1981
^dasido delavcev kitovih, zavodov J2itostto[
litostroi
Leto xxii.
februar mi
ST. 2
Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Uredniški odbor: predsednik dipl.iur. Anton Tomažič, namestnik inž. Milan Jurjavčič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Jure Vulkan, Tone Erman, mag. dipl. inž. Peter Vogrič, Marjan Sigulin in uredniki: odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc-Lamut. Telefon uredništva 556 021 (n. c.), interna 202, 246 — Tiska Tiskarna Ljubljana.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
LITOSTROJ - NOSILEC RAZVOJA
Smeli in zahtevni razvojni na-^ti, ki so temeljili na realnih Možnostih, so bili vedno odlika Poslovanja naše delovne organi-2acije. Prav taki načrti so Litostroj v razmeroma kratkem ob-.°bju povzdignili med glavne no-?*lce jugoslovanske strojegradnje 'P razširili njegov poslovni ugled •Pdi v svetu. Razvoj, ki je teme-jjil na angažiranju in združevanju Ustnega znanja in tehnologije, Poni je doslej vedno prinesel us-Poh. Litostroj je doslej prebrodil *e mnoge težave in krizna obdob-!a in v svojem bliskovitem razvo-
ni pokleknil pred trenutnimi kavami. Vedno je prevladala za-^®st, da lahko uspemo s proizvodi. v katere smo vložili dosežke Sv°jega razvojnega dela, svoje ?hanje in svojo pot. Veliko družino priznanje pomeni za nas nedavno dodeljena častna diploma delovni organizacij i in Kraigher-J6va nagrada generalnemu direk-^ju tov. Marku Kržišniku. Upra-vičeno smo Litostrojčani lahko Ponosni na svojo prehojeno pot. •Podeljeno priznanje pa nas mora •^Podbujati k še večjim naporom, do v okviru Združenih podjetij strojegradnje in v okviru celotne Jugoslovanske strojne industrije dosežemo v srednjeročnem razvoj-Pem načrtu zastavljene cilje in opravičimo sloves dobrih gospo-Ufjev jn strokovnjakov.
Razvoj obdelovalnih strojev je danes v svetu merilo razvitosti Posamezne države. Obdelovalni ^uoji so osnova, na kateri se raz-Ojajo mnoge gospodarske panoge. azvoj obdelovalnih strojev v
V SKLADU S SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM O TEMELJIH SREDNJEROČNEGA PLANA DELOVNE ORGANIZACIJE TITOVI ZAVODI LITOSTROJ ZA OBDOBJE 1981— 1985, KI JE BIL SPREJET NA ZBORIH DELOVNIH LJUDI 14. NOVEMBRA 1980, PO 32. ČLENU PREDVIDEVAMO RAZVOJ IN RAZŠIRITEV PROIZVODNEGA PROGRAMA NA TEŽKE OBDELOVALNE STROJE Z NUMERIČNIM KRMILNIM SISTEMOM.
V Litostroju smo uspešno osvojili najzahtevnejšo NC tehnologijo (Foto: E. Lampič)
smeri povečevanja produktivnosti ter kibernetizacije in humanizacije dela neposredno vpliva na zviševanje produktivnosti gospodarstva. Iz preteklosti se učimo, da so vse gospodarske krize in recesije samo spodbudile razvoj na po-
dročju proizvodne opreme in s tem tudi na področju obdelovalnih strojev. Mnoge industrijsko razvite družbe prav v današnjem obdobju vlagajo veliko napora v razvoj in raziskave proizvodne opreme, saj vidijo v tem eno od bi-

OB 71-LETNICI ROJSTVA EDVARDA KARDELJA
POT OSVOBAJANJA DELA
Boljše oddolžitve spominu na revolucionarja in •nisleca Edvarda Kardelja si ne moremo zamisliti °d tiste, ki si jo je zamislil »Jugoslovanski center teorijo in prakso samoupravljanja — Edvard Kardelj« iz Ljubljane, ko je ob njegovi 71-letnici urganiziral znanstveno srečanje na temo »Samoupravljanje — pot osvobajanja dela«, drugo po vrsti po njegovi smrti. Tovrstne razprave, ki jih navdihuje in usmerja misel in revolucionarno delo Edvarda Kardelja, prispevajo k razvoju spoznanj, neizogibnih za nadaljnji uspešni revolucionarni razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Delovno srečanje jugoslovanskih znanstvenikov in teoretikov samoupravljanja je imelo namen poglobljeno osvetliti splošne, ekonomske, tehnološke in kulturološke aspekte samoupravljanja, kakor tudi politične dimenzije procesa osvobajanja dela ter vloge naroda in mednarodnih odnosov Pri tem.
Graditev socialističnih samoupravnih odnosov ie nedvomno veliko revolucionarno dejanje. Na to je še posebej opozoril Edvard Kardelj na 11.
*	kongresu ZKJ, ko je prevzel izkušnje prehojene £ revolucionarne poti jugoslovanske socialistične re-J Volucije in opozoril na nujno potrebo, da se na-
*	ualjuje socialistična preobrazba, rekoč, da je »poglavitna in odločilna vloga današnjega dne boj za dinamični in nenehni napredek samega socializma kot sistema, naravnanega v smeri čedalje moč-hejšega samoupravljanja, demokracije in huma-Uizacije odnosov... Socializem si ne more lastiti
^ avreole zgodovinske progresivnosti samo zato, ker
*	ae imenuje socializem, marveč zato, če neprene-£ koma krepi družbeni položaj delovnega človeka,
*	čevlje uspešneje zadovoljuje njegove socialne, > ?!v’lje.,jske in kulturne interese, če čedalje bolj
Slri dimenzije njegove svobode in demokracije v
* cumenzije nji £ družbi nasploh«.
Edvard Kardelj je še posebej opozarjal na škodljivost pojmovanj v svetu in tudi pri nas, po katerih je socialistična družba dosegla vrhunec svojega razvoja in da v njej ni različnih interesov in spopadov. S teorijo o pluralizmu socialističnih samoupravnih interesov je Edvard Kardelj dokazal, da družba ne bi mogla napredovati, če v njej ne bi bilo dialektičnega protislovja, ki je dejansko njena pogonska moč.
Samoupravljanje seveda ni jugoslovanska iznajdba. Ideja, samoupravljanja je stara kolikor je staro organizirano delavsko gibanje. Rodila se je v procesu prebujanja revolucionarne delavske zavesti. Toda jugoslovanski prispevek je v tem, da smo z našo socialistično teorijo in prakso prvič v zgodovini teoretično začrtali in v praksi uresničujemo samoupravljanje kot celovit družbeni proces in sistem organizacije socialistične družbe. Prav v tem je zgodovinskega pomena misel in revolucionarno delo Edvarda Kardelja.
Ne glede na to, da razen Jugoslavije še nobena družba v svetu ne razvija samoupravljanja niti ga nima v svojem programu razvoja, vendar ostaja dejstvo, da je samoupravljanje svetovni proces in edina možna alternativa razreševanja protislovij tako socialističnega kot kapitalističnega družbenega razvoja. Tudi v svetu je prodrlo spoznanje, da le samoupravljanje zagotavlja popolno osvoboditev človeka in njegovega dela. O tem se veliko piše in diskutira. To nalaga toliko večjo odgovornost naši znanstveni misli,, da svetu ponudi čim-več izkušenj in spoznanj iz naše revolucionarne prakse. Edvard Kardelj nam je zapustil bogato zakladnico misli in usmeritev, naša dolžnost pa je, da jih razvijamo naprej in bogatimo z dosežki v praksi.
V. Živkovič
*
*
*

stvenih metod za prebroditev svojih gospodarskih težav. Taki oceni se moramo pridružiti tudi mi, v okviru svojih možnosti.
V	Jugoslaviji imamo nekaj proizvajalcev obdelovalnih strojev, ki kljub naporom kvalitetno ne pokrivajo domačih potreb in možnosti izvoza. Znano je, da smo velik uvoznik strojev in opreme in da proizvodnja strojev ni v sorazmerju s potencialom gospodarstva. Proizvajalci le s težavo uveljavijo rezultate razvoja med drugim tudi zaradi nezadostne medsebojne povezanosti in nedovrše-nosti samoupravnega povezovanja s proizvajalci repromateriala in z uporabniki. Postopek usklajevanja srednjeročnih planov je dal rezultate tudi na področju delitve dela pri razvoju obdelovalnih strojev. V okviru Združenih podjetij strojegradnje je Litostroj nosilec za področje težjih strojev z numeričnim krmiljenjem.
Ideja v Litostroju ni nova, saj že nekaj let ugotavljamo, da imamo pogoje za razvoj nove proizvodne veje. Ocenili smo, da je napočil trenutek, ko moramo to idejo uresničevati s konkretnim delom.
V	tridesetih letih dela v strojegradnji si je Litostroj ustvaril bogate izkušnje v projektiranju in izdelavi najzahtevnejših strojnih delov. Ne smemo tudi zanemariti izkušenj na področju vzdrževanja široke palete različnih strojev, pa tudi izkušenj pri adaptacijah in rekonstrukcijah mnogih obdelovalnih strojev, ki še obratujejo v naših delavnicah.
Proizvodnja obdelovalnih strojev brez dvoma po zahtevnosti in interdisciplinarnosti presega mnoge proizvodne veje.
Proizvod popolnoma ustreza znanim družbenim stališčem, ki od industrije zahtevajo izdelke visoke zahtevnosti, ki ne potrebujejo velikega surovinskega zaledja, ki združujejo dosežke različnih vej gospodarstva, ki ne pogojujejo licenčnega povezovanja s tujimi partnerji, temveč vključujejo lastni razvoj, in ki odpirajo izvozne perspektive.
Program osvajanja te vrste proizvoda torej popolnoma ustreza splošnim in dražbeinim ciljem in še več. Visokoproduktivni večji stroji so strateškega pomena za družbo, zato je podpora našim naporom pomembna tudi s strani širših družbenih interesov.
1.	Tujemu in domačemu tržišču kot prvi v Jugoslaviji ponuditi težje NC obdelovalne stroje — centre, katerih koncepcija bo dovolj fleksibilna in uporabnost večstranska. Zgradba stroja bo taka, da bo ustrezala zahtevam kupcev po ocenjenem razvoju svetovne strojegradnje.
2.	Usposobiti se moramo do te mere, da bomo ob stroju nudili kompletni tehnološki in investicijski inženiring.
3.	Pripraviti se moramo, da bomo ob stroju lahko nudili orodje in vso pomožno opremo, ki jo potrebuje investitor.
Stroj torej mora biti obdelovalni center z možnim večnamenskim koriščenjem — za individualno ali serijsko proizvodnjo ter fleksibilmo avtomatiziran — kar pomeni numerično krmiljen. Vsi kazalci svetovne usmeritve uporabe strojev nedvomno kažejo, da je prodor elektronike na področju strojegradnje nezadržen in si lahko obetamto še nadaljnjo rast vnašanja dosežkov elektronike v gradnjo obdelovalnih strojev.
Mikroprocesorska tehnologija vodi v nadaljnje povezovanje elektronike in mehanike. Omogočeno je poenostavljanje upravljanja strojev ob povečanju faktorja varnosti. Stalna smer razvoja je modulna gradnja strojev, kar je vplivalo na specializacijo proizvajalcev komponent celo v mednarodnem merilu.
To pa je seveda podatek, ki nas sili v temeljito poslovno povezovanje z nosilci elektronske industrije v republiki in državi.
Projekt razvoja obdelovalnih strojev je razdeljen na štiri faze, v katerih je potrebno izdelati idejni projekt modulno grajenega stroja na osnovi temeljitih strokovnih analiz in marketinga ter izdelati prototip za potrebe Litostroja. Investirati je treba v prostore in opremo, ki bo omogočila razširitev proizvodnje. Pri tem je potrebno v največji možni meri uporabiti domače elemente in rezultate razvoja številnih razvojno-znan-stvenih institucij v državi. Kvaliteta mora omogočiti uveljavitev proizvoda tudi na tujem trgu.
Najpomembnejši dejavnik uspešnega dela je prav investiranje v znanje, kar pogojuje predvsem odločno povezovanje najsposobnejših strokovnjakov v okviru Litostroja in Združenih podjetij strojegradnje. Naš cilj je smotrno združiti interdisciplinirano ekipo strokovnjakov, sposobno spoprijeti se z zahtevno nalogo, ki smo si jo zastavili. Le taka skupina bo lahko koristno uporabila razvojne dosežke številnih, a razdrobljenih znanstveno raziskovalnih in proizvodnih organizacij doma in v svetu.
S. Glumpak
Bliža se 3. kongres samoupravljalcev
Tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije se bo odvijal v obdobju dolgih in zahtevnih priprav na kongrese zveze komunistov, zveze sindikatov in zveze socialistične mladine. Na kongresih naj bi opredelili predvsem usmeritev oziroma akcijo na tistih področjih življenja in dela, kjer še nismo v celoti uresničili sklepov, ki smo jih sprejeli v preteklosti.
Zato na kongresih ne bo nekih novih usmeritev za akcijo in nadaljnji razvoj našega političnega sistema, temveč bodo ponovno izpostavljeni sklepi, sprejeti na prejšnjih kongresih, ki še niso zaživeli v praksi.
Kongres samoupravljalcev naj v obdobju oblikovanja usmeritev za kongrese pokrije predvsem področje nadaljnjega razvoja sistema socialističnega samoupravljanja in stabilizacije gospodarstva. Prav zato je ta kongres pomemben kamen v razvoju naše družbe, cilji kongresa pa povezani z uresničevanjem že opredeljenih družbenih usmeritev.
Priprave za kongres tečejo že nekaj časa, saj je potrebno veliko storita, če želimo, da se bo kongres odvijal v zadovoljstvo vseh nas.
Da bi še bolj spodbudila razpravo o aktualnih vprašanjih, ki bodo v ospredju razprave, so bile pripravljene teze in posredovane v javno obravnavlo. Teze obvezujejo tudi delavce naše delovne organizacije, da v okviru priprav na kongres celovito ocenimo naše stanje na posameznih področjih življenja in dela. Teze pokrivajo tri vsebinsko zaokrožene celote in vsaka celota ima neka j pomembnih tem za razpravo, ki so aktualne v naši delovni organizaciji.
Aktivnosti v delovni organizaciji bi se tako odvijale v dveh smereh:
1.	Naše aktivnosti bi morali usmeriti in izvajati v okviru delovne skupine za pripravo vsebine in izvedbo tematske konference, M se bo 6. marca odvijala v Trbovljah. Sklicatelj tematske konference je Občinski koordinacijski odbor Trbovlje, ki bo poskrbel za vse organizacijsko tehnične pogoje.. Na konferenci bodo sodelovali še delavci iz Zavoda za produktivnost dela Ljubljana, KEMA Maribor, REK Zasavje, REK Velenje, Železarne Ravne, Rašice Ljubljana IPK Ljubljana, GG Celje, GG Ljubljana in Cinkarne Celje.
Nosilec sporočila na kongres iz te skupine je predstavnik iz Litostroja. Delovni naslov sporočila je: »Nagrajevanje proizvodnega dela in upoštevanje težkih pogojev dela in težjega dela v merilih zahtevnosti del in nalog.« Za celovitost sploročila bi bilo potrebno obravnavati predvsem te vsebinske sklope:
— Vzroki relativno nizkega vrednotenja težjih pogojev dela in težjega dela nasploh.
— Upoštevanje in merjenje vplivov delovnih razmer, v katerih se delo opravlja, ter upoštevanje le-teh pri ugotavljanju zahtevnosti dela.
— Poklicna obolelost zaradi težavnosti dela.
Zahtevnost naloge nas zavezuje, da se aktivno lotimo priprave osnutka sporočila z našo pripravljalno skupino in strokovnimi službami ter osnutek posredujemo občinskemu koordinacijskemu odboru v Trbovlje, da bo le-ta lahko pripravil tematsko obravnavo z vsemi člani naše skupine. Osnutek sporočila kot podlago za tematsko konferenco moramo pripraviti do 27. februarja 1981. leta in ga poslati v Trbovlje, da bi se tam lahko nemoteno odvijala tematska konferenca.
12. marca 1981 bo imel lito-strojski delegat za kongres čistopis poročila pripravljen, da ga bo lahko posredoval v redakcijo in izdajo kongresnega dokumenta.
Pri celotnem delu bi se morali stalno vključevati člani konference osnovnih organizadij sindikata, vodstev osnovnih organi zarij sindikata in zveze komunistov, kar naj bi pripomoglo k sprotnemu informiranju vseh de-
lavcev. S tem bi se stopnjevala aktivnost priprav na kongrese, ki bodo prihodnje leto. Prav tako bi konferenca osnovnih organizacij po predhodni obravnavi potrdila predlaganega delegata iz Litostroja. Pri izmenjavi Stališč in obravnavi na tematski konferenci bi v Trbovljah sodelovala pripravljalna skupina skupaj s predstavniki strokovne službe, ki sodeluje pri pripravi oshutka sporočila.
Aktivnosti, ki nas obvezujejo na tem področju, in priprava sporočila so zahtevne in jih je potrebno izvesti v zelo kratkem času, kar pomeni, da moramo našo akcijo pospešiti.
2.	Tudi drugo področje aktivnosti je zelo pomembno v pripravah na tretji kongres samoupravljalcev. Aktivnosti na tem področju naj bi potekale do konca meseca maja. V tem sklopu obravnave naj bi celovito analizirali vprašanja, ki so pomembna za naš na-daljnji razvoj. Uvodoma pa bi morali oceniti tudi stanje na vseh področjih življenja in dela, ki so temeljna oziroma odločujoča za potek proizvodnje in še uspešnejše gospodarjenje v delovni organizaciji. Ob tem bi morali spoznati možnosti in poti za hitrejšo, popolnejše in doslednejše uresničevanje odločilne vloge delavcev v sistemu družbene reprodukcije.
a)	Zato bi bilo potrebno na področju pridobivanja dohodka oceniti stanje nekaterih sklopov vprašanj pa tudi nakazati pot razreševanja morebitnih slabosti oziroma nedorečenosti.
Potrebno bi bilo temeljito oceniti pridobivanje dohodka z udeležbo v skupnem prihodku. Na tem področju imamo v delovni organizaciji že izkušnje in oblikovana ustrezna merila za njegovo razporejanje v skladu s prispevkom tozda s tekočim in minulim delom. V obravnavi bi morali opozoriti, na katere probleme in težave zadevamo pri razporejanju Skupnega dohodka, oziroma pri določanju intemilh cen, pri oblikovanju in uporabljanju skupnih sredstev, ki so potrebna za ustvarjanje skupnega proizvoda, pri knjigovodskem evidentiranju aktivnosti, iz skupnega proizvoda ter razmejevanju drugih stroškov skupnih poslov, ter nakazati pot nadaljnjega poglabljanja odnosov na tem področju.
Tudi dohodkovni odnosi so pomemben element, saj se lahko razvijajo samo ob popolnem spoštovanju objektivnih ekonomskih zakonitosti. Zato bi bilo nujno, da ocenimo stanje in nakažemo nekaj smeri, kako opredelimo odnose med tozdi v odvisnosti od ustvarjenega dohodka. S tem bi močno okrepili pozicije za nadaljnje poglabljanje samoupravne organiziranosti in nasploh samoupravljanja kot celote.
b)	Tudi področje pridobivanja dohodka s svobodno menjavo dela bi bilo zelo zanimivo za obravnavo v naši delovni organizaciji. Dohodek delovnih skupnosti se še pretežno ugotavlja na podlagi individualnih stroškov, zbranih v planih. Pri takem ugotavljanju pa se lahko pojavlja neracionalno izkoriščanje tekočega in minulega dela, lahko se vrednotijo vse slabosti obstoječih odnosov. Zato bi najbrž tudi na tem področju nekaj prispevali z oceno stanja in nekaterimi pogledi, kako v prihodnje uresničevati svobodno menjavo dela, kako še natančneje oblikovati merila dela in kako v
skladu s sprejetim programom redno spremljati pravočasno uresničevanje nalog.
c)	Obravnava kategorije mir-nulega dela je prav tako aktualna tema, o kateri bi lahko razpravljali. Prispevek minulega dela se pretežno določa na podlagi delovne dobe v okviru dogovorjenih odstotkov udeležbe. Potrebno pa bi balo razmišljanje, da bi prispevek določali na podlagi delavčevega prispevka k povečanju dohodka in učinkovitejšemu izkoriščanju sredstev. Prav gotovo bi lažje imotivirali delavce za vlaganja, vendar pa bi morali, delavcem tudi kasneje prikazati, koliko je dobil s tem, ko je del minulega dela naložil v novo naložbo.
d)	Znanost je pomembna komponenta v razvoju združenega dela, zato bi kazalo tudi pri nas oceniti to področje, kajti veliko delavcev se v taki ali drugačni obliki ukvarja z inovacijsko dejavnostjo, raziskovalnim delom, pa tudi naša celotna proizvodnja je v glavnem plod lastnega razvoja. Predvsem bi morali na tem področju oceniti uporabnost raziskovalnih nalog v vsakdanji uporabi, oceniti tudi, ali namenjamo dovolj sredstev za to področje in koliko sploh uporabljamo ugotovitve iz posameznih nalog v vsakdanji praksi. Z našimi stališči bi lahko tudi prispevali, kaj je potrebno storiti, da bi se bolj dohodkovno povezalo znanstveno raziskovalno in proizvodno delo, da bi se na tej osnovi povečala produktivnost dela ter združevanje dela in sredstev.
e)	Področje samoupravnega planiranja je zelo pomembno za čimbolj usklajeno in usmerjeno proizvodnjo. Celoten sistem samoupravnega planiranja je zasnovan na novem družbenem položaju delavca in prav zato bi morali na podlagi izkušenj iz pravkar opravljenih aktivnosti pri pripravi planskih dokumentov oceniti, v kakšni meri in kako smo delavci sodelovali pri pripravljanju, sprejemanju in uresničevanju planov ter s tem uveljavljali določila zakona o planiranju. Kako so ti elementi vplivali na realnosti planiranja in ali smo presegli zaprtost in posamezne interese? Kazalo bi tudi oceniti, kako se uveljavljajd prednostni seznami na podlagi oblikovanih kriterijev. Najbrž bi kazalo oceniti aktivnosti pri pripravi planskih dokumentov v okviru SOZD ZPS. Opozoriti kaže tudi na akti vnest in ukrepe, M bodo pripomogli k odpravljanju slabosti, ki so se pokazale pri letošnjih usklajevanjih. In ne nazadnje bi bilo potrebno oceniti, kako imamo urejeno normativno področje planiranja', saj bi bilo potrebno izdelati samoupravne akte kot napotilo za prihodnje aktivnosti na tem področji!.
fj Posebno področje obravnave naj bi obravnavalo tudi, delegatski sistem, kajti postal je temelj in oblika organiziranja in odločanja. Naša izkušnja in akcije na področju obravnave razporejanja dohodka za potrebe SIS in drugih združen j v okviru delegatskih obravnav so velike in z nekaterimi bi se 'lahko Vključili pri posredovanju sporočila za druge delovne skupine ter jim posredovali del stališč. V praksi je še veliko pomembnih odločitev o družbenih sredstvih in dohodku, sprejetih mimo delavcev, v glavnem zgolj s formaMim pristankom. Življenje delegatskega sistema se začenja v temeljni samoupravni skupnosti. Od tega, kako se samoupravljanje uresničuje v teh razmerah, je v marsičem odvisno uresničevanje delegatskega sistema v celoti. To področje bi lahko ocenili celovito, prav tako vlogo strokovnih služb, odločitve samostojnih skupin in pjosamez-nikov, raznih vrst zapiranja prostora predvsem z vidika, kako z dobrim delom delegatskega sistema omejiti moč takih pojavov. Važno bi bilo tudi, da ocenimb
Sodobni tehnološki postopki nam niso neznani. Vstavljanje bronasti! tulk v sedemkrilni Kaplanov gonilnik za HE Grabovico po postopk11 podhlajevanja v tekočem dušiku (Foto: B. Jereb)
delo temeljnih delegacij predvsem z vidika odnosa do delegacij, ižpeljevanje najširših obravnav v samoupravnih skupinah in oblikovanje stališč. Ocenili bi tudi delo konference delegacij im strokovnlo pomoč za nemoteno delovanje samoupravnega sistema. Tudi učinkovitost ostalih samoupravnih organov predvsem v temeljnih organizacijah in delovni organizaciji bi bilo potrebno oceniti, ob tem pa tudi vpliv na odločitve v zboru združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih. Oceniti je treba tudi stanje v samih samoupravnih interesnih skupnostih in odločanje v njih. Pogosto kritično ocenjujemo delo strokovnih služb v samoupravnih interesnih skupnostih, v veliki meri prevzemamo samosvojo vlogo, ob tem pa odstopamo od ustavnega koncepta oblikovanja interesnih skupnosti. Namesto razvijanja svobodne menjave dela smo izvajala v glavnem proračunsko vsebino napajanja in nismo razvijali mesta za dogovarjanje, temveč odločanje. Tudi v samoupravnih interesnih skupnostih materialne proizvodnje, kjer so bile ustanovi j ene, ni neposrednega odločanja delavcev in delavskih svetov temeljnih organizacij. Premalo je nadzorstva in vpliva delavcev, M so dali sredstva in premalo teženj za samoupravno združevanje sredstev. Oceniti bi bilo potrebno tudi delo samoupravne delavske kontrole, njeno Vlogo v samoupravni skupnosti in podporo za delo iz strani družbenopolitičnih organizacij, kako se nadaljuje z oblikovanjem samoupravne normativne dejavnosti. Ob tem bi ocenili, kako se temeljni akti uresničujejo v praksi in v kakšni -mehi bi jih kazalo tudi dograditi, če so zavora za naprednejše, bolj pravične odnose.
g)	Pomembno področje, ki bi ga morali oceniti, je področje informiranja, predvsem sistem informiranja za odločanje delavcev. Ob tem moramo analizarati Vsebino informacij glede jasnosti, objektivnosti in natančnosti, kakor tudi način im oblike njihovega prenašanja. Ali kaže širiti področje informativnih kanalov, oblikovanje različnih vrsti informacij za različne strukture? Potrebno je oceniti vlogo zapisnikov pri- informiranju in to tudi z vidika pravočasnosti obveščanja delavcev. Zakaj ni bistvenega napredka na področju Oblikovanja delegatskih informacij ? Cimprej bi morali urediti tudi normativno stran tega področja v sami delovni organizaciji, da bi se lahko organizirali v skladu z družbenimi usmeritvami in še posebej z usmeritvami sindikata.
h)	Posebno področje obravnave bi moralo biti posvečeno tudi vlogi družbencjpolitičniih organizacij v sistemu. Oceniti bi bilo potrebno vlogo in delo družbenopo-
litičnih organizacij, med drugi1?1 tudi povezanost osnovnih organi' zacij s svojo bazo.
Ob tem bi bilo potrebno oce' niti tudi uveljavljanje kolektivne' ga dela in odgovornosti v praksi-predvsem ali so dosežene stopiti® v samoupravnem in demokrati^' nem razvoju odsev naših akcij i® dogovorjenih stališč. Posebno P0' dročje pa bi marali posvetiti urf3' ničevanju vsebine socialistične kadrovske politike predvsem v procesu podružbljamja politike i® razredne vsebine.
Omenili smo le nekaj nalbS’ ki naj bi jih obravnavali v pasa' meznih sredinah. Kazalo bi zbrati nekaj tem ali samo eno i® podrobno obravnavati celotno P0' dročje, kar najbrže ne bomo uspe' li, saj -bi vsebino obravnave P®6' več posplošili. Razvoj samoupra^' niih odnosov zahteva stalno org®' nizirano akcijo subjektivnih S®’ S tako poglobljeno razpravo i® konkretno obravnavo posamezni® področij bi izdelali celovito cc^ no, ki bi služila delovni organi' zarij in njenim temeljnim org®' nizacijam kot izhodišče za nadalj'
nje poglabljanje samoupravni*1
odnosov. Take cilje lahko dosež6' mo le, če bomo spoznali objekti^' no stenje in pogoje, ki bodo stal' no prisotni v naših akcijah.
Na koncu bi bilo potrebn® omeniti še to, da bi celotno srnf-obravnave do konca maja vodil® konferenca osnovnih organizacij sindikata v povezavi s komisij za spremljanje in uresničevani® zakona o združenem delu. Kan®' sijo bi zato kazalo tudi kadrovs^ dopolniti, saj se je številčno nno^ no zmanjšala, istočasno pa bi 1®®? ko lažje opravila nalogo, saj £ bodo morali posamezni člani ®*^ tivno vključiti v obravnavo P, temeljnih organizacijah In del®v' nih skupnostih. Predvidene
javnosti kažejo na to, da bi _ morale vse družbenopolitične ganizadje preko svojih organ°tf in odborov aktivno Vključiti .. obravnavo, če želimo v obdahl obravnave delovati kot notranl gibalna in združevalna sila v lotnem sklopu dela in življenj® v delovni organizaciji. Če borno naših razpravah to uspeli ure5, ničiti, bomo lahko zadovoljni,* s®-bomo prispevali svoj delež obravnavi razmer na nehate®1 področjih naše družbe, obenem P prispevali k uspešni izvedbi t®ev jega kongresa samoupravljale6 ’
M-
DOPISUJTE V SVOJ ČASOPIS
3-03
stot
Pa
t>el
§re
ne
trel
PlOl
tiai
Kij
te
bi i
3ar
del
^1;
Ce
' ^ >
J Kako smo gospodarili
‘V LETU 1980
OSNOVNE ZNAČILNOSTI LETOŠNJEGA ZAKLJUČNEGA RAČUNA SO ZA DELOVNO ORGANIZACIJO KOT CELOTO UGODNE
• Celotni prihodek znaša 4.351 'Uijonov din, kar predstavlja ^-odstotno izpolnitev plana ozi-48 odstotkov več kot v letu pg. v tem je za 2.116 milijonov ‘^ zunanja realizacija in za 37 plijonov din prihodka od obre-ostalo pa je notranja realiza-Ker je predvsem zunanja relacija tista, ki daje delovni or-j^hizacij kot celoti dohodek in 'j katere izvirajo finančna sred-;va, ni odveč še posebej pou-afiti 105-odstotno izpolnitev pla-a oziroma 49-odstotno povečanje Primerjavi z letom 1979. Tako >Soka zunanja realizacija, ki je ka dosežena tudi na račun izred-močne finalizacije ob koncu e‘a, nam je omogočila kljub sko-.ai celoletnim likvidnostnim te-avam poravnavo vseh zapadlih “Veznosti konec decembra oziro-710 januarja 1981. Pa tudi dose-®P izvoz v letu 1980 v višini 638 .jUjonov din, kar je za 118 odmikov več kot leto poprej in ki podstavlja že blizu 1/3 celotne poanje realizacije, daje lep pri-Pevek k skupmttm prizadevanjem a Povečanje izvoza.
, • Porabljena sredstva v višini milijonov din so za 54 od-°tkov večja kot leto poprej, plan ^ je presežen za 24 odstotkov.
el tega izredno visokega porasta °re prav gotovo na račun poveča-.6 realizacije, večji del tega pa je eba verjetno pripisati izredno Počnemu porastu cen vseh vrst Paterialov in storitev v letu 1980. P-dub vsemu temu pa verjetno
0	moremo mimo ugotovitve, da
1	morda še nekoliko večja gospo-arhost pri našem vsakodnevnem eiu kljub vsemu nekoliko zni-
^ala to izredno visoko številko. e bi ob skrbne j šem ravnanju z
materialom prihranili samo dodatni 1 odst., bi to plomenilo prihranek v vrednosti 30 milijonov din ali 1/2 mesečnega osebnega dohodka.
0 Dosegli smo dohodek v višini 1.318 milijonov din, kar je za 35 odstotkov več kot lani oziroma je plan presežen za 1 odstotek. Vsekakor lep rezultat, ki potrjuje pravilnost politike OD v letu 1980, saj smo zelo blizu re-solucijskih določil o gibanju dohodka in osebnega dohodka.
Še posebej je potrebno izpostaviti gibanje omejenih stroškov, kot so reklame in propaganda, ki je za 5 odstotkov večja od dovoljene, zatem reprezentanca, ki za 4 odstotke presega dovoljeno, pa tudi dnevnice — prevozni stroški, ki so za 13 odstokov večji od dovoljenih. Pri tem pa je treba povedati, da so vse te vrste stroškov kljub prekoračitvam manjše kot v preteklem letu, saj sama primerjava med navedenimi odstotki prekoračitve in znanimi povečanji cen to jasno nakazuje. Poleg tega pa še absolutna vrednost reprezentance v višini 166 starih milijonov za tako veliko delovno organizacijo kot je Litostroj, res ni razsipavanje, upoštevajoč, da ta fond bremenijo tudi stroški pogostitev raznih delegacij državnega pomena.
® Obveznosti iz dohodka v višini 382 milijonov din presegajo lanskoletne za 39 odstotkov, so pa v višini planiranih. Pri tem pa izstopajo predvsem obresti za kredit, ki znašajo 98 milijonov din oziroma kar za 92 odstotkov več kot leto poprej. Glavni vzrok za tako visoke obresti je vsekakor težka likvidnostna situacija, ki smo jo skozi vse leto morali re-
ševati z najemanjem dragih premostitvenih kreditov. Poudariti pa je treba, da bi bilo tega še dosti več, če ne bi lani vpeljali avanskega vplačevanja viličarjev, ki je v znatni meri pripomoglo k reševanju finančnega položaja Litostroja.
•	Cisti dohodek smo dosegli v višini 936 milijonov din, kar
predstavlja 34 odstotkov več kot v letu 1979 oziroma presega plan za 1 odstotek.
® Realizirani osebni dohodki v višini 645 milijonov din so za
19 odstotkov večji od planiranih in za 49 odstotkov večji kot v letu 1979. Pri tem je treba poudariti, da gre v tem primeru za OD, ki se nanašajo na delo pri zaključenih poslih med letom 1980 in se vedno gibljejo v odvisnosti od obsega njihove finalizacije.
0 Stanovanjski del sklada skupne porabe, ki se formira v odvisnosti od izplačanih OD, smo dosegli v višini 53 milijonov din, kar je za 30 odstotkov več kot v letu 1979 (8 odstotkov nad planiranim). Spomnimo pa naj, da DO razpolaga le s približno polovico teh sredstev, drugo polovico pa odvajamo za združevanje pri sta-novanjskii skupnosti in kot prispevek za komunalne in druge namene.
® Sklad skupne porabe smo formirali skupno v višini 84 milijonov, kar predstavlja 25 odstotkov več kot v letu 1979 oziroma 9 odstotkov več, kot smo planirali. Glavne tri postavke v tem znesku so topli obroki, regresiranje letnega dopusta in združevanje sredstev za razširitev in modernizacijo počitniških zmogljivosti ter telovadnice v izobraževalnem centru.
#	V rezervni sklad smo namenili 30 milijonov din, kar je za 35 odstotkov več kot v letu 1979 oziroma 1 odstotek pod planom.
0 V poslovni sklad za obvezna posojila smo namenili 68 mili-
PRIDNE ROKE ZA NOVE kW
. Ozka soteska Neretve. Ropot gradbenih stro-tev in prah, ki ga dvigujejo težki kamioni, ki tienehno dovažajo beton. To je prvi vtis z gradbišča HE GRABOVICA.
V tem človeškem zemljišču so najštevilnejši gradbeniki podjetja »Konstruktor« iz Splita, ki !zyaja vsa gradbena dela. Naše monterje smo na-na dnu gradbene jame, kjer so pripravljali arugi predvodilnik pred izdelavo spirale, druga skupina pa je pripravljala nosilno zvezdo za prvi aSregat. Stisk roke z obveznim vprašanjem »Kako Je> fantje?« Za kaj več ni bilo časa. Turbinska Montažna skupina hiti. Že naslednji dan se mora Začeti zalivanje prve spirale z betonom. Spirala je bspešno prestala tlačni preizkus konec decembra, llato pa so fantje izredno hitro zmontirali celotno °blogo turbinskega jaška.
r Litostrojsko montažno skupino vodi tovariš .anez Groznik. Miren, resen in že z bogatimi ‘skušnjami na terenskem delu. Tak je, kot ga na gradbišču potrebujemo, kajti ni lahko usklajevati ‘hteresov strojnikov, gradbincev, elektrikarjev, čeprav je cilj vseh isti: delo dokončati čim hitre-
je. Vendar zaradi tega ne sme trpeti kvaliteta del. Janezu to ni prvo gradbišče, tudi večina naših monterjev je terenski krst že prestala na različnih hidroelektrarnah. Počutijo se kot družina in zavedajo se, da predstavljajo Litostroj — svoje podjetje. Delati začnejo v mraku ob 6. uri zjutraj in v mraku se delovni dan tudi konča. Sedaj montažna skupina dela 12 ur dnevno. Vedno ni tako, sedaj pa je položaj takšen, da je to potrebno.
Montažni standard je zadovoljiv. Monterji prebivajo v dokaj lepi montažni baraki, stisnjeni v skalovje ob cesti. V sobah spijo po dva, največ štirje. V skupnem prostoru sta tudi radio in televizija. To pa je tudi vse, kajti Jablanica in Mostar sta preveč oddaljeni mesti, sama vasica Grabo-vica pa ima samo pet ali šest hiš, razmetanih po soteski.
Za montažne roke naše fante ne skrbi. Ko smo odhajali, so dejali:
»Dostavite opremo na gradbišče, drugo je naša skrb.'«
J. Babič
jonov din oziroma 14 odstotkov več kot leto poprej. Tako visok znesek za razširitev materialne proizvodnje izven okvira lastne delovne organizacije povzroča nekako slab občutek glede na to, da je realnost vračanja teh sredstev nekoliko dvomljiva.
# V lasten sklad za razširitev materialne osnove dela smo namenili 54 milijonov din, kar je
sicer močno pod planirano višino, pa tudi manj kot v letu 1979 vendar pa kljub vsemu toliko, da lahko daje po vseh težav^ s katerimi smo se srečevali ™ozi vse leto občutek dobrega zaključka poslovanja.
® Še podatek o izplačanih osebnih dohodkih. V letu 1980 smo izplačali 675 milijonov din bruto OD, kar je 109 odstotkov letno predvidenih oziroma 37 odstotkov več kot v letu 1979. S tem smo dosegli pri povprečno 3.771 zaposlenih na mesec 10.165.— din povprečni neto osebni dohodek. Če primerjamo povprečni neto OD na delavca, upoštevajoč 184-urno delo, ta znaša:
—	v Litostroju 9.910.— din,
—	v kovinski in elektro industriji SR Slovenije 9.034.— din,
—	v gospodarstvu SR Slovenije 8.517.— din,
—	v negospodarstvu SR Slovenije 10.161.— din,
— in v SR Sloveniji kot celoti 8.767.— din.
Iz tega lahko ugotovimo, da edino negospodarstvo presega povprečne OD Litostroja, da pa so v primerjavi s povprečnimi OD naše republike kot celote litostroj-ski povprečni OD za 13 odstotkov višji.
Splošna ocena je, da smo v letu 1980 poslovali zelo uspešno. S tem. da smo v poslovni sklad za lastno razširitev lahko namenili 54,5 milijonov din, v rezervni sklad 30,4 milijona din, da smo ustvarili skupne amortizacije za 133,3 milijona din, da smo v stanovanjski sklad namenili 53,2 milijona din in da smo v sklad za razširitev in modernizacijo objektov družbenega standarda namenili 11,3 milijona din, z vsem tem smo si ustvarili lastne osnove za nadaljnji razvoj in modernizacijo v skupni vrednosti 282,7 milijona din. Slednja ugotovitev skupaj z ugotovitvijo o višini osebnega dohodka v primerjavi z drugimi v republiki upravičeno daje občutek optimizma in gotovosti tudi za naprej. Potrebno je le še nekaj več discipline pri rokovnih obvezah, da si poleg kreditno monetarnih omejitev, na katere nimamo vpliva, še z lastno neusklajeno dinamiko realizacije ne povzročimo prehudih likvidnostnih težav.
T. Žižič
KRIZA V NABAVI SUROVIN
Rast svetovne proizvodnje surovin in reprodukcijskega materiala je bila v letu 1980 počasnejša kot prejšnja leta in je realno padla za dva do tri odstotke. Takšne upočasnjene rasti ne pomnimo že vrsto let, kljub temu, da je povpraševanje raslo hitreje od ponudbe. Na upočasnjeno rast svetovne proizvodnje so vplivale posledice kriznih pojavov v svetovnem gospodarstvu in v mednarodnih gospodarskih in političnih odnosih.
Prizadevanja, da bi spremenili mednarodne trgovinske tokove v proizvodnji in prodaji surovin in končnih izdelkov, niso dali zadovoljivih rezultatov, zato lahko pričakujemo upadanje gospodarske rasti tudi v letu 1981. Takšna predvidevanja vnašajo negotovost v gospodarstvo tistih držav, ki so močno odvisne od uvoza tehnologije, surovin in gotovih izdelkov. Zato je razumljivo, da večina držav išče izhod v domačih surovinskih virih in v uvozu samo najbolj potrebnih surovin in gotovih izdelkov.
— Pojavi protekcionizma, zapiranja trga in različne omejitve negativno vplivajo ne le na proizvodnjo in trgovino, temveč na celotno svetovno reprodukcijo.
— Gospodarstva, ki so usmerjena pretežno na uvoz dragih surovin, bodo težko obdržala svojo sedanjo gospodarsko rast, saj povpraševanje po uvoženih materialih nenehno raste.
Industrijska proizvodnja je v večini razvitih zahodnoevropskih držav upadla (tudi do 6 odst. v primerjavi z letom 1979), zato pričakujemo, da bo v letu 1981 rasla počasneje kot prejšnja leta.
Podražitve nafte zelo vplivajo na celotno svetovno gospodarstvo, tako da se v nekaterih državah kažejo začetni znaki gospodarske recesije.
Preskrba na jugoslovanskem tržišču
Pomanjkanje reprodukcijskega materiala in surovin v letu 1980 je ena najbolj bolečih strani našega gospodarstva, predvsem v kovinsko-predelovalni industrij i. Delno pomanjkanje surovin se je pojavilo že leta 1979, letos pa so bili v nekaterih delovnih organizacijah prisiljeni zmanjšati ali celo ustaviti proizvodnjo. Tako so naši proizvajalca zaradi pomanjkanja materiala ustavili proizvodnjo nekega proizvoda in začeli izdelovati drugega. Takšni pojavi pa so vnašali rebalanse v naše proizvodne plane in zato je bilo občasno težko dobaviti ves potrebni material. Da bi odpravili neskladnosti
med posameznimi proizvajalci, bo potrebno v letu 1981 več dogovarjanja, usklajevanja in dohodkovnega povezovanja.
Pomanjkanje nekaterih surovin (izdelki črne metalurgije, elektro material, sklopi itd.) smo posebej občutili v drugi polovici leta, ko so nekateri proizvajalci začeli izvažati material, kljub temu, da ga je primanjkovalo na domačem tržišču. Domači proizvajalci so bili prisiljeni izvažati zato, da bi si priskrbeli potrebne devize za uvoz surovin.
Uvoz
Naš uvoz v letu 1980 ni potekal enakomerno pa valutnih področjih. Dejstvo je, da smo večino surovin in reprodukcijskega materiala uvažali s konvertibilnega področja. Vse prepogosto smo se srečevali z raznimi spremembami v sistemu uvoza, tako da je to oviralo naš uvoz v letu 1980.
F. Matejčič
POPRAVEK
ODMERA
STAROSTNE
POKOJNINE
V članku Odmera starostne pokojnine, ki je bil objavljen na 9. strani januarske številke je prišlo do neljube napake zaradi zamenjave vrstic v tiskarni. Napačno je bil napisan drugi odstavek v tretjem stolpcu (tik nad tabelo). Napaka je vzbudila precej povpraševanj in nejasnosti, zato odstavek v celoti popravljamo:
Ob tej priliki naj ponovno navedem, da se v pokojninsko osnovo vštevajo vsi dodatki, ki jih delavec prejme za redno delo, dodatek za minulo delo, za nočno delo, težavnostni dodatek, stimulacija, režijski faktor; ne všteva pa se dohodek za nadurno delo, nagrade povrnitve in podobno.
TEMATSKA KONFERENCA
Stanovanja sen ali resničnost ?„
Prejšnji mesec, točneje 14. januarja, so litostrojski mla-
dinci spet organizirali tematsko konferenco — tokrat o stano-
vanjski problematiki. Na konferenco so povabili predstavnike družbenopolitičnih, samoupravnih in vodstvenih organov Litostroja ter predstavnike samoupravne stanovanjske skupnosti in Standard investa.
Sejo je vodil predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri KS ZSMS Litostroj Radule Jasnič, ki jo je z uvodnim poročilom tudi odprl. Poročilo ni bilo posebno dolgo, zajemalo pa je vse bistvene stvari, ki se nanašajo na stanovanjsko problematiko — od varčevanja in nakupa stanovanja ter sprejetih in nastajajočih samoupravnih aktov s tega področja, pa tja do najemniških in solidarnostnih stanovanj vse do samskih do-
Kako priti do stanovanja — to je trenutno največji problem mladih ljudi. Že ustaljene in preizkušene poti (na primer družbeno stanovanje) izginjajo, ker dajemo vedno večji poudarek soudeležbi in seveda nakupu stanovanj. To je kreditiranje, ki nudi možnosti večjemu številu prosilcev za pridobitev stanovanja. Zaradi vedno težjega in vedno bolj zaostrenega gospodarskega položaja pa se vse bolj otežuje tudi ta pot. Morda bi lahko rekli, da se mladih polašča obup in malodušje, saj še včeraj visok prispevek za mesečno varčevanje že danes ne pomeni skoraj nič. In v dveh letih je glede na grozovite skoke cen stanovanj rezultat skoraj porazen.
Zato ni nenavadno, da je mladince v prvem delu konference najbolj zanimal prav ta del. Tovarišica Goljeva — vodja oddelka za stanovanjska vprašanja — je odgovarjala na vprašanja v zvezi s kreditiranjem, o načinu odvajanja sredstev za stanovanjsko gradnjo, o srednjeročnem in dolgoročnem načrtu stanovanjske politike v Litostroju (vključno s samskimi domovi) ter na ostala vprašanja, ki so zanimala mladince. Njeni odgovori so bili dokaj vzpodbudni, vendar niso uspeli v celoti prepričati prisotnih. Načrti, ki smo si jih v Litostroju zastavili, so sicer lepi in obetavni, so pa precej vprašljivi v sedanji politiki reševanja splošne stanovanjske problematike.
Izzvana z vprašanjem, koliko in kako lahko vpliva na ceno stanovanj samoupravna stanovanjska skupnost, se je v razpravo vključila tudi tovarišica Jamškova, strokovni sodelavec stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Šiška. Odgovorila je zelo jasno, da se stanovanjska skupnost že dolgo trudi prikazati, da so cene previsoke, vendar ji to ne uspe. Odpor čutijo tako pri družbenopolitičnih skupnostih kot tudi pri izvajalcih — kar je tu popolnoma razumljivo. Cene se skrivajo za podražit-venimi indeksi, ki pa so razumljivi le zelo redkim. Ob tem, da so cene stanovanj najvišje prav v Šiški, je nenavadno tudi dejstvo, da je vsaka ljubljanska občina dobila svojega izvajalca gradbenih del in da si ga ne more izbirati sama glede na ponudbo za posamezne objekte. Na žalost se tudi v nadaljnji razpravi ni dalo ugotoviti, kdo je krivec za tako odločitev. Vnaprej določeni izvajalec — in to je v primeru naše občine GI-POS, lahko brez ozira na ostale določa ceno, ki jo kupci pač morajo plačati, če želijo stanovanje. To pomeni, da je brez konkurence, istočasno pa tudi grobo kršimo sprejete dogovore in pravila, da moramo imeti za vsako delo tri ponudbe. Nazadnje je tovarišica Jamškova tudi zelo preprosto po-
Froblemska konferenca o gradnji stanovanj je pritegnila mnogo mladih (Foto: M.M.)
vedala, da se pri sedanjih cenah stanovanja do njega pač ne da več priti po čisto običajni poti in s poštenim delom. Pri tej malce pesimistični ugotovitvi pa je pozvala vse prisotne, da se litostrojski delegati v bodoče bolj udeležujejo sestankov stanovanjske skupnosti, saj bi to olajšalo delo in napore obeh. Tako bi tudi bolj poznali probleme obojih in bi se lahko dosti bolj usklajeno borili proti nepravilnostim. Njenemu mnenju se je pridružil tudi tovariš Gornik, podpredsednik občine Ljubljana-Šiška, ki je poudaril, da lahko tudi sami preko svojih delegatov pomagamo pri oblikovanju politike cen. Moramo pa se bolj povezati in organizirati, da bomo kos izvajalcem, ki največkrat oblikujejo svoje cene mimo
V širok krog sodelujočih se je vključil tudi tovariš Hartner, na-
nimi stanovanji za samce in ne več domovi starega tipa. Tovarišica Goljeva je povedala, da imamo taka stanovanja sicer v načrtu, ni pa še čisto znan način pridobivanja in dela takih domov. Skoraj jalova pa je bila razprava o sedanjih razmerah v samskih domovih. Pojavljala so se ista vprašanja kot že tolikokrat prej in prihajali so isti odgovori (ali izgovori) kot prej. Nezadovoljstvo stanovalcev je iz dneva v dan večje, saj storitev, ki jih drago plačujejo, ne dobijo. Jasno je bilo ponovno čutiti obsodbo vodstva tozda in samskih domov zaradi neučinkovitosti. Po precej burni razpravi je bil sprejet dogovor, da zaradi problematike samskih domov skličemo še eno problemsko konferenco ali sestanke z vodstvom po domovih. Čutiti pa je bilo velik dvom in nezaupanje stanovalcev samskih domov, saj so
se taki sestanki in dogovori še vedno izjalovili. Vprašamo pa lahko — po čigavi krivdi?
Ob koncu je tok konference zaobrnil tovariš Jug, gradbeni projektant, zaposlen v tozdu IVET. Poudaril je, da mora biti sedaj naša glavna naloga in skrb pridobiti zazidalni prostor v Koro-tanskem naselju. Naštel je vrsto težav, ki so jih Litostroju podtikali pristojni občinski, gradbeni in urbanistični organi. Kljub temu pa je izrazil upanje, da bomo v začetku leta 1983 začeli z gradnjo 100 malih stanovanj za mlade družine in še okrog 100 garsonjer z eno ali dvema posteljama za samce. Čeprav akcija intenzivno teče že od leta 1980, so postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja zelo dolgi. Veliko težav prinaša tudi dejstvo, da je bil prvotni urbanistični načrt drugačen in ga je bilo treba spremeniti.
To je bila torej vsebina dve' inpolurne tematske konferenc6; Končni izvleček bi bil nasledni1’ Mladino moramo pohvaliti, da Je organizirala in izpeljala razprav6 o tako žgoči problematiki. V rnaf sičem so mladinci na žalost 5 premalo poučeni, kar je deloh1^ tudi njihova krivda. S številni^ vabljenimi, ki so se razprave ud6' ležili, pa so sprejeli osnovni skl6?; da se je treba veliko bolj vklju'
čevati v delegatske razprave spremljati dogovore, saj je po tert1; ko so le-ti že podpisani, že Pre' pozno. Po drugi strani pa bok1
do boljših pogojev za nakupe sta'
_______•	1-1-1_____I Yi . i _	_ i_jjj
novanj lahko prišli le z boljšim učinkovitejšim delom. Končno Pj je bila tudi enkrat dana možn°6 mladincem, da so lahko zastavljaj vprašanja na teme, ki so jih zanj male, čeprav so tudi tokrat dob1' vali dokaj načelne odgovore. ,
M. M'
mestnik predsednika konference sindikata Litostroj, sicer mladinec, ki je zelo realno ocenil rast cen na stanovanjskem trgu. Poudaril je, da se je cena kvadratnega metra v enem letu dvignila za 100 odstotkov, kar nikakor več ne more biti povezano z inflacijo — to jo le podpira. Z zelo poznim ali celo zakasnelim dobivanjem samoupravnih gradiv so onemogočeni tudi delegati pri svojem razpravljanju in odločanju. Današnja stanovanjska politika pač ne more več vzpodbujati mladih, da bi še varčevali in na tak način pridobili stanovanje.
Drugi del konference se je prevesil iz stanovanjske v stanoval-sko politiko, kot je kasneje omenil tovariš Gornik. Pojavljala so se številna vprašanja v zvezi s samskimi domovi — od gradnje novih, ki bi bili po tipu drugačni od obstoječih, do višine stanarine, tople vode, ogrevanja in čiščenja. Na ta vprašanja sta odgovarjala pretežno tovariš Milan Vidmar, direktor tozda ZSE, in tovariš Kocjan, deloma pa tudi tovarišica Goljeva. Najplodnejša je bila razprava v zvezi z gradnjo novih samskih domov, ki naj bi bili bloki z garsonjerami ali enosob-
0 DRUŽBENOEKONOMSKEM POLOŽAJU MLADIH
Občinska konferenca ZSMS Ljubljana-Siška je 10. februarja organizirala problemsko konferenco na temo »Družbenoekonomski položaj mladih«, ki so se je udeležili predstavniki osnovnih organizacij ZSMS iz občine. Konferenco je odprl predsednik OK ZSMS Ljubljana-Šiška Zdravko Fic, za njim pa je spregovoril predsednik konference mladih delavcev (HMD) občine.
Zaskrbljujoče je tudi dejstv6' da predlog novega zakona o sta' novanjskem gospodarstvu nikakr^ ne pozornosti ne posveča reševa n ju stanovanjskega problema ml® dih družin. Prav ti ljudje^ pa S v težkem socialnem položaju J. jim je ob obstoječih pravilnik1 najtežje reševati stanovanjsk vprašanje. Ker je naloga vsakež^ tozda, da pomaga reševati stan^ vanjski problem posameznika, s. takoj v slabšem položaju mladi, k delajo v tozdih z velikim števil01;
mladih ali v novoustanovljen1
tozdih. Zato se mladinci v Li|0 stroju zavzemajo za reševanje ^ ga problema preko sredstev vza
Njegovo poročilo se je nanašalo na družbenoekonomski in ostali položaj mladih v naši samoupravni družbi. Največ je govoril o štipendiranju mladih, o stanovanjski problematiki, nagrajevanju po delu, položaju mladih kmetovalcev, položaju mladih v krajevni skupnosti, položaju žensk v združenem delu, o otroškem varstvu in podobno.
Po uvodnem poročilu je stekla razprava, v katero so se vključili skoraj vsi prisotni. Posebno veliko je bilo izrečenega na račun sta-
novanjske problematike, iz česar lahko ugotovimo, da je to trenutno največji problem mladih. Podobne probleme imamo tudi mladinci v Litostroju in to smo omenili v poročilu o družbenoekonomskem položaju mladih v naši delovni organizaciji.
Gospodarska kriza, ki je značilna za ves svet in naše gospodarstvo, je nedvomno prizadela tudi družbenoekonomski položaj mladih. To se odraža na vseh področjih, najbolj žgoč pa je gotovo na stanovanjskem področju.
j i/
jemnosti: tozdi, katerih dohod6
- ni11
je večji in imajo manj nerešed . stanovanjskih problemov, naj solidarnostno in na temelju vZ® jemnosti pomagali reševati stan vanjsko problematiko drugih t°z dov.	,j
Problematični so postali t? samski domovi, ker je grad™_ le-teh postala sestavni del res
vanja vsakega tozda. Tako se gra'
.d'
nja ne financira več iz solid01 nostnih sredstev.	;
Družbenoekonomski pol°z v
mladih se nanaša tudi na
delit6!
Sodelovanje z vojašnico B. Kidrič
Mladinska organizacija Titovih zavodov Litostroj je pred nekaj leti uspešno sodelovala z vojaki vojašnice »Boris Kidrič« v Ljubljani. V zadnjih letih pa se to sodelovanje ni več dovolj občutilo. Za to obstajajo razni razlogi. Prvi je v tem, da vojaki preživijo v vojašnici' le 15 mesecev ali celo manj, kar pomeni, da moramo različne akcije ali dogovore, ki smo si jih zamislili, ravno prekiniti. Drugi vzrok pa je tudi v sami mladinski organizaciji Litostroj, ker vsi niso imeli razumevanja za skupne akcije med mladinci Litostroja in vojašnice »Boris Kidrič«. Glavni vzrok pa je ne dovolj velika zavzetost mladincev obeh mladinskih organizacij.
Zadnje čase skuša koordinacijski svet ZSMS Litostroj sodelovanje obnoviti in okrepiti. Litostroj-ska delegacija je bila povabljena v vojašnico k slovesni zaobljubi mladih vojakov. Ta obisk je hkrati pomenil začetek obnovljenega sodelovanja. Po svečanosti so se
predstamniiki obeh organizacij pogovarjali o tem, kako bi izvedli skupne akcije in na katerih področjih naj bi sodelovali. Najboljši pogoji za sodelovanje so na športnem in kulturnem področju, zato bodo najprej stekle tovrstne akcije.
Na obisku v naši delovni organizaciji je bila v tem času že skupina vojakov, ki so bili gostje koordinacijskega sveta ZSMS Litostroj. Na kratko smo jih seznanili z našim proizvodnim programom, zelo pa jih je zanimalo tudi sodelovanje naših družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, še posebej mladinske organizacije. Z obiskom so bili zelo zadovoljni, zato smo se dogovorili, da bi bilo takih obiskov več. To seveda velja tudi za obiske litostrojskih mladincev v vojašnici. Upajmo, da se bo sodelovanje razvijalo in krepilo še naprej, saj je to želja obeh mladinskih organizacij!
D. Jovanovič
Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, kako pomembne so urejene stanovanjske razmere za človekovo počutje, učinkovitost na delovnem mestu in njegovo družbeno angažiranost. Sprejeli smo izdelan koncept odvajanja sredstev in odločanja o načinu in delitvi stanovanjskega dinarja. Na žalost pa dogovorov o gradnji in dodeljevanju stanovanj ne moremo več izvajati, saj so sredstva včasih celo ostajala (tista, ki so bila preko različnih stanovanjskih samoupravnih interesnih skupnosti namenjena za usmerjeno družbeno gradnjo), zaradi inflacije pa so se zatem občutno zmanjšala. To pomeni, da so se stanovanjske samoupravne interesne skupnosti prepočasi usposabljale za uresničevanje predvidenih nalog. Ni ustrezne organiziranosti, koordinacije med zainteresiranimi subjekti in ne dohodkovne povezanosti. Zato se tudi mladi v Litostroju zavzemajo za ustrezne ukrepe, za dosledno kontrolo nad porabljenimi sredstvi SIS za stanovanjsko problematiko in za občut-nejšo vlogo delegatov. Nujno je treba preprečiti, da so SIS le investitorji stanovanjske gradnje.
po delu, osebni dohodki pa
5«
pogosto v močnem razkoraka
tem načelom. Opažamo lahko,
&
vsa dela niso enako vrednotena 1 da niso vsa normsko ovrednote? čeprav bi lahko bila. Poseben pU,
*ii'
blem je tudi v nagrajevanju re^j, skih delavcev in v plačilu za 'f..
nulo delo. Težave so tudi v Prlf!i bivanju delavcev za neposreP1’,
proizvodnjo, saj se vsi raje odi6
čajo za šolanje naprej, kot da delali za stroji.	....
V referatu litostrojskih mladi
cev smo omenili tudi neenakoVf6,
den družbenoekonomski p1
oloZ»!
žensk, saj je med zaposlenimi
ve'
liko število delavk, ki niso stf^ kovno dovolj usposobljene. je potrebno posvetiti več P02®«, nosti izobraževanju teh dela% obenem pa tudi zdravstven6? varstvu oziroma bolniški odsoth sti v primeru obolelosti otrok- ^ Na koncu pa smo omenili , otroško varstvo z vsemi spremi) jočimi problemi. Litostrojski
rent je pritegnil pozornost vS'
i*'
prisotnih in izzval burno razP1^
vo o podobnih vprašanjih, ki .i,
iški,
tarejo le litostrojskih ali šišens11 ^ mladincev, temveč vse mlad6
(
1
bil
iav
Sro
sitii
Reg
rad
kaj
Sttli
tu,
del
Ver
Rio
Ver
tak
*n£
sti
to
t>0(
ie<
Por
tie;
lah
Bar
Rje
Pri
Vai
Sin
Rio
je
do]
vid
ki
tiči
Več
stv
bu'
gi;
Izu
8a
ob]
dat
ja,
Prc
Tel
Bn
ka;
Vii
Že
ciji
ali
se
Ra
Rej
Sre
ko,
Rie
kal
ter
0d
RiČ
Ra
0rE
str
tac
ali
Ra
%
Sar
naši družbi.
D. Jovan°v
ič
0 pospeševanju inventivne dejavnosti
Ko smo približno pred dvema letoma delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti sprejeli Pravilnik o pospeševanju inventivne dejavnosti, smo zlasti vsi tisti, ki smo sodelovali pri njegovem sestavljanju, upali, da bo inventivna dejavnost v naši delovni organizaciji bolj zaživela. Morda je eden od vzrokov v nezadostni obveščenosti delavcev v zvezi z vprašanji s področja inventivne dejavnosti?!
, Ob sprejetju tega pravilnika je 'Jil v litostrojskem časopisu ob-lavljen članek, ki naj bi podal ®robo informacijo o namenu in Snaislu tega samoupravnega sploš-^ga akta, vendar menim, da za-radi časovne odmaknjenosti ne bo fjdveč o tem ponovno napisati ne-'aj besed. Čistopis pravilnika, ki fno ga dolgo pričakovali, je torej
u.	in kot je zapisano že v nje-š°Vem naslovu, naj pospeši naše ^°Vatorstvo, s katerim se kljub klavcem, sposobnim široke in-Ventivne dejavnosit, žal ne morejo zadovoljiti.
Pravilnik o pospeševanju in-’;entivne dejavnosti je zasnovan ako, da nas v prvih poglavjih se-Ztlani s pojmi inventivne dejavnosti in pove, kaj sploh spada v to dejavnost. Najprej pravilnik P°da definicijo izuma, kot najviš-stopnje inventivnosti, ki jo izum korneni, kot nove rešitve določe-?ega tehničnega problema, ki ga ‘ahko uporabimo v temeljni or-Sanizaciji. Bistvo pri izumu je Njegova novost v trenutku, ko se Pijavi za pridobitev patentnega ysrstva. Objektivno gledano je v Slroki inventivni dejavnosti malo Možnosti za ustvaritev izuma, ker ^ svetovna raven tehnike in teh-kologije že tako visoka, da individualnih izumov, to je izumov, fd so plod enega človeka, prak-ticno ni več.
Izumi so danes plod letnega in Večletnega teamskega dela znan-t veni kov oziroma strokovnjakov ? Posameznih področij in potre-pdjejo velika denarna sredstva, ^lede na to so v primerjavi z jedrni tehnične izboljšave kot dru-rain koristni predlogi kot tretja olika inventivnosti, za nas, gle-ano s stališča delavca-inovator-na’ ki je vključen v proizvodni Pr°ces, bolj zanimivi.
Vehnična izboljšava in koristni Medlog
• Kaj je tehnična izboljšava in koristni predlog, določa pra-itibik, tako da delavec-inovator c6. tedaj, ko prijavlja svojo inova-ti.0- le-to lahko označi kot prvo 1* drugo. Za tehnično izboljšavo 6 Po tem pravilniku šteje tehnič-rešitev, dosežena z racional-®išo uporabo znanih tehničnih v edstev in tehnoloških postop-r?°v> s katerimi se dosega na pri-i 6r večja storilnost dela, boljša ^vost dela, prihranek pri ma-
°dlr Pic
kav večja kakovost di
^ tialu in energiji ipd. Za razliko tehnične izboljšave, ki je teh-
cPa rešitev, je koristni predlog Primer predlog za izboljšanje s.Sanizacije na področju admini-t racije) knjigovodstva, dokumen-aciie in statistike ter planiranja. ,.1 Predlog organizacije ukrepov ,.5 Področju prometa blaga in sto-tev; koristni predlog je lahko
kušenj" j)z dragih domačih ali tujih delovnih oganizacij ali iz strokovne literature, kot tudi predlog strokovnih sodelavcev v znanstvenih in raziskovalnih institutih, če se nanašajo na projekte, konstrukcije in tehnološke postopke, ki so jih pripravili in izvršili ti strokovni sodelavci v okviru svojega dela.
Prijava in obravnava inovacije
Ko delavec ustvari nekaj, za kar meni, da je tehnična izboljšava ali koristni predlog, mora to svojo stvoritev — inventivni predlog, čimbolj natančno opisati v prijavi tega predloga. Opisu mora predložiti tudi morebitne skice in dokumentacijo o njegovi uporabnosti in koristnosti. Inovator opravi prijavo predloga na obrazcu, ki ga dobi v tajništvu svoje temeljne organizacije ter ga pošlje referentu za inventivno dejavnost v TOZD IRRP. Tako prijavljen predlog najprej pregleda komisija za inventivno dejavnost temeljne organizacije, ki jo imenuje delavski svet temeljne organizacije in je sestavljena iz strokovnjakov s področja tehnike, gospodarstva, ekonomije in prava. Na sejo, na kateri komisija obravnava prijavljeni inventivni predlog, lahko povabijo tudi predlagatelja, da ga dodatno pojasni. Komisija odloči, ali je prijavljeni predlog inovacija, in če je, katere vrste — izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog. Pri tem ni vezana na označbo inovatorja v prijavi predloga. Komisija določi tudi višino posebnega nadomestila ali nagrade, ki naj jo delavec-inovator dobi, glede na korist, ki jo bo uporaba inovacije prinesla temeljni organizaciji. Vendar pa komisija ni tudi organ, ki bi odločal o tem, ali bo inovator dobil posebno nadomestilo oz. nagrado, ampak o tem — na njen predlog, odloči delavski svet temeljne organizacije.
Posebno nadomestilo in nagrada
Omenila sem dve obliki tako imenovane materialne pravice inovatorja — posebno nadomestilo in nagrado. Posebno nadomestilo se izplača inovatorju za izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog, pri čemer je pogoj, da se inovacija v temeljni organizaciji resnično uporablja in prinaša določeno gospodarsko korist v obliki povečanega dohodka temeljne organizacije. Do posebnega nadomestila je upravičen avtor izuma ali tehnične izboljšave ves čas, dokler temeljna organizacija z njenim izkoriščanjem ustvarja omenjeno ekonomsko korist, vendar pa ne dlje, kot 5 let za izum in 3 leta za tehnično izboljšavo,
medtem ko avtor koristnega predloga dobi posebno nadomestilo le enkrat. Način izračunavanja posebnega nadomestila je natančno določen v pravilniku.
Nagrada kot druga oblika materialne pravice inovatorja je uvedena v pravilnik z namenom spodbuditi tudi tistega delavca, ki je prvič prijavil inovacijo, a v temeljni organizaciji ni pogojev, da bi jo uporabili.
Delavec, ki pri svojem delu ustvarjalno razmišlja in ga z uvedbo lastne inovacije tudi izboljšuje, je poleg denarnega nadomestila deležen še drugih ugodnosti. Tako se delavčeva visoka stopnja iniciativnosti, ki jo kaže pri delu, odraža tudi tedaj, ko se določa višina njegovega osebnega dohodka, dane so mu tudi večje možnosti za nadaljnje šolanje in strokovno izpopolnjevanje; ino-vatorstvo pa se upošteva tudi pri kriterijih za delitev stanovanj in stanovanjskih posojil.
Pravilnik je torej zasnovan tako, da naj bo njegov namen res pospeševanje inventivne dejavnosti naših delavcev, ki je žal, kot sem že omenila v uvodu, še vedno veliko preskromna. Zato se torej opogumite in prijavite svoj predlog, ki, ga iz tega ali onega razloga še niste!
B. Zaloker
Škripčevnik za 400 Mp polarni žerjav za jedrsko elektrarno v Sovjetski zvezi. Škripčevnik tehta približno 30 ton, sam kavelj pa 8 ton (Foto: J. Jereb)
Spremenjeni pogoji v zunanjetrgovinskem poslovanju
Skoraj neopazno za širšo javnost so bili na skupščini SISEOT SR Slovenije 5. januarja 1981 sprejeti trije samoupravni sporazumi zunanjetrgovinskega poslovanja, ki lahko pomenijo za našo delovno organizacijo veliko preizkušnjo sposobnosti.
Gre namreč za samoupravni režim za obdobje 1981—1985, nam
sporazum o temeljih plana ekonomskih odnosov s tujino za obdobje 1981—1985, s katerim članice sprejemajo odgovornosti za uresničevanje načrtovanega izvoza oziroma deviznih prilivov in uvoza oziroma deviznih odlivov. Članice bodo s tem sporazumno porabile od svojih konvertibilnih deviznih prilivov 65 odstotkov za plačevanje reprodukcijskega materiala, osnovna sredstva, storitve, glavnice in obresti za najete kredite v tujini in druga plačila. Preostalih 35 odstotkov deviznih prilivov morajo članice združevati za potrebe organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti (8,5%), za potrebe svobodne menjave dela, komunale, naloge gospodarstva itd. (3 %), za uvoz nafte, derivatov in premoga (9%), za uvoz zemeljskega plina (1 %), za energetiko (2,5 %), za obmejno gospodarsko sodelovanje (1 %), za odplačilo zapadlih obveznosti kreditov za člane, ki ne ustvarjajo deviznega priliva (6%), za plačevanje uvoza repromateriala za ustvarjanje izvoza na klirinško področje (1 %) in za rezervo (3 %).
Drugi samoupravni sporazum, ki ga kratko imenujemo devizni
pove, kako naj se odvija ves potek v zvezi z deviznimi prilivi in odlivi. V delu sporazuma so navedene možnosti uvoza opreme, ki znaša 10 odstotkov deviznih pravic, vendar zaradi prevelikega uvoza ta določila še ne veljajo. Tudi devizni trg, ki ga navajajo sporazumi, še ne bo tako kmalu zaživel.
Tretji samoupravni sporazum ureja kreditne odnose s tujino v letih 1981—1985. Z njim so določene pravice zadolževanja za nabavo repromateriala, opreme in gotovine. Sporazum daje tudi pogoje kreditiranja tujine na vse načine. Menimo, da je ta sporazum izredno važen tudi zaradi tega, ker končno ureja anarhično najemanje kreditov in preveliko zadolževanje brez kritja.
Že laik v zunanjetrgovinskem poslovanju lahko ugotovi, da zgoraj navedeni sporazumi predstavljajo vse, kar je v povezavi s tujim svetom v blagovni menjavi.
Kakšne posledice bodo imeli novi samoupravni sporazumi na poslovanje naše delovne organizacije? Težko bi jih lahko napovedali za celotno obdobje srednjeročnega načrta, vendar že danes ugotavljamo, da sami odločamo o preskrbi repnomaterttala iiz uvloza z našim izvozom.
Bolj se bomo morali potruditi za sklepanje pogodb na področju konvertibilnih valut. Naša delovna organizacija potrebuje letno okoli 7—8 odstotkov uvoza repromateriala od celotne prodane vrednosti naših proizvodov. Iz te vrednosti je izključen repromaterial za die-selske motorje, ki nam ga s samoupravnim sporazumom odstopa ladjedelniška industrija že danes. Tako potrebujemo letno okoli 30 do 50 milijard din (starih) konvertibilnega izvoza. V trenutnem stanju svetovne krize pa to ni niti najmanj lahko. Svetovni trg ne priznava naših prevelikih proiz-
vodnih stroškov. Potrebno bo še veliko dogovarjanja in organiziranja proizvodnega procesa, da nas potrebne devize ne bodo preveč veljale. Znotraj delovne organizacije moramo razmišljati o sistemu vrednotenja deviz. Kdor devizna sredstva potrebuje, naj žrtvuje del svojega dohodka tistemu, ki ta sredstva ustvarja. Menimo, da bo dodatna stimulacija izvozniku lahko v okviru delovne organizacije marsikaj rešila.
Kljub vsem težavam, ki ne pestijo samo izvozne organizacije v letošnjem letu, pa ni nobenih vzrokov za pesimizem v maši delovni organizaciji. Zadnji rezultati licitacij v mednarodni konkurenci so zelo vzpodbudni. Lahko že govorimo o zaključnem naročilu črpalk za Irak (preko 7 milijonov ameriških dolarjev), o prvem mestu na licitaciji za hidroelektrarno v Iraku (če dobimo naročilo, v celoti potešimo našo lakoto glede deviznih prilivov), o črpalkah za Egipt, o dieselskih motorjih za Romunijo itd.
Upajmo, da bo naslednje obdobje ugodnejše. Veliko pa je še odprtih vprašanj, ki bi lahko še izboljšali novonastali položaj. Projektanti in nabavljači naj prič-no dosledno upoštevati zamenljivost domačega materiala z uvoznim. Seveda pri tem ne sme trpeti kvaliteta naših izdelkov.
Prodaja mora s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi s kupci, vsaj del deviznih pravic pridobiti iz pogodb. Za to so akcije že v teku.
Proizvodnja naj posveča večjo pozornost pogodbenim dobavnim rokom, ki na svetovnem trgu predstavljajo zakon in posebno referenco o solidnosti za nadaljnja naročila.
Pot nam je jasno začrtana, torej na delo!
A. Kramer
PERINI KOMENTARJI
S Nekateri ljudje se obnašajo kot pralni praški. Zapenijo se, a umazanija ostane na dnu.
0 Mnogo umazanega perila je prišlo iz čistih rok.
Časopis v letu 1980
tudi zagotavljanje pogojev za nemoteno dedovan je delegatskega sistema, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Osnova za to delovanje pa je ustrezno obveščanje delavcev.
Te naloge na nivoju delovt6 organizacije opravlja Center z3 vlx samoupravljanje DPO in infornU' ranje. V planu delovne organiza-dje za leto 1981 pa so v ta na' men predvidena sredstva takale'
Mesec februar je vsako leto čas, ko obravnavamo zaključne račune o gospodarjenju in druga poročila o opravljenih delovnih nalogah za preteklo koledarsko leto. Ob teh obravnavah smo dolžni kritično oceniti opravljeno delo in na podlagi teh ocen pripraviti izhodišča za nadaljnje delo.
V	vseh ozirih izredno razgibano in plodno leto 1980 se je odražalo tudi v izredno pestrem delovanju samoupravnih organov na vseh ravneh družbenopolitičnih organizacij in delegatskih skupščin, kar je narekovalo izredno zahtevno in sprotno obveščanje v naši delovni organizaciji.
Del sistema obveščanja delavcev, poleg drugih sredstev obve-ščanja v 'naši delovni organizaciji, izpolnjuje tudi naš časopis.
V	skladu s svojo temeljno vse-biniško zasnovo, ki jo je v marcu 1980 sprejel delavski svet delovne organizacije je naš časopis kljub Izredno zahtevnim razmeram v letu 1980 izpolnil začrtane naloge.
Da je lahko redno izhajal se moramo zahvaliti številnim rednim občasnim pa tudi niovim dopisnikom in sodelavcem, ki so pošiljali prispevke ter predloge. Seveda pa je glavno hrome nosilo uredništvo ob konstruktivnem sodelovanju članov uredniškega odbora.
Izdali smo dvanajst rednih številk časopisa v nakladah po 5.800 izvodov. Med temi rednimi 'izdajami smo le trikrat izšli na 12 straneh in enkrat na štirinajstih, ostale številke pa so obsegale 16 strani.
Ob koncu teh četrtletij smo za SOZD ZPS izdali posebno prilogo našega časopisa na osmih straneh in v nakladi 16.000 izvodov za vse delavce sozda. V maju smo ob smrti tovariša Tita oblikovali še posebno izdajo, posvečeno herojskemu delu in življenju našega predsednika. Časopis je izšel na štirih straneh v nakladi 4000 izvodov.
Ce seštejemo vse skupaj, najbrž ne izgleda veliko. Vendar moramo vedeti, da je časopis le del našega sistema obveščanja. Skromni sestav delavcev v uredništvu mora vsak mesec oblikovati še naš bilten »Interne informacije«, gradivo za skupne samoupravne organe, družbenopolitične organizacije, posebne izdaje gradiva za vsakokratne zbore delavcev, plakate, letake, razna opozorila in drugo. Veliko dela v letu 1980 nam je povzročilo tudi oblikovanje publikacije ob trideseti obletnici samoupravljanja in oblikovanje posebnih biltenov ob tekmovanjih kovinarjev Slovenije in Jugoslavije.
KAKO SMO PISALI
Če podrobneje pogledamo, s čim smo polnili lanskoletne časopis ne rubrike, lahko ugotovimo, da so bili časopisi vsebinsko bogati in pestri. Polno je bilo različnih člankov z vseh mogočih področij, ob njih pa veliko slik, grafikonov, vinjet in karikatur. Ob malo podrobnejšem prebiranju pa hitro lahko ugotovimo, da so ti članki po strukturi in ^zgradbi zelo sorodni. Vellilko preveč je navadnih poročil, mamo manj je reporterskih, komentatorskih in športnih, tem zvrstem pa sledijo poljudno strokovni članki, intervjuji in reportaže. Ob ne preveč strogih kriterijih bi lahko našli tudi nekaj komentarjev, polemik, beležk, recenzij in družbenih kronik, vendar so to le delne oblike teh novinarskih zvrsltii. Težo in vrednost časopisu pa dajejo prav te oblike novinarskega izražanja, saj so to konstruktivni članki, M naj bi razne dogodke osvetljevali iz več strani1, obenem pa bd tudi nakazovali rešitve. Mi pa se kot avtorji najraje zatekamo k raznim oblikam poročila iti s tem je naša funkcija obveščanja zaključena. In priznati si moramo, da je v tovarni še vse polno perečih in bolečih stvari, o katerih
nismo v časopisu napisali niti besedice. Ali je to lagodnost ali nezainteresiranost ali malodušje ali bojazen ?
Malo doslednejši smo bili pri vsebinski zasnovi časopisa. Dejansko pokrivamo področja kot smo si jih zastavili. Od aktualnih gospodarskih, političnih in družbenopolitičnih tem na prvih straneh časopisa, do poljudno-stro-
kovno-izobraževailnih člankov, intervjujev, potopisov, reportaž in
Naša pravica in dolžnost je:
© da smo kot samoupravljal-ci kar najbolje obveščeni,
S da se tudi sami kar najbolje obveščamo s ponudenimi sredstvi obveščanja,
• da obveščeni pravilno in samoupravno ravnamo in obveščamo druge sodelavce o vsem, kar koristi delu in samoupravljanju.
Prav ta zadnja dolžnost je obvezujoča za nas vse. Prodno zahtevamo popolno, resnično ter razumljivo in preprosto obveščanje
tudi v našem časopisu, pomislimo, ali smo kakorkoli tudi pripomogli k temu.
Ne potrebujemo časopis zaradi časopisa ali zaradi ekonomske propagande pa tudi ne zaradi tradicije ali kake druge muhe. V delovno organizacijo se delavci združujemo na podlagi naših ustavnih pravic in dolžnosti dio dela s skupnimi družbenimi sredstvi, do samoupravljanja, do socialne varnosti itd. Številne vezi pravic in dolžnosti nas združujejo med njimi tudi naš časopis, »naš« pa bo le takrat, ko bomo vsi vplivali na njegovo vsebino.
'ežil
spoi
1.400.000,00 difl
330.000,00 d» 59.400,00 di5
36.000.	00 di6
36.000.	00 dH1
poročil na srednjih in zadnjih straneh časopisa. Včasih so nekateri članki tudi malce preveč strokovni, toda o zapletenih stvareh je pač težko pisati enostavno. Verjetno najbolj brane so tiste rubrike proti koncu časopisa — kdo vse je odšel v pokoj, pa razni izleti, špjortna poročila, obvestila in novice. Zadnje čase skušamo časopis popestriti tudi s karikaturami in gotovo ste že vsi spoznali našega Litostroj čana Ludvika.
V lanskem letu smo začeli objavljati reportažno strlokovne zapise s katerimi želimo predstaviti vse naše temeljne organizacije. Organizirali smo tudi okroglo mizo z gospodarskih vprašanjih, preprosta objava teh zvrsti pisanja pa kaj lahko postane dolgočasna. Zato pozivamo vse naše sedanje in tudi bodoče dopisnike, da so v svojih člankih bolj kritični in polemični. Takih tem se gotovo ne manjka.
Ko objavljamo to kratico poročilo o našem časopisu, ne moremo mimo dejstva, da v uredništvu in na uredniškem odboru še vedno nismo popolnoma zadovoljni z njegovo vsebino. Številne kritične ocene posameznih številk nam narekujejo, da vedno znova vsi, predvsem pa bralci, vplivate s svojimi prispevki in predlogi za njegovo vsebino. Zmotno je namreč prepričanje, da moramo časopis napisati le v uredništvu, saj bi bil to časopis uredništva in ne časopis vseh delavcev Titovih zavodov Litostroj. Naj ponovimo nekoliko poenostavljene naše samoupravne pravice in dolžnosti o obveščanju delavcev, ki jih ne bi smeli nikoli pozabiti:
KOLIKO ZA ČASOPIS V LETU 1981
Finančna sredstva za letni načrt delovne skupnosti služb skupnega pomena (DS SSPj združujejo vse temeljne organizacije na podlagi dogovorjene svobodne menjave dela. S temi srdestvi delavci delovne skupnosti opravljamo dogovorjene naloge skupnega pomena za celotno delovno organizacijo.
Ena od pomembnih nalog je
Plan fitiančnih sredstev v letu 1981 za izvajanje iinformativne dejavnosti, delovanja delegatskega sistema, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizadiij DO Litostroj
1.	Stroški tiska časopisa Litostroj, prilog in publikacij ter letakov, plakatov in drugega v zunanjih tiskarnah
2.	Predvideni honorarji za časopis, priloge, publikacije in ostalo
3.	Poštni stroški za distribucijo časopisa Litostroj po pošti
4.	Lektoriranje prispevkov za časopis, ki ga izvaja lektor po posebni pogodbi — približno 90 do 130 strani mesečno
5.	Raznašanje časopisa Litostroj po posebni pogodbi z raznašalcem KS občine Ljubljana-Šdška
6.	Stiki z javnostjo
—	sodelovanje z RTV Ljubljana
—	sodelovanje z RA Ljubljana —< sodelovanje z radiom GLAS Ljubljana
—	sodelovanje s časopisnimi delovnimi! organizacijami DELO, DNEVNIK, VEČER,
JAVNA TRIBUNA, TANJUG, PRIVREDNI PREGLED, DELAVSKA ENOTNOST,
KOMUNIST, REFLEKTOR, VJESNIK, BORBA in. razne stalne ter občasne tehnične strokovne iti poljudne publikacije in drugo
7.	Stroški tiska »Internih informacij«
12X3800 do 4000 izvodov
8.	Stroški tiska iti priprave za izdajanje »Posebnih izdaj« — gradivo za zbore delavcev, vseh gradiv za delovanje skupnih samoupravnih organov, delegatskega sistema ter delovanja družbenopolitičnih organizacij fn drugo
P
250.000.	00 di»
450.000.	00 di®
Skupaj
620.000,00 diH 3.181.400,00 din
AVTORSKI HONORARJI
Na osnovi določil »Pravilnika o izhajanju in urejanju časopisa LITOSTROJ« objavljamo način honoriranja in višino avtorskih honorarjev za prispevke, ki jih objavljamo v časopisu »Litostroj«.
Zadnja sprememba višine avtorskih honorarjev je bila izvedena ob koncu leta 1978 z veljavnostjo od 1. 1. 1979 dalje. Kljub temu, da bi bilo smotrno nekoliko povečati avtorske honorarje za spodbujanje dopisnikov in za pridobivanje novih, smo se odločili, da tega v letu 1981 ne bomo storili. To naj bo naš prispevek k stabilizaciji.
Po dosedanjih izkušnjah in glede na sprejeto vseh,insko zasnovo časopisa tudi v bodoče v časopisu ne nameravamo objavljati oglasov, reklam ih drugih podobnih zadev, ki bi imele značaj pridobivanja dohodka. Tako se naš časopis financira le dz združenih sredstev temeljnih organizacilj.
Iz navedenih podatkov je razvidno, da je izdajanje časopisa in vseh ostalih informativnih oblik za leto 1981 zagotovljeno.
V programu za leto 1981 je predvideno 12 rednih izdaj časopisa Litostroj, v obsegu 12 do 16
strani in v nakladi od 5800 do 6000 izvodov. Poleg tega načrtujemo še dve Izredni izdaji časopisa na 4 d|o 8 straneh in v na-klad; 4000 izvodov. Na predlog delovne skupnosti in koordinacijskega odbora sindikata SOZD ZPS pa bomo predvidoma vsako četrtletje izdali posebno prilogo našega časopisa »Glasilo delavcev SOZD ZPS« na 4 do 8 Straneh in v nakladi 16 tisoč izvodov. Fanatična sredstva za to prilogo so posebej zagotovljena v delovnem načrtu delovne skupnosti SOZD ZPS.
NAČIN HONORIRANJA IN VIŠINA HONORARJEV
Honoriramo samo članke, ki so objavljeni, in sicer objavljeno dolžino članka. Uredništvo ima pravico po potrebi članke skrajšati, usklajevati ali sestavljati dva ali več člankov z isto vsebino. Članke obračunavamo po vrsticah v časopisnih stolpcih in ne po tipkanih straneh. Honoriramo jih glede na zvrst, in sicer od 1,50 do 3,50 dinarja za vrstico.
20 do 100 din
100 do 200 din 40 do 100 din 50 do 200 din 1 do 1.50 din
po 1,50 din na vrstico
2	din na vrstico
2 do 3 din
Honoriramo:
—	fotografije — industrijske in druge splošne
—	umetniške fotografije ali vinjete za fleš na 1. strani
—	umetniške fotografije — med tekstom
—	ilustracije, izvirne risbe ali karikature
—	križanka (eno polje)
Po vsebini in zvrsteh pa obračunavamo prispevke tako:
—	izvlečki iz zapisnikov, revij, dnevnega tiska, strokovnih revij in knjig ter podobno
—	članki o dogodkih iz DO, izvirna poročila s sestankov ali o delu športnikov, poljudni članki, reportaže, prevodi iz tujega jezika
—	samostojni komentarji o delu samoupravnih organov in drugih organizacij, članki o problemih pri delu, odnosih, ocena uspešnosti posameznih ravnanj
—	originalni članki-uvodniki, vodilni članki,
analize poslovanja, ocene in komentarji	2,50 do 3,50 din
Veljavni honorarji našega časopisa ne presegajo honorarjev dnevnih in drugih časopisov, ki izhajajo v širši družbeni skupnosti. Prav tako so tudi v skladu s honorarji drugih tovarniških glasil v podobnih organizacijah združenega dela.
Stalni in večkratni dopisniki prejemajo honorarje na žiro račune, nekaj honorarjev plačujemo tudi v gotovini prek blagajne naše delovne organizacije. Tu moramo opozoriti na to, da zneski za honorarje, izplačani v gotovini, ne smejo presegati več kot 2000 din na leto, zato morajo večkratni dopisniki imeti žiro račune. Ob prejemu gotovine pa morajo podpisati izjavo, da njihov kakršnikoli honorar (v gotovini) ne presega dovoljene vsote.
S takim načinom izplačevanja želimo vključiti čim večje število dopisnikov, ki bi tako pripomogli k pestrosti in kvaliteti našega časopisa.
Naši stalni ali občasni dopisnik lahko postane vsak aktiven ali upokojen delavec naše delovne organizacije, zato vas pozivamo k čim večjemu sodelovanju!
K. G. in M. M.
POZDRAVI VOJAKOV
V zadnjem času smo prejeli veliko pisem oziroma razglednic naših delavcev, ki služijo vojaški rok po vsej Jugoslaviji-
Vojaki nam pošiljajo po* zdrave in želijo veliko uspehov prin delu in napredku naše delovne organizacije.
Pozdrave so poslali: Josip Blažeka iz Novega Sada, Filip Zupančič iz Kruševca, Stanislav Mihalec iz Slavonske Po-žege, Ciril Zabret, Vojko Kri-čaj, Zdravko Fazlič, Slavoljub Dakič iz Debra, Vladimir Petkovič in Jože Kekelj iz Banja' luke, Franci Škrlep iz Zaje-čarja, Jože Režek iz Beograda. Čedo Njenjič iz Šabca, MarjaD Delimar iz Požarevca, Zlatko Lipič iz Skopja, Srečko Pavli6 iz Sombora, Karel Kržan jz Petrinje, Franci Hrastovec iz Zemuna, Pavel Kozmeij iz PO' Ija, Zvonko Hozjak iz Prištinf-Milan Tutič iz Tivta, Ivan FHS iz Leskovca, Stjepan Jalšove6 iz Novega Sada, Jože Jesenšek iz Beograda, Zlatko Možek 'x1, Banjaluke, Boro Tutič iz Som' bora, Ivan Kocjan iz Šibenika. Vladimir Srnec iz Vranja, Zla*' ko Bukovec iz Ljubljane, Zaril Keranovič iz Zagreba, Mi6° Marinkovič iz Zagreba, AdnaP Arnautovič iz Splita, Drag0
Petkovič iz Jastrebarskega.
Vojko Vidmar iz Koprivnic6’ Zdravko Pongrac in Danil0 Bradeško iz Pulja, Zvonim*f Živčec iz Sinja, Jože Blatnik iz Zrenjanina, Zijad Ljuzič Bohinjske Bele, Vladimir Sf' nec iz Skopja, Zoran Tutič Karlovca, Tomislav Šušnja V Bele Crkve, Jože Hrovat iz NisO’ Branko Vidovič iz Bohinjsk6 Bele, Meho Selimspahič iz Ur°' ševca, Mustafa Šabič iz Pir0' ta, Anton Tekavčič iz Vrhnj' ke, Ivan Majko iz Tolmina, Al' bin Duimin iz Sarajeva, Stj6' pan Kuželj iz Banjaluke, Fe' him Mujčič iz Čapljine, Radi' voj Miodragovič iz Beograd0’ Ljubomir Radivojevič iz šk0' fij, Andrej Horvat iz PančeV®’ Tomaž Robek iz Kičeva.
Vsem vojakom se zahvalj**' jemo za pozdrave in jim želi' mo, da bi čim lepše preživeli službi domovine, po odsluženi vojaškega roka pa se ponovn^ zaposlili v naši delovni orga' nizaciji.	„
V. Štrukl66
Hi
del
4l,
Voi
‘ej
PZ
Gu
Ba
tto
Pp
lil
Hi:
Ba
tc
Ha;
sai
ke:
lik
Po
Pr.
Ub
lič
tai
v
Hi!
lit
lei
te:
to:
Hi.
li:
te:
bi
St
te
v
d<
re
st
tl
Z;
ti
si
V:
V:
j<
OVB6
r z3 rrni' ii za-na-cal«:
okrogla miza e okrogla miza e okrogla miza • okrogla miza • okrogla miza
Potrebni bodo skrajni napori
idi*
d®
diH
dif
di»
Danes zaključujemo članek iz okrogle mize, ki so se je ude-'ežili planerji vseh tozdov in delovnih skupnosti. Za osvežitev sPomina, bomo ponovili vprašanja, ki smo jih zastavili sogovornikom, daljši uvod pa tako ali tako ni več potreben.
d®
ddH
m
lin
® V Litostroju je že več let ključni problem izpolnjevanje rokovnih obveznosti do naših kupcev in izpolnjevanje rokovnih obveznosti med tozdi.
— Kateri so poglavitni vzroki za takšno stanje?
— Kako boste ta problem reševali v vašem tozdu?
— Kakšne rešitve predlagate kot planer v vašem tozdu?
® Realizacija plana v letu 1980 je bila zelo ugodna. Za leto 1981 pa je povečanje planskih obveznosti izredno veliko, saj bomo predvidoma dosegli več kot 5 milijard celotnega prihodka in skoraj 16.000 ton proizvodnje.
— Ali se vam zdi, da je predviden gospodarski načrt uresničljiv?
— Kje predvidevate največ težav?
— Ali smo jih sposobni hitro in učinkovito rešiti?
9 Tudi v letu 1981 bomo morali posebno pozornost posvetiti izvozu.
— Kateri so osrednji problemi pri realizaciji izvoznih naročil?
— Kaj predlagate za boljšo realizacijo letošnjega izvoza?
9 Stabilizacijski ukrepi so nam znani, pravzaprav že prehajajo v naše redno in normalno delo.
— Ali menite, da je pojmovanje stabilizacije v naši delovni sredini že postalo del normalnega dela in ravnanja?
9 Posebnosti ali teme po lastni presoji
osnovnih sredstev. Ta problem bomo skušali reševati tako kot doslej. Konvertibilne devize bi -lahko kupili tudi od drugih delovnih organizacij, vendar jih lete zaračunavajo po 20, 40 ali 60 odstotkov od vrednosti, vendar to ni samoupravni način reševanja. To je izkoriščanje boljšega položaja, zato bi morali te stvari reševati na drugačen način.
Še naprej bomo sodelovali z našimi poslovniimii partnerji oziroma poslovnimi bankami, saj smo član te banke. Ves skupni dohodek moramo nazaj vezati pri bankah, od tega pa moramo prispevati še svoj delež za družbene dajatve.
Finančna situacija bo v letu 1981 še bolj zaostrena. Še večje težave bomo imeli pri tekočem financiranju naše proizvodnje in pri izpolnjevanju naših obveznosti pri investicijski izgradnji. Edina možna rešitev za Litostroj je dinamično fakturiranje — to pomeni izpolnjevanje plana po dinamiki. To nam bo omogočalo reševanje vseh finančnih problemov.
Matejčič, TOZD Nabava — Pri uvozu so bile res velike težave zaradi sprememb zakonskih predpisov, drugi vzrok pa je tudi v tem, da že zdaj potrebujemo najmanj 6 miilijaird deviznih sredstev, da bi
vsem potrebe tozdov. Ne moremo si privoščiti, da bi naredili manj ton izdelkov, saj bodo drugače cene za nižjo tonažo, ki jo bomo izdelali, veliko previsoke.
Mislim, da bo največ težav pri izpolnjevanju letošnjega plana imela Nabava, ki se je obvezala, da bo preskrbela 5200 ton materiala. To bo TOZD, po katerem bodo vsi udrihali, najbrž bolj kot po IRRP ali proizvodnih tozdih. Ti tozdi se bodo kot kaže precej približali zastavljenim ciljem, Nabava pa bo imela probleme tako pri nabavi materiala, kot pri nabavi polizdelkov in izdelkov. Še posebej težko pa bo pri uvozu, saj bomo imeli premalo konvertibilnih sredstev. Res je, da bomo lahko s konverzijo pretvarjali sredstva iz klirinške v konvertibilno valuto, vendar tudi to ne bo lahko doseči. Zato bi morala prodaja v letošnjem letu nujno pridobiti neke večje posle na konvertibilnem tržišču, saj bomo sicer ostali brez teh deviz. Na konvertibilnem trgu pa so postavljene zelo ostre zahteve do točnih rokov, do nizke cene, obenem pa je tudi zelo ostra konkurenca, ker postavljajo gospodarsko močno razvite dežele tudi ugodne kreditne pogoje — kar si mi ne moremo privoščiti. Zato bi tu potrebovali pomoč
Vabilu so se odzvali odgovor-"i sodelavci naslednjih tozdov in delovnih skupnosti: PRODAJA — 4,ojz Fabčič, IRRP — Karel To-v°rnik, NABAVA — Franko Matičič, PUM — Alojz Gruden, — Mitja Kregar in Stane Guzelj, OBDELAVA — Pavao Hajdinjak, MONTAŽA — Cveto R°všek, TVN — Adolf Straka, ^pO _ Andrej Sekač, SERVIS — ^ilka Kašček, IVET — Vida Vid-mar, DS SSP KSS — Alenka Earborič, PFSR — Janez Rupnik, |GL — Jelka Ladiha, POAE — Henrik Bratkovič.
Rovšek, TOZD Montaža — Pri
sas se srečujemo s problemi že na arhem začetku — pri planiranju, ].®r prihaja dokumentacija v ve-'kem razkoraku. V nadaljnjem k°teku dela pa se nakopičijo vsi * foblemi, s katerimi so se morali ]..adati že posamezni tozdi v raz-t'chih fazah obdelave. Pri komple-naročil je največji problem jtem, da nam z vsakega tozda j^hjka po kakšen del. Čeprav Kj^fno ljudi, ki skrbijo za komp-, bi°st že na začetku, prihaja do 6žav.
t Veliko odgovornost nosi naš tudi pri nabavi materiala, saj [.°ram.o skrbeti za to, da nabav-t attio in čimprej plačamo tisti ma-^,rlal iz katerega izdelek je naj-realizaciji. Lahko se sicer J°di, da bi nam zmanjkalo sred-
i.ey za nabavo najnujnejših ma-^alov.
v problem v izpolnjevanju plana cloi ?ntaži je tudi v tem, da so v ^ Učenem časovnem obdobju ob-^Jhenjene samo ene vrste montaž S(. to pomeni, da je v montaži tinktura izdelkov nepravilna. žer-110 tetos in lani delamo veliko tJavov, ti pa so zelo veliki in ^ vzamejo veliko prostora. Zato je Mogoče delati v zaprtem pro-v2 ru na dveh žerjavih, kar je Vi2°b, da delamo tudi na impro-j- lranem prostoru zunaj. To pa sPet možno le poleti. jjr. Posebej pa bi rad poudaril, da sk nas nimamo dovolj razvite C^ardizacije — tako materiala .kot izdelkov. Včasih dobimo V. Clsto enake dele različne risbe.
pa so tako majhna odsto-ciaj > da sem prepričan, da bi se Vej? veliko delov poenotiti. Isto teJa tudi za materiale. Mi se s Ptoblemom srečujemo na pri-tia r P1^ vijakih, ker moramo imeti st0	vse vrste, čeprav pogo-
tOj. ez potrebe. In ustrezno temu far,1 ne moremo imeti standardizi-
Glede izpolnjevanja plana moram omeniti še Centralno plansko komisijo, ki naj bi v bodoče prevzela vodilno vlogo v planiranju. Dogovorili smo se, da bomo skušali izpolnjevati nek realen plan, to pomeni, da bomo pri postavljanju rokov že v začetku upoštevali želje in možnosti vseh tozdov, ki sodelujejo na nekem proizvodu. Upam, da kupca tako ne bomo več vlekli za nos s postavljenimi roki.
Rupnik, DS PFSR — Vemo, da se moramo vseh obveznosti do zunanjih partnerjev držati po zakonitem roku. To pomeni, da moramo ves material, ki ga v Litostroju nabavimo, plačati v roku 15 dni. To gre ali iz žiro računa DO ali z izdajo menice. V roku moramo izplačati tudi osebne dohodke im vse družbene dajatve V preteklem letu smo uspeli vse dajatve poravnati v roku, tako da ni bilo večjih težav. Glede preskrbe deviz nismo imeli veliko problemov glede pravic za porabo deviz. Več je bilo problemov zaradi raznih sprememb v samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Zaradi tega nismo mogli vedno pravočasno koristiti deviz. Pomanjkanje konvertibilnih deviz rešujemo tako, da s konvencijo pretvarjamo vzhodne devize v trdno valuto in jih potem uporabljamo za naš uvoz.
Kaže, da bo problem konvertibilnih deviz ostal tudi v letu 1981, posebej še zato, ker moramo s tega področja nabaviti tudi nekaj
pokrili obveze za material za komisije, ki so že sedaj rokovno zamujene. To pomeni, da imamo tudi problem pomanjkanja likvidnih deviznih sredstev.
Kaščkova, TOZD PTS —Najpomembnejše težave so našteli že moji sogovorniki. Za naš tozd pa lahko rečem, da je največji problem pomanjkanje rezervnih delov.
Vidmarjeva, TOZD IVET —
Čeprav vemo, da naš tozd ni direktno vezan na skupni proizvod, se zavedamo, da se bomo morali pri svojem delu truditi za nemoten potek dela v tovarni. Zavedamo se, da bomo morali z istim številom norma ur kvalitetno vzdrževati tovarno. To pa bo v sedanjih pogojih, ko se tovarna širi in povečuje, še veliko težje kot doslej. Gotovo bomo naleteli tudi na težave, vendar jih bomo morali uspešno rešiti.
Bratkovič, DS SSP — POAE
Plan kakršen je predviden, je res izredno visok. Toda vsaka TOZD se mora zavedati, da je bil izdelan za^ potrebe tozdov, da lahko dosežejo predvideni dohodek. Dohodek mora biti tako visok, da bodo vsi tozdi lahko izplačali^ osebne dohodke in ustvarili takšno skupno porabo, da bodo lahko pokrili vse svoje potrebe. Istočasno pa moramo odplačevati tudi anuitete za nove investicije. To pomeni, da so tak visok plan za letošnje leto narekovale pred-
bank. V Litostroju se moramo zavedati, da gospodarski plan moramo realizirati in svoje obveznosti izpolniti, sicer bomo imeli na koncu leta negativno bilanco.
Barboričeva, DS SSP — Čeprav SSP nima direktnega vpliva na doseganje skupnega proizvoda, lahko k temu pripomore vsaj v dveh konkretnejših nalogah. Najprej je to preko računalnika, da pravočasno izdaja vso dokumentacijo, druga naloga pa je, da skupne službe preskrbijo zadostno število kadrov, in to ne le kadre po številu, temveč tudi po ustrezni kadrovski strukturi. To pa seveda pomeni še vrsto dodatnih problemov, ki jih večinoma vsi poznamo.
Na drugi sklop vprašanj je najprej odgovoril tovariš
Fabčič, TOZD Prodaja — Pri
nas bomo skušali preko planskega oddelka uvesti komponento prioritete, ki naj bi bila usmerjena na izdelke za konvertibilno področje.
Čeprav moramo biti pri vsakem planu optimisti, se moramo kljub temu visoko zastavljenega plana zavedati že v prvih mesecih poslovnega leta. Šele lani smo prvič prebili mejo 10.000 ton, kar pomeni, da bo letos potrebnega res veliko dela, če hočemo realizirati zastavljenih 16.000 ton. In če bodo tovariši v proizvodnih tozdih izpolnili količinski plan, bomo gotovo tudi mi lahko naše-
OKROGLA MIZA • OKR
ga iz fakturiranja. Držati pa se moramo rokovnih zadolžitev.
Hajdinjak, TOZD OB — Glede na značaj letošnje individualne proizvodnje je dokaj težko zagotoviti pravilen izbor naročil. Smatram, da je plan zastavljen nekoliko visoko in da nam ga bo uspelo vsaj približno izpolniti. Največ težav bo gotovo pri materialni oskrbi, prepričan pa sem, da bomo plan pri nas na vsak način skušali izpeljati, če bo to potrebno tudi s podaljšanim delom ali z nadurami.
Tovornik, TOZD IRRP — Naš
vložek v naročila je že tako visok, da mislim, da ne bi smel biti zaradi tega ogrožen plan. Če bi vsi tozdi že sedaj pogledali, kakšne so njihove obveze v letošnjem letu in bi takoj pristopili k resnemu in zavzetemu delu, jim izpolnitev tega plana ne bi smela zadajati ne vem kako velikih težav. Ne govorimo namreč o naročilih, ki bi bila podpisana ob koncu lanskega leta, temveč so to naročila iz leta 1978 in 1979, kar seveda olajšuje delo.
Straka, TOZD TVN — Če si bomo zagotovili materialno osnovo in kapacitete v težki obdelavi ter odpravili ostale težave, se lahko uresniči naš plan 5000 viličarjev v enem letu. V tozdu si vsi želimo, da bi plan lahko uresničili, moramo pa si zastaviti norm-ski način izdelave. To velja za vso proizvodnjo. Sedanje norme namreč nimajo realnih izhodišč, zato tudi pada storilnost delavcev. Zato bi bilo treba normski čas spet ovrednotiti, kar bo seveda precej boleče, močno pa bo vplivalo na boljšo storilnost.
Rovšek, TOZD Montaža — Mislim, da je plan 6.630 ton za Montažo uresničljiv. Če pogledam na prve tri mesece, ki so pred nami, pa lahko ugotovim, da bo zdaj »suša«. Dokončali smo stvari iz prejšnjega leta in zadj čakamo na nove. Sredi leta in proti koncu pa se bo spet začel kot običajno pospešen tempo dela. Večjih težav ne pričakujemo, razen če ne bo preveč dela naenkrat.
Sekač, TOZD PPO — Mislim, da bo uresničevanje gospodarskega načrta za naš tozd precej težavno. V februarju bomo namreč začeli s poizkusno proizvodnjo, na težki obdelavi pa smo se zadnje mesece srečali z osnovno proizvodnjo. Prav tako za I. kvartal tudi nimamo nobenega vložka. Kot slišim kolege, imajo tudi oni podobne probleme, to pa pomeni, da gre za tipično neusklajene kapacitete. Za letošnje leto imamo predvidenih za približno 40 milijard deviznega izvoza — torej veliko več kot je to predvideno v načrtu. Je pa nekaj rezerve v finančnem planu, ki je lažje uresničljiv kot količinski.
Kregar, TOZD PZO — Mi smo se obvezali, da bomo izdelali 4.780 ton polizdelkov in rezultati preteklega leta, ko smo dosegli rekordno številko, kažejo, da nam bo to uspelo tudi letos. Vprašanje pa je, če nam bo uspelo dobiti ves potreben material. Ugotavljamo namreč, da imamo še iz lanskega leta nekaj nedokončanih izdelkov, ker nismo mogli dobiti vseh potrebnih delov iz uvoza. S tem povečujemo nedovršeno proizvodnjo in zmanjšujemo možnosti realizacije v sami Pločevinami in seveda tudi v skupnem proizvodu cele tovarne. To pomeni, da naš cilj ni samo doseganje tonaž-nega plana, temveč tudi realizacija tistih elementov, ki se vgrajujejo v skupni proizvod. V tem smislu smo se začeli obnašati že lani in predlani, enako pa bo seveda tudi letos. Seveda pa je odvisno tudi od ostalih, da nam zagotovijo svoje kapacitete.
(Nadaljevanje na 10. strani j
PREDSTAVLJAMO VAM PROIZVODNO-TEHN1ČNI SERVIS
SERVISNO VZDRŽEVANJE NASlEF
Vsaka proizvodnja končnih izdelkov, posebno če so to stroji, zahteva servisno vzdrževanje. Tej zahtevi je bilo prvič bolj konkretno zadoščeno, ko smo leta 1966 v okviru Montaže organizirali skupino serviserjev. S tem je Litostroj dal svojim proizvodom novo kvaliteto. Kompletne servisno vzdrževalne in remontne usluge danes nudimo na področju dieselskih motorjev, talnih vozil in naprav, preoblikovalne opreme in črpalk.
Praksa je pokazala, da je bila odločitev pravilna in da se na tem področju odpirajo velike možnosti za razširitev. Leta 1972 se je servisna dejavnost organizirala kot tozd z nalogo, da opravlja celotno področje vzdrževanja-servisiranja in remontov proizvodov v delovni organizaciji — tako v času garancije kot po njenem preteku. Svoje dejavnosti pa ne opravlja le za litostrojske proizvode, temveč tudi za proizvode drugih proizvajalcev, kot so ALMAN-KRUPP, za katere je pooblaščeni servis prav TOZD PTSE.
Dejaivrnost opravljamo na prostoru, ki skupaj s pomožnimi prostori meti okoli 3000 kv. metrov. Imamo rdočan vozni park za opravljanje del na terenu — obdelovalne stroje1, s katerimi opravimo 70 odstotkov potreb po obdelavi materiala. Dovolj imamo raznih delovnih pripomočkov (stroji za vrtanje, brušenje itd.). Preskrba z energijo je zadovoljiva, prav tako poraba zaščitnih sredstev. Delovni in njim pripadajoči prostori so v celoti preurejeni. Danes šteje TOZD PTSE v povprečju 76 zaposlenih, ki pri svojem delu dosegajo zavidljivo
dobre uspehe. Torišče dela v realizaciji skupnega proizvoda je v tem, da je delež TOZD PTSE čim manjši in to zato, ker je naš delež v skupnem proizvodu strošek za ostale tozde in kazalec kvalitete opravljenega dela. Zato se tudi zavzemamo za take medsebojne odnose, kot jih narekuje zakon o združenem delu, da se ve, kaj kdo dela in s kakšno kvaliteto in odgovornostjo je opravil delo.
Skoraj 90 odstotkov vse dejavnosti — del, ki jih v enem letu opravi naša temeljna organizacija, so pogodbena razmerja z drugimi DO. Delež garancij v našem ciklusu proizvodnje se manjša', ker jemljemo kot dokaz, da delamo v Litostroju čedalje boljše in kva-
litetnejše izdelke in da se napake. ki jih servis ugotovi, razrešijo in se v naslednjih proizvodih ne ponavljajo.
S tem pa smo dosegli glavni smoter — našim kupcem zagotoviti pogodbeno kvaliteto izdelka.
Pri svojem delu pa se srečujemo tudi s kopico težav, podobnih kot jih imajo tudi drugi naši tozdi: pomanjkanje materiala, dolgi dobavni roki za kupljence, (nabava strojnih delov), nezadostna preskrba z rezervnimi deli, pomanjkanje deviznih sredstev za uvoz potrebnih delov, vse to nam onemogoča, da bi bili bolj učinko-
viti pri našem delu. Zavedati se moramo, da so naši izdelki vedno vgrajeni v ključni del tehnološkega procesa. Zato so izpadi — okvare na naših strojih za nas neprijetni, za porabnika pa je razumljivo, če mora čakati na popravilo dalj časa. S tem mu povzročamo izpad proizvodnje din če hitro in kvalitetno ne ukrepamo, smo s tem izgubili bodočega kupca.
Zato moramo pri zadovoljevanju materialnih potreb v TOZD PTSE imeti v mislih rek, da prvi proizvod proda Prodaja, vse naslednje pa Servis. Prav zaradi skupnega proizvoda moramo v naši delovni organizaciji zgraditi take odnose med tozdi, da bi vsak
enakopravno sodeloval pri njem, brez škode za drugega.
Kakšna je naša perspektiva? Z nadaljnjim usposabljanjem servisirati proizvlode Litostroja, zato moramo še nadalje intenzivno vlagati sredstva v opremo im kadre. Najprej bomo opremili delavnice z dvižnimi sredstvi (žerjavi) in delno dopolnili strojni park ter dosegli kadrovsko strukturo v razmerju 1:3 v korist proizvodnih delavcev. V srednjeročnem planu smo začrtali bolj počasno rast tozda, ker smo menili, da je v tem obdobju potrebno zgraditi trdne temelje za večjo razširitev v nadaljnjem srednjeročnem obdobju 1985—1990.
TOZD PTS lahko uspeva le, če bo takjo kot doslej tudi v bodoče vzdrževal dobre poslovne, delovne, samoupravne in družbenopolitične odnose z drugimi tozdi v naši delovni organizaciji in s svojimi poslovnimi partnerji!
Kadrovska struktura zaposlenih in kadrovska problematika
Dobra organiziranost tozda ožiroma oddelkov v njem je vsekakor predpogoj za uspešno poslovanje. Tega smo se zavedali tudi v TOZD PTSE, zato imamo izdelano organizacijsko shemo, iz katere je razvidno, kako je tozd organiziran po oddelkih. Iz sheme je razvidna tudi kadrovska struktura zaposlenih.
V	celoti gledano je TOZD PTSE poleg varstva razdeljen na tri področja im štejle skupaj 76 delavcev. Ta področja so:
I.	Plan in analize
II.	Komer riala
III.	Prodzvodn(ja
I. Plan in analize obsega štiri oddelke:
1.	Planska operativa — priprava dela
2.	Tehnologija
3.	Kontrola kakovosti
4.	Analize
Na področju Plana in analize je zaposlenih 15 delavcev.
II.	Komerciala obsega en oddelek, v katerem so zaposleni 4 delavci.
III.	Proizvodnja obsega sedem oddelkov, v katerih je zaposlenih 55 delavcev.
Ti oddelki slo:
1.	Servis dieselskih .motorjev
2.	Servis preoblikovalne opreme
3.	Servis črpalk
4.	Servis talnih vozili in naprav
5.	Elektro servis
6.	Servis individualne proizvodnje
7.	Obdelava
V	tozdu nimamo svojega pooblaščenca za varstvo pri delu. To nalogo opravlja varnostni inženir iz Službe za varstvo pri delu na osnovi medsebojnega dogovora. Področja dela se znotraj tozda med seboj povezujejo, zato je sodelovanje posameznih oddelkov nujno, seveda pa je predpogoj za uspešno delo tudi sodelovanje z drugimi tozdi. Pri tem nimamo posebnih težav, saj je pripravljenost za sodelovanje tako z ene kot z druge strani vedno prisotna.
Poudariti moramo, da kljub organizacijski shemi in ustrezni
kadrbvski zasedenosti vsak opravlja tudi tista dela, kj, ne sodijo prav v njegovo področje. Tak način dela nam narekuje narava dela, vsekakor pa tudi izpolnjevanje stabilizacijskih ukrepov, ki med drugim obsegajo omejevanje zaposlovanja, še posebej režijskega kadra. Izhajajloč iz navedenega dosegamo v našem tozdu zadovoljive delovne uspehe in tako prispevamo sVoj delež k razvoju Litostroja in družbe kot celote.
Proizvodnja
TOZD Prodzvodnlo tehnični servis se deli na pet osnovnih proizvodnih področij:	servisiranje,
vzdrževanje in remontiranje (v garancijski in po-garanriljski dobi):
—	dieselskih motorjev;
—	preoblikovalne opreme;
—	talnih transportnih sredstev;
—	vodnih črpalk in
—	individualne proizvodnje.
Vsakodnevna skrb vseh zaposlenih v naši temeljni organi za-cijii združenega dela je, da bi čim bolj gospodarno, z najmanjšimi možnimi stroški in v najkrajšem času proizvedli čim več.
Pti načrtovanju servisiranja in remontiranja naših prlodzvodov se prilagajamo željam in potrebam kupca ter mu skušamo nuditi hitro in kvalitetno popravilo.
Zavedamo se, da pomeni naša korektnost pri popravilu opreme redno izpolnjevanje zastavljenih in načrtovanih planov uporabnika. Kljub omenjenim prizadevanjem pa še vedno naletimo na določene pomanjkljivosti, kot so:
1.	nezadostna preskrbljenost z rezervnimi deli, katerih proizvajalci so dostikrat naši kooperanti;
2.	težave pri hitri dobavi določenih materialov in delov proizvajalcev iz tujine;
3.	prepočasna izdelava in dobava novih delov ali obnovitev že vgrajenih delov, ki so se tekom časa obrobili;
4.	časovni zastoj pri izdelavi dokumentacije za objekt, katerega obnavljamo in moderniziramo.
V nenehni skrbi, da bi ome-njiene pomanjkljivosti zmanjšali na najmanjšo možno mero, smo sj, že pred leti za hitre terenske intervencije nabavili službene av-
ka
tomobile in jih opremili s kol11 Upa pletnim monterskim orodje^ Nato smo tudi obnovili ostreS ' in obnovili nekatere delavniš-" [■ prostore, s čimer smo si izboll ^ šali delovne pogoje.
Opremili smo se tudi z najnti jav. nejšimi obdelovalnimi stroji ' Se, to je s štirimi stružnicami ; stot enim rezkalnim strojem. Vsi stri vjg. ji so domače proizvodnje ("-P^ VOMAJSKA«), razen velike strri Cev niče, ki je češkoslovaška (»ŠK> aitii DA« SUA-125) im je pod nadri Sq rom Škodimih strokovnjakov ri čela obratovati konec pretekM k„ leta.	vs«
Omenjeni stroj nam služi tri s. nutno za izdelavo nosilnih sri ^ brov, izdelavo osi in gredi za v» ^ je vodne črpalke, za popravilo :: nar izdelavo rotorjev, cilindrov J dvižne mehanizme nakladalnik^ ^ Prav v tem času pa imamo v ri^ delavj napravo za notranje štiri ženije cilindrov za preoblikovali11 ^ opremo.
Casiovno zavoro za boljši P1? Z , izvodni načrt nam predstavi ^ montaža večjih in težjih sklop0; katere še vedno prevažamo z v*je ličarji. Zato smo se odločili; ® izdelamo ih montiramo nova^te’ kalna dvigala, za katera smo že ^ času izdelave oziroma prenc^ ostrešja postavili primerne nosili1' v j stebre.
Po posodobitvi opreme za ph? -izvodnjo in po prenpvi proizvod H( nih prostorov bo izkoristek zmo^ j«. Ijivosti večji.	(
Posebno skrb pa nameravam0,’ Pl letošnjem letu posvetiti stroko' ni m seminarjem za monterje, ^ delajo na ključnih delovnih m6- Sag stih.	,	^
Prepričani smo, da bomo ' največ jim možnim izkoristk011 ^ notranjih rezerv, boljšo opremlK nostjo obrata, boljšimi delovni111 nj( pripomočki in ne nazadnje s kt največjo zavzetostjo sleheme8‘ raj zaposlenega dosegli začrtane pri- ki izvodne plane.	ki
Čr,
Družbenoekonomski ^ položaj tozda
Ker se obseg litostrojske pri! k« izvodnje veča iz dneva v dan, s' Tli temu primemo širi tudi naša te vo meljna organizacija.	r	k
Glede na našo dejavnost, % narekuje hitre intervencije, ? tc dnevno srečujemo z raznimi pri ^a
izbranih rezervnih delov za servisiranje
Generalno popravilo vodne črpalke (vse fotografije v tozdu PTSE je posnel K. G.)
Obnova motorne gredi ladijskega motorja
HPROIZ V ODO V
Kleini. Največjo težavo pri našem kelu predstavija preskrba rezervah delov in materiala. Razumiji-Jo je, da bi jih v določeni količili morali imeti vedno na zalogi ®li bi jih morali hitro dobiti. Ker jhjtii vedno mogoče, rešujemo po-*°žaj tako, da sami izdelamo po-^mezne dele ali popravimo -stare, postopek pa je dolg in dosti-- < hrat dražji, kot če bi naredili ozi-^rna dobili nov rezervni dal. ^Ijub vsemu smo lahko zadovoljni z rezultati svojega dela. Nalo-l>e> zadane s srednjeročnim načr-tfjm, smo izpolnili, tudi leto 1980 1 5H10 zaključili uspešno. Trenutno f6 nimamo knjigovodskih podatkov poslovanja itn nam tako manj-^ pregled nad stroški, za katere da so v mejah planira-
tres:
nj55 , V preteklem letu smo iizstavl-.jjol; za 58.100.347 din računov, kar konieni, da smo za 28 Odstotkov . .j ?resegli letni plan. Tudi primerja • tava z letom 1979 nas zadovolju-E saj smo fakturirali za 31 od-1,1 j-,krtkov več. To pa ne pomeni po-®pjl /*š_anja cen naših storitev, tem-trii ^ i® odraz ne samo dela delav-kev v naši temeljni organizaciji!,
EuPak tudi v drugih tozdih, ki 0 nam pri tem pomagali-.
[de#]. Redna plačala naših kupcev in ^ci-onalno trošenje sredstev, pred-sem omejitev neproiizvodnih sV J?°škov, nam je v preteklem kriveč- ^onem letu pomagalo obdržati tu-j: k' likvidnost položaja. Leto 1981 r t i^in. narekuje še bolj stabilizacij-iico' y 0 obnašanje in še večjo borbo v iz ;a uresničevanje planskih ofovez-s^ri) čsti, ki so za 16 odstotkov večje rak1? obveznosti v preteklem letu.
si moramo prizadevati na-prc >^11 več ob manjših stroških, jvli E čobro organiziranostjo dela in »pc	delovno storllnostjlo ter do-
j vi-^Čin medsebojnim sodelovanjem f d-';e mogoče. Naax>čil imamo za-’ ^ tkrat dovolj, prvo polletje je že £or^c*a že zasedeno. Ker po-no^1 r^š^vanja in naročila vsak dan sik1 J-P^hs-jajo, ni strahu, da nam bi letu 1981 pni-man j kovalo dela. prc
. °men novih "ivesticij -
$ bednosti in izboljšave
\ „ Tako kot ostale temeljne or-ifl ^izacije združenega dela tudi s5?a vlaga veliko sredstev v po-
k.o?: t^ol>itev proizvodnega progra-
^ tii ^lede na povečanje proizvodih thH-v drugih tozdih, se povečujejo iegš f ?i Potrebe po servisiranju. Na-jV likajo potrebe po strojni obdela	zato smo se odločili za na-
j nekaterih obdelovalnih stro-V letu 1980 smo kupili Mo-. ^avno stružnico, naročeno pa lok10 ^ Pokončno stružnico, ki homo dobili v letošnjem letu.
V
jvr ^ e proizvodnem procesu ima-^ ji j,.0 težave pri transportiran ju bre
zato smo se odločila
k investicijo dveh mostnih dvigal
1	sl.^cjavne proge. Da bi bili stroji k 1 čim manjši, bomo vso potreb-
^ tehnično dokumentacijo, razen i,. reduktorje in elektraopremo, . r^alj. sami. Čas izdelave most-H dvigal in žerjavne proge bo-
2	skrajšali tako, da bomo teh-
”	dokumentacijo poslali v
- v $]} zvodnjo sami in sam; bomo i/ rettiljali tudi proizvodni proces.
si bomo v izdelati vse
čim
tiste
K-^ri zadevali
stj/kem roku _ ji^lhe dele oziroma sklope,^ ki sjE Slede na razpdložljive možno-tahko opravimo sami. ijQ ^rednosti novih investicij bo-0^ v tem, da bomo z ^boljšo KE^ntjenostjo naredili več, bolj sLjftitetno, predvsem pa bomo t^lsalld roke izdelave posamez-ti,. izdelkov. Lasten trud pa ne
ŠlfE^tavlja le zmanjšanja stro-Zhl*’. ampak tudi poglablja naše kar nam bo v pomoč pri ^kdanjem delu.
le Zavedamo se, kako pomembna bhr.f^ka najmanjša investicija afli -fl^jtašava za tozd din za celotno tli Ovno organizacijo, in zadovoljijo, da tudi mi prispevamo k
V,
sinu razvoju.
Kadrovska struktura zaposlenih in kadrovska problematika
TOZD servis ima danes zaposlenih 76 ljudi, od tega 50 v proizvodnji. Med režijske delavce štejemo tudi vse delovodje in ostale pripravljalen proizvodnega ciklusa. Lahko rečemo, da imamo v primerjavi s proizvodnimi tozdi majhen odstotek zaposlenih delavcev, ki sodijo v čisto režijo. Pri načrtovanju zaposlovanja novih delavcev se zavedamo, da smo tozd proizvodne dejavnosti in da je višina ustvarjenega dohodka odvisna od opravljenega dela in naflog v neposredni proizvodnji. Povprečna starostna struktura zaposlenih je 34 let, kar pomeni, da smo relativno mlada temeljna organizacija. Od skupnega števila zaposlenih imamo 22 mladincev. Večina zaposlenih je kvalificirana, nekaj pa je tudi takih, ki imajo nižjo šolsko izobrazbo, vendar so si z dolgoletnim opravljanjem del in nalog pridobili zahtevno znanje in izkušnje. S srednjeročnim planom načrtujemo, da se bo število zaposlenih povečalo na 85, računamo pa tudi, da šibo v tem obdobju večji del zaposlenih, ki imajo trenutno nižje-šolsko izobrazbo, pridobili kvalifikacijo.
Zavedamo se, da so pred nami iz dneva v dan zahtevnejše- naloge, saj se obseg litostrojsldh proizvodov nenehno veča, pa tudi tehnologija je zahtevnejša* kot je bila pred leti. Zaposlujemo predvsem diplomante naše poklicne šole, vendar pa traja še nekaj let, da si ti delavci pridobijo prakso in spoznajo funkcijo in delovanje vseh litostrojsikih proizvodov. Uspelo nam je pridobiti tudi nekaj sodelavcev iz ostalih tozdov.
Zavedati se moramo, da mon-ter-senviser me predstavlja samo svojega tozda, ampak DO Litostroj kot celoto.
Leta 1972 smo delovali še v prostorih Zunanje montaže fin je za servisiranje naših proizvodov zadostovalo le 18 strokovno usposobljenih ljudi — danes je to število nekajkrat večje.
V nekaj letih nam je uspelo usposobiti ekipo za opravljanje najzahtevnejših del na terenu in seveda tudi v delavnici.
Vse -pomembne akte in sporazume delavci obravnavamo na zborih delovnih ljudi, na njih oblikujemo pripombe in stališča, če je potrebno, to svojo odločitev potrdimo tudi z referendumom.
Servisni pregledi in popravila preoblikovalne opreme so odgovorna naloga delavcev servisa
Novo sprejete tovariše, ki želijo združiti svoje delo v naši temeljni organizaciji, sprejme komisija za delovna razmerja, katera zelo dobro sodeluje s kadrovsko skupno službo.
Novo sprejet pravilnik o osebnih dohodkih je v naši temeljni organizaciji uresničen v celoti. Delavci smo pravilnik po predhodnih obravnavah sprej-edli in z njim uresničili nagrajevanje po delu.
S pravilnikom smo zadovoljni, vendar želimo, da bi še bolje zaživel tudi pravilnik o tehničnih normah. Menimo, da bi bilo s takim pravilnikom možno dejansko uveljavljanje in resnično nagrajevanje po opravljenem delu.
-Poleg dobre storilnosti bi dosegli tudi večjo učinkovitost, kar bi se še bolj odrazilo v uspešnosti naše temeljne organizacije združenega dela — pri skupnih prihodkih filn tudi pri osebnem dohodku.
Samoupravljanje
Delavska svet naše temeljine organizacije je samoupravno organiziran tako, da ima komisije za določena področja. Člani, delavskega sveta smo pravočasno obveščeni o sejah, prav tako dobivamo tudi gradivo zanje.
Na svojih sejah obravnavamo tekoče zadeve, jih posredujemo v obravnavo in odločanje delavcem. Delavci se dogovarjamo in uveljavljamo samoupravne pravice in vseh odločitvah — na upravnem, gospodarskem in političnem področju, pri temeljih plana naše temeljne in celotne delovne organizacije. Dosledno uveljavljamo zakon o združenem delu in z njim pridobljene pravice -in obveznosti.
Pri uveljavljanju Zakona o združenem delu smo delavci resnično realizirali -ideje sam-ouprav-Ijalcev fin uresničevala svoje samoupravne pravice -in dolžnosti, ki nam jih zakon zagotavlja im s tem usmerja naše samoupravno delo.
Delavci budno spremljamo in izvajamo ukrepe za stabilizacijo in varč-evanje z materialom, težimo k čim cenejši proizvodnji. Posebej uveljavljamo svoje samoupravne pravice pri obralvna-vah, periodičnih in zaklj učnih računih (bilanci), ki so kazalci naših uspehov dela. Uspešnosti v naši temeljni organizaciji združenega dela so natančne in temeljite. Obravnavanje se vrši, tudi predhodno po stroškovnih mestih, da so delavci čim bolj natančno seznanjeni z rezultati dela.
Delegatski sistem je pni nais precej razvit. Tako s-o člani naše temeljine organizacije sproti seznanjeni s celotno problematiko in gradivom samoupravnih sporazumov, z dogovorom o svobodni menjavi dela in uslugah drugih femčlj-nih organizacij in z obveznostmi naše temeljne organih zacije do družbe.
Delavci uveljavljamo svoje odločitve in sklepe preko delegacij, ki so združene z delegacijami TOZD IVET. Seveda te odločitve in sklepe skupaj obravnavamo in usklajujemo ter oblikujemo- skupno stališče delavcev, kj ga nato zastopamo na vseh ravneh.
Mladina
OO ZSMS šteje 23 članov, od katerih je pet članov ZKJ.
Srečujemo se s podobno pro-blematiko kot ostale OO v tovarni, pri nas se pojavlja še problem odsotnosti mladincev zaradi terenskega dela zunaj tovarne. To nas ovira pri aktivnem delovanju, zato to skušamo nadoknaditi z aktivnejšim sodelovanjem z ostalimi _ družbenopol-itičniim-i organizacijami v tozdu. Tako vse probleme in hotenja, kot s-o stanovanj,sira problematika, problematika proizvodnje in podobno rešujemo skupaj z ostalimi DPO. Udeležujemo se različnih akcij z vsemi OO ZSMS in z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v Litostroju. Sodelujemo na raznih seminarjih, vanje skušamo vključiti čiim večje število mladincev.
Zavedamo se, da mora mlada generacija z vso zavzetostjo opravljati svoje naloge, da bi na
Pa poglejmo, kaj je narobe pri tem viličarju
Del servisove mehanske obdelave
ta način več prispevala za naš boljši jutri.
OO sindikata
Naša osnovna organizacija se je spoprijela z vrsto tekočih problemov, ki so vsakodnevno nastajali pri uresničevanju zastavljenih programov, nalog in ciljev, opredeljenih v sklepih 9. kongresa ZSS in 8. kongresa ZSJ.
Predvsem smo se zavzemali za povečanje produktivnosti dela, zaradi česar smo morali vložiti veliko truda, da smo z nekaterimi odrekanji in stabilizacijskimi ukrepi dosegli uspeh pri uresničitvi začrtanega plana in s tem zagotovili uspešno gospodarjenje našega tozda.
Na samoupravnem področju smo dosegli zadovoljive uspehe, saj delavec kot osrednji nosilec celotnega družbenoekonomskega razvoja vedno bolj odgovorno odloča o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela.
Veliko ,pozornost smo posvetili mladimi. Vključujemo jo v delo na samoupravnem in na političnem področju. Vprašanja proizvodne problematike in družbe-nopolitiičnega dela naše temeljne organizacije rešuje izvršni odbor sindikata skupaj z vodstvom in predstavniki družbenopolitičnih organizacij, sprejema določene naloge, Id jih nato posredujemo delavcem v uresničitev.
V letošnjem letu smo posvetili več pozornosti izobraževanju naših delavcev, zaradi zahtevnejših del in potreb naše temeljne organizacije.
Menim, da srnjo kolektiv, ki je sposoben odločati in se spoprijeti z najzahtevnejšimi deli in -nalogami, pred katere smo postavljeni.
Uresničevanje
samoupravljanja,
delegatskih razmerij, sodelovanje DPO med seboj, sodelovanje z vodstvom TOZD in s samoupravnimi organi
S sprejetjem nove ustave leta 1974 in sprejetjem Zakona o združenem delu so bile za uresničevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja narejene korenite spremembe. S tem se je povečal tudi obseg samoupravnih pravic.
Družbenopolitične organizacije tozda skupaj z vodstvom in delavskim svetom sodelujejo med
seboj dn skrbijo, da s-m-o delavci pravočasno in pravilno obveščeni. Tako lahko uresničujemo samoupravne pravice in dolžnosti, ki nam jih daje ustava.
Veliko smo storili na področju podružbljanja ljudskega odpora iin družbene samozaščite, saj se zavedamo-, da je to proces, ki ne nastaj a sam po sebi zunaj družbe, temveč je plod širših družbenih procesiov. Zato je tudi vnaprej naša naloga, da ta sistem še naprej razvijamo, ga krepimo in prenašamo v vsakdanjo prakso.
Veliko je še nedorečenega na področju svobodne menjave dela. Gradiva so velikokrat preobširna in razumljiva le tistim, ki jih sestavljajo, in tako v nas podzavestno vcepljajo nekakšen odpor. V tem verjetno tiči vzrok, da na tem področju ni želenih rezultatov. Zavzeti se moramo, da je treba delovnemu človeku določene potrebe s tega področja pos-redo-vati v taki obliki, da mu bodlo razumljive. Le tako bo znal pravilno ravnati im se samoupravno odločati.
Vloga in delovanje družbenopolitičnih organizacij
v celotnem delu in življenju
v temeljni organizaciji
OO ZK šteje 13 članov, kar predstavlja 17 odstotkov vseh zaposlenih. Vsekakor ni pohvalno, da naša OO v svojih vrstah nima tovarišic, vendar mloramo vedeti, da smo majhen tozd z majhnim številom zaposlenih žensk (le 11).
Ena naših stalnih nalog je, da vključimo v naše vrste tiste sodelavce, kfi so sp izkazali pri izvrševani ju delovnih nalog, pri- opravljanju samoupravnih fin družbeno-po-litičnih funkcij in so sposobni utrjevati in uveljavljati ideje ZK, se boriti- za napredek in razvoj delavskega razreda dn povečevati go-sipodarsikio stabilnost naše samoupravne družbe kot celote. Sestanke sklicujemo po potrebi, na njih spremljamo zunanje in notranje politično dogajanje in usmeritve CK ZKJ. Na sestankih razpravljamo o gospodarjenju v tozdu in celi delovni organiizacajij spremljamo izvajanje in uresničevanje stabilizacijskega programa, načel Zakona o združenem delu ter delo samlo-upravnih organov in družbenopolitičnih organizacij našega tozda.
Pripravili sodelavci v TOZD PTSE
FEB!
OKROGLA MIZA • OKROGLA MIZA # OKROGLA MIZA • OKROGLA MIZA
sevanje dogovorjenih rokov. Mi-
Potrebni bodo skrajni napori
slim, da si v letošnjem letu tega ne bi smeli več dovoliti. To velja
tako za področje samoupravljanja kot vodenja.
govorili smo se, da bomo ugO' tavljali, kaj bo nova dokumenta' cija pokazala in da bomo analizi'
2
(Nadaljevanje s 7. strani)
Matejčič, TOZD Nabava — V letošnjem letu bo za Nabavo najtežje priti do potrebnih deviznih sredstev. Že nekaj let ni bil naš tozd v takih težavah pri preskrbi deviznih sredstev, kot je bilo to lani. Letos pa bo še veliko težje. Potrebe so narasle na 16 milijard deviznih sredstev, izvoza na konvertibilno področje pa imamo predvidenega za okrog 11 milijard. Od konverzije pa pričakujem zelo majhen odstotek. Zato se bomo morali bolj preusmeriti na domači trg. Po drugi strani pa vidim, da smo z domačimi proizvajalci premalo povezani. Če se proizvajalcu nekaj ne ljubi nabaviti, se moramo avtomatično obrniti na uvoz. Zato moramo v prvi vrsti rešiti naše gospodarske probleme.
Vidmarjeva, TOZD IVET —
Največ težav v letošnjem letu pričakujemo pri vzdrževanju strojev, ker imamo le 40 ključavničarjev za vzdrževanje strojev. Strojni park je že zelo zastarel, to pa zahteva neprimerno več časa, kot za popravila na novih strojih.
Gruden, TOZD PUM — Naš
plan za letošnje leto predvideva precej več ulitkov za skupni proizvod kot za blagovno proizvodnjo. Lansko leto smo imeli na primer
Fabčič, TOZD Prodaja — Gospodarski plan za leto 1981 izraža samo vrednost, ki izhaja iz že prej sklenjenih pogodb. To je v glavnem iz leta 1979 in 1980. Zato izvoz ne bo problematičen. Problematična so predvsem nova naročila. Ta niso nilkjer niti okvirno vrednostno izražena. Čeprav vlagamo vse napore, da bi se prebili na konvertibilna področja, v glavnem uspevamo na klirinškem tržišču. Računamo na posel v Iraku, za katerega naj bi izdelali 6 turbin in črpalne postaje, to pa nas bi tudi rešilo skrbi za konvertibilno valuto.
Pri izvozu je za nas zelo pereč še en problem — naše cene so zelo visoke, s tem pa tudi nismo več konkurenčni. Na zadnji licitaciji za turbine v Južni Ameriki smo bili predzadnji prav zaradi cene. Naša cena je bila namreč 9 dolarjev po kilogramu, najboljši ponudnik pa je zaračunal 6 dolarjev po kilogramu. Ko bomo enkrat rešili vprašanje cene, gotovo ne bo več vprašanje izvoza zk konvertibilno tržišče.
Rovšek, TOZD Montaža —
Montaža ima v tem letu zelo malo poslov za konvertibilno področje. Nekaj nedokončanih poslov je še v Iraku, bodo pa še v San Salvadorju, kjer bomo montirali žerjave in s tem je, razen manjših rezervnih delov, naših poslov na tem tržišču konec. Odpirajo se sicer tudi nekateri remonti, vendar zaradi razlogov, ki jih je navedel že tovariš Fabčič, najbrž ne bomo prišli zraven. Precej več poslov pa bomo imeli v letošnjem letu na klirinškem področju.
Bratkovič, DS SSP — POAE*—
Ker je uvoz močno vezan na naš izvoz, menim, da bi bilo treba kar največ delov iz uvoza zamenjati z domačimi. Projektiva bi morala biti torej prva, ki bi projektirala naše proizvode tako, da bi se dali izdelati z domačimi deli
planiranih 3280 ton ulitkov za skupni proizvod, letošnji plan pa predvideva 4212 ton za skupni proizvod. Skušali pa bomo seveda izpolniti tudi ta plan. Lahko rečem, da je letošnji plan precej višji prav na račun ulitkov za skupni proizvod. Seveda pa smo tudi mi odvisni od materialne oskrbe s surovinami, s katerimi imamo najprej težave.
in materiali.
Struktura naših naročil pa je taka: dobili smo precej novih naročil za dieselske motorje, zanje pa je potrebno imeti dobre surovine, če hočemo, da bomo dobili kvalitetne ulitke. To pomeni, da je od strukture naročil važno kakšne surovine potrebujemo, vprašanje pa je tudi, če jih bomo sploh dobili.
Tako kot drugje v proizvodnji je tudi pri nas potrebno redno vzdrževanje strojev. Dostikrat se zgodi, da imamo kakšne izpade na talilnih ali žarilnih agregatih, ki nam zavrejo redno proizvodnjo.
Tretji sklop vprašanj se je nanašal na izvozno politiko Litostroja. V strukturi letnih planov smo sicer že imeli višjo stopnjo izvoza, vendar je v sedanjih pogojih precej težje izvažati. Na žalost pa je sedaj večja stopnja izvoza na klirinško področje. O problematiki v zvezi z izvozom je najprej spregovoril tovariš
nem pa zaradi delovnih »špic« nismo povečali števila delavcev.
Rovšek, TOZD Montaža — Strinjam se s tovarišem Kregarjem, omenil pa bi še, da veliko časa vržemo stran, ko že končne izdelke začnemo spreminjati. To je zelo nestabilizacijski odnos do dela in do človeka. Nestabilizacij sko pa se obnašamo tudi pri raznih transportih. Različne materiale odložimo tam, kjer so nam najbolj v napoto ali pa so najbolj od rok. Podobno nestabilizaci j sko smo ravnali tudi takrat, ko smo asfaltirali ceste okrog novih hal, čeprav so bili takrat za to čisto nemogoči vremenski pogoji. Ker se je takrat zaradi otvoritve nove tovarne zelo mudilo, se nobeden ni vprašal koliko časa bo ta asfalt zdržal. To pomeni, da je bil denar tako rekoč vržen stran, saj bo ceste potrebno kmalu spet popravljati ali na novo asfaltirati.
Bratkovič, DS SSP — Pri letošnjem planu so nekateri tozdi zahtevali zelo veliko število novih delavcev. Vsak tozd pa bi se moral zavedati, da je potrebno narediti precej več z istim številom delavcev.
rali poizkusno dobo uvajanja no' ve dokumentacije, vendar nisU16 do konca leta naredili nič. S ten1 ^— je tovariš Kregar pokazal le n2 enega od primerov, kako gremo v Ij^ vsako spremembo brez poštene# de|0 premisleka, če pa želimo nek0 ^ stvar prej preizkusiti in na pod' lty^
lagi analiz in izkušenj delati na' prej, tega ne znamo izpeljati.
Guzelj, TOZD PZO — Glede na to, da sem do sedaj tudi sam delal v proizvodnji, lahko rečem, da se stabilizacijsko obnašajo le tisti, ki vedo, kaj je stabilizacija. To so predvsem starejši delavci, ki so že po 10, 15 in več let v tovarni. Mlajši delavci pa se še naprej obnašajo dokaj neodgovorno. Zato bi pozval vse mladince, da bi se začeli obnašati drugače. Do sedaj namreč vidijo le razlike v osebnih dohodkih, ne pa tudi razlike v delu.
'lobi
tiso
z8od
tje.
Hajdinjak, TOZD OB — Omenil bi rad samo to, da se različni dogovori in sporazumi, ki jih sprejemamo, v praksi često ne spoštujejo. Isto velja tudi za izvr-
Ob koncu razprave sta se oglasila še tovariš Matejčič in tovariš Kregar. Tovariš Matejčič je poudaril, da pri naših načrtih v zvezi s tako visokim količinskim planom nismo šli v iskanje internih rešitev, temveč smo se še bolj navezali na kooperacijo. Ta pa bo dražja in rokovno daljša. Tovariš Kregar pa je omenil delo ekipe za saniranje dokumentacije. Do-
V LITOSTROJU SMO ZACELI ZBIRATI PAPIR
To so bile glavne misli, ki s° jih izrekli sogovorniki na okrog*1 mizi. Bili so dokaj kritični in pre' cej realni in kot kaže se probl6' mov, ki nas čakajo, zavedajo. " pa je že lahko vsaj delni poroR da bomo težave do katerih bi pr1' , šlo, znali reševati. Vsekakor pa t0 Jc ni le stvar planerjev in njihov® slav volje. V skupnem proizvodu in 1 ted procesu dela sodelujemo vsi. Zat° stri ne bodimo pri izjavah o skup1" odgovornosti le načelni, temveč se . rai tega tudi zavedajmo. Le resniČ# M. sodelovanje med tozdi in delovni' mr mi skupnostmi, skupna odgovor' vtroj nost in zavzeto delo lahko prip0' 0 7 morejo, da nam bo gospodarsK1 1 plan za letošnje leto uspelo izpo*' , t niti.	ti
. ^
Okroglo mizo sta vodila in za ,ral pisala vodja centra za samouprav Ja no družbenopolitično in infornJ*' 'be tivno dejavnost Karel Gornik Mo novinarka Marijana Meglič. , e3'
van;
________________________________________________^ Me
•tla
AKCIJA, VREDNA POZORNOSTI
Mr
Tovornik, TOZD IRRP — Ze
pred dvema letoma je TOZD IRRP začel posvečati vso pozornost temu, da bi čim manj delov uvažali in jih čim več kupovali doma. Vendar so tudi deli, ki jih ni moč kupiti doma, ker jih pri nas ne proizvajamo, zato jih moramo uvažati. To velja na primer za nekatere dele pri turbinah, pa še kje drugje.
Zadnji sklop vprašanj se je nanašal na stabilizacijske ukrepe. Opažamo lahko, da o stabilizaciji govorimo že precej manj, vedno bolj pa postaja ali naj bi postajala del našega vsakodnevnega obnašanja in ravnanja.
Varčevanje z dobičkom
Sopi
j
Socialistična republika Srbija je pred kratkim sprejela zakon o prepovedi sežiganja in o obveznem zbiranju papirja. To je precej oster ukrep, zaradi hudega pomanjkanja papirja pa je skoraj nujen. Vedno bolj postaja jasno, da je starega neuporabnega papirja povsod dovolj, težava je le v zbiranju. Stalno se jezimo nad papirnato vojno, brezglavo pa mečemo v koše in smetnjake cele kopice te dragocene snovi. To pa nam ustvarja le še dodatne stroške.
?§la č»i i
Mp,
pirja, plastičnih kozarcev, indig0 i
dr
O tem, kako se obnašamo pri
nas, je najprej spregovoril tovariš
Kregar, TOZD PZO — Stabilizacijo smo že enkrat omenili, ko smo govorili o boljšem izkoriščanju delovnega časa. Pri nas je zelo majhen izkoristek delovnega časa — pravimo, da 5 do 6 delovnih ur, sam pa trdim, da dostikrat celo manj. Zlasti pred in po praznikih. Samo na očeh vseh je delavec, vprašanje pa je, kako je z izkoriščanjem delovnega časa drugih. To je opazno tako zjutraj po šesti uri, kot pred drugo uro opoldne. Treba je zajeziti vse zamude in šteti čas izhodov tudi neproizvodnih delavcev. Podobno je tudi s postajanji okrog avtomatov za napitke, posebno okrog tistih, ki so skriti po pisarnah. To pomeni, da naj bi stabilizacija največ temeljila na boljšem izkoriščanju delovnega časa.
Rupnik, DS PFSR — V letu 1980 smo prešli na nekakšen tihi drseči delovni čas. To pomeni, da smo ukinili vse nadure, ker je narava dela taka, da je potrebno včasih delati tudi po 11 ali 12 ur na dan, včasih pa manj kot osem ur. To pomeni, da je lahko delavec takrat, ko nima svojega dela, doma. Mislim, da smo s tem veliko pripomogli k stabilizaciji, obe-
Zato velja posebej pozdraviti akcijo delavcev tozda IVET oziroma oddelka za zbiranje koristnih odpadkov, ki so začeli pred približno pol leta zbirati papir. To je akcija, o kateri vemo v Litostroju bolj malo, zato smo zaprosili tovariša Karla Skoka, vodjo transporta in vzdrževanja transportnih naprav in pobudnika akcije, da pove nekaj več o tem: »Dva vzroka sta bila, ki sta nas vodila v to akcijo. Najprej je bilo to obveščanje javnosti in pozivi k zbiranju starega papirja, potem pa še računi, ki nam jih je dostavljalo komunalno podjetje »Snaga« za odvoz smeti. S podjetjem »Snaga« imamo namreč dogovor, da nam mesečno odpelje
38 kontejnerjev, cena za to pa je vračunana v pristojbino, ki jo na podlagi kvadrature Litostroja plačujemo »Snagi«. Smeti pa je bilo vedno več, zato smo zelo kmalu začeli presegati število 38 odvozov kontejnerjev. Število se je povečalo že za 10, 12 in celo 18 voženj več, vse to pa smo morali še dodatno plačati. En sam odvoz kontejnerja znese približno 1200 dinarjev. Zato smo se nad tem zamislili in začeli ukrepati. Najprej smo zadolžili vratarsko službo, da je začela nadzorovati število odvozov, kontejnerje pa smo oštevilčili in pazili, da je komunalno podjetje odvažalo res samo tiste, za katere smo jih poklicala. Dogajalo se je namreč tudi, da so odvažali še napol prazne kontejnerje.
O tem, kakšni so konkretn , uspehi akcije zbiranja papirja, P vecj. je tovariš Skok povedal:	_ ‘oči
»Najprej bi rad pohvalil d® bod lavce skupine, ki zbira koristih 5aS( in nekoristne odpadke, ker n‘ , dnevnih obhodih zbirajo celo Pa_ ij;v pir iz kontejnerjev, vanj pa n1® r,as če j o odpadke, ki ležijo naokrog ^ Po drugi strani pa lahko rečen" ^ da smo že sedaj (pri še ne pop01 vpeljani akciji) dose»_
Ms
M
noma	---- 7-	3 -.c;
zmanjšan odvoz kontejnerjev ». $tr; približno 10 na mesec. V tovarn ^ jih imamo zaenkrat 15, dva pa s, pričakujemo in vedno bolj so P01 Unija Pa
ni »pravih« smeti. Z • pir servisom« smo dogovorjeni, P pridejo s kamionom po papir, ' ga plačujejo po 0,90 par za ku gram. Ta denar nato nakaže!
T
Mš ‘n i
na žiro račun delovne organiza1
d'
Mj
bje:
je Litostroj. Na mesec tako zber mo okrog 2 toni papirja in za*’, dobimo približno 200 starih tis čakov.«
Računica je torej več kot 3 sna. Na ta način prihranimo str®,^
Ms,
bra
M
ie
Ure
M,
Zatem pa se je začela druga akcija — analiza sestave smeti. Ugotovili smo, da je med njimi izredno veliko papfirija. In to v kontejnerjih v Nabavi, ob delavski restavraciji, ob bifejih (pretežno embalažni papir), potem pa še v tiskarni (odrezki), v konstrukcijah in v pločevinami. Zato smo se dogovorili z vodjo snažilk, da papir iz košev in smetnjakov odbere j o in zbirajo posebej. V ta namen smo dobili od »Unija papir servisa« velike vreče iz jute, vendar so nam jih že preko 20 pokradli, med njimi celo eno polno! (Papir pa je bil raztresen po tleh). Snažilke se teh navodil držijo le deloma, kljub temu pa so uspehi akcije že vidni. Za zbiranje papirja uvajamo tudi posebne vreče, ki so obešene na okvir; razpostavili pa jih bomo tam, kjer je največ odpadnega papirja. Ena taka vreča je že v tiskarni, tri, ki jih še delamo, pa bodo v kopirnici, v konstrukciji in v obdelavi podatkov — POAE. Upam, da bodo vreče dosegle svoj namen in da jih bodo delavci »upoštevali«. Rad bi opozoril vse delavce v Litostroju, da papirja ne bi metali v kontejnerje, v koše za papir pa ne smemo metati plastificiranega pa-
ke za odvoz povprečno trinajs11 M kontejnerjev na mesec, kar je Mu več kot en stari milijon, ob t® v2e pa z odpadnim papirjem celo z , služimo. Vendar ta simbolični z? služek ni pomemben. Važnejše 3, da smo začeli varčevati tam, kJ je to mogoče. In predvsem je no, da iimamo v Litostroju U11 , ki se s tem ukvarjajo. Zato pohVa
M
N
M
la velja tudi tovarišu Skoku, P°
budniku
Vreča za papir, kakršno že i111 v tiskarni
Zakaj nova časopisna glava?
UgO' nta-liži' no-.sm6
ten1 ^——----------------------------------------------------------------
!	. Številna uredništva velikih in majhnih, priljubljenih in manj pri-
103, *iubijenih časopisov, skromnih tovarniških biltenov in glasil večjih KO ielovnih organizacij, kot je naša, si najbolj od vsega želijo vedeti, kako nd- b Ici ocenjujej0 časopis. Za nas pa je najpomembnejše, da vemo to, ? a, ^kšno dejansko vlogo obveščanja delavcev v našem sistemu izpolnjuje 'kostrojski časopis.
Odgovor na to vprašanje ali bolje javno mnenje o tem lahko pri-. so Zbirno po znanih metodah anketiranja bralcev. Vendar tudi ankete ! sii tiso zanesljiva metoda ugotavljanja iskanega bistva. Lahko pa se ®e. ^»di nekaj čisto nepomembnega, kar nam ponudi odgovor na vpraša-"ie. To se nam je pripetilo tudi ob izidu našega januarskega časopisa.
rok'
pri' _ Naš januarski časopis je nam-a 1° z novo oblikovano časopisno ioV« «avo. Zakaj in kako smo se na n v Uredniškem odboru in na drugih jato Ustreznih mestih odločili za to, jpfli bio deloma že pojasnili na prvi č se :rani našega januarskega časo-ičn° Takrat smo zapasailfi tudi vni' ;Vom, da nam bodo na j več ji lito-vot' ,trojski domoljubi najbrž nekoli-ipo- 'o zamerili to spremembo. rsK> Tako se je tudi zgodilo! pol'	Najprej moramo povedati, da
'e takoj po izidu časopisa v ured-2lštvu velikokrat zazvonil telefon, ^falci so nam sporočili svoja mne-raV' Na o novi obliki časopisne glave. tnZ' ''tlenja so bila različna. Slišali “ ^ iskrene pohvale, mnoge nove Ne pa tudi kritiko in nasproto-,artje. Lahko bi rekli, da je bila —' ^fememba časopisne glave oziro-^a le oblika črk »nepredvidena ^keta«, ki je poleg ocenjevanja Z0Ve glave dala vedeti, kako po-sternben in priljubljen je naš ča-s°Pis.
Razveseljivo je to, da so sei Jlašali sodelavci z raznih podro-1J našega dela v tovarni. Tako iz . ^posredne proizvodnje, kakor tu-? iz strokovnih služb, birojev in tbgih oddelkov.
3pa .. Vse, kar je bilo do sedaj po-ledano, ima nekaj skupnih stičnih de- in pozitivnih ugotovitev, ki ,tne ?0cio vsekakor koristile predvsem Z Cas°Pisu.
pa' |..^Vsi smo, več ali manj občut-
:o6'
na spremembe, posebno če i‘.as vznemirjajo v našem mirnem eh1' [lyijenju, kjer se lahko tudi sto ,ol; J" nič ne spremeni. Spremembe egli j*58 vznemirjajo tudi, če so korist-z3 6 ali privlačne, saj nam tako pe-irn* i; jo že tako preveč enolično živ-i š® tf?!6- Približno tako je delovala jok ;asa sprememba — v njen prid pa' tudi proti njej.
’ ti a 9^ tem lahko ugotovimo, da je .. animanje za naš časopis naraslo, ‘tp se je in se še veliko govori o
id'
•xe' k. tJorda pa je pogovor o časo-ani ^lst* mnoge vzpodbudil, da so pre-Str gtali dva, tri ali več člankov._ Mor-ja se je komu porodila ideja, da ja' L Prisluhnil številnim pozivom J^edništva in prispeval kakšno
—4.  x x—
da
V2eti
Ni
JBivost za naš časopis. Morje koga, ki pravi litostrojske-časopisu »moj časopis«, ta za-°st pritegnila tako, da bo po-
Vdelavec z vedno novimi idejami
štvu ali kje drugje morali pričeti zbirati podpise vseh tistih bralcev, ki odobravajo spremembo časopisne glave. To seveda ne bomo storili, ker ne bi bilo umestno oporekati trditvam v pismu, ki so podkrepljene s tolikimi podpisi, od katerih smo lahko prebrali le tri. Ostali pa so še naprej tiho ostali anonimni. Pa pustimo to in se raje še pogovarjajmo o naši novi glavi.
Najbrž ni potrebno posebej razlagati, čemu imamo v delovnih organizacijah zaščitne znake, napise in podobno. To je urejeno v zakonih in drugih predpisih ter v naših samoupravnih aktih. V glavnem gre za zaščito in razpoznavanje proizvajalca, deloma pa tudi za reklamo proizvodov. Uporaba teh znakov izven predpisov pa je le domena, če so seveda pričakovane še kakšne koristi od take uporabe.
V razmislek postavljamo vprašanje, ali ste že kdaj podrobneje pogledali okoli sebe, kje vse najdemo naš zaščitni znak in napis?
Simpatični krogec z livarsko ponvijo in značilnimi iskrami ter napis Litostroj z značilnimi črkami najdemo prav povsod tam, kjer je potrebno, pa tudi tam, kjer ni.
Našteli bomo le nekatere primere. strokovni oblikovalci »hišnega stila« (kakor pravimo tej zadevi) pa naj ločijo zrno od plevela.
Zaščitni znak in napis najdemo na vseh naših tiskovinah in žigih, na mizah, stolih, omaricah in omarah. na obešalnikih, koledarčkih in koledarjih, na rjuhah in posteljah v samskem in počitniškem domu, na žlici, vilicah in nožu. na delovnih oblekah, haljah in garderobnih omaricah, na številnih orodjih in zaščitnih sredstvih, na medaljah, listinah in nriznanjih, na turbinah. žerjavih, viličarjih, črpalkah, stiskalnicah, reduktorjih, cementarnah in dieselskih motorjih, na svinčniki 6n notesih, na oglasih in reklamah itd., itd. in na našem časopisu.
Vsepovsod je inventarna tabli-
ca, pa tudi na našem časopisu je bila, kot tudi na drugih sredstvih obveščanja.
Ali nas morda ne navdaja občutek, da smo že nekoliko utesnjeni?
Ali lahko kdo pove, kje še ni našega znaka in napisa?
Ali se lahko vprašamo, če je še kakšna druga rešitev, predvsem tam, kjer to lahko storimo?
O tem smo razpravljali na uredniškem odboru, v uredništvu in z drugimi odgovornimi sodelavci. To je dalo novo časopisno glavo, za kar smo se dokončno odločili na zadnji seji uredniškega odbora v preteklem letu. Osnovni razlogi pa so navedeni tudi v zapisniku uredniškega odbora te seje, zato izvleček o tej zadevi objavljamo v celoti.
Ob prehodu v leto 1980 je na pobudo uredništva stekla razprava o vsebinski popestritvi časopisnih rubrik, pa tudi o boljših tehničnih in likovnih rešitvah. V ta namen se je uredništvo obvezalo, da pripravi ustrezne predloge tudi za likovno in funkcionalno popolnejšo glavo časopisa.
Ze v začetku leta 1980 je bilo izdelanih več osnutkov nove glave časopisa, ki jih je uredniški odbor sproti ocenjeval in dopolnjeval. Ves čas pa je prevladovalo mnenje, da se mora časopisna glava spremeniti iz naslednjih razlogov:
® Dosedanja časopisna glava je bila preveč obložena, saj je imela okoli osnovnega imena še pet dodatnih elementov (litostrojski znak, zgornji napis SOZD Združena podjetja strojegradnje, znak Reda dela z rdečo zastavo s podpisom in spodnja napisa o glasilu.
•	Tako obložena časopisna glava je delovala izredno nečitljivo in neučinkovito, saj se je med vsemi dodatki izgubilo ime časopisa.
•	Dosedanja glava je bila izdelana v negativu, zaradi tega je bilo preveč črnine in je delovala pretežko z ozirom na format in ostalo obliko prve strani časopisa.
•	V skladu z zakonom o združenem delu in v skladu s smernicami Zveze sindikatov Slovenije so postala glasila v združenem delu glasila delavcev in ne glasila delovne organizacije, zato smo nujno morali spremeniti zgornji napis.
•	Ime našega časopisa je registrirano na Sekretariatu za informacije SR Slovenije z imenom »Litostroj« in ne s polnim imenom delovne organi-zacijp, ki je zapisano v sodnem registru, kar je vplivalo na to, da smo morali glavo prilagoditi temu elementu.
Med izdelanimi osnutki, ki jih Je obravnaval uredniški odbor (bilo jih je 10), so bili napisi raznih velikosti in stilov. Pri večini osnutkov Je bil
tudi njegov redni in občasni lavec z 1 Predlogi.
j6 bj lahko naštevali, kaj vse v Povzročila ta majhna osvežitev la,Pašem časopisu. Predvsem pa b; povzamemo izkušnjo, da ffioraia vsaka naslednja izdaja j0 eR nekaj vidnih novosti, pa bi ^ Večjim zanimanjem prebirali, t^,: uredništvo pa smo prejeli 1,3 Pismo, ki nam ga je poslal
s]	yS Upokojenec tov. Miro Stalov-Opozarja nas, da ni lepo, ker
,.0 ime časopisa napisali z malo rvNnico, češ da je SZDL Slove-Pis6 ?ksoiala rabo malih črk pri t,0aniu različnih imen in podob-
Sgj^rugo pisanje pa nam je prine-jQvV uredništvo naš sodelavec tov.
t)	ase. Škulj. Ko nam je to izročil, s,« t6 še pošteno okregal, tako da ajj Se še dolgo po tem vpraševali, B amo še uredništvo ali pa smo
ali »vrvarna«.
^ai naj rečemo ob tem?
| ki j »ti ai brž je naš časopis lahko Pk i preživel vseh 21 let izhaja-Cen’ ^Br je imel toliko tihih »meje Tihih pravimo zato, ker
0	So i?!0 Potrebnih celih 21 let, da
1	je ,3° Podpisali tole pismo. Če
ako prav, potem bi v uredni-
i
"ipoštovm« uredništvo !......... 'ti


V..,...,,,
Se arorem ei kaj, da vam nejbi napisal, naše Brnenje, predvsem tistih Elanov kolektiva, katere veže zgodovina v rojstvo našega glasila
Kaj naj rečemo ob tem?
Nova glava da ali ne...
Ko je mladi Hamlet držal tisto lobanjo v rokah in se spraševal o »biti ali ne biti«, gotovo ni bil v tolikšni zadregi kot naše uredništvo, ko je prejelo prve ocene nove časopisne glave.	-
Z januarsko številko je stopilo pred kolektiv z urejeno, po desetih letih preprosto počesano glavo, ki naj bi odslej brez tiste službene oglatosti in ovešenosti spremljala življenje kolektiva v tovarni in zunaj nje. S svojo lahkotno obliko je hotela biti čimdalj od toge uradne utesnjenosti, zato pa čim-bližje človeku — živemu članu delovne skupnosti in ne samo mrtvi številki v neki uradni oblikovani ekonomski skupnosti.
Žal, novosti vsi niso sprejeli tako.
Kljub temu, da gre razvoj svojo pot (— glejte, kako in kolikokrat se spreminja recimo tehnična dokumentacija za proizvodnjo), predlaga uredništvo v želji po jasnejši podobi neobvezno anketo.
Vabimo bralce, da na spodaj natisnjenem lističu obkrožijo ustrezen odgovor in pripišejo besedico pojasnila.
Anketni list pošljite na uredništvo najkasneje do 10. marca.
ETO
tu odrežite
sem
Z novo glavo	zadovoljen
nisem
ker
uporabljen zaščitni napis in litostrojski znak. Nekaj osnutkov pa je bilo pripravljenih tudi z novo obliko črk. Po večkratnih razpravah in dopolnitvah ter po posvetovanjih s številnimi odgovornimi člani našega kolektiva se je uredniški odbor na svoji seji 31. 12. 1980 dokončno odločil za novo obliko glave. Le-ta je sestavljena iz malih kurzivnih črk, drugi del glave, ki je gibljiv, pa predstavlja zaščitni znak Litostroja. To pomeni, da mora biti vedno na prvi strani časopisa in na takem mestu, ki bo likovno najbolje izpolnila prvo stran posamezne številke.
Uredniški odbor je tudi sprejel sklep, da nova glava v bodoče izhaja v modri litostrojski barvi, oh različnih svečanostih pa v rdeči barvi. To pomeni, da bo odslej dvobarven, saj bo v modri (oz. rdeči) barvi glava časopisa ter znak, naslovi in nekateri okvirji na prvi strani in naslovi ter okvirji na zadnji strani časopisa.
Po vsem tem lahko rečemo, da razprava o novi glavi časopisa še ni končana. Pravo vrednost pa bomo lahko ugotovili le tako, če boste v večini izpolnili ponudeno anketo.
Uredništvo
IZ NAŠE KULTURNE KRONIKE
DELO PIHALNEGA ORKESTRA LITOSTROJ
Sredi januarja je imel odbor pihalnega orkestra 21. redno sejo, na kateri so se dogovorili za načrt dela v letu 1981. Oživela je tudi pobuda, da se ustanovi plesni orkester iz vrst lastnega članstva, še naprej pa bo nastopal v našem okviru tudi narodnozabavni ansambel Veseli Sentvidčani.
Pihalni orkester v prvi polovici letošnjega leta načrtuje več nastopov. Že 1. marca bodo sodelovali na kurentovanju v Ptuju. V aprilu bodo počastili 40-Ietnico ustanovitve OF slovenskega naroda in praznik dela v okviru delovne organizacije in litostrojske krajevne skupnosti. 9. maja bo tradicionalni pohod po poteh spominov in tovarištva, kjer prav tako ne smejo manjkati naši godbeniki. Naslednji dan — 10. maja — pa bo tekmovanje pihalnih orkestrov v Kočevju. Letos vlada veliko zanimanje za nas tudi v zamejstvu in tako bo naš orkester gostoval v Furlaniji in na Koroškem.
DELO LITOSTROJSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Tudi naši pevci zavzeto vadijo in nam pripravljajo v marcu že dolgo pričakovani celovečerni koncert. V aprilu bodo sodelovali na proslavi ob 40. obletnici OF in na prvomajski proslavi. V juniju bo zbor pel tudi na reviji pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, pa seveda med prvomajskimi prazniki v Poreču.
KULTURNA DEJAVNOST NA PODROČJU ZPS
Lanskoletna želja za srečanje kulturnikov v Ribnici se ni uresničila, obeta pa se nam za letošnjo jesen. Spomladi pa komisija za kulturno dejavnost pri ZPS pripravlja izdajo knjižice delavskih pesmi in spisov. Zelja komisije je, da bi zbrali čimveč leposlovnega dela, da bi bila izbira lažja in kvalitetnejša.
J. Oprešnlk
Pomerilo se je 228 kegljačev
Tudi v letu 1980 je kegljaška sekcija organizirala prvenstvo LITOSTROJA v kegljanju. Da je kegljanje v Litostroju res priljubljen šport, ddkazuje število prijavljenih ekip, saj jih je prijavilo 36 (vsaka ekipa šteje 6 tekmovalcev — skupno 228, kar je res razveseljivo). Še posebno je treba poudariti, da so v nekaterih ekipah nastopale tudi ženske.
Kot vedno je tudi letos izzvala največ zanimanja »tekma sto-
Sorica privablja
zagodli. Prisiljeni smo bili vodo voziti z gasilskimi cisternami, kar je pomenilo dodatni strošek. Z ogrevanjem nismo imeli težav, prav tako tudi ne z dovozom goriva za centralno ogrevanje v spodnjem
Letošnje iznenadno podaljšanje zimskih počitnic nam je napravilo nekaj neprijetnosti glede odločitev posameznikov za zimsko letovanje. Kljub omenjenim težavam pa smo vsem članom našega kolektiva uspeli zagotoviti zimske počitnice v zaželenih dnevih. Izgleda, da so se tudi to leto mnogi zanašali, da bodo tudi kasneje dobili prostor, vendar so se prijavili prepozno.
Izredno lepo vreme in ugodne snežne razmere so pritegnile še marsikoga, ki si je želel preživeti še kak dan na idilični Soriški planini. Potrebno pa bo že prej razporediti svoj zimski in letni dopust in se pravočasno prijaviti za letovanje ali zimovanje v organizaciji našega tozda ZSE.
Letošnje zimske počitnice so trajale tako rekoč pet tednov, če upoštevamo, da so bile deljene v dva dela.
Šolska mladina izven ljubljanskih občin je imela počitnice od 12. do 31. januarja, ljubljanskih občin pa od 25. januarja do 16. februarja.
Glede na to, da je v našem delovnem kolektivu skoraj polovica delavcev izven ljubljanskih občin, razporeditev zimskih počitnic tudi v bodoče ne bi smela povzročati težav. Če pa upoštevamo še možnost najema dodatnih zmogljivosti (skupine na Češkoslovaško), bi lahko koristilo naše storitve veliko večje število članov našega kolektiva.
Na SlorišikS planini je bilo letos 170 članov našega kolektiva s svojimi družinami, poleg tega pa v februarju in marcu še 265 učencev našega izobraževalnega centra.
Naša koča je zasedena že od 1. decembra 1980 do 15. aprila 1981 — veliko je tudi zunanjih gostov,
predvsem so to šole v naravi, kar kaže veliko zanimanje za to smučarsko središče.
Takoj v začetku letošnjega leta se je pojavila težava z vodo. Suha jesen in mrzla zima sta nam jo
MLADI DELAVEC — SAMOUPRAVLJALEC
Nedisciplina mladih se je v zadnjem času precej povečala, zato se bomo morali lotiti učinkovitega reševanja tega problema. Ena od oblik naj bi bila tudi celoletna akcija »MLADI DELAVEC — SAMOUPRAVLJALEC«.
Razprave o navodilih in izvedbi akcije prav sedaj potekajo v osnovnih organizacijah zveze socialistične mladine, zato bi naštel le nekatera najsplošnejša navodila.
— Tekmovanje za najboljšega mladega delavca — samoupravljala se organizira v vsaki osnovni organizaciji ZSM, kjer dela več kot 20 mladincev.
— Udeležijo se ga vsi mladi delavci do 27. leta starosti, lahko pa tudi starejši delavci, če to želijo.
KRITERIJI OCENJEVANJA:
—	kvaliteta dela,
—	kvantiteta dela,
—	splošna disciplina,
—	tehnološka disciplina,
—	medsebojni odnosi,
—	aktivnost v ZSM,
—	aktivnost v DPO in organih samoupravljanja.
—	Stalno spremljanje dela in aktivnosti tekmovalcev.
—	Ocenjevalni odbor ocenjuje tekmovanje trimesečno (četrtletno).
—	Tekmovanje naj bi potekalo celo leto. Zmagovalce naj bi razglasili na dan mladosti 25. maja vsako leto.
T. Skušek
let j a« med ekipama TOZD IVET —1 in TOZD PUM—1. Potekala je v pravem športnem vzdušju tako med tekmovalci kakor tudi med navijači. Prišlo je do velikega presenečenja — favorizirani ekipi nista uspeli premagati ekipe TOZD IVET — ELEKTRO, ki je že pred njimi podrla 255 kegljev in s tem zmagala. Pokazala se je kot borbena in homogena ekipa, zato zasluži vse priznanje in pohvalo. Zmagovalna ekipa je nastopila v postavi: HORVAT (kapetan), TROHA, SlMUNIČ, MIHELIČ, DOLENC, VOVK in prejela prehodni pokal — kip kegljača, ki bo najmanj eno leto krasil vitrino v elektro delavnici. Vrstni red prvih petih ekip je naslednji
domu. Ugotavljamo pa, da nam pnimamijkulje pnotstoira. Velik naval na planino nam ne daje take ugodnosti, kot bi jo potrebovali. Ob vlečnicah so dolge vrste le ob sobotah in nedeljah, med tednom pa je dovolj prostora.
Glede na to, da vse priprave za izgradnjo počitniškega doma na Sorigki planini tečejo normalno, pričakujemo tovrstno izboljšanje že v prihodnjih letih. Letošnji plan predvideva dokončno pridobitev načrtov, soglasij in dovoljenj za izgradnjo. Poleg tega moramo urediti zajetje vode, novo dovozno cesto do doma in posodobiti nekaj zastarele oziroma izrabljene opreme.
1.	IVET — ELEKTRO
2.	PUM — 1
3.	IVET — 1
4.	PUM — 2
5.	PUM — 3 Želimo, da
podrtih
kegljev
255
bec, Herman, Fliser, Mihelčj1^
251
250
226
224
na na-
bi se tudi slednjem prvenstvu v taka- velikem številu srečali na asfaltni stezi.
Ob tej priliki naj omenimo še prvi nastop kegljačev kegljaškega kluba Litostroj v letu 1981, ko so dosegli enega največjih uspehov v zadnjem času. V svoji najmočnejši postavi: Perušek, Hudolin, Zo-
Horvat so osvojili 1. mesto na te^-,^ movanju za Hafnerjev memori8 s ^ katerega prirediitelj je bil KK lUj^ RIJA. V konkurenci osmih mošte'^ so osvojili dosedanji prehodni P°\ j. kal v trajno last, krasil bo vitri športnih trofej pri glavnem vhod*^ Med znanimi moštvi so premag^ti^ oba favorita tekmovanja — gosk to r telja KK ILIRIJA, kakor tudi ' KOČEVJE, ki je pred tem že dv-U]^ krat osvojil omenjeni prehodflfcj. pokal.	“ole
Čestitamo in želimo še velik W takih uspehov!	Atu
B. OstaneAed
k
M. Vidmar
OBISK ANSAMBLA BRATOV AVSENIK
Konec lanskega septembra je ansambel bratov Avsenik
v hali Tivoli koncert za našo delovno organizacijo. Ob tej priložn0* %i smo jih povabili na obisk in ogled naše delovne organizacije. AnsaP
smo j m povaoin na odisk in ogiea nase ueiovne organizacije.
bel se je temu vabilu zares odzval; tako so si njegovi člani 5. januaP ti
ogledali vse obrate Litostroja. Poleg članov ansambla sta bila tfl ; Ai solista Alfi Nipič in Jožica Svete in humorist Vinko Simek (Jaka šra*1 Ug
ciger).
“st,
Zakon o vojaški obveznosti
NA PODLAGI 1. TOČKE 111. ČLENA USTAVE SFRJ JE IZDALO PREDSEDSTVO SFRJ UKAZ O RAZGLASITVI ZAKONA O VOJAŠKI OBVEZNOSTI, KATEREGA JE SPREJELA SKUPŠČINA SFRJ NA SEJI ZVEZNEGA ZBORA 26. JUNIJA 1980.
Vojaška obveznost je sestavni del pravic in dolžnosti državljanov SFRJ do obrambe države, ohranitve njene svobode, neodvisnosti, teritorialne celovitosti in z ustavo SFRJ določene družbene ureditve SFRJ. Z izvrševanjem vojaške obveznosti se državljani SFRJ pripravljajo, poučujejo in organizirajo za vodenje oboroženega boja ter udeležbo pri drugih oblikah splošnega ljudskega odpora proti sovražniku v primeru agresije ali druge nevarnosti za državo.
Vojaško obveznost izvajajo v miru in v vojni si državljani SFRJ, ki imajo splošno delovno sposobnost. Za uresničevanje vojaške obveznosti so odgovorne OZD, KS, druge samoupravne organizacije in skupnosti, družbenopolitične organizacije in skupnosti ter njihovi organi.
Vojaška obveznost obsega naborno obveznost, obveznost služiti vojaški rok in obveznost služiti v rezervnem sestavu. Vojaška obveznost obsega tudi vojaški pouk žensk.
Naborna obveznost
Naborna obveznost obsega dolžnost javiti se po splošnem ali posameznem pozivu na nabor. Naborna obveznost nastane v začetku leta, v katerem
državljan SFRJ dopolni 17 let starosti in traja, dokler ta ne nastopi vojaškega roka oziroma do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let starosti, ali do prenehanja vojaške obveznosti (če je ocenjen za nesposobnega služiti vojaški rok ali mu preneha državljanstvo SFRJ).
Nabor se opravi v koledarskem letu, v katerem nabornik dopolni 18 let starosti. Na svojo zahtevo lahko gre nabornik na nabor tudi v koledarskem letu, ko dopolni 17 let starosti. Ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojnem stanju predsedstvo SFRJ lahko odredi, da morajo na nabor tudi tisti, ki so dopolnili 16 let starosti.
Na naboru se ocenjuje sposobnost nabornika za vojaško službo in se mu določi rod, v katerem bo služil vojaški rod. Nabornik, ki je ocenjen, kot začasno nesposoben za vojaško službo, mora prihajati znova na nabore do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 26 let starosti.
Obveznost služiti vojaški rok
Služenje vojaškega roka traja 15 mesecev (za osebo, ki je edini hranilec družine pa 12 mesecev). Za edi-
nega hranilca družine se šteje po tem zakonu nabornik oz. vojak, če v družini, katere član je in s katero živi v skupnem gospodinjstvu ali jo mora preživljati, ni nobenega drugega pridobitno zmožnega člana in če njen dohodek ali drug prihodek ne presega zneska, ki ga določi Zvezni izvršni svet.
Ko oseba nastopi vojaški rok v enoti oziroma zavodu Jugoslovanske ljudske armade, postane nabornik vojak in se od tega dne šteje, da služi vojaški rok. Na služenje vojaškega roka gre nabornik praviloma v koledarskem letu, v katerem dopolni starost 19 let. Nabornik, ki v tem letu ni končal srednje šole, odide služit vojaški rok, ko to šolo konča, vendar najpozneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni starost 21 let. Nabornik, ki je vpisan na fakulteto oziroma na drugo visoko ali višjo šolo v SFRJ, odide na služenje vojaškega roka v koledarskem letu, v katerem je končal šolo srednjega usmerjenega izobraževanja oziroma drugo srednjo šolo, če je dopolnil starost 18 let. Takšen nabornik služi vojaški rok v dveh delih, in sicer: prvi del vojaškega roka, ki traja dvanajst mesecev, gre služit v mesecu oktobru po končani šoli za srednje izobraževanje, drugi del vojaškega roka, ki traja tri mesece, pa po končani fakulteti oziroma drugi visoki šoli ali potem, ko mu preneha status študenta, vendar najpozneje do koledarskega leta, v katerem dopolni starost 26 let. Na služenje vojaškega roka mora iti tudi študent, ki do konca
koledarskega leta, v katerem dopolni starost 23 let, ni opravil vseh izpitov, določenih za prva dva letnika fakultete, na kateri je nadaljeval študij po odslužitvi prvega dela vojaškega roka.
Nabornik, ki sam prosi, da bi bil poslan na služenje vojaškega roka, odide v JLA v treh mesecih po vložitvi prošnje, če dopolni starost 18 let. Nabornik, ki se vrne v domovino po dovoljenem začasnem bivanju v tujini, ki traja dalj kot leto dni, odide na služenje vojaškega roka v tridesetih dneh po vložitvi prošnje, če v tem letu dopolni starost 18 let. V vojnem stanju lahko Predsedstvo SFRJ odredi, da se pošljejo naborniki na služenje vojaškega roka, če so dopolnili starost 17 let.
Nabornik se lahko pošlje na služenje vojaškega roka do konca koledarskega leta, v katerem dopolni starost 27 let. Če se nabornika ne pošlje na služenje vojaškega roka do starosti 27 let, je pa ocenjen kot sposoben za vojaško službo ali kot omejeno sposoben, ga beležimo v rezervni sestav.
Služenje vojaškega roka se na prošnjo nabornika odloži:
—	edinemu hranilcu družine za toliko časa, dokler je edini hranilec, vendar ne dlje kot do konca novembra koledarskega leta, v katerem dopolni starost 27 let;
—	če je nabornikova družina zaradi smrti ali hude bolezni ali naravne nesreče zašla v težek položaj —
za toliko časa, dokler trajajo rad°~
“at,
vendar največ za eno leto. vojaškega
Služenje kine:
r)tJ' S
roka se
šiit H dveh de» V če nai< >
— vojaku, ki je bil poslan na ženje vojaškega roka v — ko odsluži 12 mesecev, ue ^ ^ zneje v tridesetih dneh pred iztek vojaškega roka ne izrazi želje, , g. : odsluži vojaški rok v neprekinjen „.1 trajanju;
%
— vojaku, ki je bil med služeti' ocenjen kot začasno nesposoben;
jel*
'e.
l
— vojaku, ki ga med vojaškim
i h
kom vojaško obsodi;
sodišče pravnom0'
— vojaku, ki ga med vojaškega roka drugo sodišče nomočno obsodi;
služenj^, “eti pr9
— vojaku se sme služenje voja;

iiii'
ga roka na njegovo prošnjo preKi' , zaradi smrti ali hude bolezni v d ( žini, vendar ne dlje kot za eno *e,
Obveznost služiti v rezervnem sest*'
Obveznost služiti v stavu oboroženih sil velja ške obveznike:
rezervnem
V0F
Siti
le
S
s‘e
—	ki so odslužili vojaški rok, 2e
.jif tijj-
—	ki so po določbah tega zak^ ^ drugače uredili obveznost vojašk roka
■vt ko
—	in za žene — vojaške obvezmL v0 Obveznost služiti v rezervnem
stavu nastane za moške od tkjj odpustitve služenja vojaškega roka •'l.
Zdravje Litostrojčanov v letu 1980
Podatki, ki so nam na razpolago, nas ne smejo niti preveč vzne-dirjati niti navdajati z zadovoljstvom, čeprav je nekaj gospodarskih j ^anizacij, ki imajo manjši bolniški stalež in nekaj, ki imajo večje--" Žal nimamo na razpolago primerjalnih rezultatov za leto 1980. Že '•la 1978 je črna metalurgija na področju Ljubljane imela več kot '"Odstotni bolniški stalež in v panogi 0114 na območju občine Ljub-'toia-Šiška celo 9-odstotni (Agrostroj).
, Pa si oglejmo te podaitke po
>, Iz razpredelnice I je razvidno, ^ smo imeli v DO Litostroj 8166 "Inaeriov obolenj. Na prvem me-so obolenja dihal (2286 pii-Jsrov, od katerih je bilo 248 po-,ljji*Vih k specialistu din 9 v bdi-
‘eLjr Junico J. Na drugem mestu so vse
.oi51v e^e	i|n
izven dela)
Vrh' 1589 primerov, od katerih je gteV° poslano k spediallistu 429 po-. ffsrečencev in v bolnišnico 13. •trifl1'« tretjem mestu so bolezni živ-'trai)^ in čutil z 835 bolniki, od ka-° (»aS^h je bilo 150 bolnikov posla-18 dir k specialistu in 6 v bolnilšni-’O^j;K0- Tem sledi 766 obolenj preba-1, g-JS med katerimi je bilo 144 ,po-gi^ndh k specialistu in 21 v bol-100 f»tiico. Sele na petem mesitu so žlezni gibal s 557 bolniki!, od ka-
•elil' jepjjj smo 45 poslali k speoia-in 6 v bolnišnico. Iz te raz-
;anf ’
J^delnice vidimo, da je bilo ob ,"85 zaposlenih (upoštevan ni rjZD IC) kar 8166 primenov obo-l^j ali z drugimi besedami: da ;e vsak Litostroj čan zbolel več dvakrat letno in da sta na ‘takih 5 Litostroj čanov šla 2 k Ftialistu. Vse to pa nam še ne ? jasne slike o resnosti obolenj, nam bosta pokazali naslednji ve razpredelnici.
, Razpredelnica II nam pove, £ je bilo v letu 1980 kar 70.179,3 žSubljenih dni, in sicer 40,737,2 L breme Litostroja in 29.442,1 v J^rne občinske zdravstvene skup-(Decimalke v vsem poroči-dl -Pomenijo ure — sedem ur je j c delovni dan, razen pri odstot-tv’ kjer imajo svojo realno vred-hst. V vsem poročilu ni upošte-a i^11 ^ z zaposlenimi, za kate-, J^a nam niso na razpolago raču-I M1« ^ki podatki o bolniškem sta-rm e2u’ ki pa ni velik).
|jP ^ Bolniški stalež do 30 dni, ki , 6 v breme Litostroja, znaša Kj'^37,2 dni ali 3,59 odstotka bol-h^ki stalež nad 30 dni, ki gre v ..gji’ ^hie občinske zdravstvene skup-noSP pa znaša 29.422,1 dni ali 2,60 gaIj)'-^totka. V ta bolniški stalež je tudi talco imenovani social-tu ^ biii	ki zajema porod, nego
ra^ r*t ega svojca in spremstvo bol-r i-.p otroka ali svojca k specia-“id ali v bolnišnico. Če ta soci-
alni stalež odštejemo od celotnega bolniškega staleža, dobimo čisti bolniški stalež, ki znaša 59.826,4 dni ali 5,28 odstotka, kar je precej manj od 70.179,3 ali 6,19 odstotka staleža. S tako številkp — 5,28-odstotni stalež — smo nekje v sredini med organizacijami z Visokim in organizacijam z nizkim bolniškim staležem.
Iz razpnedeiniice II vidimo, da so na prvem mestu vzrok za izgubljene delovne dneve vse nesreče skupaj (15.458 dni), tem sledijo bolezni gibal (11.057,3 dni — čeprav je bilo samo 557 bolnikov), na tretjem mestu so obolenja dihal z 10.771,4 izgubljenimi delovnimi dnevi, kar pomeni, da je vsak izmed 2.286 bolniki izgubili 33 delovnih ur ali 4,5 dni, 557 bolnikov z boleznimi gibal pa je izgubilo vsak po 19 dni im 6 ur. Nesreče pit delu obravnava letno poročilo službe varstva pri delu.
Iz tega razberemo, da je v naši tovarni največ izgubljenih delovnih dni zaradi obolenja gibal. Ta prednjačijo predvsem v TOZD PUM, prav tako obolenja dihal. Do natančnejših podatkov bi prišli z analizo bolniškega staleža len j.
Ostala obolenja razen obolenj po tozdih z ozirom na vrste obo-prebajvil ne pomenijo toliko kot zgoraj navedena, čeprav jih pri načrtovanju boljšega zdravstvene-
RAZPREDELNICA I
ga varstva in zdravstvene vzgoje ne smemo zanemariti.
Medtem, ko nam je razpredelnica pokazala sestav bolniškega staleža celotne tovarne, nam razpredelnica III pokaže sestav bolniškega staleža po delovnih skupnostih in tozdih. Takoj nam pade v oči visok bolniški stalež v breme občinske zdravstvene skupnosti (ObZS) v DS PFSR, ki znaša kar 8,61 odstotka. Vendar gre v večini primerov za porod in nego svojca. Če to upoštevamo, je bolniški stalež približno enak stale-žu v DS SSP. Zelo visok je tudi bolniški stalež v TOZD NAB, ki ga ne bi mogel razložiti brez natančne analize obolenj.
Zanimivejši je pogled na bolniški stalež po proizvodnih tozdih. Takoj opazimo, da gre v breme Litostroja še enkrat toliko izgubljenih dni kot v breme OBZS, to pomeni, da so to predvsem krajša obolenja (razen v TOZD PTS, PUM in PZO). Kot sem že prej omenil, prednjačijo obolenja gibal, dihal in poškodbe pri delu in izven dela. Celotni bolniški stalež v neposredni proizvodnji znaša 6,05 odstotka, s čimer pa je prekoračeno povprečje na območju OBZS.
Skupine obolenj	Število primerov	Poslani k specialistu	Poslani v bolnico
1. Nalezijive bolezni	591	153	4
2. Novotvorbe	16	9	—
3. Obolenja žlez	52	24	—
4. Bolezni krvi	50	14	1
5. Duševne bolezni	325	72	6
6. Bolezni živcev in čutil	835	150	e
7. Bolezni srca in ožilja	319	67	9
8. Bolezni dihal	2.286	248	9
9. Bolezni prebavil	766	144	21
10. Bolezni sečil	223	35	—
11. Zenske bolezni, splav	40	7	11
12. Kožne bolezni	370	58	1
13. Bolezni gibal	557	45	6
14. Ostale bolezni	147	17	1
Nesreče	1.589	429	13
SKUPAJ:	8.166	1.472	88
Nenormalno je visok bolniški stalež v TOZD ZSE. Tudi v tem primeru je težko navesti vzroke brez podrobnejše analize vrste obolenj.
In kaj lahko Sklepamo iz navedenega?
Bolniški stalež ni pretirano visok, če upoštevamo delovne po-
goje v neposredni proizvodnji, vendar je že tako visok, da je treba načrtno in organizirano izvajati Ukrepe za zmanjševanje bolniškega staleža. Osnova je seveda Izboljšanje delovnih pogojev. Merila za zaposlitev morajo biti
(Nadaljevanje na 14. strani)
RAZPREDELNICA II
BOLNIŠKI STALEŽ V LETU 1980 PO SKUPINAH OBOLENJ
	V breme	V breme		Skupno dni
Skupine obolenj	TZL	ObZS		
	dni	dni		
1. Nalezljive bolezni	1.373	456,3		1.829,3
2. Novotvorbe	88	91,5		179,5
3. Obolenja žlez	192	69		261
4. Bolezni krvi	80	90.2		170,2
5. Duševne bolezni	1.217,1	939		2.156,1
6. Bolezni živcev in čutil	1.294,1	1.268,1		2.562,1
7. Boleznii srca in ožilja	1.368,6	1.938,3		3.307,2
8. Bolezni dihal	8.966,4	1.805		10.771,4
9. Bolezni prebavil	3.734,2	1.551		5.285,2
10. Bolezni sečil	1.488	521		2.009
11. Zenske bolezni	499	242		741
Porod	—	7.241		7.244
12. Kožne bolezni	1.441	257		1.698
13. Bolezni gibal	7.206	3.851,3		11.057,3
14. Ostale bolezni	1.101	679,2		1.780,2
A. Nesreče pri delu	4.152	2.503,3		6.655,3
B. Nesreče izven dela	5.973,3	2.829,1		8.802,4
O. Pregled pri specialistu	559,6	—		559,6
Nega, spremstvo	—	3.108,6		3.108,6
	40.737,2	29.442,1		70.179,3
	3,59 %	2,60 %		6,19 %
Brez poroda in nege, spremstva	40.737,2	19.089,2		59.826,4
	3,59%	1,69%		5,28 %
(Decimalke pomenijo ure: sedem ur je en delovni dan).				
RAZPREDELNICA III				
BOLNIŠKI STALEŽ V LETU 1980		PO DS IN TOZD		
Enote	0/	V breme /0	ObZS	%	Skupaj	,%
DS SSP	1.658,2	2,42	2.081,1	3,04	3.739,3	5,46
DS FPSR	827,6	2,98	2.398,3	8,61	3.226,2	11,59
2.486,1	2,58	4.479,4	4,65	6.965,5	7,23
IRRP	1.891,3	2,16	1.918,6	2,19	3.810,2	4,35
NAB	1.127	2,96	2.091,1	5,50	3.218,1	8,46
PROD	1.243,3	2,43	1.162,2	2,27	2.405,5	4,70
4.261,6	2,41	5.172,2	2,93	9.434,1	5,34
PTS	687	3,31	542,2	2,61	1.229,2	5,92
PUM	11.033,2	5,74	5.711,0	2,97	16.744,2	8,71
OB	7.365,6	3,46	3.729,1	1,75	11.095,0	5,21
MONT	2.830	2,66	1.654,6	1,55	4.484,6	4,21
TVN	1.613,1	3,03	416,3	0,78	2.029,4	3,81
PZO	3.482,1	4,16	1.775,2	2,12	5.257,3	6,28
PPO	1.265	3,45	614,5	1,68	1.879,5	5,13
28.276,3	4,00	14.443,5	2,05	42.720,1	6,05
IVET	3.475,5	3,49	2.159,6	2,17	5.635,4	5,66
ZSE	2.237,1	4,18	3.186,5	5,96	5.423,6	10,14
5.712,6	3,74	5.346,4	3,49	11.059,3	7,23
SKUPAJ:	40,737,2	3,59	29.442,1	2,60	70.179,3	6,19
:1<^ V
Pre' >
l;la do konca koledarskega leta, v erem vojaški obveznik — moški olni starost 60 let. Za ženske velja Veznost služiti v rezervnem sestavu č koledarskega leta, v katerem do-s,:. - kUio starost 19 let, do konca kole-de‘f st tskega leta, v katerem dopolnijo aiU t^Ost 55 let. Ob neposredni nevar-elC# SeJ11 ln v vojnem stanju lahko Pred-f' iit- 0 SFRJ podaljša obveznost slu-P6 - V rezervnem sestavu za rezervne
%
,i£((
•e.
‘c*rie in rezervne vojaške uslužben-
„V°jaške
^ ■ ujaske vaje, tečaji in druge obli-i ^ voi Voiaškega pouka, ki se štejejo za l0tP:	laške vaje, lahko trajajo skupaj:
je za rezervne vojake, rezervne niž-nj^ he oticirje in rezervne vojaške usluž-pi-a'" tlCe do šest mesecev.
<
df
. ^ za rezervne oficirje do dvanajst esecev,
^ za vse ženske do šest mesecev. Psebe v rezervnem sestavu — mo-]e1 s° lahko poklicani na vojaške va-dopolnjenega 55. leta starosti, st^ke pa do dopolnjenega 45. leta ar°stl.
vojaške vaje ne vpokličejo:
" Nosečnic, žena, katerih možje so Hj, vPoklicani v vojaško službo, loče-ot *b neporočenih žensk, če imajo 01ta, ki še ni star 15 let.
I^sba v rezervnem sestavu je lah-v Posameznem letu poklicana na a^ke vaje največ za dva meseca.
ale°Sebi v rezervnem sestavu se na n° Prošnjo odložijo vojaške vaje:
—	če je bolan — do naslednjega vpoklica po okrevanju,
—	če je iz njenega gospodinjstva hkrati poklicano na vojaške vaje več članov,
—	če je ob vpoklicu na šolanju ln bi Izgubila šolsko leto,
—	če bi zaradi smrti ali naravne nesreče ali hude bolezni prišla v težak položaj,
—	če kdo tik pred odhodom na vojaške vaje ali med odhodom v gospodinjstvu ali v družini umre,
—	če vlada v kraju, kjer prebiva oseba, nalezljiva bolezen,
—	izjemoma se lahko odložijo vojaške vaje zaradi neodložljivih službenih potreb, če to zahteva pristojni organ, v katerem je oseba zaposlena, vendar najdlje za eno leto,
—	vojaške vaje, ki trajajo dlje kot 3 dni, se lahko kmetu izjemoma odložijo zaradi neodložljivih kmetijskih del, če v njegovi družini ni drugega pridobitno zmožnega člana, vendar najdlje za tri mesece.
Prošnjo za navedene primere za odložitev vaj je treba vložiti pri Pristojnem organu v osmih dneh po Pre~ j emu poziva. Osebo v rezervnem sestavu, pri kateri je prišlo v zdravstvenem stanju do spremembe, ki vpliva na njeno sposobnost za vojaško službo, lahko na lastno prošnjo ali na poziv pristojnega organa družbenopolitične skupnosti ali vojaškega teritorialnega organa pošljejo na zdravniški pregled, da se oceni njena
sposobnost. Sposobnost za vojaško službo ocenjuje vojaška komisija.
Potovanje in bivanje vojaških obveznikov v tujini
Nabornik, ki namerava potovati v tujino, da bi tam začasno ali stalno prebival, si mora zato preskrbeti dovoljenje. Dovoljenje za potovanje in začasno bivanje v tujini se lahko izda:
—	zaradi zdravljenja, vendar najdlje za dve leti,
—	zaradi udeležbe na dijaških ekskurzijah (do 40 dni),
—	zaradi športnih ali kulturnih dejavnosti ali bolezni ožjega člana, ki prebiva v tujini (do 60 dni),
—	zaradi odhoda v tujino s starši, če ni predvideno, da bo poslan na odslužitev vojaškega roka v enem letu po vložitvi prošnje za dovoljenje do štirih let.
Oseba v rezervnem sestavu sme Potovati v tujino in začasno ali stalno bivati v tujini, če ni kakšne izmed naslednjih ovir:
—	da ji je bil vročen poziv za vojaško službo,
—	da je proti njej uveden kazenski postopek zaradi nepokorščine pri vpoklicu v vojaško službo,
—	da ima vojaško specialnost ali vojni razpored, ki ga določi Zvezni sekretar za ljudsko obrambo
Nabornik oziroma oseba v rezervnem sestavu, ki je odpotovala v tujino za stalno ali začasno bivanje več kot eno leto, se mora priglasiti diplomatskemu predstavništvu SFRJ tudi zaradi vpisa v vojaško evidenco.
Pozivanje in evidenca vojaških obveznikov
Vojaški obveznik, ki ga pristojni organ pokliče v zvezi z izvrševanjem vojaške obveznosti, se mora priglasiti določenemu organu v kraju in v času, ki sta navedena v pozivu ter vzeti s seboj listine, ki so navedene. Posamezen poziv, razen mobilizacije ali za poskusno mobilizacijo se pošlje vojaškemu obvezniku najpozneje trideset dni pred dnem, ki je določen za izvrševanje nalog.
Oseba, ki je vpoklicana v zvezi z izvrševanjem vojaških obveznosti, ima pravico za povrnitev stroškov.
Vojaško evidenco vseh vojaških obveznikov vodi za to pristojni organ, vojaško evidenco rezervnih oficirjev in rezervnih vojaških uslužbencev pa tudi pristojni vojaški teritorialni organ. Vojaški obvezniki se vodijo v vojaški evidenci po njihovem stalnem prebivališču. Vojaški obvezniki, ki so v delovnem razmerju v drugi republiki ali avtonomni pokrajini ali v drugem kraju za nedoločen čas, a nimajo stalnega prebivališča, se vodijo v vojaški evidenci po kraju stalnega prebivališča.
Vojaški obveznik, ki nima stalnega prebivališča, mora ob sklenitvi de-
lovnega razmerja predložiti vojaškemu referentu odjavno-prijavni list.
Nabornik oziroma oseba v rezervnem sestavu se mora v osmih dneh po nastanku spremembe prijaviti pristojnemu organu (v Litostroju vojaškemu referentu), pri katerem je vpisan v vojaško evidenco. Spremembe so naslednje: očitna sprememba zdravstvenega stanja, ki je pomembna za sposobnost za vojaško službo, pridobitev šolskih in strokovnih kvalifikacij, sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, vrsta in kraj opravljanja samostojne dejavnosti, sprememba stanovanja (nov naslov), sprememba stalnega prebivališča, vrnitev od vojakov, izguba vojaške knjižice in podobno. Nabornik oziroma oseba v rezervnem sestavu mora prijaviti bivanje v tujini, daljše kot 40 dni, v osmih dneh pred odhodom, vrnitev iz tujine pa v osmih dneh po prihodu.
Vojaški obveznik, ki odide v tujino več kot za eno leto, mora pred odhodom v tujino izročiti — deponirati svojo vojaško knjižico pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti (oddelek za ljudsko obrambo), ki ga vodi v vojaški evidenci.
Vojaški obvezniki morajo hraniti vojaško knjižico. Vojaška knjižica, v katero je vpisan vojni razpored, je vojaška skrivnost. Vojaško knjižico je prepovedano nositi iz Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Vinko Struklec
UPOKOJENCI
POZOR!
Društvo upokojencev KS Litostroj s sedežem na Dakovi-čevi 4, to je v prostorih krajevne skupnosti Litostroj, je na svoji seji 16. januarja 1981 sklenilo, da preko glasila »Litostroj« obvesti vse upokojence Litostroja o svojem delovanju.
Društvo upokojencev krajevne skupnosti Litostroj je bilo ustanovljeno kot samostojno društvo 27. decembra 1979. Pred tem je bilo eno leto le pododbor društva upokojencev občine L j ubl j ana-Šiška. Tako je nastalo na področju naše občine v krajevnih skupnostih kar 16 samostojnih društev upokojencev.
Odbor društva upokojencev KS Litostroj, katerega mandat traja dve leti (do 27. 12. 1981), šteje 11 članov:
1.	Ivan Ramšak, predsednik
2.	Bruno Valenčič, podpredsednik
3.	Vera (Strajner) Lipušček, tajnik
4.	Tončka Mehle, blagajnik
5.	Mato Balarin, predsednik nadzornega odbora
6.	Edo Kralj, član nadzornega odbora
7.	Davorin Vičič, član nadzornega odbora
8.	Stanko Kodrič, član odbora
9.	Pavla Gruden, član odbora
10.	Tončka Vičič, član odbora
11.	Dragica Česnik, član odbora. Komisije v sestavu tega odbora:
ZDRAVJE
LITOSTROJČANOV
(Nadaljevanje s 13. strani) strožja in ocena bo boljša samo z boljšo opremo zdravstvene službe. Pri zasedbi delovnih mest ne sme odločati nuja, ampak popolna Zdravstvena sposobnost za opravljanje določenih del.
Analizirati po treba vzroke obolevnosti in izgube delovne sposobnosti glede na zahteve delovnih mest, starostnega sestava in socialnega sestava (samski delavec, vozač, polproletarec). Dosledno in sistematsko je treba vzgajati vsakega posebej pri Iskanju zdravniške pomoči in kolektivno s pomočjo časopisa Litostroj in internih informacij.
Seveda je pa osnovni pogoj za uspeh tesno sodelovanje Zdravstvene službe s službo varstva pri delu, s socialno in sprejemno službo ter posluh tovarne za potrebe strokovnega razvoja zdravstvene službe s potrebno opremo.
Dr. E. Tepina
® komisija za socialno skrbstvo,
® komisija za izlete in rekreacijo, 0 komisija za športno in kulturno dejavnost.
V začetku leta 1980 nas je s finančnimi sredstvi podprla »Zveza društev upokojencev Slovenije« in »Zveza društev upokojencev občine L j ubij ana-Šiška«, nekaj sredstev pa smo dobili med letom s pobiranjem članarine, tako da trenutno nimamo finančnih težav. Veliko pomoč pa nam daje lito-strojska krajevna skupnost, v njenih prostorih imamo dežurstva in seje.
Naloge odbora:
a)	socialno skrbstvo — obiski nepremičnih bolnikov — upokojencev v tednu upokojencev, ali ob koncu leta s skromnimi darili, pomoč upokojencem pri sprejemu v domove, informiranje glede pokojnine itd.
b)	izleti in rekreacija — organiziranje cenenih izletov po vsej naši domovini in zamejstvu, posredovanje pri društvu vrtičkarjev za vrt itd.
c)	športna in kulturna dejavnost — vsi upokojenci, ki se zanimajo za športno dejavnost, imajo dostop v okviru društva upokojencev občine Ljubljana-Šiška v sekcije z naslednjimi dejavnostmi:
1.	balinanje,
2.	kegljanje,
3.	streljanje,
4.	šah,
5.	športni ribolov.
Ker še mnogo upokojencev Litostroja ni včlanjeno v naše društvo upokojencev, jih vabimo, da se nam pridružijo.
Dežurna služba za vpis in informacije je vsak petek od 16. ure daje v pisarni krajevne skupnosti na Bakovičev! 4.
Letna članarina je 25 din, od tega 2 din za Zvezo društev upokojencev Slovenije in 1 dinar za Mestno zvezo društev upokojencev Ljubljana. Član je lahko vsak upokojenec s pokojnino, kakor tudi vsi invalidski upokojenci.
Pri društim je tudi »VZAJEMNOST«, ki zavaruje vsakega člana in tudi družinskega člana. Vpišejo se lahko vsi člani z ženami
	FOTOFILm/HO DRU/TVO	
ISp	LITOSTROJ	Li-UJ
Piše: P. Poženel
Trdo gradacijo imajo vsi nizko občutljivi materiali in dajo kontrastne negative ali, slike.
Material z mehko gradacijo kaže predvsem sivine, ne zaznava pa čistih belin niti čistih črnin. Mehko gradacijo imajo vsi materiali, ki so visoko občutljivi.
Razdelitev fotografskega materiala na trdo, normalno in mehko gradacijo pa je le približna. Grafično si ponazorimo gra-dacijsko ali počrnitveno krivuljo (slika 53). V ta namen vzamemo trak filma in ga postopoma osvetlimo tako, da po razvijanju dobimo lestvico od bele do popolnoma črne barve.
0_____ 1	2	3 Količina svetlobe
LŠLŠTI GRADACIJSKA (POČRNITVENA) KRIVULJA
1261
V diagramu sl. 53 nanašamo na absciso (osnovnica mreže — vodoravni ca) svetlobne količine, na ordinati (pokončni stranici mreže) pa počmitve, ki jih izmerimo s fotometrom. Stopnjevanje svetlobnih količin in ustreznih počmitev je logaritmično. Celotno počmitveno krivuljo lahko razdelimo v tri dele. Del krivulje od B do C je raven in pove, da je počmitev sorazmerna z množimo svetlobe. Kolikor večja je množina svetlobe, toliko večjo počmitev dobimo. V spodnjem delu od A do B to ne drži', ker počmitev raste le počasi z rastočo množino svetlobe; ta del imenujemo območje nezadostne osvetlitve. Podrobnosti ne bodo vidne na filmu. Območje od C do D je območje premočne osvetlitve, podrobnosti na filmu tudi tu ne bodo vidne, ker počmitev ni več sorazmerna s količino svetlobe. Sledi območje solariza-cije, kjer se z večamo količino svetlobe počmitev celo manjša. To si razlagamo tako, da se tu bromovo srebro že »utrudi« in namesto še večjih črnin se pojavijo svetla mesta.
Kadar poteka ravni del krivulje pod kotom 45°, ('( = 1), tedaj predstavlja krivulja normalno
(možmi) do sedemdesetega leta starosti. Če je bil član Vzajemnosti vsaj 2 leti, dobi zavarovalnino (pogrebnino) v višini 2.000 din v primeru smrti osebe, ki jo določi ob vpisu v sekcijo. Letni znesek vplačila je 100 din na osebo.
Društvo upokojencev ima tudi svoj časopis »VZAJEMNOST«. V tem časopisu so objavljeni ukrepi o pokojninah, ki jih izdaja Pokoj-ninsko-invalidski zavod Slovenije, pa tudi razni članki društev iz vse Slovenije. Letna naročnina za časopis je 30 din.
V programu za leto 1981 nameravamo skupaj z društvom upokojencev KS »Komandant Stane« organizirati šest izletov, in sicer:
1.	Izlet v Italijo: Gonars (spomenik taboriščnikom iz druge svetovne vojne), Redipuglia in Doberdob (pokopališče padlim v prvi svetovni vojni), Gorica, Nova Gorica, Ljubljana.
2.	Izlet po Istri: Reka, Opatija, predor pod Učko, Istra, Ljubljana.
3.	Izlet po Dolenjski: Dolenjske toplice, Žužemberk, Semič, Črnomelj, Metlika, Pleterje, Otočec, Ljubljana.
4.	Izlet po avstrijski Koroški: prva varianta prek Ljubelja, Borovelj, Celovca, do Gospe Svete, Velikovca, Pliberka, Železne Kaplje in Jezerskega do Ljubljane.
Druga varianta: Ljubelj, Borovlje, Celovec, Gospa Sveta, Beljak, Bistrica in prek Podkoren-skega sedla in Jesenic v Ljubljano.
5.	Izlet po Gorenjski: Škofja Loka, Dražgoše, Soriška planina, Žirovnica, Begunje na Gorenjskem (ogled zaporov in pokopališča talcev v Begunjah in Dragi), Ljubljana.
6.	Plitvička jezera — preko Novega mesta in Karlovca, povratek preko Zagreba.
Te izlete organiziramo z avtobusi Viatorja, s katerim imamo pogodbo o kilometraži.
Tudi v preteklem letu smo organizirali 6 izletov v razne kraje naše domovine in zamejstva. Vsi izletniki so bili zelo zadovoljni.
Zatorej vabimo, da se vpišete v naše društvo vsi, ki še niste naši člani.
Za DU KS Litostroj Ivan Ramšak
NOČNI alarm
V dežurni sobi gasilske enote nenadoma zazvoni alarmni zvonec in zasveti signalna lučka: javljalec požara št. 1 — skladišče modelov — je aktiviran. Nekdo je vključil alarmno napravo. GORI!
Ura je 3.05. Skupinovodja Kos poveljuje: »Gori v skladišču modelov! Gremo!« Vsak gasilec že pozna svojo nalogo. Skupinovodja Kos, Šofer — strojnik Brane Peternel, napadalec št. 1 Marjan Zavrl in napadalec št. 2 Jože Gregorič se odpeljejo. Napadalna skupina prispe na kraj alarma ob 3.07. Skupinovodja Kos odklene vrata skladišča. Nikjer ne gori! Torej je nenapovedana vaja. Požar je zamišljen. Vendar akcija poteka
naprej. Določimo požarišče. Skupina pride do notranjega zamišljenega požara ob 3.09. Konec vaje. Oznojena napadalca snemata izolirne dihalne aparate. Brez njih ne bi mogla do požarišča. Skupina pospravi orodje in se vrne. Eden izmed njih bo moral še na zadnji nočni obhod po vsej tovarni, preden se bo začel za ostale delavce nov delovni dan.
V- L
gradacijo. Če se stopnjuje počr-nitev na ordinati hitreje od količine svetlobe na obscisi, tedaj se ravni del krivulje dvigne, kot se poveča (y večji od 1). Taka krivulja predstavlja trdo gradacijo, material je kontrasten. Nasprotno pa pokaže ravni del krivulje mehko gradacijo, kadar počmitev počasneje narašča kot količina svetlobe, kot je manjši od 45° (T je manjši od 1), material ni kontrasten. V praksi lahko naredimo manjše korekture filma z različnimi časi razvijanja (sl. 54). Pri daljšem času razvijanja filma se Y poveča, pri krajšem času pa se Y zmanjša.
3 Količina svetlobe
------VPLIV ČASA RAZVIJANJA
[SL54|na gradacijo negativa
Zakaj smo toliko govorili o gradaciji? Končni cilj vsakega fotoamaterja je, da izdela črno-belo sliko, ki bo imela izrisane vse črnine, vse beline in vse vmesne sivine. Normalno je podan celotni svetlobni obseg takrat, kadar je
gama čim bližja 1., Pri kopiranju negativov na pozitivni papir mora dati zmnožek game negativa in game papirja vrednost 1. Sedaj je jasno, zakaj moramo kontrastni negativ povečati na foto-papir mehke gradacije. Nasprotno pa moramo mehek negativ, ki je poln sivin, kopirati na kontrastni fotografski papir.
5. OBČUTLJIVOST ČRNO-BELM FILMOV NA BARVE
Iz fizike je znano, da je svetloba elektromagnetno valovanje in da je bela sončna svetloba sestavljena iz barvnega spektra vseh barv od vijoličaste z valovno dolžino 393 nm (nanometer je mili-onti del milimetra), preko modre, zelene, rumene oranžne, rdeče do magenta (purpurna) z valovno dolžino 759 nm.
V črno-beli fotografiji skušamo zabeležiti vse različne barve na ta način, da jih prikažemo z lestvico črno-belih odtenkov. Lestvica poteka od popolnoma bele barve preko sivih tonov do popolne črnine. Proizvajalci črno-belih filmov se trudijo, da bi filmska emulzija zabeležila barve tako, kot jih približno vidi človeško oko. Ta namreč vidi, da je najsvetlejša rumena barva, medtem ko ima črno-bela emulzija lastnost, da vidi kot najbolj svetlo barvo modro-vijolično. Iz tega torej vidimo, da je emulzija najbolj občutljiva prav za to barvo. Občutljivost človeškega očesa lahko prikažemo grafično na sl. 55.
SLOVO
Po težki in dolgotrajni bolez^ 'tiit, je umrl naš dolgoletni sodelav6 'lčtie Janez KOŠAK, čistilec v livarjj sive litine. Z njimi smo izgub*1' ^ -dobrega sodelavca in tovariša, to nam bo še dolgo ostal v sP^^Vg minu.	. Cli,
Sodelavci;
_________________________________
‘ka
liva
Izvleček iz poročil o vaji:
bi' P f tleti
28. januar 1981. Alarm je ob 3.05. Vreme jasno, temperatlJ'^ ra —10 stopinj C. Skupina je ze\^. lo hitro prispela do zamišljene#^, J požara. Po pravilni ocenitvi vodi' v « skupine so se gasilci ustrezno raz e
poredili in uspešno izvedli ^
stop k zamišljenemu požaru, lotna ekipa je delovala brez i*a pak in enotno.	.o,.
e!Jl, Mv
Uporabljeno orodje in opre**
pri vaji: gasilsko kombinirano vOj
C
žilo, tlačna B cev, dve tlačni cevi, univerzalni C ročnik, d? izolirana dihalna aparata, refle" tor in ročna svetilka. Med aken je bil dežurni pri telefonu skup1 ^ novodja zavarovanja Janez Sta ^ rešinič.	...Iti s
Vajo sta si ogledala in ocendje
vodja gasilske enote Avgust BUJcSrtej in vodja splošne operatb
ger
Vasja Kreft.
Vsa akcija je trajala slabih 1 ^ minut. Z njo so gasilci dokaza ^ svojo pripravljenost in strokov^^ znanje. Po vaji so sedli za mizo > ^ analizirali akcijo. Vsi so bil zad° j^r
azšif*1 c
voljni.
Razgovor o vaji se je razsu' ^ tudi na njihova opažanja pri 0 -hodih po tovarni: prižgane lu. 1 odprte pipe, cigaretni ogorki .
v6ol]
kaditi;^
odklenjena vrata pisarniških Pr° ^ štorov, odprta vrata v skladišč1^ ^
prostorih, kjer se ne sme	u"
..... nfO \l€i
ki bi morala biti po požarnih pr'
'ed,vtod
v. sjf' tgr
piših zaprta, da se ne omogoči ^
jenje požara v druge prosto’
,re' tkv
založeni zasilni izhodi, ovirani P-,. ^ hodi do gasilnih aparatov in P° •• <
zemnih hidrantov, vključeni kaD
,bll to
od raznih strojev in aparatov, % je to so napake, ki jih na obhod . ^ najbolj pogosto opazijo. GaS* ^ opozarjajo, svetujejo in poma»tč jo! Upoštevajte njihove nasV® ^ in spoštujete njihov trud, da \ ctj mo še naprej uspešno varoV^ ^
naše družbeno premoženje Pr6( 1%
- ur#
požarom!
A. Bur
ČESTITKE
6. januarja 1981 je tovariš ko Momčilovič, referent v toZ
PZO, praznoval visoki življenj6!!
jubilej — svojo šestdesetletnico’| Litostroju ga poznamo že 31
tk>;
ta
ste
toi
to
75
to
in sicer kot dobrega in vestn1 delavca.	«<
Ob njegovem jubileju mu ,,

kreno čestitamo in mu želimo veliko srečnih in predvsem z® ,,i vih let.	Sodela'
re^1
10. januarja 1981 se je z Abrahamom tovariš Vinko » TOZD P™
dovič, zarisovaleč v	,
Ob tej priložnosit mu cest*i
mo in želimo še veliko srečnih j zdravih let.	Sodela
Našemu poklicnemu gaS*L Ivanu KOSU čestitamo ob nju z Abrahamom in mu žeUto še veliko sreče, zdravja in uspeb^j
Sodelavci temeljne organi*3 . je tozda PZO iskreno čestitao, Vinku VIDOVIČU ob njego^ jubileju — 50-letnici.
Ol
Čo
n«
d;
bi
Iji
v,
bi
v
$>

II
Likovne napake
Kako pišemo Kratico tozd
. ’* * * * v' današnjem vse bolj časovno Rejenem svetu je potrebno tudi jCj bolj ekonomično kratko in je-l^ato izražanje. Nujna je raba j^tic, z njimi namreč — kot po-te že beseda sama — na kratko izbirno neko daljšo misel, skupino jjsed. Kratic poznamo več vrst — S tistih, ki so napisane z eno ijto, do tistih, ki so sestavljene dveh, treh in več črk; od ti-—^ l1'1. ki jih pišemo z malimi čr-do tistih, ki jih pišemo .Mikimi črkami, v kombinaciji .alih in velikih črk ali celo šte-'I	Označujemo lahko najraz-
*aV j jj^ejše merske in druge enote, vaifili ijske elemente, predvsem pa s. veliko kratic, ki pomenijo l’ 1 -.rajšane naslove oziroma poime-sP „ vanja najrazličnejših organiza-

društev, tovarn, ča-(Mimogrede — tudi —delovne organizacije je kra-k5 iz treh besed LITOSTROJ — Varna in tovarna strojev!) e bi1 j Pfi rabi kratic je potrebno ve-rat^h Predvsem, kako take kratice e ze' ayilno pišemo, kako jih izgo-;ne^ i^ianao in kako jih pregibamo
oziroma uporabljamo
/odi* Sanjamo) raZ' besed pb., Kot primer bomo vzeli zelo C6' lado kratico, ki so je v zadnjih
; _______
reiiJ8S|lvan Štokelj
d v«; ni C dv»
fleK' kcii6
rupi' p
Sta-, Gradbišče SUghadli noti leži v i tranjosti prve verige hribovja, gnitji Se vzpenja do 3000 m visoko ib Bur--/ Poraslo do vrha. Tu ni nikoli
ativfea.
nekaj letih polna vsa naša sredstva obveščanja — pisana in govorjena. To je kratica za temeljno organizacijo združenega dela — TOZD. Prav zaradi pogostnosti uporabe in potrebe po sklanjanju besede je doživela zanimivo preobrazbo.
1.	Sprva kratica, pisana z ve-
likimi črkami (TOZD) katerih vsaka označuje prvo črko besed v sklopu, je postala čisto navadna beseda tozd. Postala je samostalnik moškega spola (tisti tozd), pišemo jo z malimi črkami, jo običajno sklanjamo v vseh šestih sklonih (tozd, tozda, tozdu, tozd, pri tozdu, s tozdom) in v vseh treh številih) en tozd, dva tozda, trije tozdi, več tozdov).	___
Dokaz, da je beseda postala popolnoma enakovredna ostalim, je tudi dejstvo, da iz nje izpeljujemo nove besede: na primer pridevnik tozdovski, glagol tozdira-ti, tozdiranje itd.
2.	Vendar v besedilu velikokrat vidimo obe pisavi — z velikimi in z malimi črkami: Kdaj uporabljamo eno in kdaj drugo?
TOZD — z velikimi črkami (kot kratico)
uporabljamo samo takrat, kadar gre za uradno oznako, uraden na-
ziv — recimo v naslovu TOZD IC.
Pri tem moramo vedeti, da takšne kratice ne sklanjamo (ne smemo pisati v TOZD-u IC). Preberemo oziroma izgovorimo jo TOZD ali še bolje kar s celim izrazom, razrežemo: temeljna organizacija združenega dela. Kot tako seveda lahko tudi sklanjamo: temeljne organizacije združenega dela, temeljni organizaciji združenega dela itd. Lahko povemo tudi v krajši obliki: rečemo samo temeljni organizaciji (brez združenga dela, saj se ta razume samo po sebi). Rečemo (in napišemo) lahko: Imamo pet tozdov, pet temeljnih organizacij združenega dela ali samo pet temeljnih organizacij.
3.	Paziti moramo tudi na izraze, ki jih uporabljamo skupaj s to kratico: Zakaj? Gre za dvojnost. Že prej smo dejali, da je beseda tozd samostalnik moškega spola in mora torej imeti pridevnik ob sebi v tej obliki — torej velik tozd. Ce pa uporabljamo razrezano besedo (ne kratico) — temeljna organizacija združenega dela, je glavna beseda v tem sklopu organizacija (samostalnik ženskega spola) mora biti poleg pridevnik tudi v ženski obliki: velika temeljna organizacija združenega dela.
4.	Vedno bolj v besedilu uporabljamo namesto kratice TOZD samostalnik tozd (predvsem zaradi sklonljivosti, lažjega izražanja) tudi v takih primerih: V tozdu PPO bodo proizvajali preoblikovalno opremo.
Vesna TOMC-LAMUT
Gradbišče v Nepalu
ifoKT*’ le dežja pade v deževni Ao 1 Ze^° veliko. To je obdobje, h 1 j0 ^ terasastih poljih, ki segajo
azaOV Sova, dobro uspeva riž, iv na kultura v hribovitem de-;o i*1 Lh WePala. v sušni dobi pa na ado' terasah pridelujejo pšenico, ,. L me,n in ostala žiita — vendar išid (^.^marljivejši, saj je treba ta
ntr ^ n^n^h n/a n orna ilra
op;
I- Gradbišče Silghadi Doti je po-aiti M rLOrna obdano s hribi in daleč 1 r-o' kj6Plv*®lzacij'e. Vendar je to kraj, PjH tn0 Potekajo dela pri izgradnji in ed' zi male elektrarne z daljno-r„ir nan0ln’ to pa pomeni tudi velik
5.e. r^Ptedek v razvoju tega predela. toe, tt^ktšče je oddaljeno 160 km od
nenehno namakati.
PA, Hj ,e coste, ni elektrike, prav tako ?°hjj i0 ,u tudi nobene hrane. Z letali se ga (?važaijo ilz 450 km oddaljene-VSs C jVatmand
liti je r-utmanduja. Mestece Dipayal 3:lcj tiakf23 gradbišča, blizu je tudi s* ,	letališče, kjer enkrat te-
- to^ko prileti letalo družbe Royal Airlines, ki je tudi edina
sv svetom. Včasih prileti tu-
rete
K ^ S !
V«(l ti^kšnio manjše vojaško letalo, , 11^5 Pdje žito kot pomoč najrev-iv einu prebivalstvu.
P(>lne^av ■ie !na tem gradbišču vse ta 3 Najprej je tu prevoz ljudi lit' sto^bdšče Pa prehrana in či-t)w ’ se posebej pa je težava pri 'jSji	opreme na gradbišče. Ce-
M ?5 t celotna oprema težka »le« lčt Dre^;P’ Predstavlja celo vrsto ne-„4 te , j^denih težav. Začele so se že t^^oanju v Kalkuti, ko je za-j$' gQ(rivtezav> ki jih ima Indija z 0m, prispela z dvomesečno
1 J- s^P-do v obmejno nepalsko me-,J trajC. Ghangari. Tu se je začel z vojaškimi letali do kpa o.-^Paval. Dve vojaški letali Det , kyvan sta v dveh etapah po
'Pont z vojaškimi letali: do, il. Dve voj'
tet t"yvaai sta v dveh etapah po i Pccpoljali vs|o opremo do 0pr |ala_ v skupno 60 poletih. Si {Tk3 je bila pred tem za kraj-v Uskladiščena na letališču cpt^Peaniju. Ko je bila vsa
oddaljena se je za-
Iknog „ v Dipayalu, « tet ^ za.rt . °d gradbišča, --M' °Prerr.r~1ia faza transporta. Lažjo 0)1'	®° do gradbišča znosili
0\	5^. jJ J® 80 podobni šerpam, ven-
V(i >, tptl-1 znani, drugi del opre-‘•Jeii s J1,.od 30 kg, pa so prepe-,, Ipjskp ®kkopterji redne kraljeve e’. “il zgil r-Pdi ta del transporta j® 'rf Z kanjAZezaven> saj leži gradbišče $ PovzpA^u reke Sdliyani, kar je ^to pilotu veliko težav in
skrajno previdnost. Ves transport z vojaškimi letali im helikopterji je potekal zelo hitro in uspešno. Z nosači smo se sporazumevali s pomočjo domaoinbv, ki so vsaj malo znali angleško, vodje ekip in piloti pa so si pridobili znanje tako ali tako v Angliji;
Ce bi ta zares zahteven transport vsaj malo primerjali z našimi kraji, bi bilo to tako, kot da bi gradili elektrarno na Triglavu, cesta pa bi se morala začeti šele nekje pri Zagrebu.
Elektrarna je okoli uro in pol hoda po kozjih stezicah oddaljena od baze Dipayal. Vsak dan bo potrebno -ljudi bsfcrbovdti s hrano, vodo in ostalim. Največ težav pa bo z izgradnjo 11 km dolgega daljnovoda, ki ga bodo montirali monterji Dalekovoda iz Zagreba. Od elektrarne se strmo navzgor vzpenja tlačni cevovod, monterji bodo marali -hiti navezani. Iz gornjega dela vtoka v cevovod vodi kanal do 120-metrske-ga tunela, (od tod pa gre vtiok v kanal, kjer zajema vodo iz struge. Vmes je še akvadukt (most) čez reko Siliyam, M povezuje kanala na obeh straneh. Po Vsem gradbišču montirane naprave (vtok^v kanal, vtok v tunel, vtok v tlačni cevovod), opremlo pa bodo pod zelo težkimi pogoji montirali monterji iz mariborske Metalne. Litostroj ima še najmanj opreme, zato bo vse delo zmogel le en strokovnjak, potreboval pa bo popolno znanje od montaže do spuščanja v obratovanje. Glavni namen gradnje elektrarne je, da bi mestece Siilghati Doti dobilo elektriko. Zato bo sem speljan tudi glavni del daljnovoda. Le-ta pa se bo odcepil tudi na letališče Dipaval.
Silghadi Doti leži približno 500 m višje od elektrarne, na nasprotnem hiibu. To je zelo zanimivo mestece, ki ima že skoraj 2000-letno tradicijo prekupčeval-sko-trgovskega centra. Sem se ste-kajo vse poti im steze, ki se vije-i° P° dolgih poteh liz Indije in vodijo^ preko Dotija v notranjost proti še višje ležečim vasem Si naprej preko Himalaje v Tibet. Večino tovora prenašajo na mulah m oslih pa tudi na kozah in delno tudi na ovcah. Grede koz nostijo v posebno pritrjenih vrečicah sladkor, moko, riž, sod, sojo in še celo vrsto drugih živil ter ostalega; Črede s(o navadno zelo dolge, včasih tudi do 500 koz. Mestece Doti je torej središče te P°~
krajine in je zelo pomembna pot proti, Himalaji. V glavnem živi tu prebivalstvo višjih kast, čisto nerazumljivo pa je tu tudi urad, kjer lahko kupiš letalsko vozovnico, letališče pa leži v tri ure odda-Ijemi dalinii. Njim tiste tri ure hoda verjetno pomenijo le krajši sprehod.
Mestece je dolgo okoli dva kilometra in se razprostira po vrhu plobočja. Bogataši, ki živijo tu, za naše pojme ne živijo najlepše, vendar živijo v primerjavi z reveži prav gosposko. Kaste so za Nepal in tudi ostale podobne dežele pravo breme, vendar se tega zaveda le malo ljudi. Drugi verujejo, da tako pač mora biti. Ta tradicija se bo zares zelo težko izkoreninila. Glede na pokrajino bi človek dejal, da ŽIVI tu zelo malo prebivalcev, vendar ni tato. Okrog Dotija je vse polno vasic ali posameznih hiš — navadno zgrajenih iz lesa in blata, nekaj pa tudi iz kamenja. Ljudje se ukvarjajo s pjoljedeistvom. Takoj po zorenju riža posejejo pšenico. Klima za poljedelstvo je zelo ugodna, saj zime sploh ne poznajo. Zimska temperatura je okrog 25 stopinj Celzija podnevi in oKrog 12 stopinj Celzija ponoči. Tu bi lahko uspevale vse vrste sadnih dreves, tudi tropskih, vendar jih je zelo malo. Posebno dober okus ima sadje manga, ki dozori v najbolj sušni dobi., vendar ga je zelo malo. Precej dreves pa je posekanih zaradi gradnje hiš, trava in polja pa so zaradi primitivne obdelave pred monsumom vsa požgana.
Ko sem opazoval domačine, se mi je zazdelo, da bi bolj kot elektriko potrebovali šolo. Zdravljenja namreč v tem predelu sploh ne poznajo. Bolezen je pač posledica hotenja njihovih božanstev in od njihove vjolje je odvisno, če bo človek preživel ali ne. Zato bi rad posebej omenil ljubljanskega geodeta Dušana Vičentiča, ki je bil zdaj v Nepalu že drugič. Konec novembra je dokončal svoje zelo težko delo na trasi daljnovoda za HE Silghati Doti. Ker je delal samo z nepalskimi delavci, ki niso znali angleščine, se je tudi zelo kmalu naučil nepalsko, kar mu je zelo koristilo. Om namreč ni opravljal samo svojega dela, temveč je zdravil in ozdravil mnogo ljudi. Ni zdravnik, vendar je po na vodilu zdravnika, M pozna razmere v Nepalu, nabavil zdravila
OB NAGRADNEM NATEČAJU ZA NAJBOLJŠI SPIS O KNJIGI
NAGRADA ZA UCENCA
Zveza kulturnih organizacij Slovenije je v sodelovanju z Zavodom za šolstvo SRS letos že osmič razpisala ob MESECU KNJIGE ’80 nagradni natečaj za spise o knjigi. Učenci osnovnih in srednjih šol po vsej Sloveniji so pisali na to temo, seveda tudi vsi učenci naše poklicne šole.
Tovarišice za slovenščino so izbrale najboljše spise in jih poslale žiriji, ki so jo sestavljali: pisatelj Miha Mate, pisateljica Branka Jurca, pisatelj Peter Božič, predavateljica na Pedagoški akademiji Marjana Kobe in urednik Pionirskega lista Valter Samide. Na razpis se je odzvalo več kot štirideset šol, ki so poslale najboljše spise — skupaj 325 učencev iz osnovnih in 53 učencev iz srednjih šol. Žirija je dala vse priznanje šolam, Zlasti pa pedagoškim delavcem, slavistom ter mentorjem literarnih krožkov, ki so s svojim nesebičnim delom še enkrat dokazali, da je knjiga množična in zvesta spremljevalka našega mladega rodu.
Seveda pa je žirijo čakalo težko in odgovorno delo, saj je večina spisov bila na visoki kvalitetni ravni. Pri izbiri za nagrajena dela je upoštevala zlasti naslednja merila:
ustreznost določenemu naslovu, izvirnost in domiselnost pri obravnavani tematiki, lahkotnost in pravilnost izražanja v slovenskem knjižnem jeziku, pa seveda tudi starostno stopnjo učencev. Nagrade je prejelo 20 učencev iz osnovnih in 10 učencev iz srednjih šol, med njimi tudi Pavel Krajc iz izobraževalnega centra Litostroj. Pavel je učenec 3. c razreda, štipendist Iskre in vsa leta odličnjak

in tako pomagal ljudem. Postal je najbolj znana oseba v celem
predelu Dotija in je imel vsako jutro pred odhodom na delo tudi
po deset pacientov. Znanje, ki ga je že imel din ga še izpopolnil, je zelo izkoriščal, zato je imel tudi velik uspeh. Največ so ga obiskovali reveži, ker ljudje višjih kast zaradi vere ali zaradi, ponosa svojih otrok niso hoteli prinesti v Dušanovo »ordinatijlo«. Zgodilo se je. da je bil Dušan po končanem zdravljenju »za plačilo« polit z vodo, pdvedali pa so mu, da sb morali izgnati, hudiča.
Ko je na koncu za vedno odpotoval iz letališča v Dipayalu, je bil presenečen, ko ga je spremilo toliko ljudi. V zgodnjih jutranjih urah je prišla množica ljudi, ki jim je pomagal, iz oddaljenih vasic. Okrog vratu so mu nadeli dva velika venca iz belih krizantem in rumenih rož. Vem, da je
v trenutku slovesa pozabil na vse težke trenutke, na težko dostopno traso daljnovoda, na veliko vročino, ljudje pa so v tistem trenutku pozabili na status kaste. Ljudje, ki so se mu s svojim prihodom prišli zahvalit, so mu gotovo pomenili največje plačilo in priznanje za vse njegovo delo.
— med najboljšimi učenci naše šole. Vest, da je bil njegov spis nagrajen, ga je seveda prijetno presenetila. Skupaj s svojo profesorico slovenščine je bil povabljen na slovesnost kjer so se zbrali nagrajenci iz vseh krajev Slovenije.
Po uvodnih besedah predsednika žirije Mihe Mateta in predstavnika Zveze kulturnih organizacij Slovenije Petra Božiča sta dramska igralca prebrala nekaj odlomkov iz nagrajenih spisov o knjigi, zatem pa je sledila podelitev knjižnih nagrad. Pavel Krajc je za svoj trud prejel knjigo Jožka Humarja PRIMOŽ TRUBAR, RODOLJUB ILIRSKI.
Objavljamo nagrajeni spis Pavla Krajca
KAJ MI POMENI KNJIGA
Knjiga je najzgovornejša priča, v njej je ohranjena narodova preteklost, v njej je opisano, kako se je rojevala naša usoda, kako se je preoblikovala iz stoletja v stoletje. Kar je zapisano, ostane in vsako pokolenje zajema iz teh virov tisto, kar je v njih živo-tvornega in oplajajočega. Brez knjige bi bil narod osiromašen, zakaj samo ustno izročilo ni dovolj, zgodi se, da celo ugasne. Pisatelj izraža v knjigi svoje in narodove misli in čustva, skrb, borbo in njegov pogum.
Kaj knjiga pomeni meni? Zelo veliko. Dobra knjiga mi pomeni zabavo, sprostitev in izobraževanje hkrati. Največ časa posvetim zgodovinskim in znanstvenim knjigam. Že takrat, ko sem začel voditi v šolo in sem se naučil brati, so moje stalne spremljevalke. Ob njih sem pozabljal na učenje in na svoje zdravje. ____
Začelo se je v petem razredu osnovne šole. Pri pouku angleščine sem dobil enojko. Ker . jm bil dokaj dober učenec, se je tovarišica čudila in napisala staršem obvestilo. Ko me je mama vprašala, kaj mi je, sem planil v jok: »Mama, jaz ne vidim na tablo!-« Kar sem rekel, sem doumel šele kasneje. Kolikokrat sem se skupaj s sošolci norčeval iz otrok, ki so nosili očala. Potem se nisem več smejal. Nosil sem jih tudi sam. Hotel sem pozabiti na to, da jih nosim, a mi niso dovolili. »Zakaj nosiš ta grda očala,« so me spraševali.
Vem, da se je to zgodilo zato. ker sem preveč bral. Zaradi zdravja sem si prepovedal izposojati knjige v knjižnici, zaradi zdravja sem si prepovedal sleherno branje. Ko grem mimo polic, obloženih s knjigami, šepetam: »Knjige! Prosim, ne kličite me več! Saj veste, da ne smem brati!«
Toda knjige ne razumejo mojega rotenja...
Transport peska, kamenja in drugega gradbenega materiala, ki ga v glavnem opravljajo deklice starejše od sedem let (Foto: S.Štokelj)
VE/TI IZ PROIZVODNE
TOZD MONT
Turbine
V	regulatorski delavnici smo za HE Vrla III in IV pričeli poizkusno montažo opreme za krmiljenje zasunov.
Za istega naročnika smo prvi, tretji in četrti agregat pričeli poizkusno montirati obtočni cevovod z iglastimi ventili.
Za HE Golubič postopno odpremi jamo drenažne cevi turbine, ki so nujno potrebne v drugi fazi betoniranja.
Za HE Grabovica pospešeno dokončujemo mehansko obdelavo drugega gonilnikovega obroča. Za drugo nosilno zvezdo pa vrtamo notranji obroč. Kraki so pripravljeni za struženje. Za mehansko obdelavo je pripravljena tudi druga spodnja in zgornja obloga.
Turbinski pokrov prvega vo-dilnika je sestavljen in pripravljen za prvo struženje. Prvi vodil-nikov obroč pa je trenutno pripravljen za sestavo pred končnim struženjem. Vodilne lopate smo poslali na brušenje hidravlične oblike. Na glavi prvega gonilnika obdelujemo izvrtine, nato pa bomo vanje vtisnili ležaj ne puše, gonilne lopate pa so skupno s čepi lopat v fazi montažnih operacij.^
Do pričetka poizkusne montaže je za prvi agregat HE Čakovec potrebno od nosilcev termina mehansko obdelati še zunanji vodilni obroč, notranji vodilni obroč, vodilne lopate, regulacijski obroč in dele servomotorja vodilnika.
Za istega naročnika odprem-Ijamo v Rade Končar opremo za hišno turbino. Poizkusna montaža bo potekala v Rade Končarju.
Za HE Hemren Dam izdelujemo opremo kot začasno nadomestilo potopljenih regulatorjev tlaka. Izdelava dodatno naročene opreme je nujna, ker pogojuje obratovanje elektrarne v Iraku.
V	fazi montažnih operacij je trenutno oprema za temeljne okvirje za HE Obrovac.
V	montaži pripravljajo cevi za odpremo, ki so po vrstnem redu predvidene za vbetoniranje.
Za HE Manojlovac se je pričela poizkusna montaža razvod-nega ventila in blok ventila za kroglasti zasun.
Pričela se je postopna montaža sklopov rekonstrukcije regulacije za HE Zakučac.
Žerjavi
Za naročnika Rio Lempa se v fazi montaže trenutno nahaja električno mostno dvigalo 3,51 X 9,5 m-Od opreme še ni dobavljeno zobniško gonilo za pogon mostu, naročeno iz uvoza, kar pa ne vpliva na potek montaže. Trenutno je za istega naročnika v fazi montaže še portalno dvigalo 25 t X 4,5 m in portalno dvigalo (85—30) t in 13,5 metra.
Postopoma za ZSSR pripravljamo opremo za pričetek montaže petega dvigala 400 Mp.
Opremo za pripadajoči maček 400 Mp pripravljamo za montažo, maček 80 Mp pa že poizkusno montiramo.
Za TOZD PPO so naročena štiri 40-tonska dvigala in eno 63-tonsko dvigalo. Trenutno opremo že postopoma pripravljamo za poizkusno montažo.
Cementarne
Za cementarno iz Umaga smo izdelali in odpremili ogrodje pred-gradne stene s pripadajočim veznim materialom.
Za strojno tovarno Trbovlje smo izdelali in odpremili rezervne dele za dodaj alnik, filter in ele-vator.
V fazi poizkusne montaže je za RTB Bor prvi flotacijski cevni mlin 43/6,1. Trenutno v plašč mlina montiramo vstopno in izstop-
no čelno steno. Odprema za drugi mlin pa je še v fazi mehanske obdelave.
Za naročnika Crvena zastava iz Kragujevca pripravljamo za poizkusno montažo prvega od petih korčnih elevatorjev. Za istega naročnika pripravljamo tudi odpremo filtra.
cijsko preizkušamo. Za Metalser-vis Smederevo poizkusno montiramo hidromehansko opremo.
Črpalko V017/22” — II za vodovod in kanalizacijo Zagreb pripravljamo za odpremo v Turbo-institut zaradi prevzema.
Trenutno za INO iz Reke poizkusno montiramo enajst različnih tipov črpalk, zanjo montiramo tudi dve črpalki CP 2 X 4 X 13 — II.
Za vodovod in kanalizacijo Beograd trenutno montiramo štiri črpalke V023/16”-V, tri črpalke 5CN9/40-III in tri črpalke 5CN9.
V fazi montaže je tudi sedem črpalk tipa V017/18” — III za Vodovod Zagreb.
TOZD PPO
Poslovno leto 1980 je TOZD Proizvodnja preoblikovalne opreme zaključila uspešno. Dosežena kumulativna proizvodnja je bila 2018 ton, to je 101 odstotek gospodarskega načrta, ki je znašal 2000 ton. V pmiimerjavi z letom 1979 je proizvodna realizacija večja za 12 odstotkov.
opremo za hidravlične vleči stroje HVO-2-400 (P-93112) inf SR Romunijo HVC-2-250 (P-931l| v skupni teži 160 ton.
Dieselski motorji
Reduktorji
Za TOZD PPO trenutno montiramo zobniški prenosnik ND 63, 5v—80e za vožnjo 63-tonskega mačka, zobniške prenosnike PR. NC 45v—63F za vožnjo mačka 40-tonskega dvigala in zobniške prenosnike 840, 5v—9F za vožnjo mosta.
Poizkusno montiramo tudi zobniški prenosnik MAC 24/159 V za dvig 80-tonskega mačka in zobniški prenosnik PR.ND 78, 5V— 250E za vožnjo 80-tonskega mačka za ZSSR.
Črpalke
Za Tehnopromet Beograd naročeni črpalki P6/6 trenutno funk-
Za Brodogradilište Split smo odpremili dva motorja DM8 T 23 LS, dva motorja istega tipa pa pripravljamo za uradni preizkus.
Naročeni multiiplikator za Ulj arnik iz Pulja je mehansko gotov in je trenutno v montaži reduktorjev.
Zaradi pomanjkanja dela je montaža dieselskih motorjev prevzela v delo dvajset mobilnih dvigal za TOZD TVN. Dvigala so montažno gotova in jih trenutno funkcijsko preizkušamo.
TOZD Montaža je imela v januarju 1981 po gospodarskem načrtu predvideno količinsko realizacijo 86 ton. Uspelo nam je doseči 211,1 tone oziroma 245,5 odstotkov.
Po gospodarskem načru 220 ton realizacije smo v januarju 1981 dosegli 106 ton proizvodne realizacije oziroma 49 odstotkov, blagovne proizvodnje pa smo odpravili 426 ton oziroma 194 odstotkov. V pregledu doseganja količinskega načrta proizvodnje je upoštevana blagovna realizacija, ki je izpadla v decembru 1980. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je proizvodna realizacija večja za 52 odstotkov.
V montaži pripravljamo ogrC ja, pehala, rame, podstavke, ml1--blazine in posamezne pogonske ^ s ta vine za montažo hidravlik stebrnih strojev HDS-2-160 ! 61338), stroje za tlačno litje DIV^V -280-M (P-61241), pet preoblit valnikov HPCN-1-4 (P-61387), f hidravličnih vlečnih strojev H^i 2-100 za Stankoimport — ZS-' (P-61426) im deset hidravli*^ zapagdbmikov HKOC-1-250-5000 Stankoimport — ZSSR (P-931^ vse v skupni teži 350 ton.
B. Seme
V februarju bomo predvidoma zmontirali, funkcionalno preizkusili in odpravili večje število preoblikovalnih strojev in hidravlične opreme za: Iskrjo - Ljubljana hidravlični vlečni stroj HVC-2-63 (P-62402), za Orao — Mostar hidravlični vlečni stroj HVC-2-63 (P-62554), za LTH — Škofja Loka hidravlični krivilni stroj HRS-5-50 ... (P-62358), za Alpos — Šentjur pri Celju odvijalnik navij alnik ONE-400-4000 (P-62388), za Ener-goinvest — Tešanj hidravlični ste-brni stroj HDS-2-160 (P-62569), za Stankoimport — ZSSR pet hidravličnih vlečnik strojev HVC-2-100	(P-93122) in hidravMčno
Za dinamiko plana, ki je t: narejena in dogovorjena pred I kaj več kot štirimi meseci, lab' ugotovimo, da kasnimo povph n<> za 2 meiseca. Ko iščemo vzf ke za to kasnitev, je na sploš' zelo težko pokazati na kri''1 Prav vsi udeleženci v proizv^ nem procesu rokovno zamujat1' Dejstvo je, da se še vedno Pr malo odgovorno obnašamo do 1 polnjevanja plansko dogovorjen n, obveznosti, tako v temeljnih c: ‘ ganizacijah kot tudi v delovni y,9 ganizaciji. Vse preveč je ozkč-y tozdovskega gledanja in izpolni di vanja le svojih planov. Če hobtii mo napredovati, morajo vse 'p, melj ne	organizacije prestop jn
okvirje tozdov in se bolj eno,r n spopasti s težavami, saj bomo tako dosegli cilj — to je 4000 tl P1 proizvodnje preoblikovalne opfJ' me v letu 1981.	)e
L. Gorja1 s>
----------------------------------- i?
Avtomatizacija strege
V novembru je ljubljanska fakulteta za strojništvo v sodelovanju z delovno organizacijo METALFLEKS — TOLMIN organizirala uspel seminar na temo: AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE. Namen seminarja je bil, da se širši strokovni javnosti — predvsem industriji — predstavi najnovejše dosežke s področja avtomatizacije v proizvodnji. Na seminarju smo slišali več kot 20 strokovnih referatov na to temo. Podan je bil zanimiv pregled dosežkov in razvoja avtomatizacije s poudarkom na možnostih razvoja v našem slovenskem prostoru. Na koncu je bila še okrogla miza o vzgoji kadrov v industriji in o možnostih razvoja opreme za avtomatizacijo pri nas.
zadnja faza nastopajo industrijski roboti. Prav roboti predstavljajo v stregi isto, kot v obdelavi NC — stroji. Princip dela je isti: robota je potrebno programirati, da opravlja neko delo. Ko je delo končano, ga lahko programiramo za opravljanje novega dela. Ponavadi gre pri tem za strego več strojev (npr. ene ali več NC ■—
izdelkov. Tak način avtomati2 cije montaže — s pomočjo fle# bilnih strežnih naprav in inf striijskdh robotov se najppgos*6 uporablja na montažnih linijah f montaži skupine podobnih izd1 ^ kov, ki se večkrat menjajo n* I seboj.	J
Iz tega vidimo, da gre najf vejši razvoj v avtomatizaciji Pr izvodnje predvsem v smeri up rabe fleksibilnih strežnih naphaj Osnova za vsako avtomatizaCU pa je, kot smo že rekli, upora; principov skupinske tehnolog1
le.
Obisk seminarja je bil zelo dober, saj je bilo na njem več kot 130 predstavnikov delovnih organizacij iz vse Slovenije. Iz Litostroja sta bila dva predstavnika, vendar le kot poslušalca, zato je bilo slišati tudi nekaj pripomb. Žal pa smo za seminar izvedeli šele zadnji trenutek, tako da ni bilo možnosti za pripravo. V prihodnje bi takih priložnosti ne kazalo izpustiti, saj gre tu za predstavitev vrhunskih dosežkov in tudi za potrditev ugleda, ki ga uživa Litostroj. Tem imamo dovolj in tudi dosežki Litostroja niso ravno skromni — če omenim na primer le strežne naprave v proizvodnji preoblikovalne opreme, delo naše montaže, ali pa nove načine organiziranja orodne službe in službe za pripravo vpenjalnih priprav v PPO in TVN.
Razvoj avtomatizacije strege in montaže moramo deliti na dve področji: avtomatizacijo v serijski proizvodnji in avtomatizacijo posamične in maloserijske proizvodnje. Serijsko proizvodnjo predstavljajo strogo namenske linije in tu gre razvoj v smeri uporabe najnovejših dosežkov elektronike in strojništva, predvsem hidravlike in pnevmatike. Za proizvodnjo, kakršna je litostrojska, pa je za-
nimivejši razvoj avtomatizacije v posamični in maloserijski proizvodnji.
Do sedaj je bilo to bolj ali manj zapostavljeno področje, ker je posamično proizvodnjo mnogo teže avtomatizirati kot serijsko. Glavni problem je v tem, da imamo veliko število različnih obde-lancev, ki jih obdelujemo po različnih tehnoloških postopkih. Če pa hočemo uvesti kakršnokoli avtomatizacijo, morajo biti izdelki najprej urejeni po principih skupinske tehnologije. To je osnova, na kateri potem sloni vsaka nadaljnja avtomatizacija.
Avtomatizacija strege in montaže v maloserijski proizvodnji je napravila bistven korak naprej s prodorom mikroelektronike. Podobno, kot so za obdelavo pričeli izdelovati NC — stroje, so za po-služevanje pričeli izdelovati fleksibilne strežne naprave, kjer kot
, J
SF

Proizvodna linija z avtomatizirano strego materiala, sestavljena iz od-vijalnika, ravnalnika z vgrajenim dolžinomerom in hidravličnega vlečnega stroja
stružnic, stiskalnic in podobno) s skupino podobnih obdelovancev. Zaradi specifičnosti dela so se roboti najprej uveljavljali prav pri stregi stiskalnic.
Roboti sami so sestavljeni iz mehanske enote in električnega krmil j a. Mehanski del sestoji iz ogrodja, elementov za translacijo in rotacijo in prijemala. Kot pogon se uporabljajo hidravlični ali pnevmatični cilindri ali pa elektromotorji. Potrebni so tudi senzorji za ugotavljanje položaja. Za krmilno napravo pa služi mikroprocesorski računalnik. Ta s pomočjo pripravljenih programov vodi robota pri opravljanju določenega dela.
Tudi pri nas v Sloveniji je bilo že opravljenih nekaj poizkusov v tej smeri. Se najdlje je prišel Inštitut Jožef Stefan, ki je razvil robota z ustrezno krmilno napravo. V sodelovanju z Gorenjem iz Velenja so robota tudi izdelali. Uporabljal se bo pri lakiranju in točkovnem varjenju. S tem se ukvarja tudi Fakulteta za strojništvo v Ljubljani, kjer so že izdelali nekaj prototipov, vendar s krmiljenjem preko standardnega mini računalnika. Podobno je tudi v Kladivarju Žiri, kjer uvožen Festov robot dopolnjujejo z našimi elementi. V Jugoslaviji se s tem ukvarjajo še Prvomajska — Raša, Ivo Lola RIBAR — Železniki in Inštitut Mihajlo Pupin iz Beograda.
Tudi dela v montaži je možno delno avtomatizirati, vendar je to težje pri posamični in maloserijski proizvodnji. Tudi tu je odločilna podobnost del in podobnost
Robot — posluževalna napfJ n firme Cincinnati Milacron, K1. i. uporablja pri posluževanju d’ NC — stružnic	P<
Tudi v Litostroju imamo odP1
določene možnosti za uporabo P: (
novejših ugotovitev s področja
i f;
tematizacije proizvodnje. 's
vsem je to pri projektiraj j9 strežnih naprav v proizvodnji P . ^ oblikovalne opreme. Ni pa od'; o; v fazi posodabljanja proizvod1?: $$ v kateri smo sedaj, že razmiki tv o specializiranih obdelovalnih.
ni j ah — npr. za izdelavo mehi/
nikov. Čeprav je Litostroj kot1 lovna organizacija usmerjen Po-
vsem v individualno proizvod?1.!
gCJ
se programi v malih in ve'1
serijah pojavljajo že tudi pri
Mettf