Štajerske vesti. —š— Za izboljšanje učiteljskih plač. Tudi okrajni šolski svet v Sevnici se ie v svojii zadoii seji s soglasno sprejetim predlogom učiteljskega zastopnika zavzei za izboljšanje učiteljskih plač. —š— Dež. cdbornik Robič t. Dne 29. avgusta je umrl v mariborskj splošni bolniščnici slovenski štajerski deželni odbornik, prof. Robič. Bil< je star 72 let. Profesorja Robiča je. kakor znano. zadel pred približno tremi tedni mrtvoud. —š— V Veržeju se ie v nedeljo dwe 24. avgusta vršila šolska veselica. ki itnad vse pričakovanje dobro uspela. Vse točke izredno bo^atega vzporeda — omenjamo razen nagovorov. deklamacij in lepega petja samo tri igre: Snegulčica. Lažniva Milena in Kaznovani šaliivec — so se izvajale tako izvrstno, da se mnogobrojno zbrano občinstvo kar načuditi' ni moglo. Zaslužene pohvale niso želi samo posamezni izvajatelji programa. temveč tudi tov. nadučitelj Sprager in gdč. učiteljica Colnaričeva, katera edina sta s svojim neumornim trudom pripomogla do tako lepega uspeha. H koncu so bili vsi učenci — tudi neigralci postreženi s kavo. raznim: pecivom. sladkorjemjn sadiem. pričemer je posebno gospa Špragerjeva imela dela čez glavo. za karji gre zasluženo priznanje. Bil je za veržejsko mladino praznik. ki ii gotovo ostane v neizbrisnem spominu. Da je cela prireditev res ugajala. nam še tudi svedoči. da se ie veselica na občo željo morala v nedeljo dne 31. avgusta ponavljati. —š— Mitraisov tempeli na Ptuju. Na cesarjev rojstni dan t. 1. so šolarii IV. r. od Sv. Barbare Slov. goric s svojim nadučiteljem F. Kranjcem priredili .poučni izlet na Ptuj, posebno iih je pa vlekel novo izkopan in lepo odkrit Mitrasov temipel pred 1600 leti živečih paganov in tudl razni rimski spomeniki bivšega mesta Petovje (razdejano 79. 1. p. Kr.) Otroke pripelje na velikem z deskami opremljenem vozu par konj po 2 uri trajajoči vožnji mimo starodavnega, zgodovine polnega grada Vurberga pred slav. šolo na Ptu]. Tu se ogledala krasna šola s spomenikoma pedagogov A. M. Slomška in A. I. Komenskega. Po poz.dravu tov. nadučitelja Ivana Kanklerja se ie podal mali polk mimo glavarstva, kjer ie bil pozdravljen slučajno iz cerkve prišedši c. kr. namestniški svetnik gosp. Netoliczka s 4 uradniki. Ne daleč od tu stoji župna cerkev s prosto stoječim starinskim stolpom. v katerega in okolo njega ie vzidanih mnogo rirnskih, razne oblike kazočih spomenikov. ogledala se ie tudi ta cerkev s 15 krasnimi oltarji. Od 11. do pol 1. ure se je opazoval. bolje rečeno občudoval muzej, ki vsebuje v pritličju lepo naravno zložen Mitrasov tempel. ki je bil izkoipari na Bregu blizu Ptuja. Ves muzej ie zanimal male radovedneže in ie vidno vplival na njihovo z.godovinsko in realno znanje. Take muzeie bi morala vsa mladina leto za letom obiskovati v svojo izobrazbo. Po končanem ogledovanju muzeja se je odkorakalo čez dravskj most proti Hajdim, kjer ie pravi prostor paganskih templov. Blizu1 državne ceste, četrt ure južno-zahodno od Ptuja. se ie ogledtoval lepo odkrit zemlje prost Mitrasov temipel. kjer so pagani svoiim raznim malikom darovali živali. Na desni strani templa se lepo vidi pripraiva studenca. kjer so darove najpre] umivali, od tod je bil napravljen vodovod; na levi strani so bili pa oltarji, kjer so zažigali te osnažene darove. Okoio templa se vidijo celice. kjer so stanova'!*; paganski duhovni. Blizu tega templa stoji prostorna uta z raznitni zanimivimi' izkopanimi spomeniki pa^anskega kultusa. kjer je razlagal radovoljno strolkovnjak gospod profesor dr. I. Skrabar. za kar s>j mu tem potom najtopleje zahvaljuje. Mitras je solnčni bog. predstavljajoč svojo velikansko moč. izklesan iz mramoria kot velikan. držeč z levo roko velikega bika za zgornjo čeljust. z desnico mu vipogna hrbtišče ter poklekne na njegov križ. da se ne more več ganiti. a zdaf ga z bodakmt zakolje v tilnik. K tetnu delu mu prideio na pomoč razne manjše živali: psi. mač- ke. kače.škorpioni itd.. vse to ie izklesano iz mramorja, da se lahko opazuje. Pogani so svojim bogovom darovali le živali moškejja spola prvence. Razen templa se vidijo veliki zarkofagi. izklesani. iz težkega mramorja. razne velikosti urn, kjer so shranjevali pepel zažganih svojrh dragih. Pred tem templom smo opazovali poganske grobove. kjer so še videti debeleje ko&ti poganov, ležeče le 1 m v zemlii z opeko lepo obdanem grobu, kot pokrirvalo jim je služila moeno žgana. stisnjena. velika opeka, da so 3 komadi zadostovali za ves grob. V vsakem grobu se nahajajo razne mrtvecu darovane vložene reči. seveda tudi na pol vničene po rji. Z velikim zanimanjem' so otroci poslušali razlaganje o prazgodovini, se čudili delovanju naših prednikov poganov, dokler jim ni prvi krščanski cesar Konstantin 1. 336. po Kr. razdjal njih temple. Največ ie pač uničil potres 1. 79., ki ie celo' strugo Drave premestil bolj proti severu: da sedaj teče čez severni del bivšega Petovija. Koliko in kaj bodo še vse odkrili. prinese bodoenost. Ob 3. uri so se spet naložili izletniki na svoi veliki voz ter odpelja>H domov. živo pogovarjajoč zdaj ta. zdaj ono zgodovinsko reč. Vsak je bil čez vse zadovoljen in vesel na pridobljenih realističnih naukih. ki mu bodo trajen prijeten spomm do smrti. V šoli pa se delajo lepi prosti spisi o tem izletu, kakor je kateri opazoval in kakor je bil vtisk na katerega. To ie bil izlet nad vse pričakovanje izborno izveden brez najmaniše nerednosti; praktičen z origrnali, da ie lahko vsak otrok ogledoval duševno in telesno ter si v spomin živo vglobil vse predstave. tako da lahko domačim živo pripovedujejo o svojem lepo uspelem izletu. —š— Slovenska kmetijska šola. Na deželni kmetijski šoli v St. Jurju ob južni železnici so zaključili dne 28. m. m. ob 10. uri dopoldne lOmesečni tečaj z javno izkušnjo. ki je pokazala uspehe pouka. —š— Naseljevalno delo Sudmarke. Nemški listi priobčujeio sledeče poročilo: «Od novega leta 1913 sem se Sudmarka z jako zadovoljivim uspehom iznova bavi z naseljevanjem v severnih Slovenskih goricah. V prvih sedmih mesecih se ie naselilo 8 rodovin s skupno 44 glavami kot novo ojačenje naših obmejnih straž. V Št. Ilju -ste se od teh rodovin naselili 2. v Cirknici 2, na Pesnici, v Rančah, Dobrenju in Zg. Sv. Kunigundi po 1. Letos se je prvič naselila v Pesnici in na Raneah po ena nemška rodovina. Od naseljenih rodovin so 3 iz Virtenberškega. 2 iz severne Češke in po 1 iz Saksonskega. Galicije m Koroškega. Zadnje. še nenaseljeno posestvo Siidmarke v Št. Ilju je bilo prodano mnogobrojni nemški rodovini. ki se naseli prihodnjo pomlad. Za prihodnje leto ie že priglašenih več nemških rodovin. ki se hočejo naseliti. Podporo za naselitev so dobile od Siidmarke samo 3 od 8 letos naseljenih nemških rcdovin . . .« Napram tetnu sistematičnemu delu Slovenci samo tarnamo. psujemo in pišemo — statistike. Zato je pa 'tudi naša bodočnost v severnih Slovenskih goricah tako odlično zasigurana. — Slovenci zapuščaio svoje domove in gredo s trebuhom za kruhom. a tujci prihajaio k nam in živiio kot gospodie na naši zemlii. Zakai ne naseljujejo Nemci vsaij" štajercijansikih družin na svoiih posestvih. ako so iim res tako pri srcu. kakor zatrjuje »Štajerc«. Slovenci moraio ostati hlapci in viničarji, po gospodarie si hodijo druigam! —š— Okrajna učiteljska kcnferenca za slcvenske ter ločko in vitansko utrakvistično šolo okraja Kcnjice se je vršila dne 16. av^usta 1913 v telovadnici konjiške okoliške šole. Razen treh bolnih tovarišev so se udeležili te konference vsi učitelji in vse učiteljice okraia. Konferenco je vodil c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Alojzij Schechel, ki se je po prijaznem pozdravu spominjal jubileia pragmatične sankcije ter otvoril konierenco s pozivom, da zakličejo navzočniki presvetlemu vladarju trikratni »Živio!«, čemur so se udeležniki z navdušenjem odzvali. — Za predsednikovega namestnika je bil imenovan nadučitelj Pirch, za zapisnikarja pa sta bila izvoljena Ferk in gdč. Rhodenova. Nadzornikovo porooilo o urejevanju uradnih knjig, o adtninistrativnih zadevah in b posameznih učnih predtnetih je bilo iako obširno in temeljito. — O ternj ,>Kako i;aj učitelj varuje ugled svojega stanu in katerih prestopkov se naj ogiblje?« je obširno razpravljal zrečki nadučitelj Schell. V svojem dobro premišljenem referatu je posebno naglašal. da je najhujši škodljivec učiteljskega ugleda njegov slab gmotni položai, ki ga tudi ovira. da učitelj ne more vseh moči posvetiti pouku in vzgoji. O nalogi »Kako je učence uvesti v razumevanje zemljevida?« je izborno referiral tov. učitelj Petrič; o tem vprašanj.u se je živahno debatiralo ter so se končno sprejele referentove teze.— Za referatoma je prišlo na vrsto poročilo o stanju in uporabi okrajne učiteljske knjižnice tcr poročilo o stanju in oskrbovaniu šol- skih vrtov. — Pri volitvah so bili izvoljeni in sicer a) v stalni konferenčni odbor tovariši: Brumen, Schell in kot namestnica ga. Amalija Mravljakova; b) v knjižnični odbor: Pirch. Petrič Ludovik in ga. Kristina Petričeva; c) v vrtni odsek: Brumen, Pirch, Rupnik in Zgajner. — Resolucija glede zvišanja učiteljskih plač je bila soglasno sprejeta. Predlojj zaradi »Mojega prvega berila«, oziroma čitanke. se ni stavil, ker je bila večina mnenia, da bi bilo pred odločitviio dobro še eno leto počakati na uspehe, ki jih bodo imeli v drugih krajih z na novo uvedenima knjigama. — Po šest ur trajafoči konferenci smo se v dveh skupinah razšli z mislijo, kako bi bilo mogoče od diet kar največ prištediti kot priboljšek k našim plačamf —š— Ormoška okoliška šola ie za konec šolskega leta priredila svojim učencem in učenkam v občno zadovoljnost uspelo veselico. V nedeljo, dne 24. avgusta, se ie v ta namen zbrala šolska mladina na prostornem in senčnem vrtu ormoške čitalnicc, kjer so jo ormoške gospe in gospodične z iedili in malinovo pijačo pogostile. godba slov. domačega gasilnega društva pa je pod vodstvom svojega kapelnika tov. Dom. Serajnika svirala vesele in lepe narodne komade v povzdigo otroškega veselia. — S proizvajanjem različnih iger. ki sta jih vodila tovarišica Preskerjeva in tovariš Jančič, ki nadomestuje zaradi 'bolezni na dopustu se nahajajočega nadiučitelia tov. Rajšpa, je čas hitro potekal. Šolarji so nastopili tudi v različnih dvogovorih. deklamacijah in govorih, nekateri iako neustrašeno in samozavestno. — In ko je veselie nedolžne mladine doseglo vrhunec, se nagibalo solnce zatonu, odpeliali so zadovoljni starši svoje drage proti domu v prijetni zavesti. da se njihova mladma vsestransko dobro vzgojuje in z največjo vestnostio pripravlja za življenje. — Poleg veseličnega prostora ie bila isti dan tudi razstava del ormoškega slovenskega otroškega vrtca. Mtiogoštevilna in mlnogorazlična izložba ie zbujala občno pozornost in kazala o spretnosti in marliivosti naših malih. ki jih vodi spretna vrtnarica gdč. Pernatova. —š— Božidar Flegeričeva slavnost. Predpoldan je bil namenjem slavnosti v cerkvi pri Sv. Bolfenku in na pokopališču. Od vseh štirih delov sveta so prihajali Ijudje na prijazni griček Sv. Bolfenka. Cerkveno opravilo je opravil g. Canjko, katehet na učiteljišču v Varaždinu. Po dokončanem cerkvenem opravilu so se valile velike množice ljudstva od cerkve proti pokopališču, kjer se je odkril nagrobni spomenik. Slavnostni govor je imel gosp. Canjko, prijatelj pokojnika. Nato se je odkril nagrobnik, ki ima sledeči napis: f Tukaj počiva večni popotnik Slovenskih goric, pesnik in pisatelj slovenski, Božidar Flegerič, roj. 30. I. 1841, umrl 9. VI. 1907. Postavili pesnikovi prijatelji in znanci. — Zatem je zapel moški zbor Flegeričevo pesem, nakar je domači župnik Zadravec opravil kratko nagrobno molitev in s tem je bila predpoldanska slavnost končana. Popoldan se je nadaljevala na Flegeričevem domu v Vodranciht Predsednik pripravljalnega odbora g. Sinko je pozdravil vse goste, nakar je nastopil slavnostni govornik g. profesor dr. Ilešič, ki je proslavljal pokojnika kot literata ter kot enega tistih, ki se je zavedal, da ni naša domovina sarao slovenska zemlja med Muro in Dravo, temveč da sega daleč čez Dravo in Savo, tja do turških mej, kratko rečeno, da je naša domovina povsod, kjer se govori slovanski jezik. Nato se je razkJila spominska plošča iz črnega granita, na kateri stoje besede: Dom pesnika Božidarja Flegerica, roj. 30. I. 1841, f 9. VI. 1907. — Tudi na domu se je zbrala velika množica Flegeričevih čestilcev. Prišli so gosti iz Ljubljane, Varaždina, Ormoža, Maribora in Gorice. Opazili smo tudi več ljudstva iz sosednjega Medžimurja, Huma, Sv. Miklavža in drugod. Pri banketu je napil tajnik pripravljalnega odbora in priljubljen mladinski pisatelj tovariš A. Kosi vsem odličnejšim gostom poimenoma, nakar so se vršile še druge napitnice, med katerimi omenimo ono od prof. dr. Križana iz Varaždina, bivšega sošolca in podpornika našega Flegeriča, nad 701etnega starčka, ki se je spominjal Božidarja kot svojega sodijaka ter omenil med drugim, da je bil Flegerič najboljši dijak tiste dobe. Opisal je nadalje varaždinsko gimnazijo tiste dobe, ki nam je vzgojila toliko slavnih mož: Vraza, Cafa, Rajča, Terstenjaka, Murka i. dr. Za svoja izvajanja je žel obilno priznanja in burnega odobravanja. Govorili so še potem vladni svetnik Senekovič, dr. Hudovernik, Kolarič iz Središča, tovariš Porekar s Huma, učitelj Košar od Sv. Bolfenka, gimnazijec Trstenjak iz Zagreba. Naš vrli Davorin Trstenjak iz Zagreba je poslal obširno pismo, katero je prečital tov. Kosi. Slavnost je v vsakem pogledu lepo uspela. Glavna zasluga za to gre tovarišu A. Kosiju. —š— Umrli dež. odbornik Robič in učiteljstvo. Pišejonam iz Spodnještajerskih učiteljskih krogov: S smrtjo dež. odbornika Robiča izgubi slovensko učiteljstvo toplega zagovornika svojih narodnih in stanovskih teženj. Poznal je pokojnik^posebno dobro sktbi in težave učiteljstva, saj je izšel iz našega stanu. Bil je najprvo ljudskošolski učitelj in šele na Dunaju se je kot vadnični učitelj usposobil za profesuro na učiteljišču, kojo je dobil 1. 1872. v Mariboru. Bil je tudi v mariborskem političnem okraju dalje časa šolski nadzornik ter je prav dobro izhajal z učiteljstvom. V deželnem zboru se je živahno udeleževal debat o šolskih in učiteljskih vprašanjih, tako vzlasti 1. 1897. in 1898., ko se je razpravljajo in sklepalo o regulaciji naših službenih prejemkov. Baš pred koncem dobe prejšnjega deželnega zbora je še vložil predlog za regulacijo učiteljskib plač. Nekaj pa mu štejemo v posebno zaslugo: ni se dal v Gradcu izrabljati za denuncijanta slovenskega učiteljstva, kakor so to pogosto iz stiankarskega sovraštva zahtevali od njega duhovniki. Prepustil je ta umazani posel drugim gospodom klerikalnim poslancem. Blag mu spomin! —š— Tovariš Anton Brezovnik je bil prvi in pravi začetnik Zaveze, takisto je bil ustanovnik in započetnik »Popotnika". Da bi imela Zaveza in učiteljstvo svoj svobomiselni list, je zbral v Celju več tovaiišev ter jih pregovoril, da so ustanovili nPopotnika", list za šolo in dom, ki mu je bil več let najmarljivejši sotrudnik in propagator. Pisal je vanj pod različnimi imeni članke, dopise in zbiral notice ter druge, učiteljstva in šole se tikajoče stvari. — Našemu listu je bil vesten sodelavec pod Močnikom in Praprotnikom. Časih je napolnil sam po dve iretjini lista. — Od 1. 1896. živi v pokoju v Vojniku pri Celju še vedno nesklonjenega duha in trdne volje. Na zdar, vrli naš Tone! —š— Zakaj molče? Naši slovenskt klerikalni deželnozborski poslanci še do danes niso smatrali za poirebno obrazlcžiti svojega stališča naprani deželnemu zboru. V vseh politiških krogih se zaman vprašuje, čcmu vse to, in najrazličnejša mnenja so na dnevnem redu. Splošna pa je sodba, da se klerikalci ne upajo z jasnimi besedami na dan, ker se boje vsake besede, ki bi jih za bodoče vezala. Na prilično vprašanje, kakšno stališče bi zavzeli, če bi prišlo do razpusta, enostavno odgovarjaja: ,Mi ne izgubimo ničesarl" To se lahko tolmači glede na politiško pozicijo v deželnem zboru, kot so si jo ustvanli z obstrukcijo, tolmači se pa tudi lahko na ta način, da so si klerikalni poslanci svojih mandatov docela svesti. Ob neki drugi priliki se je enega njih vprašalo, bi li po eventualni novi izvolitvi in sklicanju deželnega zbora brez nadaljnega dosledno vztrajali pri svojem, in odgovorilo se je, »da ni izključeno". Temu nasproti si vsakdo lahko za prvo sam ustvari sodbo, oziroma si to lahko sam tolmači, kakor mu ljubo. Eno je gotovo, da z ogrinjanjem v molčečnost, kot je to pri njih danes v navadi, človek ne more verjeti v odkritosrčnost klerikalne politike. —š— Okrajni šolski svet v Celju (okolica) obhaja letos dvajsetletnico, odkar je v narodnih slovenskih rokah. Po dolgih, ostrih bojih se je 1. 1889. posrečilo Slovencem, da so dobili okrajni zastop v svoje roke. — L. 1893. je potekla šestletna doba prejšnjega nemškega okrajnega šolskega sveta, in pri volitvi dne 28 junija 1893. je poslal okrajni zastop v okrajni šolski svet tele člane: Baš L., Brezovnik A.. dr. Dečko I, dr. Gregorec L in Roblek Fr. — Kot zastopnik cerkve je bil imenovan opat Fr. Ogradi, učiteljstvo je zastopal Fil. Koderman, okr. šolski nadzornik pa je bil P. Leitgeb (hud naš nasprotnik). Kako se je tedanji ultranemški okrajni glavar celjski dr. Pavel Wagner te nove večine razveselil, kaže to, da je prvo sejo sklical šele na dan 27. nov. 1893, drugo na 7. marca 1894, tretjo pa na 8. maja 1894, dasi zakon natančno določuje, da se morajo seje okrajnega šolskega sveta vršiti vsak mesec najmanj enkrat. Tekom časa so izstopili: Baš L, Koderman in Roblek; umrla sta dokt^r Dečko in Leitgeb. Na njih mesto je volil okrajni zastop člane: dr. I. Vrečka, I. Širco (in ko je ta odstopil) Lednika M. Sedaj pa, ko ni okr, zastopa (od 1. 1904. vlada c kr. komisar) so sedanji 1. 1899. izvoljeni člani nekaki »dosmrtni člani" okrajnega šolskega sveta celjskega. Vso dobo so ostali le: Brezovnik, dr. Gregorec in Ogradi; ti obhajajo torej letos dvajsetletnico svojega delovanja v tej korporaciji. — Mnogo dobrega je ta okr. šolski svet v teku teh let storil za narod in učiteljstvo; mnogo iz Gradca slovenskemu ljudstvu in učiteljstvu namenjenih udarcev je bolj ali manj uspešno pariral; mnogokaj bi bil rad storil, ko bi ne imel kolikortoliko vezanih rok in ko bi mu marsikak dober ukrep ne bili rpopravili" tam zgoraj pri dež. šol. svetu v Gradcu. Z zadovoljstvom lahko ti trije jubilanti zrejo nazaj na preteklo dobo, zakaj storili in dosegli so po svojih močeh, kolikor se je dalo. Gforiške vesti. —g— V Gorici je umrl evangeljski župnik in senior W. Schmidt, mož, ki seje živo zanimal za zgodoviina reformacijr& in protireformacije v sJovenskih deželah ter spisal tudi več sestavkov po zgodovinskih virih. V »Soči« je svoj čas priobčeval spis »Evangelij v Vipavi in okolo Vipave«. Takega gradiva je nabral vse polno; naj bi prišlo v vešče roke! Pokojnik je poznal in visoko cemil žilavost in nadarjenost stoivensLkega naroda. Blag mt spomin! —g— Nova učiteljska inesta sistemizira goriški mestoi svet. Tako dobi še. eno učno osebo mestna ljudska šola vt ulici sv. Ivana v Gorici. »Soiča« pravi na. to: No, m'i privošamo laškim otrokoni zadosti učiteljev in učiteljtc —¦ ali ob tej priliki vprašamo slavni mestni svet, kdaj začno po^teno delati s slovenskimi šolskimi zahtevami oni, ki imajo po svojem glasiki polna usta praviice in kulture? —g— Ustanovitev samostoine slovenske državne gimnazije v Oorici. V nedeljo je dospel v Gorico cesarsiki odlok, ki zaukazuje ustainoviitev popotoe humatriistične gimnazije s slovenskim upnim jezikom ter realne gimnaziije z italijariiskiiTu in realne gimnazije z nemškim učnim jezi'kom. Stara gimnazi-ja z nemškim učnim jiezikom izumrje v sedtoih letih in na noeno mesto stopi slovenska ter italijanska, in nemška realna gimn.azija. Tako je izvtf« jevan bcj, ki se je bil skozi desetletja. Slovenslka giminazi.iia bo štela letos 4 razrede in se sukcesivno izpopolni. Imela br» potem poleg ravnatelja 14 defkiitivnih profesorjev. Razredi bodo nameščeni v sitarem giminazijskerh paslopju v Šolski ulid. — Goriška gimnaziia bo najbolj slovenski državra zavod te vrste na Sloveoskem., Učni jezik bo skozinskoz slovenski, a preskrbljeno je, da se dijaki temeljito priučetudi drugim mcdernim jezikom. — Dolžnost slovenskih staršev, ki pošljejo svo^a si-nove na gimnazi.io, je ta, da jih upišejo v slovensko gimnazijo. Tu se bodo učill v doTnačem slov. jeziku in nemščine se poleg tega naučijo tako, da jo bodo popolnoma obvladali. ko izvršijo gimnaziijske študije. Zato pričakujemo, da ne bo nobenega slov. očeta in nobene slov. ma1tere, ki bi siHa svojega otroka morda vnemško gimnazijo! —g— Deželni šolski svet je razposlal vsem okrajnini šolskim svetom odlok, vr katerem naznanja, naj le-ti učiteljstvu ne dajajo predolgih dopustov zaradi bolezni, marveč naj preskrbijo dotičnemu učitelistvu izpričevala, da n'i zmcžno za delovanie. —g— Dopust zaradi bolezni je dobiio sledeče učno osebje iz goriškega polittškega okraja: Slavica Vilhar v Mirnu,. Edmund Čibej na Dolu, Vinko Bandel na Vrhu nad Kanalom, Josipina Srebernič vi Črničah, Tomaž Lukančič v Gabrijali pri Rubijah in Ljudmila Medvešček v KrotTbergu. —g— Goriškj politični okraij šteje okolo 200 učnih cseb. —g— Imenovanje. Akademični slikatViktor Cotič iz Gorice je imenovan za supletita na gimnaziji v Zadrir. —g— Pcrcka. V sredo se je poročit tov. Franjo Golja, nadučitelj v Zaloščah, z gdčno. Mitlko Vodopivčevo, hčerko pok. cesarskega svetnika g. Franca Vodopivca. Bilo sreono! —g— Učiteljska imeiiovania in premeščenja. C. kr. pomtioženi okrajni šolski svet za goriško okolico je knenoval ozlroma premestil sledeče učitelje in učiteljiice: Za definitivnega nadučitelja v Cerovem je imienovan dosedanji provizorični nadučitelj Josip Poberaj; za de.iimitivnega učitelja-vcditelja v Tevčah je knenovan Albert Rajer, ki je bil dosedaj tamkaj pro>vizorično nameščen; za definitivnega! nadučitelja v Šmarjah je imeinovan Rihardl Orel, ki je dosedaj služboval v Viišmjeviku; za definitivno učiteljico v Opatjemselu je imenovana Avgusta Podgornik, doseda} provizorično nameščena iistotam; za definitivnega učitelja-voditelja v' Kostanjievi^ ci nad Kanalom je imenovan Fr. MavriČ,, dosedaj provfeorično nameščen istotam; za definitivnega učitelja v Kanalu je imenovan Alcyjzij Poljšak, dosedaj provizorieno nameščen istotam; za definitivno uči>teljico v Kronbergu ie imenovana Marijia Jug, dosedaj def. nameščena v Oseku; za definitivnega nadučitelja na Vogersk je imenovan Josip Balič, dosedaj def. meščen na Vrhu nad Rubijiami; za def; nitivnega nadučitelja v Mirnu je imencv Alojzij Urbančič, dosedaj na Vogrske za definitivno učiteljico v Rihenbergu imenovana Otilija Strel, dosedaj det. n meščena y Šmarjah; za dei. učitelja Kojskem je imenovan Rudoli Reja, dosedaj prov. nameščen v Zapotoku; za deiiir. nadučitelja v Biljah je imenovan Rudolf Kumar, dosedaj def. nameščen v Šmar nem; za def. učitelja-voditelja v Vrtovi je imeTiovan Anton Tušar, dosedaj pro nameščen istotam; za def. učiteljiico v dovščm/i je imenovana Katarina Boštjaiiv čič, dosedaii def. nameščena na Dolu prl Ajdovščini; za def. učitelja v Prvačini je imenovan Amton Lenarčič, dosedaj prov. nameščen v Rihembergu; za definitivnega učitelja-vodMelja v Batah je imenovan Va^. lenitin Doljak; za potovalnega učitelja za Dolenji Lokovec jfe imenovan Franc Tro^ ha; za def. učitelja v Solkanu sta imenovana Etniil Zorn in pa Mirko Kacafura. — DefJnMiiVinia učiteLjlska imenovania in premeščenja stepijo v veljavo Šele teda}, ko deželni šolski svet potrdi ta imenovanija in premeščenja. — Proivizoričnp je nameščeno v Goriškem politiškem okraju sledeče učrteljslko osobjte, in sicer: Josip Berce iz Prvačine v Osek^ A. Vodopivec iz Oseka v Prvačino; Marija Srebernič, potovalna učitelijlica za Levpo in Zavrh; Emilfia Črniigoj za Kal; Mukac Valerija1 \z Kojskega v Miren; Martifnc Franc iz Zalošč na Vrh nad Katialom; Ana Mungerli iz Zavrha-Levpa v Kronberg; Aniton MungerLi je prideJilen pvsarni c. kr. okr. šol. sveta; Bensa Peter v Ločniiku je imenovan za prov. učitelja y Turjak. — Iz različnrih vzrokov se ni imenovalo učitelje, •oz-iroma učiteljice za: Podsabotin, Šebreljak, Čepovan, Grgar, Gojače, Kal, Zalošče, Lokve, Kamnje, Vitovlje, Skriljje in Cerovo. —g— Začetek šolskega leta na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici Dne 16. in 17. septembra od 8. do 12. predpoldne bo vprsovanfe za gojenke učiteljišea, za deško in dekliško vadiiico. Ponavljalni in drugi izpiti bodo 16. in 17. sept. od 3. do 6. popoldne. Učenci in učenke za I. razred vadnice naj prineso: krsitni aili1 rojstni lisf, zdravniško izpračevalo, da so zdravi na očeh. o cepljenjiu koz m ubožni list, ako želijo biti oproščeni od šolnine, ki znaša pet kron za poluletje. Vpisovanje se vršk za III. in IV. deške vadnice v S. Gregorčičevem Domu (Via Vetturinii), za III. in VIII. razr. dekMke vadnice v Malem Do~ rnu (Via Bertolini), za vse druge razrede in tečaje pa na učiteljišču (Corso Giuseppe Verdi št. 3). Slovesna služba božja bo . dne 18. septembra ofo 8. uri v cerkvi sv. IgnaCija na Travniku. V petek, 19. sept., se začne redni pouk. Ponavljalni izpiti zrelostii (pismeno) bodo dne 24. spetembra od 8. do 12. Ponavljalni izpiti za otroške vrtnarice in za učiteljice ročnih del se obavijo dne 23. septemibra od 8. do 12. i«. 3. do 6. — Ravnateiljsitvo. —g— Iz goriške okolice poročajo: Lansko leto so prišli v naš okrajni šoilsiki svet, letos pa skoraj v.vse krajne šolske svete drugačni gospodarji in posledice se že kažejo v tem, da zakonite toločbe ostajajo na papiriiu. Občitte prosijo za razššrjenje šol, opiraijle se na dejanske potrebe in zakoTiite dolo-čbe; ali mogotci v okrajnih šolskih svetih se ne brigajo za take prošnje ki jih zavračajo. Razp^isali so službo knjiigovodje pri okraijlniem šolskem svetu, a potem pustili, da je vsa stvar obtičala. Okrajni šolski nadzornik se potaplja v delu, ki ne spada v njegovo področje, zaradi česar ne more nadzorovati šoK da bi se prepričal, kako se n. pr. otroku v šo-li izbija zob iz ust, kako se šiikanira otrok v šoli, ker je oiče socialni demcikrat itdl Zaradi vedno večje dragrnje so določili drugi okraii svojemu učiteljstvu 20% dragiiinijiske doklade; v goriški okolici pa so odvzeli še tiste malenkostne doklade, ki jih je učiteljstvo prej imelo. Narnesto teh so dali nekaj beraških podpcr, a še to po simpatiji in na podlagi strankarskih sklepov. V začetku junija t. 1. je bilo razpisanih okolo 40 služb na šolah goriške oko^ lice. Agitatorji so hitro nas-topili svojie rotnatije okoilo članov krajnega in okrajnega šolsikega svefa. Krajiiii šolski svetj so imeli svoje seje. Napravffi so svoje terno predloge, pri čemer pa ne upoštevajo ne izpričeval, ne zalužnega delovanja, ne službenih let, ne krajnih, csebnih in družinskih razmer. Na razpisana mesta hcčejo privleči gotove politiške pristaše. sinove in hčere domačih družin pa spraviti daleč proč ali tudi 'na cesto. Ti in pa hčere uboKih vdov, ki s težavo preskrbujejo več otrok, nai čakajo. da sii prej naberejo zaslug za — poMtiško straniko. To so nezdrave ih za namene šole pcgubne raz- ^ere. Ali gospodje nai bodb uverjeni. da