Naskok na šolo. BB d e 6 i P r a p o r" dokazuje, da se sovražniki šole zopet oglašajo. Preden ho šli državni poslanci na počitnice, so krščanski socialci vložili predlog, ki zahteva, naj se zniža dobo šolske obveznosti na kmetib z osmih na sedem let. Za predlagalci stoji seveda vsa kle rikalna vojska, ki se že od nekdaj trudi na vse kriplje za omejitev prosvete in izobrazbe. V besedilu je sedanji predlog drugažen kakor so bi predlogi Lichtensteina, Verganija i. t. d., dognati pa hoče prav to, kar so hoteli oni. Č/6 zahtevajo klerikalci znižanje šolske dobe na sedem ali pa na šest let, je v bistvu prav vseeno. Oe bi se jim posrečilo, da bi odbili eno leto, bi prišli kmalu z drugo pa s tretjo zahtevo, dokler ne bi ostala le še štiri leta na papirju; in nadalje bi grabili in grabili, dokler ne bi dobili sploh šole v svoje kremplje. Erščanski socialci utemeljnjejo svojo zabtevo. Seveda vsakdo je imel pripravljen izgoT°r, če je kdaj kaj zahteval. Zniža naj se šolsko dobo samo na deželi, izvzeraši večja mesta in industrialne kraje. Bogaboječa družba ve, da z toesti in industrijalnimi kraji ne sme poizkušati takih eksperimentov, ker bi jo delavci pognali, da bi se kar kadilo. Arapak skromna je, pa 8i raisli: BČe bi se le sploh začelo. Ako se poslabša šolstvo le na kmetib, pridejo potera že tudi raesta in industrialni kraji na vrsto." Zavili so svoj predlog tudi v prikupljivo obleko. .Odpravi naj se" — pravijo — _vse šolske olajsave." Io povrh se priporoča nedeljske in zimske šole. Vse to je navaden hurabug, ki ne more preslepiti žive duše, če le količkaj misli. Šolske olajšave, dovoljenja, da smejo fantjd poleti ostajati doma i. t. d., so gotovo škodljive. Zato ker so škodljive, se jih pa vendar ne sme v drugi obliki kar zakonito uvesti. Sedanja šolska doba je prekratka, da bi se otroci naueili vsega, kar potrebujejo pozneje v življenju. Posebno je zato prekratka, ker se jo z omenjenimi izjemami skrajšuje. Zdaj pa pridejo modrijani krščanski, pa pravijo: Eer je šolska obveznost prekratka, jo pa — skrašajrao! Takozvane olajšave je treba odpraviti; to je res. Kar se je fant pozimi naučil, pozabi poleti, ko sploh ne vidi šole odznotraj. Zato je treba skrbeti, da bodo hodili učenci tudi poleti v šolo. Ia ker se v osmih letih ne navadijo dosti, je logiška posledica, da bi morali hoditi devet ali deset let v šolo, ne pa, dasejihspodi po sedmem Ietu domov. Prepobožni bratje se vedejo tako, kakor da bi jih vodila sama skrb za kmeta. Eno leto prej bo lahko porabil fanta za delo — pravijo. Ampak praktiško je ta politika naravnost sovražna kmetu. Industrijalnim krajem priznavajo pravico do osemletDega šolstva. Zakaj ? Edini pametni razlog je pač ta, da je delavcu treba več znanja. Oe je pa to res, tedaj naj krščanskosocialni možgani razumejo, zakaj bi bilo treba kmetu manj znanja, zakaj bi bilo koristno, če bi bil bolj neumen. In kaj, če si mora kmetiški sin sam poiskati dela v industriji, n. pr. v rudniku ? Potem bi bil menda pač na slabšem napram onim delavcem, ki 80 obiskavali šolo osetn let. Edor pa hoče to, se ne more imenovati prijatelja kmetom. Eoristi kmetov so v tej reči sploh jako nizka pretveza. Emeta, ki mora propasti, če ne pride trinajstleten fant eno Ieto pomagat na polje, sploh ni mogoče rešiti. Edo naj verjamp, da bi se režil mali posestnik, ki je že z eno nogo v Ameriki, če mu pride pomagat sin, ki je še deček, ne pa mladenič. To je prazen izgovor za klerikalee. Besnica je pa ta, da jim izobrazba ljudstva ne diši. Eakor se jim je delavstvo, ki nekaj zna in ve, izmuznilo iz rok, tako se boje, da jim pokažejo tudi kmetje hrbet, če se kaj več nauče. Elerikalci namreč sami ne verujejo v trajno privlačno moč svojih dogem. Sami nimajo toliko vere. Svoje nauke vsiljujejo samo nevednim, neumnim ljudem lahko v glavo in zato žele, da bi bilo prav veliko takih nevednih in neumnih Ijudi na sveta. Tedaj bi jim cvetela ajdal Ker je izobrazba nasprotnica klerikalizma, zato se je klerikalci boje. In ker vidijo, da je ne rnorejo pobiti z enim udareem, so tudi pripravljeni, poneumniti Ijudstvo polagoma, korak za korakom. Le poneumniti I Takrat bi padala zanje mana z nebes. Vsa ta demagogija je pa prere. očitna in zato ne bo preslepila odprtih o_i. če bi še državni zbor, ki ima protiklerikalno večino, dal potubo klerikalcem v državnem zboru, tedaj bi zaslužil, da se ga kar bipoma razžene. Toda klerikalci se vesele prezgodaj. Jezuitska nakana jim mora izpodleteti v parlamentu. Izven parlamenta mora pa Ijudstvo paziti.