olmiro
Letnik Vil. številka 3 december 1980
30 let samoupravljanja,
20 let TOZD v Novi Gorici
28. 11. 1950 so delavci takratne tovarne nogavic in pletenin začeli uresničevati zgodovinsko geslo: „Tovarne delavcem”. Pred 30 leti je bil na ta dan izvoljen prvi delavski svet tovarne. Naše uresniče-
(---------------------^
VSEM SODELAVCEM, upokojencem in štipendistom želimo zdravo, uspešno in zadovoljno leto 1981!
UREDNIŠTVO GLASILA, SAMOUPRAVNI ORGANI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE \____________y
vanje te zgodovinske Titove pobude je pomenilo začetek razvoja nove samoupravne družbe v Jugoslaviji in edinstven tak primer v svetu. Čeprav so ta dan delavci le simbolično sprejeli tovarniške ključe, so s tem in s kasnejšim delom do današnjih dni začeli novo poglavje v našem razvoju in zgodovini naše družbe. S spominom na te prelomne dogodke je povezano dejstvo, da je to začetek razvoja, ki še traja, ki ga še doživljamo in ima
svoje dobre in slabe trenutke. Samoupravljanje in njegove pridobitve so postale vsakodnevni del življenja in velika pridobitev 30-letnega razvoja. Tega ne smemo pozabljati, kot tudi ne nekdanjih tovarišev, ki so začeli uresničevati samoupravljanje in bili prvi člani delavskih svetov. ,
25. 10. 1980 smo priredili1 praznovanje ob 20-letnici obstoja TOZD v Novi Gorici in 30-letnici samoupravljanja Ob tej priložnosti smo združili
podelitev priznanj za 30, 20 in 10 let dela v združenem delu vsem našim delavcem na ravni OZD. Ker smo taka srečanja imeli ponavadi v Radovljici, kjer je matično podjetje, smo na DS TOZD sprejeli sklep, da bo prireditev to pot v Novi Gorici, ki je letos slavljenec. Želja nas vseh je bila, da se Novogoričanom predstavimo z modno revijo, ki je v celoti uspela
Veliko navdušenja in pričakovanj je bilo med občani, pa tudi naše delavke so bile ponosne na kreacije OZD, ki so nekaj novega med trikotažeiji in konfekcionaiji. Trud priprav ljalnega odbora je bil poplačan, ko je proslava lepo stekla in ko (Nadaljevanje s 1. str.)
fe, Ü5, K xTV 7{*					7K 7?s! /V? TPk TfZ *1			
9		s		1984	iä	N	m	k'
(Nadaljevanje na 2. str.)
je otroški zbor šole Milojke Štrukelj iz Nove Gorice zapel lepe pesmi Prijetna poživitev programa je bil tudi skeč' mladincev iz Bukovice. Predsednik konference sindikata Aleš Šmit je izročil priznanja! delavcem iz Radovljice, novogoriškim slavljenkam pa je le-ta izročila predsednica DS Helena Gerželj. Ta je na proslavi v svojem govoru tudi opisala pot in razvoj TOZD, koje povedala naslednje:
SPOŠTOVANI GOSTJE, DRAGE sodelavke in sodelavci!
„Delovni kolektiv ALMIRA - TOZD Proizvodnja pletenin NOVA GORICA, praznuje dvaj setietnico obstoja Praznovanje tega jubileja združujemo s praznovanjem tridesetletnice samoupravljanja Zato mi je v prijetno dolžnost, da vas v imenu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v naši sredini pozdravim.
Obrat za proizvodnjo vrhnjih pletenin je Almira Radovljica ustanovila 20. avgusta 1960, kar je bilo na samem začetku regulirano z medsebojno pogodbo med takratnim občinskim ljudskim odborom Nova Gorica in Almiro Radovljica. Poslovni prostor je bil pogodbeno najet pri Antonu Jugu v Solkanu, kjer je bil prvi sedež obrata. Proizvodnja je na začetku potekala na 15 starih ročnih pletilnih strojih, dodelava polizdelkov pa v Radov ljici.
V letu 1961 seje dislocirani obrat Almire preselil iz Solkana v Novo Gorico v najete prostore stare šole na Vojkovi ulici; montiranih je bilo nekaj dodatnih ročnih pletilnih strojev, s proizvodnjo pa je pričela tudi šivalnica Proizvodne težave so bile v tem času velike; poleg splošnih težav, ki so pestile tekstilno industrijo, so se v tem obratu s pomočjo sodelavcev iz! Radovljice ubadali s preučevanjem delavcev, s pomanjkanjem primernih materialov in vseh vrst sredstev. Proizvodne težave so se nadaljevale vse do leta 1964, ko se je prej močna fluktuacija zaposlenih nekoliko umirila in je bil prvič zabeležen precejšen napredek pri porastu fizičnega obsega proizvodnje. V letu 1965 je bilo za naš obrat nabavljenih sedem pletilnih strojev, nekaj šivalnih strojev in likalna miza
Skromna akumulativna sposobnost našega obrata in pa dabi delovni pogoji zaposlenih so terjali investiranje v nove gradbene objekte. Leta 1974 je bila proizvodnja premeščena v
JakaČoprPOD RAZKLANIMI VRHOVI
novo tovarno v Leninovi ulici. S preselitvijo so bili dani ugodni prostorski pogoji za nadaljnji razvoj. Šivalnica je bila opremljena s sodobnimi šivalnimi stroji z lansiranjem dela na trak. Pletilnica je bila v tem času opremljena z ročnimi polavto-mati, katerih razlika od navadnih ročnih pletilnih strojev, ki so bili v obratu instalirani prej, je samo v tem, da so polavtomati delovali na motorni pogon, ki razbremeni delavca najtežjega fizičnega napora. V načelu so ti stroji še vedno ročni stroji z nizko produktivnostjo. Zato je temeljna organizacija združenega dela Nova Gorica, v sestavi delovne organizacije ALMIRA Radovljica, v planu razvoja za srednjeročno obdobje 1976 do 1980 predvidela koncept modernizacije te TOZD. Osnovni motiv tega koncepta je modernizacija strojnega parka, s čimer se bo povečala produktivnost in dohodkovna učinkovitost. Ta koncept je bil v letu 1978 uresničen. TOZD Nova Gorica je dobila nove MCU pletilne stroje in tako del svoje proizvodnje avtomatizirala.
Nadaljnjo avtomatizacijo proizvodnje v temeljni organizaciji Proizvodnja pletenin Nova Gorica načrtujemo v planskih dokumentih 1981 - 85. Pletilnica naše temeljne organizacije bo preskrbovala lastno šivalnico
z napletenimi polizdelki in pa TOZD Bohinj z napleteno metražo. Sedanji obseg je asortiman naših proizvodov trg zadovoljivo sprejema, vnaprej! pa pričakujemo povečanje prodaje tudi na zunanjem trgu. Naši izdelki so del celotne kolekcije, ki jo proizvajajo vse temeljne organizacije Almire, zato je tudi naš prihodek del celotnega prihodka. Ta odnos nam kaže tesno povezanost naše temeljne organizacije z ostalimi temeljnimi organizacijami in skupnimi službami, združenimi v delovni organizaciji Almira Radovljica.
Na kratko sem opisala dosedanji razvoj in načrte za prihodnost naše temeljne organizacije. Čeprav dvajset let ni dolga doba in čeprav je naš kolektiv majhen, nam je ta obletnica draga zaradi naše prehojene poti, ki ni bila lahka, in zaradi naših načrtov, ki bodo, čeprav le kot droben delček, pomagali zboljšati naš skupni trdnejši jutrišnji dan.
Ob tej priložnosti bi se rada v imenu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij! naše temeljne organizacije zahvalila vsem sedanjim in že upokojenim delavcem celotne delovne organizacije Almira za trud, ki so ga dali in še vlagajo za naš napredek. Zahvaljujem se družbenopolitični skupnosti in družbenopoli-
tičnim organizacijam občine, ki so nam stale ob strani in želim, da bi tudi v bodoče z zaupanjem z nami sodelovali.”
Po končanem programu je predsednica sindikata vse navzoče povabila na prijateljsko srečanje z zabavo, ki se je! zavleklo za gostujoče iz Radov ljice pozno v noč, za domačine pa je bila ura, določena v hotelu, premalo. S težkim srcem smo se poslovili in si zaželeli, da bi taka srečanja še večkrat poživila naš vsakdan.
CVETKA IPAVEC
Na osnovi programa sodelovanja z zamejskimi mladinskimi organizacijami je predsedstvo OK ZSMS Radovljica 27. novembra organiziralo gostovanje dramske skupine slovenskega dijaš ega doma iz Celovca. V nabito polni dvorani doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici so se mladi koroški Slovenci predstavili z igro Žarka Petana Obtoženi volk. Med bivanjem pri radovljiški mladini so se s predstavniki OK ZSMS dogovorili za nadaljnje sodelovanje z Zvezo slovenske mladine na Koroškem. To je že letos rodilo vrsto uspešnih skupnih akcij.
Predstavitev naše pomladne kolekcije na sejmih
Jesen je za nami in z njo tudi! sejmi, na katerih smo prikazovali modele že za naslednjo pomlad in poletje.
Prvi sejem je bil v Sarajevu od 22. — 26. septembra, in sicer sejem „Tekstila i kože”, na katerem smo prikazovali modele iz kolekcije pomlad — poletje 81. Na sejmu smo prejeli srebrno medaljo za model KONI iz redne kolekcije.
Najpomembnejši jesenski sejem je bil v Beogradu MODA V SVETU od 11. - 16. oktobra. Na sejmu smo razstavljali kolekcijo pomlad - poletje 81 iz redne proizvodnje, vendar z nekaterimi ekskluzivnimi modeli v modnih pastelnih tonih (siva, zelena, rumena, bela).
Vsa kolekcija je zasnovana tako, da se lahko med seboj, dopolnjuje in kompletira. Ženski del kolekcije je sestavljen iz dvo ali tridelnih kompletov in oblek, ki s0 dopolnjeni z modno krojenim blazeijem. linija je vse bolj ženska. Krila so zvončasta, lahko pa tudi plise. Pleten komplet iz frizeja, dopolnjen z blazeijem iz volnenega vlakna, vas bo
spremljal od zgodnje pomladi v poletje in tudi v zgodnjo jesen.
Moški del kolekcije sestavljajo modni valk bluzoni, telovniki in dolga jakna iz 100 % volne, ki so podloženi z enobarvno ali črtasto podlogo iz frizeja. Iz istega materiala kot podloga so v kolekciji modne polo srajce in puloverji.
V istih barvah in materialih: smo izdelali tudi modne dodatke, kot so moške kravate, kape, šali, ženske rute in kapice. Za izdelavo modelov smo uporabili domače materiale. Valk blago je izdelano iz 100% volne, ženski in moški pleteni modeli pa so iz frize preje, kar je proizvod KTI Krapina.
Modeli so bodisi sestavljeni v komplete ali posamično - krila in puloveqi ter blazerje in bluzone. Tako lahko potrošnik po svojih željah in potrebah izbira nova oblačila ali dopolnjuje svoja stara in jih oblikuje v novo modno celoto.
Kolekcijo je oblikovala akademska slikarka — naša kreator-ka Vesna Gaberščik—ligo.
MARJETA ROZMAN
V kolekcijo pomlad—poletje 1981 smo izbrali moške artikle iz dieti and valka v surovi temno modri, sivi in drap barvi.
Ljudstvo ljubi svojo armado
a-*********************
*	Vsem pripadnikom * £ oboroženih sil socia- J
*	Ustióne federativne re- *
*	publike Jugoslavije *
*	čestitamo za 22. de- *
*	cember, dan Jugoslo- ★ £ vanske ljudske arma- *
i de!	t
W*-Mc****************
samoupravne in socialistične domovine, prevera našo armado isti duh. To je duh povezanosti z naprednimi in miroljubnimi, humanimi idejami, ki je neločljivo vtkan v narod.
S stalno pripravljenostjo na obrambo pred slehernim napadalcem, z moderno oborožitvijo in s svojim zaledjem ter globoko v zavesti vseh delovnih ljudi nove Jugoslavije, je naša armada porok mirnega socialističnega razvoja. Je hkrati porok miru in aktivnega sožitja v tem delu sveta, zvest branilec vseh pridobitev naše revolucije.
,Naša vojska se je rodila iz ljudstva,” je dejal tovariš Tito, „in zaradi tega jo naše ljudstvo tuoi tako ljubi.” Njegovim besedam lahko samo pritrdimo in čestitamo vsem pripadnikom naše armade za njihov praznik!
C	^
.Nadaljujte delo, ki ima za cilj nadaljnje izpopolnjevanje armade. Sredstva, ki jih za to potrebujemo, naši ljudje radi dajajo. Vedo, da potrebujemo obrambo in da je odvisna od nas vseh in ne samo od vojske. Toda vojska je eno izmed najtrdnejših poroštev, da z Jugoslavijo ne bo mogel nikoli več nihče pometati, da ne bo nihče smel poseči po naši svobodi in neodvisnosti, saj je naše ljudstvo, če bo treba, pripravljeno bojevati se skupaj z armado.”
V ___________________________J
Tako je dejal vrhovni komandant in stvaritelj naše ljudske vojske tovariš Tito na lanskem praznovanju rojstnega dneva JLA. Letos maršala Tita ni več med nami, njegova misel pa je še vedno enako močno prisotna v strnjenih vrstah vseh rodov naše armade in v ljudstvu, ki ji je leta 1941 dalo življenje.
Naša armada se je res rodila iz ljudstva, iz njegovega upora proti okupatorjem in njihovi politiki zasužnjevanja, razdvajanja in iztrebljanja naših narodov. Iz tisočerih plamenov upora in iz nespravljivega sovraštva do vsakega nasilja in do vsake vrste okupacije ah izdajal-
ske vladavine se je v letih revolucije izoblikovala organizirana oblika vojskovanja, vse od partizanskih odredov in skupin do rednih enot narodnoosvobodilne vojske pod vodstvom KPJ in tovariša Tita.
Rojstva prvega rednega oddelka narodnoosvobodilne armade se je tovariš Tito lani takole spominjal:
„Ko sem govoril borcem, ki so tistega lepega sončnega dne stali v vrsti v Rudern, sem jim pojasnil, iz kakšnih razlogov ustvarjamo brigado in poudaril, kakšna zavest mora prežemati njene borce. Poudaril sem jim, da se ne bomo bojevali okoli posameznih vasi in za posamične točke in tako izgubljali ljudi, temveč da se bomo vojskovali povsod tam, kjer bo treba, a tako, da bomo nenehno postajali vse močnejši. Govoril sem o tem, kakšen moralni lik borca mora biti v takšni enoti, da se morajo borci — v nasprotju s četniki. - v vsem ravnati kot pripadniki prave redne ljudske vojske...”
Od tistega dne v Rudern, 22. decembra 1941, pa vse do osvoboditve so morah odredi NOV skozi najtežje sovražne ognje, skozi smrt in trpljenje in skozi mnoge preizkušnje. Pri vsem tem so dokazali, da so
vredni uresničevalci besed vrhovnega komandanta in vredni zaupanja vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Vrste narodnoosvobodilne vojske je kljub najtežjim razmeram vedno dosledno preveval duh borbenosti in tovarištva. Zlasti pa jih je nenehno kalila in utrjevala zavest, da se bore za pravično stvar, za svojo zemljo in za svoje ljudstvo, iz katerega so izšli.
Tudi po osvoboditvi, v velikih letih obnove domovine, čuvanja miru in neodvisnosti
ZAKAJ KREPIMO LJUDSKO OBRAMBO?
„Tudi danes so na svetu sile, ki jim takšna Jugoslavija ne ustreza in skušajo spodkopati njeno trdnost in stabilnost. Zato si moramo prizadevati, da bomo še bolj razvili sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in v skladu s tem krepili in usposabljali naše oborožene sile .. ."
NIKOLA LJUBI Čl Ć -26. 11. 80
„Takšna je torej brzostrelka...“ pravijo dekleta na eni izmed naših šol pri obrambnem dnevu. Za teritorialno obrambo, ki je najbolj množičen del JLA, velja, da moramo biti usposobljeni v vsem, kar zadeva pripravljenost za akcije kjerkoli v državi.
V korak s svetom-ali zaostajajoči zamudniki?
„Smo na usodni prelomnici, ko gre za to, ali bomo tudi v praksi uveljavili socialistični samoupravni položaj delavca v temeljni organizaciji združenega dela in v krajevni skupnosti,, da bo odločal o pogojih in rezultatih dela. Ali se bomo z našo visokoproduktivno in kvalitetno proizvodnjo enakopravno usmerili v svet in si tako zagotovili odločilno besedo v svetovnem razvoju znanosti in tehnike, ali bomo postali sama sebi zadostna, za vsemi zaostajajoča provinca? " (France Popit)
v____________________________y
Osma sga CK Zveze komunistov Slovenije je 24. novembra minila v znamenju poziva k mobilizaciji vseh sil v slovenskem gospodarskem in družbenopolitičnem življenju za pre-maqovanje težkega trenutnega stanja v gospodarstvu in v prizadevanju za njegovo stabilizacijo. To pa pomeni, da se je treba z vsemi silami prizadevati, da bi srednjeročni plan uskladili z dejanskimi možnostmi in s potrebami ter ga zastavili kar najbolj realno.
našega gospodarstva, s tem pa tudi razvijanje ekonomske in socialne varnosti delavcev ter prihodnost mladih rodov.
Pri vsem tem pa moramo spremeniti tudi odnose, ki trenutno vladajo pri oskrbi s hrano. Slovenija ima s svojimi spečimi in neizkoriščenimi rezervami še veliko možnosti, da si zagotovi lastno oskrbo. To seveda ne pomeni samo zmanjšanje uvoza, ampak bo preprečilo tudi spreminjanje hrane v sredstvo političnih pritiskov na našo državo. V kmetijstvo bo treba vlagati več, hkrati pa tudi zagotavljati pogoje, ki bodo omogočili mlademu rodu bolj privlačno in enakopravno vključevanje v delo na tem področju. Hkrati moramo poglobiti prizadevanja, da se delavci temeljnih organizacij združenega dela kmetijstva, živilske industrije in trgovine ter združeni kmetje uveljavijo kkt nosilci odločanja.
Omenjene naloge za sanacijo našega gospodarstva bo mogoče uresničiti samo z udeležbo globoko osveščenih ljudskih množic ter z dosledno politiko samoupravljanja. Dogovorjene gospodarske usmeritve mora uresničevati združeno delo in
ne državni organi. Ponovno vidimo, da so ljudje pripravljeni nositi svoj delež stabilizacije, zahtevajo pa, da pri tem sodelujejo vsi in da hkrati vsi tudi vedo, zakaj delajo in se žrtvujejo. Tudi zato jim je treba čimbolj približati sredstva obveščanja, da bodo sami prek njih aktivno sodelovali in uveljavljali samoupravne pravice.
Posebne naloge pa je 8. seja CK ZKS naložila v svojih sklepih komunistom v Sloveniji:
„ ... S svojo aktivnostjo morajo komunisti še bolj kot doslej krepiti zavest o nujnosti stabilizacijskih naporov ter utrjevati prepričanje, da je uspeh pri uresničevanju stabilizacijskih nalog in ukrepov podlaga in nujen pogoj za razvoj socialističnega samoupravljanja in gospodarski ter držbeni napredek Slovenije in Jugoslavije, za njeno neodvisnost in svobodo."
„... Zaupamo lahko v svojo prihodnost Čeprav prinašajo mednarodni odnosi številne nevarnosti, čeprav moramo vselej z budnim očesom opazovati pojave pritiskov in agresivnih groženj kot tudi različne oblike tako imenovane specialne vojne, imamo v naših oboroženih silah in splošni ljudski obrambi v celoti zanesljivo
VSE JE ODVISNO 00 NAS SAMIH
poroštvo za mir in zanesljivo sredstvo za to, da se postavimo po robu vsakemu napadu na našo svobodo, neodvisnost in teritorialno celovitost Vendar je vse to odvisno od nas samih, od naše sposobnosti, kako bomo znali ohraniti stabilnost naše družbe, razvijati pridobitve revolucije in negovati tisto, kar je najsvetejše, kar smo dosegli v osvobodilni vojni —
bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije-"
TITO (konec poročila v centru visokih visokih vojaških šol JLA)
To je nedvomno težka in sila odgovorna naloga, vendar nujno potrebna, zlasti še, ker opažamo, da se na mnogih področjih vse prepočasi prilagajamo novonastalemu položaju. Delovni ljudje zahtevajo uveljavitev razvojnih usmeritev, to pa je mogoče doseči le v demokratičnem dogovoru in z ustvarjalno podporo vseh delovnih ljudi in z enotnostjo v Zvezi komunistov.
Vse bolj se bo treba opirati na lastne moči. Odpovedati se bomo morali za nekaj časa velikim investicijam, zlasti pa vsem tistim, ki jih nekaj let lahko pogrešamo. Vse bolj k ot doslej se bomo morali nasloniti tudi na lastni inteligenčni kapital in na lastne tehnološke sposobnosti. Bolj moramo podpirati domače izumiteljstvo, zožiti investicije in izboljšati kakovost v slehernem našem
^e'u' Vse to bo pripomoglo k boljši konkurenčnosti naših proizvodov v tujini in k zmanjšanju zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Od večjega izvoza pa je odvisen nadaljnji razvoj
helikopter je pravkar odložil top. Sodobno orožje je eden izmed temeljev naše
Okrepitev je tu
svobode in nedotakljivosti jugoslovanskih meja. Za učinkovitost obrambe žrtvujemo zavedno znatna sredstva, saj le tako lahko mimo zremo v jutrišnji dan.
Naši letošnji upokojenci
/ ■ \
Kolo časa se vrti. Eni prihajajo, drugi odhajajo.
Za letošnje leto moramo reči, da je glede na število upokojitev rekordno v zgodovini Almire. V delovni organizaciji je bilo upokojenih kar 25 sodelavcev: TOZD Radovljica — 7 starostno in 8 invalidsko, TOZD Trgovina - 2 invalidsko,
TOZD Nova Gorica — 1 starostno, 2 invalidsko,
TOZD Bohinj — 1 invalidsko,
delovna skupnost skupnih služb — 4 starostno.
Prav z vsakim, ki nas zapušča, odhaja tudi del zgodovine. V večini se poznamo, vendar je prav, da o vsem ob odhodu spregovorimo še nekaj besed.
V________________________________________________________)
Matjan Dobrila - vse življenje povezan z visoko produktivnimi cotton stroji Red dela s srebrnim vencem krasi njegova dolgoletna prizacfevanja za napredek socialistične skupnosti.
Le kdo ju ne pozna: METKE PURGAR - vodje obračuna osebnih dohodkov, in PAVLICE OMAN — blagajničarke. Nabralo se jima je toliko službenih let — Metki prav vseh 35 v Almiri in njenih predhodnikih, Pavlici pa celo nekaj več, upoštevajoč ob tem sodelovanje v NOB. O tem, zakaj ju vsi posebej dobro poznamo, je pisanje odveč. Vsa leta dela sta računali, šteli in razdeljevali plače. Vedno natančno in dosledno sta v letih dela prešteli in zapisah toliko denarja, da številke ni mogoče pravilno napisati
V novembru je bil starostno upokojen MARJAN DOBRILA. Tovariš Dobrila se je zaposlil v Almiri leta 1948. Vse skozi je bilo njegovo delo povezano s
cellon stroji, nekaj časa kot pletilec nogavic, zadnji dve desetletji pa kot vzdrževalec teh visoko produktivnih strojev. Rodil se je leta 1922 v napredni delavski dižini v Lescah. To poreklo mu je narekovalo, daje bil tudi sam družbenopolitično zelo aktiven in da je vseskozi sodeloval v samoupravnih organih, saj ga vsa leta samoupravljanja srečujemo kot člana in 3-kratnega predsednika delavskega sveta. Za svojo družbenopolitično aktivnost in vestno delo je bil leta 1979 odlikovan z redom dela s srebrnim vencem.
Nikomur ni bilo dano, da bi prišel v tovarno, ne da bi šel mimo dosledne pri delu, vedno dobre volje — vratarke ANGEL CE RESNIK. Vsa delovna leta
je prebila v Almiri in domala vsa leta je na delo z 10 km oddaljenih Rodin prihajala s kolesom, le v zadnjem času je kolo nasledil poni ekspres. Kljub bolezni je vzdržala in se 31. 8. starostno upokojila.
Dolga leta je bila pletilja, v zadnjem desetletju pa sortirka in pregledovalka v pletilnici tov. IVANKA POTOČNIK, rojena 1925 v Bodeščah. Vsa leta dela v Almiri IN NE DNEVA ODSOTNOSTI ZARADI BOLOVANJA so odlike, ki sijih velja posebej zapomniti ob kankinem odhodu v pokoj.
JANJA CIZELJ se je zaposlila v Almiri leta 1947. Vseskozi do upokojitve je delala v šivalnici Bila je vestna in marljiva delavka. Nesebično je prenašala svoje pridobljene sposobnosti in znanje na mlajše sodelavke ter tako pomagala pri vzgoji kadrov.
V maju se je starostno upokojila tudi tov. FRANCKA PETELIN, rojena 1924. V tovarni se je zaposlila 1949 in delala najprej v obratu nogavic, v zadnjem desetletju pa na likanju pletenin. Dokaj naporno je to delo, saj se opravlja le stoje, vendar je bila vedno dobrovoljna ter pripravljena pomagati sodelavcem in tovarni
Čisto delovno okolje, to je vedno naša želja, zanj pa sta skrbeli META LINDIČ, ki je
bila najstarejša članica kolektiva, rojena 1909, in FRANCKA PREŠEREN. Slednja nas je uradno zapustila že februarja, vendar njeno pomoč še vedno krepko potrebujemo in rada se vrača med nas.
To leto glede kadrov TOZD Radovljica ni bilo naklonjeno, saj so se številnim starostnim upokojitvam pridružile tudi invalidske. Francka Novak, Mara Stare, Tonka Gmajnar, Ivanka Prevc, Anica Pogačnik, Malka Bremec in Cilka Vrhunc so tako zapustile svoje sodelavke. Nekatere več, druge nekaj manj let so združevale delo v Almiri in neprijetne bolezni so jim preprečile nadaljnjo delovno aktivnost.
Razen navedenih pa smo seznama zaposlenih zaradi upokojitev črtali še: MILANA KUMPERŠČAKA, roj. 1925 -v tovarni je delal 22 let ko kot trgovski potnik. Pozna ga vsa trgovska Slovenija kot prizadevnega in govorno zelo aktivnega; vedno pripravljenega, da ugane kakšno „modro”, ga poznamo tudi mi.
FRANCKA ŽEROVC, rojena 1924 — pletilja, je skoraj 20 let delala spočetka štinizmen-sko, triizmensko in nazadnje dvoizmensko delo pletilje. Bila je tiha, marljiva in nikdar ji delo ni bilo odveč. Starostno se je upokojila 31. maja.
Tonka Gmajnar se je pridružia invalidskim upokojencem našega kolektiva.
Tovarišice Ivanka Prevc, Angelca Resman, Anica Pogačnik in Anica Novak — dolgoletne zaslužne delavke ALMIRE. Njim in vsem drugim našim upokojencem želimo predvsem kar največ zdravja in osebne steče, vedno pa se jih bomo vsi radi spominjali!
Starostno se je v oktobru upokojila tudi K)ZKA JUG, ki je zaradi bolezni že več let delala le štiri ure na dan.
Le kratko dobo - komaj 3 leta, pa je bil med nami DUŠAN VIDIC, ki je 22. decembra tudi invalidsko upokojen.

Najstarejša članica naše delovne organizacije je bila Meta Lindič -hvaležni smo ji za njeno vneto skrb za čisto delovno okolje!
Dolgih in napornih 35 let v ALMIRI — to je „delovna izkaznica” Metke Purgar, ki je skrbela za obračun naših osebnih dohodkov.
Svoje sodelavke je v bohinjskem TOZD zapustila IVANKA HRIBAR, ki je svoje delo združevala že pri predhodniku današnje Almire, t. j. Modnih oblačilih. Zahrbtna bolezen ji ni dovoljevala opravljati dela šivilje, zato je bila v oktobru invalidsko upokojena.
MARU A KRANJC, ALBINA HUMAR in DANICA DEJA-MOVIČ so sodelavke, ki so v tekočem letu zapustile zaradi upokojitve TOZD Nova Gorica. Fotografij navedneih sodelavk žal nimamo.
Čas, ta večni človekov spremljevalec, nausmiljeno nala-
ga svoje breme vsem in vsakomur posebej. Nekaj besed za dovo, prijateljski stisk rok sodelavcev in malo debelejša plačilna kuverta seveda ne morejo odtehtati vsega tistega, kar je čl osek dajal toliko let, dan za dnem v dobrem in slabem.
Danes se jim mi, njihovi sodelavci, zahvaljujemo za vse, kar so prispevali za našo stvarnost, se borili in Magali za boljše delo in življenjske pogoje nas vseh!
Želimo jim zdravje ob uživanju pokojnine!
M. Š.
Ivanka Potočnik ni zaradi bdežni v dolgih letih niti enkrat izostala z dela - bila nam je z^ed delavnosti in nenehne vneme za rast ALMIRE.
Temelji srednjeročnih planov TOZD so najvažnejši planski dokument, ki vsebuje usklajene smernice razvoja in elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana delovne organizacije.
Delavci, ki združu jejo svoje delo v TOZD Radovljica, Bohinj, Nova Gorica in Trgovina, so se 5. 12. 1980 na referendumu izrekli za sprejem temeljev planov TOZD.
O planskih ciljih za naslednje srednjeročno obdobje smo se odločali na osnovi analiz preteklega obdbja smernic širše družbene skupnosti o bodočem razvoju in lastnih smereh razvoja. Obravnavani so bili na zborih delavcev, sejah
samoupravnih organov ini družbeno-političnih organizacij. Povzetek temeljev planov je bil posredovan vsem delavcem v 8. številki Informatorja
Delegati v delavskih svetih
TOZD in Skupnih služb so obravnavali samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije, s katerim je začrtana naša skupna pot razvoja in gospodarjenja v naslednjih petih letih. Pooblaščeni predstavniki TOZD in skupnih služb
bodo v teh dneh na seji delavskega sveta delovne organizacije podpisali samoupravni sporazum.
Cilji, ki smo si jih za obdobje 1981 — 85 postavili, so v glavnem naslednji:
leta 1985 bi proizvedli 407 ton izdelkov v vrednosti 295.000.000 din (po cenah 1980). S 7 % poprečnim letnim povečevanjem izvoza bi v letu 1985 izvozili 20% naših izdelkov. Da bi ob 2 % zniževanju zaposlenih dosegli 31,1 % poprečno letno
stopnjo rasti dohodka, bomo sredstva za naložbe usmerili v visoko produktivno opremo za izdelavo metražnih pletenin, umetnih krzen in tehničnih pletenin različnih namembnosti, opremo za oplemenitenje ter sovlagali v surovinsko osnovo in maloprodajno mrežo. Skupne naložbe bi v petih letih znašale 109.49ZOOO din.
Zadnja faza v postopku srednjeročnega planiranja je izdelava in potrditev planov TOZD-In 'Skupnih služb. Plane TOZD bodo potrjevali delavski sveti TOZD, plan delovne skupnosti skupnih služb pa delavci skupnih služb z osebnim izjavljanjem.
M. B.
Sprejeli smo temelje planov naših TOZD za srednjeročno razdobje 1981 -1985
Proizvajali bomo tudi umetno krzno
Možnost ustanovitve mešane jugoslovansko-avstrijske družbe je spodbudila kolektiv Almire, da pristopi k soustanovitvi industrijskega obrata na Korošcem.
Izbor programa je zamišljen tako, da upošteva planske usmeritve naše širše družbene skupnosti in izhodišče tekstilne industrije	Slovenije	ter da
zagotavlja uspešno poslovanje in ustrezni nadaljnji razvoj vseh treh sovlagateljev: Sukna, Kal-mire in Almire. S tem se usmerjamo v kapitalno intenzivnejšo proizvodnjo umetnih krzen, s katero bomo krili lastne potrebe in potrebe domače industrije, ki je velik del teh	izdelkov	uvažala,
vdelane v končne izdelke pa izvažala.
Pristop k investiciji je strogo racionalen, saj gre le za investiranje v tehnologijo in obratna sredstva. Hkrati pa ima te vrste	proizvodnja visoko
prilagodljivost glede na tržne zahteve. Možno je kolobarjenje iz raznih vidikov, kot so n. pr. kvaliteta; vrsta surovin je široko zamenljiva od najkvalitetnejših do substitutov, surogatov in regeneratov.
Namembnost uporabe polizdelkov in	končnih	izdelkov
posega na področje oblačilnih predmetov, artiklov za notranjo opremo, na področje obutvene in avtomobilske industrije, tehničnih tkanin ter široke potrošnje-
Vse to omogoča ustanavljanje več manjših, tehnološko neodvisnih in visoko produktiv-
nih obratov za predelavo polizdelkov v končne izdelke najrazličnejših namenov uporabe. Iz kluba dvestotih trikotažnih tovarn se bomo preselili v klub nekaj tovarn, ki že izdelujejo enostavnejše kvalitete umetnega krzna. Seveda pa je naš cilj izdelava boljših volnenih kvalitet ter kvalitetnih imitacij naravnega krzna, ki še niso ponujene na jugoslovanskem trgu od domačih proizvajalcev.
Za izvedbo te investicije bomo:	____________
-	ustanovili proizvodno podjetje - mešano družbo z zamejskim Slovencem v Roži na avstrijskem Koroškem (delovni naziv w Kalmira”);
—	delno preusmerili proizvodni program Almire v končno obdelavo napletene metraže umetnih krzen, s tem, da bo diligi del naše proizvodnje še vedno ostal modni kosovni asortiman visoke kvalitetek
— omogočili preskrbo surovinami doma s tem, da bo Sukno Zapuže s predelavo domače ovčje volne, z regeneracijo volnenih odpadkov in drugimi vlakni pripravljalo za proizvodnjo umetnih krzen in tehničnih pletenin potrebni osnovni material.
Investicija bo zahtevala vlaganja v opremo v višini 64.188.221 din in v obratna sredstva v višini 30.500.000 din.
Proizvodni proces se bo odvijal v treh organizacijah, proizvodno in prostorsko ločenih obratih:
1)	Sukno TOZD Jurjeviča
bo pripravljal pramen za
potrebe pletilnice (Kalmira). Material, ki ga bodo dobili v balah, se bo zrahljal na rahljalnem stroju in odlagal na letvasti transportni trak, ki ga bo dovajal rahljalnemu bobnu ježa, kjer se faze rahljanja in čiščenja zaključijo. Z rahljal-nega ježa se material pnevmatsko odvaja v mešalno komoro. Proces zahteva dve komori, da s prečrpavanjem materiala z ene v drugo dosežemo popolnoma homogene mešanice, ki so potrebne za artikle, ki imajo več vlaken v floru.
Homogeno mešanico vlaken' zopet pnevmatsko transportiramo k mikalniku, kjer se vlakna dokončno očistijo, zrahljajo in zmešajo. Kopreno, ki jo naredi mikalnik, združi v pramen, ki se odlaga v PVC vreče v loncu. Pramen v vrečah bomo transportirali kontejnersko s kamionom v Kalmiro na Koroško.
2)	Kalmira
proizvaja iz pramena in osnovne preje na enofontumih okroglih pletilnih strojih, posebno prirejenih za izdelavo, dolgolasih pletiv, surovo metražo. Pramen vlaken dovajalna valjčka vodita na minimikalnik, kjer se razvi akni zopet v kopreno. Koprena prehaja na snemalni valjček, s katerega igla v zajemalni višini snema pra-menček vlaken pred polaganjem osnovne niti na iglo.
Pramen ček in osnovna nit se hkrati zapletata in tvorita zanko ter las na površini pletiva. Surovo metražo bodo v Kalmiri še pregledali in navili na papirnate cveke. Tako bo
pripravljena za transport v Almiro.
3)	Almira
bo surovo pletivo dodelila za prodajo. Prva faza v oddelku končne obdelave bo priprava partij za delo. Sedi striženje lasu na polimo-strižnem stroju na željeno višino. Za učvrstitev lasu je potrebno hrbtno stran apre tirati in apre turo v sušilno-razpenjalnem stroju kondenzirati. Na tem stroju dosežejo s pomočjo temperature še druge efekte na specialnih vlaknih, ki se krčijo, tako da dobimo podlanko pri artiklih, ki so imitacija pravega krzna. Po apretiranju se artikli, ki naj imajo videz ovčjega runa, valjicajo v tumblaiju.
Iz tumblaija pridejo komadi v pramenu, zato jih je potrebno na razšiijevalnozlagalnem stroju razširiti, zašiti zopet v partije in zložiti na vozičke.
Sledi še ena pasaža na polimo-strižnem stroju, s čimer so artikli te kvalitete pripravljeni za navijanje in adjustiranje. Artikli, ki imajo gladek las, po apretiranju zahtevajo od ene do štiri pasaže na pohmem stroju in eno pasažo na polimo-strižnem stroju.
V sklopu nove proizvodnje je predviden še stroj za prešivanje odej. Letno bomo izdelali 50.000 zelo kvalitetnih odej.
Fizični obseh proizvodnje bo znašal 590.000 tekočih metrov, od katerih bo TOZD Bohinj en del predelal v končne izdelke - vrhnja oblačila, en del TOZD Proizvodnja Radovljica v odeje, ostalo pa bomo (Nadaljevanje na 9. str.)
Zakaj novoletna praznovanja dedka Mraza v krajevnih skupnostih?
Mnogi delavci se še vedno sprašujejo, zakaj smo v zadnjih letih opustili nekoč zelo razširjeno navado praznovanja dedka Mraza v delovnih organizacijah, Iger so obdarovali otroke vsak zase, kolikor je bilo lastnih finančnih zmogljivosti in tudi pripravljenosti. Jasno je, da so si v nekaterih podjetjih lahko privoščili več sredstev in razkošnih daril, drugje pa manj. Tako so otroci delavcev v! posameznih delovnih skupnostih dobili več, drugih finančno slabših pa manj ali pa sploh nič. Takšna novoletna praznovanja in obdarovanja so prinašala nekaterim otrokom radost, drugim grenka razočaranja.
Ve čletne slabe izkušnje z omenjenimi pomanjkljivostmi so narekovale družbenopolitičnim organizacijam temeljito preosnovo novoletnih praznovanj in obdaritev. Zato so sindikati, SZDL in Društvo prijateljev mladine v naši občini prvič že pred štirimi leti sprejeli stališče, da morajo biti ta praznovanja in obdaritve organizirane enotno, da bo vsak otrok deležen enake novoletne radosti Spričo tega smo začeli opuščati praznovanja po delov nih organizacijah in jih postopoma prenašati v šole in vrtce za vse otroke v krajevni skupnosti Namesto dragih daril, ki so po nepotrebnem razvajala nekatere otroke in večale razlike med njimi, smo dali poudarek primerni vsebini in notranjem doživljanju praznovanja z javnimi kulturnimi prireditvami. Uvedli smo tudi prakso nakupa kolektivnih daril za vrtce in šole, na skupnih1 novoletnih proslavah pa obdaritve otrok s skromnejšimi darili.
(Nadaljevanje z 8. str.)
odprodali kot reprodukcijski material obutveni in konfekcijski industriji.
Potreben kader v TOZD Jurjeviča in Almiri bomo črpali iz opuščenega dela proizvodnje, v Kalmiri pa iz bližnje okolice.
Vsi trije obrati bodo za-posljevali 40 delavcev, ki bodo po predvideni uspešnosti investicije ustvarili 124.200.611 din skupne realizacije.
Proizvodnja bo stekla v drugi polovici 1981, s čimer bo postavljen nov mejnik v kvalitetnejšem razvoju naše delovne organizacije.
ALEŠ ŠMIT
Da bi akcija za izvedbo proslav dedka Mraza dosegla svoj namen, so družbenopolitične organizacije v naši občini, podobno kot v drugih občinah na Gorenjskem, predlagale delovnim organizacijam, da denar, ki so ga namenjale za darila otrokom svojih delavcev in občanov, prispevajo v posebne sklade po svojih krajevnih skupnostih. Za letošnje prireditve in obdarovanja je dogovorjeno, da namensko prispe-
Tri nove
Letos smo odprli tri nove lastne prodajalne.
Prva je brla odprta 14. 6. na Jeseničan, Cesta maršala Tita 34. V teh prvih mesecih je bil promet zadovoljiv in se iz meseca v mesec povečuje, ker se morajo kupci na trgovino še privaditr.
V Beogradu smo v Sava centru 23. 9. 1980 odprli butik
vajo po 50 din na zaposlenega delavca
Krajevne konference SZDL morajo skupaj s šolami, vrtci in v sodelovanju z društvi prijateljev mladine in sveti KS aktivirati posebne koordinacijske odbore, ki bodo organizirah novoletne proslave v krajevnih skupnostih in skrbeli za namensko porabo zbranih sredstev.
Namesto sladkarij in slabih igračk bodo naši otroci dosti bolj veseli kolektivnih daril,'
prav v času poteka konference UNESCA.
Zadnjo prodajalno pa smo odprli 3. 12.1980 na Bledu v Park hotelu. Že do sedaj imamo na Bledu dobre izkušnje, saj smo do sedaj prodajali v Tobakovi trgovini, prav tako v Park hotelu. Promet je bil zelo velik.
Maloprodajno mrežo imamo
lepe knjige in prisrčne novoletne prireditve. Velja načelo, ki naj bi ga spoštovali tudi v bodoče vsi — od staršev do učiteljev in vzgojiteljev.
Po uspešno izvedeni akciji bomo lahko najbolje ocenili učinkovitost delovanja sindikata v krajevnih skupnostih. Prav gotovo bodo delavci vseh TOZD in OZD tudi tokrat pokazali svojo solidarnostno zavest, posebno še, ker gre za naše najmlajše, ki imajo enake želje, pa tudi pravice do svojih otroških radosti.
OBČINSKI SINDIKALNI SVET RADOVLJICA
preko Tobaka samo še v Novem mestu.
Prodajamo še preko PEKA, in sicer v Mariboru, Tržiču, Ptuju, na Prevaljah in v Krškem
Pričeli smo sodelovati tudi z UTOKOM Kamnik v samem Kamniku, Sarajevu, Ljubljani in Kopru.
Predvsem UTOK, pa tudi PEKO, želita za svoje prodajalne predvsem ekskluzivne modele ali v malih serijah.
To je željeno tudi v naših prodajalnah, saj taki modeli privabljajo kupce, zato bi morali proizvodnjo v razvojnem oddelku povečati.
MARJETA ROZMAN
Z večdnevnega bivanja v južni Italiji se je vrnila petčlanska skupina izvedencev posebne enote štaba civilne zaščite občine Radovljica. Na najbolj ogroženih območjih je s posebnimi napravami (geofoni) reiskovala ruševine za more-itnimi preživelimi žrtvami katastrofalnega potresa. To je bil še en izraz prijateljske solidarnosti do sosednega naroda, ki so ga z uspešnim delom izpovedali skupaj z reševalnimi ekipami še nekaterih drugih občin iz Slovenije.
*
Osrednja vprašanja, ki jih je obravnaval svet za delitev po delu pri občinskem svetu ZSS Radovljica na seji 2. decembra, so bila posvečena aktivnosti v izpopolnjevanju nagrajevanja po delu v OZD, urejenosti osnov in meril za razporejanje dohodka in čistega dohodka v aktih ini planih. Razpravljali so o kakovosti osnov in meril za delitev OD in kako ta delitev poteka po delovnih nalogah ter oceni stimulativnosti sistema delitve osebnih dohodkov.
lastne prodajalne
„Spet trte so rodile, prijatli...”
Letošnji november je bil mesec boja proti ! alkoholizmu. Tudi ta „borba” ni nova. Dokumenti in! slike pred 3000 leti jo že prikazujejo. Kitajci so! preorali vinograde, da bi ga preprečili, prav tako; Turki, Američani pa s prohibicijo v tem stoletju. ; Izkušnje kažejo, da absolutne prepovedi ne prinašajo; pravega uspeha. Napeti pa moramo vse sile, da bi! zmanjšali število obolenj, kijih alkohol povzroča.
1.	Alkoholizem je na tretjem mestu, takoj za srčnimi boleznimi in rakom. Jugoslavija spada po številu alkoholikov med prve tri evropske države (300.000 do 900.000).
2.	Alkoholizem prinaša posledice alkoholiku, njegovi družini in vsej družbeni skupnosti; posebno je zaskrbljujoče, ker pije vse več mladih in lahko pričakujemo eksplozijo obolenj v prihodnosti. Veča se število ženskega alkoholizma in največ ločitev je posledica te zasvojenosti.
Število prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti tudi. narašča Delovna doba alkoholikov je za 10 — 20 let krajša
Kaj je alkoholizem? Že
dolgo časa priznavamo, da je. alkoholizem bolezen in alkoholik bolnik. Vendar ne tak bolnik, ki mora v posteljo in ki potrebuje nego in počitek. Bolan je zato, ker z dolgotrajnim in čezmernim uživanjem alkohola postane od njega odvisen (telesno in duševno) in so se zaradi tega pri njem razvile (duševne in telesne) okvare in družbene težave.
Kako spoznamo telesno odvisnost? Kadar bolnik zaradi
—
kakršnihkoli razlogov ne dobi v telo alkohola, postane tegoben in nemiren, se slabo počuti, boli ga glava, poti se in roke se mu tresejo. Veliko alkoholikov, ki pride na zdravljenje, zatrjuje: „Pijača ni problem. Slabe živce imam, zato se tresem” (prva zmota). Šilce na tešče hitro pomaga Roke se umirijo, spet lahko dela Zato te vrste alkoholikov vsak dan pije — ves čas, dolivajo”.
Duševna odvisnost
Nekateri se branijo: „Nisem alkoholik! Tudi po 14 dni ali več lahko abstiniram“ (druga zmota).
Res ne pijejo vsak dan. Ko pa začno, ne morejo prenehati in se napijejo do enomoglosti. Pravimo, da pijejo po tipu izgube kontrole. Lastnosti organizma, kako prenaša alkohol, imenujemo toleranca. Vidimo, da ga človek v začetni fazi alkoholizma vedno več »nese” - (toleranca raste), v končni fazi paje že od majhne količine pijan - (toleranca pada). Večkrat slišimo: „Nisem alko-
holik, saj ga malo pijem. Po treh kozarcih sem že pijan ...” (tretja zmota). V resnici gre za alkoholika, ki mu je zaradi' telesnega propada padla toleranca.
Alkoholizem je proces, ki ga razdelimo v več obdobij ali faz. Prva faza »Uničevanje družine” — (ali bolezen družine), sledi ji faza osebnostnega in družbenega propadanja. Mož prihaja pozno iz službe utrujen. Ob raznih obiskih izrabi priložnosti in se opija. Vedno več denarja porabi zase, ne skrbi za družino. Žena mora prevzeti vse breme nase. Ker jo je sram, ne vabi več znancev in družina se izolira. Otroci se tresejo pred očetom, ki pogosto razgraja, in ga zaničujejo. Živijo v napetosti in stalni negotovosti Kljub temu se vsa družina na te razmere prilagodi. Nihče nima prave volje, da bi kaj spremenil.
Alkoholik tudi zanemarja delo. Nabira si ,plave“, kijih ima žal prevečkrat možnost pokriti z dopustom. Njegova storilnost in strokovnost pe šata.
V obdobju „osebnostnega in družbenega propadanja” je že
uničil svojo družino, izgubil je službo. Samo popiva, dokelr čisto ne propade. Skoraj vsi telesni organi obolijo, lahko se pojavi vnetje želodčne sluznice in živcev, poš odba možgan. Od psihičnih komplikacij je najbolj znan alkoholni bledež (delirij), Id je še danes brez zdravljenja smrtno nevaren. Pri nekaterih se ljubosumnost stop-
sam ne more rešiti alkoholizma.
njuje do bolezenskih blodenj, spet drugi slišijo grozeče glasove.
V takem stanju lahko pride do uboja ali samomora. Zaradi vsega opisanega je zdravljanje potrebno čim prej. Zanj se alkoholik redko odloči sam. V to ga ponavadi prisili družina, delovna organizacija ali telesne težave.
Ko pride alkoholik na zdravljenje, bi se rad prepustil zdravniku, da bi mu s tabletami pozdravil bolezen — (četrta zmota).
ZDRAVIL PROTI ALKO HOLNl ZASVOJENOSTI Ni !
Potrebna je sprememba v osebnosti in v odnosu do okolja Alkoholik mora postati bolj samostojen, sprejemati življenje tako kot je. Razvijati mora občutek pripadnosti do celotne družbene skupnosti in sprejeti nase obveznosti. To pa lahko doseže le z lastnim naporom in voljo (s pomočjo dcupinske terapije v bolnicah in ambulantah).
Ker smo dejali, da je ob alkoholiku bolna vsa družina, morajo tudi družinski člani v zdravljenju «dno sodelovati, prav tako predstavniki delovnih organizacij.
Ob vrnitvi z zdravljanja se je treba spopasti z resnico, da zmernega pitja za bivšega alkoholika ni
Samo ob sodelovanju nas vseh bomo lahko zajezili ZLO — ALKOHOLIZEM
Nevropisfliiater: dr. P. LAPORNIK - BOŠKIN
(Opomba: članek nam je posredoval v objavo koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri predsedstvu OK SZDL Radovljica).
Človek lahko glede na alkoholne pijače zavzame tri stališča: a- se odloči za popolno absistenco, b— se lahko vda zmernemu uživanju alkoholnih pijač in c— lahko postane alkoholik in s tem suženj alkohola.
V._______________________________________________________________________________________ J
Modne revije-naš ponos
TOZD Proizvodnja pletenin v Novi Gorici je praznovala 20-letnico ustanovitve in 30-let-nico samoupravljanja.
25. oktobra smo hkrati organizirali proslavo in modno revijo, s katero smo prikazali naš proizvodni program. S
Tovarišu
Ferdu v slovo
Otožen jesenski dan. Nad Almiro črna zastava. V naših srcih čma slutnja: nekdo, ki je bil še včeraj med nami, nas je za vedno zapustil
23. 9. 1980 smo se na begunjskem pokopališču poslovili od sodelavca FERDA KUPLJENIKA.
Stalni spremljevalec življenja je slovo. Poslovil si se od rojstne dolenjske vasi, potem si se poslovil od Elana in pred osmimi leti prišel med nas. Tih in skromen si bil, vesten ob delu, prijazen ob pogovoru. Pred nedavnim si premagal bolezen, zato je še toliko bolj nerazumljivo, da te je usoda iztrgala iz naše sredine zdravega v najlepSh moških letih.
Razen dela v Almiri si skrbno obdeloval zemljo, da bi lažje preživljal ženo in dva otroka Kljub vsem obremenitvam pa si bil vedno pripravljen pomagati človeku v stiski, saj bi bil dolga leta zvest član prostovoljnega gasilskega društva v Begunjah
Dragi Ferdo! Naj ti bo košček naše gorenjske zemlje tvoje zadnje domovanje, saj si bil dober delavec, prijatelj in tovariš. Počivaj v miru!
Sodelavci Almire
prikazom modelov so tudi naši delavci dobili pregled nad našo proizvodnjo, saj sicer vidijo le polizdelke. Modeli, med seboj kompletirani in popestreni z dodatki, šele zaživijo v svoji namembnosti.
Na reviji smo prikazali modele iz redne proizvodnje jesen-zima 1980/81, ki so že v
prodaji, novo kolekcijo pomlad —polene 81, ekskluzivne modele s sejma v Beogradu, unikate za naš novi proizvodni program — pliš ter modele za prihodnio zimo 81/82.
Nekateri naši delavci so po reviji izjavili, da šele sedaj vidijo, kaj vse delamo.
MARJETA ROZMAN
si’nrc a

Še en bluzon iz naše nove kolekcije.
Drohne misli velikih ljudi
Slava je prednost, da vedo zate ljudje, ki te poznajo.
CHAMPFORT
Človek ne ostane znamenit zaradi nekaj del, ampak predvsem zaradi tega, ker je deloval, živel in pripravil druge k. dejanjem in življenju
GOETHE
Dobra stran samskega stanu je, da ti, kadar se znajdeš pred lepo žensko, ni treba obžalovati, da imaš že eno grdo doma LEA UTA UD
Cenzura je davek, ki ga človek plača publiki, če hoče postati cenjen.
SWIFT
Dož ima svoje tegobe, gondoljerji svoje.
VOLTARIE
S slabo ženo moški hitreje ostari
BAŠKIRSKI PREGOVOR
Lepe ženske so ustvarjene za moške brez domišljije.
PIERE VEBER
Razum ženske je v njeni lepoti, lepota moškega je v njegovem razumu
ARABSKI PREGOVOR
Mož kraljuje, žena vlada
PIERE TEERALL
Ženska išče pri pametnem možu pomanjkljivosti, pri neumnem prednosti.
GR UZIJSKI PREGO VOR
Pošteni moški žene ljubijo, tisti, ki jih varajo, jih oboži jejo.
BEAUMARCHAIS
Možje upravljajo svetu, žene možem Kaj bi hotele več?
GOLTZ
Ni treba verjeti vsega, kar nam natrosijo o tistih, ki ne mislijo tako kot mi.
SHHWEIZER
Skromen mož se nauči deset stvari in misli, da zna eno, samovšečnež se nauči ene in misli, da jih zna deset.
KITAJSKI PREGOVOR
Kultura je tisto, kar ostane, ko pozabimo vse, česar smo se mučili
SELMA LAGRLOEF
Vsaka kultura mora preživeti razvojne stopnje posameznega človeka Vsaka ima svoje otroštvo, mladost, zrelost in starost.
SPENGLER
Kar je podobno ljubezni, je zmeraj ljubezen.
TRISTAN BERNARD
V. sa, sa sa sa üü
K «3» VK XT?
sa sa sa sa sa sa sj 71? TfSSfš: ttstK 71
/198yl
Vsem dopisnikom in vsem našim bralcem želimo, da bi leto 1981 prineslo vsem obilo zdravja, sreče in delovnih uspehov. Želimo, da bi še kdo postal naš zvesti dopisnik in da bi bili bralci z našim glasilom še bolj zadovoljni.
UREDNIŠKI ODBOR
Preveč imam rada ljudi, da bi jim hotela storiti kaj žalega In soditi pomeni jim storiti zlo. Rad imeti ne pomeni le ljubiti, ampak predvsem razumeti
FRANCOISE SAGAN
Ljubiti pomeni preseči samega sebe,
OSCAR WILDE
Ples je najvišja, najbolj gftnljiva, najlepša od vseh umetnosti, kajti ni niti upodobitev niti abstrakcija življenja, ampak življenje sama
ELLIS
Planinski izlet na Dobrčo
Zakaj, zakaj, prekleto?
Le zakaj, prekleto, si mi dal spoznanje, da lahkoživim drugače?
Pustil bi me bil !
Kaj ti mar, če bi poginila v vsakdanjosti?
Kaj ti mar, če bi počasi umirala v sebi?
Umirala bi brez vednosti, da je še neko drugo življenje. Nkdar ne bi vedela, da sem.
In nikdar ne bi trpela zaradi tega.
Zakaj, prekleto si pustil,
da sem spoznala življenje!
Predsedstvo OK ZSMS Radovljica je na novembrski seji sprejelo program sodelovanj z mladinskimi organizacijami zamejskih Slovencev v Avstriji in Italiji in z mladimi iz pobratenih občin Brus, Svilajnac in Buje. Dogovorili so se o pripravah za organiziranje tedna mladine, ki bo konec decembra. Na programu bodo problemske konference, delovni posveti, kulturne in športne prireditve v posameznih osnovnih organizacijah ZSMS. K sodelovanju bodo povabili tudi mladino iz zamejstva in pobratenih občin. Za to so izdelali poseben delovni program.
20. septembra smo po dolgem dogovaranju organizirali prvi „ALMlRSKl — rekrea-djaki pohod” na Dobrčo. Teden dni pred odhodom smo nalepili plakat z željo, da bi se pohoda udeležili v čim večjem številu. V tem upanju smo' pripravili zadostno število dobrih sendvičev, napravili mrežo za pečenje čevapčičev, nabavili kruh in ostalo opremo in čakali ob šestih pred tovarno, tako kot je bilo napisano na obvestilu.
Nabralo se nas je štirinajst, šesterica pa se nam je priključila med potjo. S svojimi železnimi konjički smo se odpravili, preko Begunj in Zadnje vasi do parkirnega prostora. V lepem vremenu in po zmerni hoji smo se povzpeli v dobri uri do koče, kjer smo se okrepčali s čajem, sendviči in z „dobro kapljico”. Najbolj spočiti so se nato odpravili na vrh Dobrče, ki je oddaljena dvajset minut od koče. Z vrha je lep
razgled po tržišRi dolini in okoliških vrhovih, na severu se vidi Roblek, Begunjščica in v ozadju Stol, ki pa je bil zavit v meglo. Dalje se vidi gomjesav. ska dolina z umazanimi Jesenicami, Mežaklja in v ozadju Triglav, Pokljuka in Jelovica, kot na dlani pod nami so Lesce in Radovljica. Na levi so druge vasi in mesta, tja do Kranja in še naprej.
Na vrhu smo se slikali in se vpisali v knjigo. Vriskajoč smo še vrnili nazaj do koče, kjer je druga skupina že pripravila vse potrebno za pečenje čevapčičev. Bo dobrem prigrizku smo splaknili suha grla in ob dobri volji so se začele vrstiti domače pesmi in zabavni program. Vsi smo pozabili na čas in skrbi in se od srca nasmejali duhovitim šalam in zabavnim igram.
V popoldanskih urah smo se skupno slikah pri koči in se nato odpravili do avtomobilov in naprej do Drage. Tam smo izlet zaključili in se veseli, da nam je tako lepo minil dan
razvedrila, razšli po domovih z željo, da se na podobnih srečanjih še dobimo v še večjem števila
Začeli smo razmišljati, da organiziramo planinsko sekcijo v okviru planinskega društva Radovljica. Vse, ki bi se nam pridružili prosimo, da se prijavijo v to sekcijo, ki bo ustanovljena v letu 1981.; Priskrbeli bomo planinske knjižice za tiste, ki še niso včlanjeni, tisti, ki so že člani, pa se bodo lahko prepisali.
FRANC PRISTOV
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
FERDA KUPLJENIKA
se lepo zahvaljujemo osnovni organizaciji sindikata za venec, sodelavcem in sodelavkam pa za» denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti Zahvaljujemo se tudi govorniku
Vsem še enkrat iskrena hvala-' _
Žalujoča žena z otrokoma
cilmira
-lizacija združenega dela ALMIRA,
alpska modna industrija Radovljica - Glavni in odgovorni urednik Bojan Gorjup, uredniški odbor: Marina Bačar, Malči Brence, Nada Carl, Maruša Črnilec, Frane Grče, Katja Kos, Lili Kozjnc, Cveta Ipavec, Marjeta Rozman, Lavra Sosolič, Aleš Šmit, Martina Tavčar in Alma Zupan.