali zaboje in ker je bilo mnogo goreče tvarine nekopičene, bi bil kmalu nastal velikanski požar. Le napornemu delu požarne bram-be se je zahvaliti, da ni plamen uničil sosednih tovarn in hiši. Adam Alvaterja, kteri je z svojo ženo spal v sobi nad kolarnico poleg tovarne, so komaj rešili smrti v plamenu. Provzročeno škodo pokrijte zavarovalnina. Dewey kandidat. E x e t e r, N. H., 24. dec. Kakor ler podpiral kandidaturo podadmi-rala Georga Deweya pri volitvi za predsednika leta 1900. Istinaje, da Chandler nikoli ni bil velik prijatelj McKinleya, in da bode na vsak način deloval proti njegovej zopetni izvolitvi. Tudi senator Proctor iz Vermonta bode baje podpiral Deweya in republikanski stranki se je nad tem ravno tako malo tr^ba izpodtikati, kakor nad Uivsses S. Granton, kteri je bil pred vojsko vendno demokrat. Eksplozija treskavih plinov. S h a m o k i n, Pa., 24. dec. V Lute Fidler premogokopu in sicer v iztočnem rovu prvega hodnika seje danes pripetila razstreiba plinov. John Gorsili in Mihael Cur-tiski sta bila smrtno in več druzih delavcev hudo poškodovanih. Takoj po razstrelbi se je podalo rešilno moštvo v razne rove, ktero je iskalo po od plinov omamljenih ljudeh. V pondeljek bodo zopet pričeli delati v jami. Nadškof Ireland zastopnik Z jed. držav. Washington, 26. dec. Predsednik McKinley je ponudil mine-soškemu nadškofu Irelandu zastopništvo Zjed. držav na m i rov ne j konferenci, kterej je Rusija dala povod, seveda je potreba dovoljenja papeža o to. Papež gotovo ne bode delal nikakih težav. Ireland je bil zvest sotrudnik McKinleveve kandidature in deloval za njegovo izvolitev, zato pa dobi nagrado sedaj. Mc Kinlev bi ga tudi rad poslal na Manilo, da bi vodil gotove obravnave med tamoš jim i katoličani, ali čas lastne škotije mu ne bode dovolil v to. več dni časa, predno dob* par gro« se čpje, bodo senator W. E. Chand- Mešan zakon hudodelstvo. Cum berland, Md., 24. dec. Sodnik Boyd je obsodil zamorca John \Y. Bowling, kteri se je z be lopoltno ženo poročil, v osemnajst mesečno ječo radi mešanega zakona. To je prva obsodba na podlagi te postave v državi Maryland. Bowling je trdil, da je mislil, nje gova nevesta ima zamorsko kri v njenih žilah, akoravno ima čisto belo kožo. Lopovščina spodletela. Cincinnati, O., 23. dec. V tukajšuo German National banko so se danes popoludne prikradli trije lopovi, ko je bil ravno blagaj-uik Herzog za svojim omrežjem pri sklepu računov in vložene bankovce še enkrat prešteval. Jeden lopov je hotel skozi mrežo seči po bankovcih, toda blaga jnik ga je zapazil in mu založ 1 krepak udarec na dolge prste. Trojica se je nato brzo izumaznla iz banke. Vlom v banko. L i m a, O., 26. dec. V American National banko so lopovi minolo noč vlomili in okrali vse zlate in papirnate denarje v znesku S25.000 Ključavnice blagajnic so bile danes /.jut raj v dobrem stanu in je tajnost kako so lopovi te odprli. Ako ne bi tatovi pustili neka vrata banke otvorjena, bi uiti danes ne opazili tatvino. Lepo božično darilo. Newport News, Va., 27. dec. Med služabnike Newport News Hampton in Old Point železnice so daneB razdelili $16.000 ktere so skupaj spravili od početka te železnice od prebitkov. Stareji sprevodniki so dobili po $700. drugi pa po $200 do #500. Pač bela vrana! Plavže kupujejo. Richmond, Va., 26. dec. Agentje necega sindikata, kterega še ne vedo, se trudi pokupiti plavže ob Norfolk it Western železnici. Pridobili bo že prodajalno pravo Bristol Com p., in od Salem, Twin Crozer in Buena Vista plavžev. Nekaj so jih kupili celo pod ceno. Rovošegno božično darilo. Chicago, 26. dec. Tvrdka Montgomery, Ward 00 dušami, je ves prestopil. Uzrok temu odpadanju je baje narodna borba. po 8600; v teku jednega leta bode Dawson Citv štel gotovo par tisoč prebivalcev. Evropejske in (lrnge vesti. Dunaj, 24. dec. Kakor oficijoz-na „Abendpost" piše, ministerski predsednik grof Thuu pri odgovoru na interpelacijo glede izgnanja iz Pruske-Nemčije kot zaveznika Avstrije/ni hotel žaliti. Ministerski predsednik je zvest prijatelj trozve-ze in želi njen obstanek. Madrid, 24. dec. Ob sklepu borze so padle španske vrednostne listiue na 53.75 vsled neugodnih poročil, ktera krožijo o zdravju mi-nisterskega predsednika Sagaste. Par iz, 24. dec. Redko kdaj zadene občinstvo kak štrajk, tako hudo, kakor grocerijskih pomaga-6ev, kteri je toli bolj občutljiv, ker ljudje ravno za praznike mnogo kupujejo. V prodajalnicah vlada največja zmešnjava, ker skabi nikjer o blagu in prodaji niti pojma uemajo. Na cestah je videti mnogoštevilno žeustva, ktero se ukvarja z odnašanjem razuih zavitkov. V navadnih časih so kupovalcem blago na dom ▼ožili. Pri vratih prodajnlnic stra-žijo redarji. Včeraj večer so v okraju Batiguolles razdjali nekaj proda-jalnic in pri tej priliki je prišlo med redarji in štrajkarji do resnega pretepa. Delavci vseh odsekov prodaje se živili Be smatrajo z štrajkarji zajeduiškim. Prodajalcisukua tudi prete z štrajkom in službujoči i velikega Magasin du Printemps bodo o tej zadevi glasovali. London, 26. dec. Iz Budim-; pešte se brzojavlja, da sta se ministerski predsednik BaulYy in poslanec Horenskv nista sporazumela o dvoboju. Povod temu je dal včeraj govor Horenskvja v zbornici, v kterem je Bauttvja imenoval goljufa, sleparja in izdajalca. Bautlyje-ve priče sta baron Fejervary, minister narodne brambe in de Perezel, minister zuotrajnih zadev. K a n e a, 26. dec. Ptuje vojne ladije bo danes odpljulejz krečan-skega vodovje. Stockholm, 26. dec. Danes seje povrnila švedska ekspedicije, ktero je vlada odposlala, da bi kaj pozvedela o profesorju Andree, kteri je se zrakoplovom poskušal dospeti na severni t« čaj. Ekspedicija je več mesecev zaman preiskovala ledena polju severne Sibirije. Lakota na Ruskem. Peterburg, 26. dec. Grozne vesti sc d sjele sem u lakoti v go-rernmentu v Samara. Položaj je ije še slabeji nego ob velikej lake* leta 1891—1892. Ne samo vsled L&ote, tudi iegar, vnetje črev in bolezni nastale vsled lakote ihtevajo na stotine in tisoče žrtev, tomače živali, ktere še niso pobili, pa poginole bo tako oslabele, ds h ni druzega kakor kost in koža ti niso ra živež. V mestu Samara »routročujejo ljudje zločine, samo ito, da jih zapro in v ječah dobč irano ter se na ta način ognejo groz-lej smrti lakote. V peterih druzih {overnmentih vladi tudi beda, ali ti tako huda kakor Samari. London, 27. dec. „Daily Mail" poroča v brzojavu iz Rima, da se bode konferenca glede predloga roškega cara o razoroženju vršila ro polovico meseca maja v St. 'etrbargu. Preje bode pa ruska rlada Btavila vlastim predloge, da posvetujejo že doma kako in kaj. L o n d on, 27. dec. Ob angle-9j južnej obali razsoja hud vihar >lo je razburkano morje. Fran-parniki niso mogli dospeti v Promet v kanalu miruje Mala cestna orodajflka. (IVvična povest.) (Konec. ) Vendar po kratkem, a za njega teža v nem čakanju, se je prikazal služabnik trgovine obložen z ne-brojem zavojev. Na migljaj je ta prišel na prostor, ker sta se lahko nemotena zgovorila. Plačal je znesek računa, mlademu možu dal dostojen dar in mu naročil, da naj tukaj čaka dokler ne dobi nadaljna povelja. Potem je pristopil k malej mizi in lahko z roko prijel malo prodajalko za brado, ta pa nežno v njega oči uprla, ter nemo zrla. Sedaj se je 3tre»la prestrašena, mogoče je imela hude sanje. Nje pogled je preiskava! malo zalogo, potem pa škat Ijo s par uikelji in centi, naposled pa nekako sočutno pogledala starega gospoda. Ko je vse videla na pravem mestu, so se mala prsa vzdignila in j« vzdihnila. ,,Samo pet centov komad, prosim gospod", rekla je naposled in z roko pokazala na razne živali. „Koliko jih imaš še?" vprašal je gospod prijazno. ,,Dvajset", je odgovorila. ,,Dobro, kupil bodem vseh dvajset1', je rekel gospod. „Zamoreš jTh seboj domu vzeti, jutri pa pošljem po nje. Povej mi, kje stanuješ in kako se pišeš.4' Dete je nemo pogledalo gospoda, kteri je hotel vso zalogo kupiti. Potem sije pa domislila, daje naj-brže na kakej nedeljske j šoli. ,,Ana Roll se pišem", odgovorila je, „stauu jem pri gospej Gutman<»-vej." Potem mu navedlo ulico in naslov. ,,Račun znaša ravno dolar", meni gospod, ko je razveseljenemu otroku novce uroč val. „Ali kako je mogoče, da te tvoja mat i pusti tukaj v tem mrazu, — tako pozno — po noči?" ,,Nemam več matere", je bil tih odgovor. „In tvoj oče?" Samo z glavico je odkimala. „Toraj je gospa Gutmanova tvoja teta?" „Tudi ne, samo naša soseda je bila. in ker sama ni imela otrok, in jaz nikogar, ki bi me vsprejel, me je seboj vzela", dostavila je iu bila nekam ponosna. „0 kako se bode veselila, ko bode čula, da s^m vse prodala." MUbogo dete", rekel je na tiho mož, njegove oči so pa s polnim sočutjem zrle v bledo otročje lice. ,,Pojdi z manoj**, rekel je prijazno; „zloži vse lepo skupaj, jaz ti pomagam nesti.*' ,,Kaj, Vi hočete —?" vprašala je začudena in ni končala stavka. ,,Gotovo hočem", rekel je smeje. Moram vendar vedeti kje stanuješ, da zamorem jutri po te stvari poslati." „0 gotovo." odgovorila je brzo in spod mize zvlekla velik kos papirja ter kupljeno blago lepo zavila. Malo mizo skupaj dela, in ta bila lahka, ter jo pod ramo vzel stari gospod. Ko sta odšla je zadel ob nekega moža, kteri je obložen se zavoji stal na poti. Brzo je temu povedal ime in naslov otroka, na kar je počasi odšel. Po kratkem času. med tem je dete bolj zaupljivo postalo, je ta redka dvojica dospela do stanovalske ko-sarne, kjer je bivala gospa Gutmanova. Mala je hitela po stopnjicah navzgor in vodila prijaznega varo- = valca v drugo nadstropje, kjer so bile dve za veliko silo opravljene sobe. Mala, prijazna gospa stopila je obema nasproti, začudila se je, ko je ugledala tujega gospoda, vendar mala Anica jej je brzo vse povedala, da je ta gospod kupil vse živali in bode jutri po nje poslal. ,Je li res?" zaklicala je žena veselim glasom. " O, kako dobri ste Vi. Toda iskati Vam ne bi bilo potreba teh stvari, mala bi jih lahko jutri zjutraj k Vam prinesla v hišo." ,Gotovo, ako mi dovolite", rekla je mala in od veselja v lice zaru- dela. Hm", pomišljeval je gospod. „Le pustite, ker odkrito povedano, jaz teh reči tako ne morem rabiti." ,.Oh", rekla je žena v vidnej zadregi, „ako jih nemorete uporabiti—" Ali brzo jej je posegei v besedo. ,,Zadeva ostane kakor je. Kupil sem to, ali darujem jih Vam nazaj." ,,0", jecljala je gospa Gutmanova, ,,to je vendar preveč, to ne more—" V tem trenotku je nekdo na vrata potrkal. ,,Slobodno!" je začudeno poklicala. ,,Kdozamore vendar priti?" Mož zelo obložen se zavoji je vstopil. .,Gospica Ana Roll?" se je glasilo vprašanje. „Tu je Ana Roll", rekla je gospa, predstavljaje deklico. ,,Dobro!" rekel je mož, med tem pa vse zavoje zmetal na poatelj in ne spregovorivši besede zopet odšel. Gospa Gutmanova je bila popol-uoma presenečena. Sedaj je odha-jalcu zaklicala: „He, počakajte vendar, povejte mi saj, kdo je pošiljatelj teh stvari." Možje šel naprej po stopnjicah navzdol, in žvižgal, ter kljubu klicanju se ni ozrl. „Ne, kaj tacega pa še ne", je rekla gospa Gutmanova zmajaje z glavo, ko je v sobo stopila. ,,Naj-brže je kaka pomota?" ,,Nikakor ne", pomiril jo je gospod, „saj je malej vendar ime Ana Roll!" ,,Da, tako jej je ime!" „Toraj le brez skrbi odprite zavoje. " ,,Zame so vse te stvari?" vprašala je Anica neverojetno. ,,Da, da, menim, da imate prav", je odgovorila gospa Gutmanova in prijela za škarje; „ali jaz to ne razumem." Kaj je bilo vse v zavojih? Jopič obšit s kožuhovino, lepa, gorka obleka, spodnja obleka, perilo, no-govice po tri pare, čevlji, krasen klobuček, rokovice in naposled velika škatulja z slaščicami. Dete se je rajsko veselilo. Oči so se jej svetile, lica! pa postala žareča, mala ustnica pa niso zamogla dovolj začudenj izreči. Nič manj ni bil srečen ptuji mož v ozadji, kteremu se je srce treslo vsled veselja. To je bilo božično veselje. Obe sti začudeni pregledovali vse stvari, a med tem je nepoznanec ostavil sobo ne poslovi vši se. Ana Roll pa je dobila prijatelja iu zaščitnika za vse življenje. Druge božične praznike bi našla draga čitateljica vse tri v lepo urejenem stanovanju, pod krasnim božičnim drevesom; gospa Hartmanova je vodila gospodnijstvo, mala Anica se je lepo izobraževala v šolah, in staremu, bogatemu možu sladila in ogrevala čustvo, ker v njej je našel nadomestilo za svojo zgodaj umrlo hčer. ne, v starosti 63 let. žemljice^! -Lahka jima Drobnosti. Umrli. V starosti 63 let je umrl bivši župan v Starem trgu pri Ložu, Franjo Perušek iz Podcerkve. Pokojnik je bil uzoren poštenjak, konciljanten in dobrotljiv mož ter zaupnik občine Stari trg. Pogreb njegov je bil vetičasten, udeležila se gaje šolska mladež, gasilno dru-štv in Čitalnica, krajni šolski Bvefc, posojilnica, sedanji župan s sveto valci, ter uradništvo sodnije, davkarije in grajščine Šnepreške. Pevci zapeli so tri žalostinke, ter je bilo darovanih več vencev. — V Tolmi nu je umrla gospa Josipina vdova Gulin, mati znane narodne fodbi- > Stavbena kronika. Letoš nja — po potresu tretja — siavbena doba je končana in Ljubljana šteje zopet nad 30 novih poslopij več od pomladij sem. V zadnjih štirih tednih dovršilo se je sledeče : Dvonadstropna hiša gospe Thomanove na Resljevi cesti; glavno zidovje pri M. Zetinovichovej hiši v Wol-fovih ulicah Be je prenovilo, na Starem trgu je Pokova hiša v surovem zidovju dovršena in pokrita, istota-ko faoada pri O. Dolenčevi hiši v Wolfovih ulicah in M. Potočnikove hiši na Sv. Petra cesti. Na Val-vazorjevem trgu je Maurerjeva hiša prenovljena in ji manjka še tlak v Gospodski ulici. Bohovčeva hiša v Trubarjevih ulicah je do tal podrta, Vilharjeva na Sv. Petra cesti do prvega nadstropja. Pri poslopji deželne vlade in pri Benediktovi vili ob Bleiweisovi cesti polaga se asfaltni tlak. Na Poljanski cesti je kameniti tlak položen od Jož^-fišča do poslopja finančnega ravnateljstva. ,,Mestni dom" na cesarja .Jožefa trgu je pokrit in škarpa dodelana. Na Rimski cesti je glavni kanal dovršen do Pred igrišča. Na Sv. Jakoba trgu je asfaltni tlak pred Bahovčevo hišo dodelan. Barake so se odstranile s Pogačerjeve-ga in Šentjakobskega trga. Nabrež-no zidovje pri prvoimenovanem trgu se je iz v šalo. Vodovodne cevi so napeljane že do dolenjskega kolodvora. Stavbni materijal se ua Trnovskem pristanu le v mali množini še dovaža. Delavci laški zapustili so z malo izjemo že vsi Ljubljano. Za prihodnje leto pro-jektovane so zgradbe več novih poslopij. Olepšava mesta je tudi letos znatno napredovala. * * * Nezgoda. 4. dec. zjutraj je na Tržaški cesti v Ljubljani pri podmaršalu H<»chsmanu na straži stoječemu vojaku padla s strehe opeka na glavo in ga nevarno ranila. * * * Znamenite starine so izkopali blizo Kranja. V grobu, globokem poldrugi meter, so našli prekrasno iglo in dve broši, podobni zaponki. Vsi ti trije predmeti so iz čistega zlata in obloženi z rubini. Nadalje so našli bodalce z zlatim roča jem, več zlate pene itd. Sodi se, da so ti predmeti kake slovenske vojvodinje, ki je bivala v Kranju, ali pa iz časa, ko so vladali Franki. Prekopali so kakih 20 grobov, v katerih pa so našli samo okostja. Kopanje se nadaljuje. * * * Iz Starega trga pri Po-ljanah se piše „Slov. Nar.": Kakor navadno, odrinila je naša starotrška pošta 26. nov. zjutraj ob 6. uri proti Nemški Loki. Za četrt ure prihajal je poštni hlapec nazaj in našemu županu g. Juriju Fugini naznanil, da so razbojniki prevrnili poštni voz in ga hoteli okrasti, da pa tega vendar niso storili. Župan je dirjal po vasi ia ljudi skupaj zganjal, da so šli s puškami in vilami razbojnike preganjat. Pamenti ljudje so ostali doma in storili so prav, kajti črna vojska, katero je bil župan vzdignil, je na lici mesta hitro spoznala, da o razbojnikih ni sledu in da je voz blizu vasi Petro-grad prevrnil — vihar! Ta grozno nevarni slučaj se je primeril pet minut od orožniške postaje. Prej kot ne si je župan mislil, da dobi kako plačilo, če vjamo Razbojnike" in zato ni orožnikom o „roparskem napadu" na poštni voz nič povedal, ampak je šel sam s svojo vojsko lovit ,,ravbarje", pozneje pa jim ničesar povedati imel. Zda] Be seveda ves črnomaljski okraj smeje tej dogodbi. Slovenci in Hrvatje uljudno ste povabljeni, da se udeležite VESELICE v nedeljo 1. januvarja 1899 (novega leta dan). Začetek ob 5. uri zvečpr, dvorani g. Jakoba Turka, 1696 St. Clair St. Igrala bode domača slovenska godba. K obilnej udeležbi vabi ODBOR kranj. žensk, podpornega društva sv. Srca Marije. SLOVENSKO za leto imamo na pradaj po 8 centov mad. Prekup^i jih dobfe 100 za Pošljite nam lalhko znamke za „1 tiko." „GLAS NARODA" 109 Greenwich Str. New York. Kje je ? KAROL LAURIČ, po domače Medved, doma iz Podlipe ua Dolenjskem. K d r ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Jakobu G r d i n a, 25 Delaware St.. Cleveland, Ohio. (3—1) Naznanilo. Podpisani naznanjam, da dami svojo PRODAJALNICO Z GROCE-RIJSKIM BLAGOM v Na prodaj stavbeni prostor (lot) ob Kilkovi. St. v Clevelandu, O., tik slovenske cerkve. Kupni pogoji lahki. Oglasiti se je 29 Norwood Ave., Cleveland, O. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo ua novo urejeni vSV\ /vOOAT, kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dob^r WHISKEY in druge LIKERE. t r prodajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY. MICH. ali tudi PRODAM. V zalogi imam čudi raznovrstno obleko za moške. Prodajalnica je dobro vrejena, na dobrem prostoru, v bližini stanuje največ Slovencev in zelo ugoden prostor za to kupčijo. Najbolj bi jo privoščil Slovencu, ker vem, da bi dobro shajal. Kdor želi kaj več zvedeti naj se pismeno ali osobno i oglasi pri lastuiku : John Roiz, 403 Northern Ave., Pueblo. Colo. Naznanilo. Ker iz Calumeta. Mich., odpotujem. pošiljam rojakom samo še do NOVEGA LETA in kot DARILO BOŽIČNIM PRAZNIKOM. Molitvenike dajem 10 odst. ceneje; povestne knjige pa, ako jih kdo 10 naroči dam eno povrh. MAT. POGORELC, Box 672, Calumet. Mich- Rojaki po S LOVE N S KO- AMERIK A N S K E M m mi za leto 1899. Cena 25 centov, ali 50 kraje. avsti\ vel, * * Sj ^ * * KOLEDAR donaša obilo zanimivosti in LEPE SLIKE in jf vreden te male svotice. KOLEDAR OBSEGA: Običajni koledar su zgodovinskimi podatki. — Vladika Ignacij Mrak (z sliko). — Mladi dan (pesem). — Rev. Anton Hodnik (z sliko.) — Rev. Janez ebul (z sliko). — Gorenji poluotuk Calumet in njega Slovani z slikami: 1. Cerkev sv. -Jožefa, 2. notranjščina cerkve sv. Jožefa, 3. Main Street v Red Jacketu, 4. rudokopi pod zemljo, o. požar v Osceola rovu, 6. stroji na južni Hecli, 7. parnik, na kterem se pel jejo Slovani v Marquette. — Pomen ameriških jezer. — Novo leto (pesem). — Stric iz Californije (povest iz zapada). — Domotožje (povest). — Vojteh (slika iz gorenjskega vaškega življenja). — Trobenta (humoreska). — Cesar Franc Jož f (z sliko). — Zaklad edin (pesem). — Cesarica Elizabeta (z 2 slikama). — Spansko-ameriška vojna (s peti mi slikami). — Pesem rudarja. — Novi vojni davt k. — L*-to 1S9S z sliko Kalnokya, Gladstona in Bismarka, ob k?- n navedena imena umrlih Slovencev (nam naznanjena). — Drobiž. — Smešnice. — Občekorist-no. — Razne zadeve. Koledar ima 19 slik in poleg teh 4 humoristične. Naročiti je pri Upravnistvu „Glas Naroda", 109 Greenwich Str, New York. mmmmmm jas Listnica uredništva * Rojakom odpošljemo sedaj za S40.75 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Veselo, srečDo novo leto vodim vsem cenjenim naročnikom, znancem in prijateljem FR. SAK8ER. ION. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK. za male iu velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno BOŽKJN0 ali NOVOLETNO darilo. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine,/pošljite mi sliko Va^^ ali Vaših ljubih doma, in vse skup» denem na eno si ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem ndani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MI v. Slovenci! Ako pošljete de-staro domovino, že] i te koga [dohiti, ali potujete doma, obr-na F. Snkswrdc Co. Isem rojakom priporočam moj SALOON MAIX STK., LA SALLE. ILL., srem b-d^iu točil razno izvrstno sveže pivo. fino >.VfA napravljeno vino in ► bre smodke. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi kegljišče, R pozdravom in odličnim spo-[t<>va ujein ANTON ZORCIČ. 1335 Main Str., La Sal le, III. Francoska parobrodna dražba Coipapie »-u ^ 1-dh Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča STROGO SOLIDNA ^ B A. JSTICA.^ CHAS. R. WEITERSHADSEN, 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ce»>o in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastil a,{kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI, SCHNELLER & PLAUTZ naznanjata slavnemu občinstvu v Calumetu in okolici, da sta odprla Diivktna o rta d« HAVRE - PARIS ŠVICO - IXXSBRUK (Avstria). Parniki odpljujejo vsakg:i^ La Champa^. i» L« Bretatjiu' La Norm.tndi'* La < taHgo^.if L« Cbamp*^n. Lh Br*>tagi L a T • g Prvi r-i/r.-J |ljaj in v Glavna in Canac NEW YORK iludne iz pristanišča Ki ver, ob Morton due 31. 7. 14. 21. 28. 4. 1 1. 18. 25. 4. 1 J. 15. 'Jo. I 8. 15. 2U. kaiit^ d< H^c. jan. fnbr. m« rca. a pri la. z GROCERIJAMI in RUDARSKO OPRAVO na 510PINE ST. v HIŠI MATH. B. VERTINA dne 15. novembra 1898 in zagotavljata z dobro postrežbo po mogoče nizki ceni. Pošiljala bodeta tudi denarje v staro domovino. Z štovanjem SCHNELLER & PLAUTZ, 5 10 Pine Sti-eet, Caluinot, Mi<*h. navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 d« 0000 ton ter vozijo iz USTe- \a7" "v Greno v O "i ti ItSr©3ij)ol „Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,.Afghan Prince", „Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. Cene: v Trst $24.50. Reko $27.00, Za-reb $28.00, Ljubljano $27.75, Karlovec $28.50, Inšprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dobe vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik : C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, - . NEW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po oizkej ceni. Podpisana priporočava vsem Slovencem in Hrvatom v ■ kol ci svoj lepo, na novo urejeni ^AJ^OOiV Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago _ kakor tudi OBLEKO, OBUVALA Toliiptn in za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. H avre ve- ne a za Zj-il države BOWLING GREEN, na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, III. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRINGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakoi WHISKEY itd. : IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDILA se bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potujoče in to vse proti nizke j ceni. Toraj Sloveuci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz atare domovine, ali potujoči skozi Joliet obiščite nas mnogokrat SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! ° Se spoštovanjem Martin Bluth & Co., S A LOON ER CORNER OTTAWA & JACKSON STR.. JOLLIET. ILL miifc H-atm Jšl 1 4 4 1 1 1 I 4 i M - HOTEL Warenberger J. STREIFF & CO., lastnika 130 Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „ttlas Naroda"). JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa.,1 toči fina vina, likerje in prodaje dobre smodke. Posestnik je avstrijski Nemec, rodom Čeh. Toči dobro EBER-HART in OBER PIVO. Dobro prenočišče 7>a potnike. G. MARTINI na 5 cesti v Red Jacketu, Mich., Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z Blamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po ExpreBU prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako Be mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci Be tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DTJSCHEK 328 E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi Spretni agenti« se sprejmo proti ugodnim pogojev. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoyiti in proslavljeni zdravnik BrMJWM odprl sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. ? PEBELO "tna CALIFORNIŠKA in | ^L^tt J^u^l^^ zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipe. Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. X 1 :iš m hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči iz Avstrije. Dot »ra postrežba po nizkej ceni. Pr< »dajamo parobrodne in zelezniške listke p<» najnižjih miak. KNAUTH, NAGHOD & KUEHNE N». 11 William Street. Prodaja ia ,m>i|ja na vS<5 dele sveta da blagovolč čestokrat S ALOOJJT 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, v k t*-rem točim izvrstno A NHAEUSER & BUSH PIVOrH rmne i I VO, dalj.. PRISTNO VIN'O.FIN WHISKEY iu"™LIKMJK £ ' imam na raapolago dobr^ SMODKE. ' JJ jaki, poletite me parkrat in prepričali se bodete o dobrej pijači S pošto van jem N b", Mike Krawl, 1206 Scott Street, Joliet,111. JOHN GOLOB, izdelovalec ^ umetnih orgel j rei?vj;dje in p°pravo kranj. bKlH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $26 naprej in treba dati $5 „are". Boli-t^a od $45 do $100. Pri naročilih od $60 do $100 je treba dati polovico na račun. Gla-"ov so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo fcntorano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street* JOLIET, 111. , . . GlaBOviti in pro- z jednim pokrovom na vijak ! Blavljeni zdrav- (Schraube), na kterem je udelana nik, ki se je iz- zlata podoba, bodisi: lokomotiva, učil in prejel di- jelen ali konj, in stane z dobrim Plomo na slove- Elgin kolesovjem člh ° J vseučiliščih vBe- ua 7 kamnov »mo. . . $13.50 ^ortaTS inua 15 kamnov samo $15.00 jetil^jenl^: Na zahtevanje se razp siljajo ce-i mobIoru na . p , vatskem, ima 25 niki frankovani. letno zdravniško Poštena postrežba in ^mstvo za skušnjo, zdravi robo je moje geslo. najtežje in naj- ^xjfisiiOi^jIOVG" Za obilo naročbe se pr.poročam i ^ 5oJJezuL Pn. z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET. CHTCAfM, ILL šel je mlad v to deželo, z žulji in i bogatim znan-jemin skušnjami G. IVAN POHEK, postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas Bvetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obiSče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- so 'ga Podpisani priporoča vsem Slovencem bvoj no vrejeni II o tel Floren ce 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno Bveže pivo, posebnost pravo importirano p 1 z e n-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo kegljišče. Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, v«aelice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me objlokrat Svoji k Se spoštomnjem Fra hotelir 177 Atlanti<«Ave.. Rrooklvn jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na s^boi^i ~n o ±XL sl3crfcd-3ZL® nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti- Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K ar o 1 B 1 ažina, Canion Ferry, Mont. Dr. a. I VAiV POHBK se je pokazal izredno nadarjeuega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezeu, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: DP. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY, Ml!