- 133 —
f§^        Plemič.
$y?tr\j/    srednjem veku so imeli kralji in cesarji na
|%K^     svojih dvorih dečke, kateri so imeli nalogo,
:&J^^^   streči cesarju in ga spremljati po vseh potih.
Jl^HK   Take dečke so imenovali piemiče (page). jSPEP          Na dvoru  kralja Friderika Velikega je
¦iHEK   1>:1   med   plemiči  deček,   kateremu   je  oče
jNlSra   umrl.   Mati  pa je živela v največji  bedi in
wP***&~           lskreno je žele! sin, da bi mogel pod-
pirati ubogo mamico; toda od svoje skromne plače ni mogel ničesar dati. Slednjič se mu posreči, da dobi sredstvo, s katerim se je dalo nekoliko pridobiti tudi za Ijubo mamico. V sobi pred kraljevo spalnico je moral namrei vsako noč čuti eden izmed plemičev, da je po noči stregel kralju, ako je kaj potreboval. Ta služba, sicer sama na sebi lahka, je delala tnarsikate-remu dečku težave; kajti mladi Ijudje radi spe. Celo noč čuti pa za takega dečka ni malenkost. Zato je marsikateri deček to službo zelo rad odstopil dru-gemu, ako je hotel kdo čuti mesto njega. Prav rad mu je za to uslugo plačal kaj malega. Tega se je tedaj poslužil ubogi plemič. Marsikatero noč je prečul v predsobi kraljeve spalnice, pa tudi zaslužil marsikak novčič, kar je potem poslal Ijubljeni mamici.
Nekoč kralj ni mogel po noči spali. Rad bi bil imel, da bi mu čuječi plemič kai čital. Zvoni, kliče: vse zaman, nikogar ni v spalnico. Slednjič vstane kralj ter gre gledal v predsobo, kje tiči plemič. Tu vidi dobrega dečka, ki je prevzel stražo, sedečega pri mizi. Pred njim je ležalo pismo, katero je ravno jel pisati' materi. Pri pisanju je bil zadremal. Prav tiho se kralj približa in čita začeto pismo, katero se je glasilo:
,Moja dobra, preljuba mamica! Zdaj je že tretja noč, kar čujem in stražim v predsobi kraljeve spal- t nice. Precej denarja sem že s tem zaslužil, katerega Vam pošiljam danes, da si nekoliko poboljšate revno hrano. Skoraj mi pa že pojemajo nioči. Spanec me ne-izmerno nadleguje. Prav vesel sem pa, da sem mogel za Vas to prislužiti, kar Vam pošiljam."
— 134 —
Kralja je to zelo ganilo. Pusti dečka spati, gre v svojo sobo, vzame dva zavitka srebrnjakov ter jih vtakne dečku v žep.
Ko se plemič prebudi, najde detiar v žepu. Zclo se začudi, vendar pa takoj ugane, kdo mu je dal.
Zelo je bil vesel, da bode mogel še bolj pod-preti svojo mater. Toda obenem se hudo prestraši, ker ga je kralj našel spečega. Ko pride drugo jutro pred kralja. ga ponižno prosi odpuščanja, ker je storil ta preslopek.
Dobri kralj pohvali dečkovo otroSko Ijubezen, ga imenuje takoj častnikom, ter mu podari še večjo svoto denarja, da si je mogel kupiti vso potrebno obleko in orožje, kar je potreboval v svojein novem stanu.
Ta vrli sin je pos(al pozneje general in je služil dolgo vrsto let svojemu dobremu kralju.
Dohrola, katera se stori starišem, se nikoli ne pozabi.                                                           F. Malenšek.