Vprašanje učiteljev izgnancev—premostitev vprašanja kontraktualnih učiteljev. (Avteiitično poročilo Kadarkoli pride k nam kak učiitelj izgnanec preko mej, da dobi pri nas učitel.isko službo. vidim, kako malo ie pri nas poznariia o tem. kakSen mora bfiti oo zakonu postopek s tenr izenanci. Vsi prihajajo z upravičenlm zauipanjem, češ. da jih domovina sprejrne z odprtimi rokami ter iiTn urežp kos tbelega kruha. njim. kii so trneli v trdilh boiiri s sovažno silo preeaniamie zaradi svoie narodne zavednosti. A ko spoznaio. da temu ni talko se pridruži prejšn.iim novo razočaranip vn iedkost naipolni srce. ki ie bila potrebna tolažbc. Nič se np čudim. ako kaž> ta iedkost na nairazlične.išp načine nezadovoljnost duha. rekel na bi. .da ni orav ako dotičitfkom Doklicani na oodla^v zakona ne obrazlože pravilnega stanfa. zakai mami nezadovol.ino.sti bi bilo ako bii fi trpini uvideli. da niso osebe tisti. ki iim ne ustrežefn popolnoma. marveč ria so to zakonski nredPisi katerifH se te osebe mora:n držati. Da se tedaj razumemo. sem se manienil na kratko opisati oot katero mora prehoditi izgnanec ? dotna. ko pr: nas išče strehp. in službe V sedaniih ipriililkah se mi zidi to še ootrebnele. ker vidim. kako se taki slučaii množe. Predvsem vs? t; učltelfi niso še državliani kraljevine SHS. zato se mora Dri niiliovem sprejemu v državnn služlbo Dostooati z ni!!'m.i v smisln odst. 3. čl. 2. iri odst. 3. čl. 130. čim. zakorna,* t. i. spreieti se moreio le kot kontraktualni državni uslužbenci. To se iie dosedaj vršiio tako. da tfo ip prosvetni oddelek (pooblaščen po miiniistrstvu nrosvete) spreiemal kot taike sam ter 7 niimi sklepal poeodbo v kater! frm ie nriznaval vse pravicp redroh državnib uslužbencev odiinerfl iim ie nreiemke. k". so odeovariali niihovi službeni dob- in toIožaju earantiral iim ie domiste. ugodnosf 'do železnicaib i. pod. Državinf uradi iso tako postopaltfi v dobri veri. da i>ih zakon ne bo oviral. ako začasno (to ie dokler ti učitelij ne dobe našeea državliaTistva i'n postanejo lahlko redni državni uslužbenoi). priznavajo tudi niiim one u«:odnosti. ki jih ipredvideva zakon za redne državnp uisl-užbence. * Zakonskega besedfla ne navajam, ker ie itaJk vsakomur na razpolasfo uradniišk; zakon. za vse prizadete.) V dobrf veri — pravim — in z žeIjo. čim boff olaišati tovarišem niihov težavnii položai in zlasti hitro Mm ipreskrbeti kruha A na višiem tipravnem mestu se ie tako tolmačenie zavrmb m oprijetl se ie bilo stroeo zakona. V 3. odst. člena 130: čin. zakona ie .oostal sporen izraz »kontraktualni v ožjein smiislu«. k> Ka Je po.iasniila centralna komisiia za izvršenje čin. zakona s svojim rešeniem od 20. aprila 1926. \. taiko: »Osebe. ki se v smislu odredib čl. 130. či:n. zakona spreiemaio na delo v služibo države (ne v državno službo!), so kontraktualni uradnifo in dnevničarji. Njihov pravni odtios proti državi ie crivatno pravne narave; kot laki sp kontraktualni uradn!.'ki sprejemaio v službo države vedno samo na osnovi posebne Dosodbe. Da sp. ti kontrabtualini uradniki formalno 'locido od dnevničar.iev. ki so la'hko le zvanifcniki in služitelii (čl. 20. taks. zak.). ie le radi ipotretmp .iasnosti v zakonu postavil zaJkonodaiec besede »v ožjem smislu«. KontraJktualni uslužbenci pa se spreiemaio za take oosle. ki iiih običaino vrše državni uradniki Kantraktuailni kakor tudi dineviničarh oa oreideio z vso svoio delovno silo v auarat državne uprave ter ^imajo vse delovne in disciplinske obveznosti oravib držaivnih uslužbencev. Taki kontraktualni uslužbenci roa se moreio postavl.iati le na osnovi specialnega kontrakta za kateregfa je uotrebno odobrenie mtastrskega sveta. »lz teh razloeov mnistrstvo prosvete n.i ,moelo 'Pootolastiiti ,prosvetnili oddelkov.' da ti spreiemaio kontraktualne uslužbence.« To ie v elavnem odeovor centralnc komisiie. katero tolmačenje ie poslei obvezno Da vidimo. kai sledli W. niega: 1. Naivažneiše ;je, da minlistrstvo prosvete nedržavljanov kraljevine SHS ne more samo spreiemati za kontraktualne učitelie (še mani seveda nrosvetni oddelek). neero more to le mmistrski svet na iDredloe: orosvetnega mimistra. kar pomeni. da se namestitev kot kontraktualne?a državneea uslužibenca zavleče. 2 V mišlieniu centralne komis'iie se eoivort le o obveznosti ikj iih :iimaio komtraktualni drž. uslužbenci. ne omeniaio ,pa se (analosrno 3. odst. čl. 130.) nikake <prav>ice. i/ česar sledi. da kontraktualni državni uslužbenri nimaio pravic po čl. 47.. 52., 57. (napredovanje),. 61. (dobivaTiie stalnega inesta). 109.—113.(doipustii). 141.—158. (upokoiitev ter nakazilo osebne 'in rodibinske penziie) — s čimer smo tiavedli le najoMčajneiše ©ravice državneea uslužbenca Ker ramajo kontraktualc; /pravice do stalnosti. se km moreio v smislu čl. 44. nakazati le oni služben:i .preiemki kakor fh iTnato začetniki. 3. Da se iim službena doba kot kontraktualn:ilh v smislu odst 2. čl 137. oin. zak. po tem. ko so postali stalni računa nač za penziio in s tem za naipredovanje v osnovni. ne oa tudi za napredovanie v !>oložajn!ii iplači. To ie iprvi del križeveea pota učiteliev izgnancev. ki moraiio stofpit; v službo države kot kontraktualni. Druigi ni niič mani težaven in dokotraien. Vsakdo od njiii ie vložil apciisko prošnio. da dobi naše državljans-tvo Ti. ki so to storili sami vedo. koliko časa so čakali in še čakaio na rešitev take svoip prošnie. V tem poeledu se bn sikušala doseč" u^odna rešitev. oniza^eti pa nai na uradni Poziv v lastnem interesu takoi vpošlicio potrebne Tiodatke. ker Ie s skirono vloeo se bo dala stvar spraviti v tek. Da opozorJin še na zakoniti postopek po pridobitvi državlianstva. Kadar kontraktualni državrii uslužbenec dobi državlianstvo zaiproKv za siprejem v državno službo. Takrat s trdnini zairoanjem. da ie sedaii niefifov križeV Pot končan: v tetn ea potriuip tudi detetvo. da so 'se nckaterSm tovanišem žp. eladko vštela ore.išnja službena leta in se iim ie po niiih odmerila plača. t. J. da se iim ie priznala eruipa poJotžaJne nlače i.n stopnja osnovne. kakor ie to odeovarialo nfehovii služtien.i do^bi A tudi ta postoipek ie bil napačen. ker se ni oziral na 3. odst. čl. 67. čim zakoma. TukaJ predpisana admliniistrativna t>ot rešitev vnovič zavleče zlasti ipri narodni skuipščinii. Oairoma ip ta v nosilednieTn času rešila nekatere predmete za vštetip službenih let. a kako? Ako navedemo re§!tev finamčneea odbora narodme skuipšoine dobesedno. pač tip kršiimo s tern uradne tajnosti. Glasi se: »Finansijski Odbor Narodne Skuipštime. na svoioi sedmici održanoi 25. februara 1926. godine doneo ie odluku. da se svi predmeti po 61. 67. Zakona 0 'fimovniicima i ostalim državnim službenicima eradjansko? reda. ne uzima.iu u pretres. dok sp ooitnenuti zakon ne izmeni. Vrača se predmet s molbom. da istu odluku izvolite nrimif. znan.iu.« S tako rešitvijo bi rekli. da ie dala narodna skupščina ndkako Sindirekitino ipooblaščenie iposameaniim miriistrom da 0 zadevi; rešuieio sami ali tako tolmačenie drži, se bo še videlo. Je sicer šp ena možnost po kateri bi se kontraktniim. kadar prideio v redno državno službo, vštela v službo 'Pteišnia leta. Da.ie io čl. 17. čin. zakona. V koMko se bo ta člen dal razteginiti. se bo še videlo vsekakor bo treba poizkusiti tudi na nieeovi osnovii. Ker ie ootrebno po tem členu novolj.no mišlienie strokovneea sveta pri ministrsitvu rorosvete bi se mogel tudi administrativni postapek skraišati. .'-¦ Toliko 0 zakonitem postookoi;'niegovih nosledic mf ni, treba navaiati posebe. ker so iasne: kar i5h karajbterizira nafboli, ie dolarotrainost. s katero se dospe do ureienosti osebnih razmer. Za slučaie. v katerih se ni postoipalo tako. kakor sem navedel zgorai. se ie Glavna Kontrola priitoaila Državnemn Svetu: ker postopek n} bil zaikonit bo s roritožbo pač uispela.No za doltjičnikp to ne bo škoda. ker se bo vsa operaci.ia z eaknadnim zakonitim Dostoipanjem vršila administrativno. tako da 'io prteadcti ne bodo občutili. Vse to sem zapisal le v imformaciio: zato tudi že zdai prosim nai prilzadett ne pišeio temtoeramentnih tirad o »krivicah«. »nehvaležnosti« i. pod. ker bi' bile take tfrade brez vsaikršmega usoeha. Povem pač lahko. da sp dela na tem. kako bi se zakonito olahkooila adnTinistraiSvna 'not za s-Dreiem kontraktualnih uskžbencev in za niihov prestctn v redino državno služfoo. pKstaviti pa moram. da to delo ne nanreduie tako kakor bi bilo to želeti. Vzroki za to so razni in med nf.mi ni ,noslednw ta. da mora eovoriti 0 taki zakoniiti izpremembi narodna sikupščma. za katero m lahkn vsak dam slišimo. kako Dočasi dela. Tudi 'POtom oreanizaciiie se bo 1. dobrimi nasveti. navodili iin trezmim delom potom liudi kj irnaio že dosedai minago upogleda v vse admimistrativine in pravne zadeve doseelo večie in širše usipehe. kalkor če bi se to vprašanip skušalo izrabiti v katerekoH stranskp naimene. Obravnavati ?a ie resno, da tijP. izeoilb-tmo zaupania pri oniih, ki odločuieio ^n pri onilh. ki so nrizadeti in bodo še prilzadeil na ueodni rešiitvi t€ea vprašama. Zato np razburliiveea iprenaglienia temveč Je za dose^o c:lia treba resnesra in preudarnes:a dela 'n zopet dela — brez hrupa.