70 J U L I J 2011
večkrat priporoča spanje na kakšni 
tihi planini, ki jih gorovje premore 
veliko – tudi pod milim nebom, če 
ne gre drugače.
Avtor pri opisih uporablja tudi pet-
stopenjsko grafično lestvico treh 
gradnikov ture – moči, psihe in ori-
entacije, vse to pa združi v skupno 
oceno težavnosti (T1-T6). Zanimi-
vo. Pri tem je ta grafična ponazo-
ritev včasih na koncu opisa, včasih 
kje vmes, ponekod pa je sploh ni. 
Opisi v tej knjigi pač niso tako kon-
sistentni kot v kakšnem klasičnem 
vodniku, nenazadnje knjigo Kar na 
Karnijce lahko primerjamo z vo-
dnikom Karnijska potepanja An-
dreja in Urške Stritar. In če je Stri-
tarjev vodnik, ki sicer pokriva širše 
območje, pregleden, je Pogačni-
kov predvsem – gleden! Kot skozi 
okno se nam odpirajo razgledi na 
čudovite gore Karnije. Lepa foto-
grafija pa je vedno močno pova-
bilo na pot – in te je Vid Pogačnik 
vešč. Torej – kar na Karnijce! 
Marjan Bradeško
Atlas Alp
Ulrike Tappeiner, Axel Borsdorf, 
Eric Tasser (uredniki): Alpenatlas, 
Atlas des Alpes, Atlante delle Alpi, 
Atlas Alp, Mapping the Alps Socie-
ty – Economy – Environment. Hei-
delberg, Spektrum Akademischer 
Verlag, 2008. Cena 46,68 EUR.
Leta 2008 je pri nemški založbi 
Spektrum Akademischer Ver-
lag izšel Atlas Alp, ki ga založnik 
promovira z besedami: "Alpe, 
največje in najpomembnejše 
evropsko gorovje, so pogosto 
izhodišče številnih razprav, na 
primer o tranzitnem prometu, 
klimatskih spremembah, ra-
zvoju turizma in učinkih glo-
balnega tržnega gospodarstva. 
Podatki, ki zajemajo območje 
vseh alpskih držav, so redki, po-
sledično pa je tudi težko zasle-
diti zemljevide, ki bi primerjal-
no prikazovali celotno območje 
Alp. Uredniki so si skupaj s pri-
znanimi strokovnjaki in praktiki 
iz posameznih alpskih držav za-
dali nalogo pripraviti atlas, ki bi 
nudil sodobno in čvrsto podla-
go uporabnikom iz raziskovalne 
sfere ter dobro podporo pri od-
ločanju politikom in gospodar-
stvenikom. S tem je nastal prvi 
Atlas Alp, ki s preko sto zemlje-
vidi prikazuje družbene, gospo-
darske in okoljske razmere v Al-
pah ter jih nazorno interpretira."
V atlasu so Alpe predstavljene v 
okviru meja, kot jih razume Alp-
ska konvencija, podatki pa so 
večinoma prikazani po občinah. 
Predgovoru, uvodnim pojasni-
lom in metodologiji, kjer je na 
več mestih izpostavljeno načelo 
trajnostnega razvoja, sledi vse-
binski del z naslovom Kazalniki, 
ki ga sestavljajo tematski sklo-
pi: Izhodišča (s poglavji Značil-
nosti območja, Upravna razde-
litev, Poselitev in Dostopnost), 
Družba (Demografija, Sestava 
gospodinjstev, Oblike družin, 
Izobrazba in Volilna udeležba), 
Gospodarstvo (Podjetja, Raz-
mere na trgu delovne sile, Sto-
pnja zaposlenosti žensk, Dnev-
ni vozači, Porazdelitev delovnih 
mest po sektorjih, Storitve, Tu-
rizem in Kmetijstvo), Okolje 
(Pokrovnost tal, Antropogeni 
vplivi, Raznolikost pokrajine, 
Razčlenjenost pokrajine in Za-
ščitena območja) ter sintezni te-
matski sklop Skupne značilnosti 
(Skupne okoljske značilnosti, 
Skupne družbene značilnosti, 
Skupne gospodarske značilno-
sti, Območja trga delovne sile, 
Povpraševanje po razpoložljivih 
površinah in Območja s poseb-
nim razvojem). Na koncu je zelo 
pomanjkljiv seznam literature z 
navedbo enot izključno v nem-
škem in angleškem jeziku. Na-
vedena je le ena slovenska pu-
blikacija.
Zemljevidi (skupaj 102) so pra-
viloma postavljeni na levi strani 
razprtega lista, medtem ko je na 
desni strani pojasnjevalno spre-
mno besedilo v vseh glavnih 
alpskih jezikih: nemščini, fran-
coščini, italijanščini in sloven-
ščini, dodan pa je še prevod v 
angleški jezik.
Geograf Drago Kladnik (Geo-
grafski vestnik 80/2) je o atlasu 
zapisal: "Problemsko-razvojno 
zasnovan Atlas Alp je zaradi iz-
jemnih naporov pri opredelje-
vanju kazalnikov na podlagi 
razpoložljivih podatkov in nji-
hovih zahtevnih usklajevanj za 
potrebe poenotenih prikazov 
pomemben strokovni dosežek. 
Vendar čeprav daje navzven 
vtis precejšnje znanstvenosti 
in vsebinske pestrosti, je prav 
zaradi težav s podatki njegova 
dejanska uresničitev vsebinske 
zasnove razmeroma enostran-
ska in zato v bistvu necelovita, 
tako da je z vidika Slovencev za 
zdaj njegova največja vrednota 
umestitev slovenščine kot pov-
sem enakovrednega alpskega 
jezika."
Matija Zorn
PLANINSKA ORGANIZACIJA 
Dejavnosti Planinske zveze 
Slovenije
V začetku junija so pozdravili 
prihod članov mednarodne al-
pinistične odprave Planinske 
zveze Slovenije Makalu 2011, 
ki so se vrnili polni izkušenj in 
tudi načrtov za naprej. Planin-
ska zveza se je v juniju posve-
tila planinskim društvom. V šti-
rih terminih je pripravila sklop 
posvetov za vodstva društev, ki 
so bili zelo dobro sprejeti, kva-
litetno in z vso odgovornostjo 
pripravljeni, vsebine pa take, 
da bodo društvom koristile pri 
delu. K sodelovanju je PZS po-
vabila zunanjo institucijo, tok-
rat CNVOS, ki je pokrila področ-
je zakonodaje, pravnih vprašanj 
in financiranja iz javnih razpi-
sov. PZS bo s posveti nadaljeva-
la tudi v prihodnje.
Izdali so novo številko Obvestil 
PZS in se udeležili praznovanja 
30-letnice Triglavskega narod-
nega parka z dnevom Alpske 
konvencije.
Planinska zveza in njena komi-
sija za usposabljanje sta 9. in 
10. junija v Vratih gostili redno 
sejo Komisije za gorske športe, 
usposabljanje in varnost CAA. 
Obravnavali so aktualne teme, 
kot so gorski šport in pravica do 
tveganja, priporočila za gibanje 
po zelo zahtevnih zavarovanih 
poteh/feratah ter prost dostop 
do gora. 
Komisija za alpinizem je povabi-
la na začetni alpinistični tečaj v 
kopni skali in na poletni plezalni 
tabor Mont Blanc, ki se bo začel 
predvidoma od 8. julija. Odbor 
alpinistov veteranov pri KA se 
je ob svoji 30-letnici podal na 
ogled Messnerjevega muzeja v 
Bolzanu.
Komisija za športno plezanje 
je sporočila, da je Mednarod-
na zveza za športno plezanje 
(IFSC) za leto 2012 vnovič izbra-
la Log-Dragomer za prizorišče 
tekmovanja za svetovni pokal 
v balvanskem plezanju. Pa tudi 
sicer so naši športni plezalci na-
daljevali z uspešnimi nastopi na 
vseh večjih tekmovanjih.
Komisija za turno kolesarstvo je 
začela z letošnjim usposablja-
njem turnokolesarskih vodni-
kov, še vedno pa vas vabijo na 
3. turnokolesarski tabor Kopriv-
na 2011, rok prijav je 25. julij.
Naši reprezentanti tudi pole-
ti ne spijo. Nekateri so se ude-
ležili 8. svetovnega prvenstva 
v gorskem maratonu, katerega 
gostiteljica je bila prvič Sloveni-
ja. Nastopili so Anže Šenk, Nejc 
Kuhar in Marjan Zupančič, ki je s 
sotekmovalcema ekipno dose-
gel odlično 2. mesto.
Mladinska komisija je prejemni-
ke zlatega znaka Mladi plani-
nec popeljala na nagradni izlet 
in mlade povabila na plezalno-
gorniški tabor v Makedonijo. 
Komisija za planinske poti je 
opozorila na poškodovano in 
zaprto pot Via Italiana na Man-
gart ter posedanje balvana 
Srce teme v Hublju in povabila 
vse na potepe, saj so planinske 
koče že večinoma odprte. PZS 
je opozorila tudi na napako pri 
pasovih Singing Rock in Petzlo-
vi varovalni napravi GriGri2. 
Film Sfinga ste si v juniju lahko 
ogledali še v številnih krajih po 
Sloveniji in tudi v Koloseju, film 
Zaključek srečanja na Gumancu