■o
iO^
■O
!o
sir
Ptuj, torek, 26. septembra 2006
letnik LIX • št. 74 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 150 SIT (0,63 €) Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Revolucionarne ideje na kupu. Novi motorji TSi*: veEjo moi, manjia poraba.	^^
MotDijiTSI*wiiavoljovGolfu,GolfuPlu», (OhM letUinlbiuaiuiFldzkusiteJllil
Dominico d.o.o.. Zadružni trg 2251 Plu| 02 / 788 n 62,788 11 64,788 11 65
Skupna ponbit 7/1-7.41/1« km. Einliae COs MS -1» f/tm.
Štajerski
Po naših občinah ^ Po mestni občini	Po mestni občini
Ptuj • Položitev Ptuj • Naj stara	Ptuj • Gradnja na
temeljnega kamna za mestna vrata posta-	Ormoški se po vseh
novi Zvonček	nejo vnovič vidna	zapletih končuje
Stran 24	Stran 2	Stran 6
Po našili občinaii
Ormož • Eskaliral spor med koncesio-narjem in županom
Stran 4
Po naših občinah Markovci • Vroče zaradi pogojev za upravljanje dvoran
Stran 7 Po naših občinah Ormož • Tridnevni seminar z otroškimi delavnicami
Stran 22
Tednikov pogovor Darja P. Benčič •
Le varno zdravljenje prinese rezultate
Stran 3
i N
R
RAR
Ptuj je tu
Ormoška cesta 15	^^ ^^	-

Sport
Nogomet • V derbiju je točki izgubila Drava
Stran 11
9.30
28.9/06
ob 9. uri
Dežela nakupov
8.45 Mestna godba Ptuj	^^^
30 -16.00	: e% Sano Golav.ek
22.00 Ognjemet
www.hervis.com
28.9./OB A URI/PTUJ/Center QLANDÊA
Ptuj • Svetovni dan turizma in Dnevi evropske kulturne dediščine
Naj stara mestna vrata postanejo vnovič vidna
V Sloveniji letos potekajo že šestnajsti Dnevi evropske kulturne dediščine, začeli so se 23. septembra, posvečeni so dediščini gradov, utrdb in mestnih obzidij.
Ob tej priložnosti je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije izdal tudi zloženko, ki ob predstavitvi gradov, utrdb in mestnih obzidij išče odgovore na vprašanja, kaj so gradovi pomenili našim prednikom, kaj pomenijo nam danes, kakšne zgodbe se skrivajo za njihovimi zidovi in kakšne zgodbe lahko in zmoremo snovati današnji in prihodnji rodovi, je med drugim v uvodu zloženke zapisal direktor dr. Robert Preskar. Mesta z gradovi, utrdbami in mestnimi obzidji pa se tudi konkretno vključujejo v dneve kulturne dediščine, z brezplačnimi vodenjem, različnimi prireditvami, strokovnimi srečanji in okroglimi mizami, na katerih želijo strokovnjaki različnih strok predstaviti tudi del kulturne dediščine, ki je iz takšnih in drugačnih razlogov utonila v pozabo.
Ptujsko srednjeveško mestno jedro je bilo od leta 1250 do sredine 19. stoletja obdano z mestnim obzidjem. Danes je ohranjeno le na enem delu grajskega griča, potek obzidja pa je možno videti le še v franciscejskem katastru Ptuja iz leta 1824, delno pa tudi na ohranjenih mestnih vedutah. Kot je povedala Marija Her-
Uvodnik
Pa brez zamere!
nja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj, je letošnji prispevek ptujskega Zgodovinskega arhiva v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine tema Mestno obzidje, ki bo rdeča nit okrogle mize, ki bo v sredo, 27. septembra, ob 10. uri na ptujskem gradu. »Naš namen je spodbuditi zanimanje za del srednjeveške gradbene dediščine, mestno obzidje, ki je nekoč močno zaznamovalo mesto, mu dajalo videz mogočne trdnjave, ga obvarovalo Turkov, v naslednjih letih pa zaviralo v razvoju. Kljub vsemu je del obzidja še ohranjen, a žalostno propada. Rezultat okrogle mize, na kateri bodo sodelovali še Mojca Vomer Gojkovič, ki bo govorila o arheoloških izkopavanjih in najdbah obzidja, Jože Curk s temo o srednjeveških obzidjih in Branko Vnuk o ostankih obzidja na Ptuju, bi lahko bil predlog Turističnemu društvu Ptuj, da s štirimi tablami označi stara mestna vrata: Ogrska v Lackovi - na stari gostilni Pri pošti, Štajerska pri gostilni Ribič, Dominikanska pri nekdanji gostilni Novi svet in Pivska vrata - na hiši slaščičarne, stara hiša Maister v Slomškovi ulici,« je ob vsebi-
Na 37. seji občinskega sveta Ormož so se svetniki predvidoma, kot je bilo rečeno, sestali zadnjič v tem mandatu. Ormoški občinski svet je v preteklih štirih letih sestavljalo 26 svetnikov, ki so se v povprečju sestali enkrat na mesec, saj so opravili skupno 51 sej, od tega 37 rednih in 14 izrednih, od katerih je bila ena tudi nesklepčna. Na teh sejah so obravnavali skupaj 573 točk dnevnega reda in sprejeli 1383 sklepov. Svetu jepredse-doval župan Vili Trofenik.
V občinskem svetuje bilo 8 svetnikov iz LDS, 5 iz N.Si, po trije iz SLS in DeSus, po dva iz SDS in iz Nestrankarske enotne liste in po en predstavnik Zelenih Slovenije, SD in neodvisni svetnik. Svetniki so se sej udeleževali redno, saj imajo razen dveh vsi več kot 70 % obisk. Če vzamemo za povprečno dolžino seje 5 ur, so svetniki v sejni dvorani ormoškega gradu skupaj preživeli 255 ur, oziroma več kot deset dni. Občinski svet je v svojem mandatnem obdobju od 2002 do 2006 sprejel 2 spremembi statuta, 42 osnovnih odlokov, 42 odlokov o spremembah, 8 pravilnikov in 2pravilnika o spremembah.
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. V takšni sestavi se predvidoma ne bo sestal več in tudi tako številčen ne, saj je v njegovem mandatu občina Ormož malce skrčila. Delovanje občinskega sveta je bilo vsa štiri leta podobno sedenju na sodu smodnika s cigareto v ustih, kajti prepričana sem, da so bile hudo redke seje, na katerih ne bi bilo nekonstruktivnih prepirov, osebnih žalitev in kričanja. Saj ne, da bi imeli do dela občinskega sveta prehude zahteve. Nismo pričakovali modrih odločitev ali da bi svetniki postavili skrb za bodočnost občine pred skrb za lastno korist. Konec koncev smo vsi le ljudje, tudi popoldanski politiki. Vseeno pa bi pričakovali, da bodo ob koncu štiriletnega obdobja, v katerem so eden drugemu pošteno zagrenili življenje, segli drug drugemu v roko, si pogledali v oči, in kot je v naših krajih v navadi, skozi zobe iztisnili tisto: »Pa brez zamere!«
viki klemenčič ivanuša
Foto: Črtomir Goznik
S temo Mestno obzidje se Ptuj vključuje v program šestnajstih Dnevov evropske kulturne dediščine. Jutrišnja okrogla miza naj bi pospešila označbo starih mestnih vrat, je povedala Marija Hernja Masten iz Zgodovinskega arhiva Ptuj. »S predavanji želimo prikazati del ptujske kulturne dediščine, ki zaradi gradbenih sprememb v mestu ni več znana.«
ni jutrišnje okrogle mize, na kateri bo govorila o mestnem obzidju in virih za njegovo raziskovanje, povedala Marija Hernja Masten.
Do dela ptujske kulturne dediščine, ki zaradi gradbenih sprememb v mestu ni več znana, ima tudi današnji Ptuj veliko obveznost, tudi zato, ker se rad postavi med obzidana mesta, čeprav doslej za to, da bi ostanki nekda-
njega srednjeveškega obzidja ostali vidni, ni naredil nič. Pred kratkim se je mesto tudi uradno predstavilo v Veroni, kjer je potekalo srečanje Prijateljski krog obzidanih mest, Ptuj je bil letos marca sprejet v Prijateljski krog, kot novi član se je moral v Veroni, kjer je srečanje potekalo med 13. in 15. septembrom, tudi uradno predstaviti. Iz MO Ptuj sta se predstavitve, ki je
bila zelo dobro ocenjena in pohvaljena, udeležili Zdenka Ristič z oddelka za družbene dejavnosti in Tanja Ostrman Renault, odgovorna za stike z javnostmi in mednarodne odnose. Glavni poudarek celotne predstavitve je temeljil na dejstvu, da je Ptuj na nek način že kar naravno »obzidan« z reko in gričem, ki ga varujeta, je povedala Tanja Ostrman Renault. Ptujsko srednjeveško obzidje je imelo pomembno vlogo pri varovanju mesta, v gospodarskem, cerkvenem in pravnem pogledu ter v samem razvoju mesta. Srednjeveški Ptuj je bil bolj znan v Evropi kot Maribor, o katerem se ni prav nič govorilo. Natančnih podatkov med letom 1824 in drugo polovico 19. stoletja o tem, kdaj se je rušitev obzidja pričela in kje, ni. Za powerpoint predstavitev v Veroni sta še zaslužna Marija Hernja Masten in Aleš Šprah. V Veroni je bilo tudi dogovorjeno, da se bodo nizozemsko mesto s'Hertogenbosch, slovaško mesto Trenčin in Ptuj skušali najti v skupnem projektu v okviru prioritet posameznega mesta.
Letošnji svetovni dan turizma, 27. september, poteka pod geslom »Turizem bogati - posameznike, družine, družbene skupnosti in ves
svet.« Poleg okrogle mize, ki je sicer sestavni del dnevov evropske kulturne dediščine, bo na temo svetovnega dneva turizma jutri na Ptuju več prireditev, ki jih pripravlja Turistično društvo Ptuj. V Mestnem parku bodo v čast 120-letnice Turističnega društva Ptuj posadili kanadsko rdečo bukev, ki jo je društvu podarila Florina Maribor. Dogodek bodo z nastopom obogatili mladinski pevski zbor OŠ Mladika in otroci iz Vrtca Ptuj s plesom; pesem in ples bosta popotnica novo posajenemu drevesu, je povedal predsednik TD Ptuj Albin Pišek, ki pričakuje več podobnih dogodkov, saj si v društvu že dolgo prizadevajo, da bi mesto vrnilo parku nekdanjo slavo in veličino. Na Novem trgu pred blagovnico Mercator bodo odprli obnovljeno INFO tablo, na Mestnem trgu in pred blagovnico na Novem trgu pa bosta potekali otroški delavnici. Tudi z letošnjim geslom Turizem bogati se kaže njegova prepletenost z različnimi gospodarskimi panogami in kulturo, izbrane aktivnosti in dogodki pa so pomemben prispevek h krepitvi zavedanja o vrednotah in pomenu, ki jih omogočajo potovanja in turizem.
MG
Ptuj • Koncert združenega godalnega orkestra
Švedski in ptujski glasbeniki priredili odličen koncert
Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj in godalni orkester iz švedskega mesta Saffle sta v petek, 15. septembra, ob 19.30 priredila odličen koncert združenega godalnega orkestra, ki sta mu dirigirala Goran Lindskog in Tomaš Tulaček.
Zelo pester repertoar je 16 učencev iz švedske glasbene šole Saffle in 12 iz šole Karo-la Pahorja pripravljalo štiri dni. Mešani godalni orkester učencev in učiteljev obeh šol je zaigral tako slovenske kot tudi švedske ljudske pesmi, slišati pa je bilo možno tudi nekaj uspešnic svetovne glasbe. »Kontakt z glasbeno šolo Saffle smo vzpostavili preko Srečka Mlakarja, Ptuj-čana, ki živi in dela na Švedskem. Mlakar je ravnatelj ene izmed tamkajšnjih osnovnih šol, ki zelo dobro sodeluje z Osnovno šolo Ljudski vrt. Preko ravnateljice Tatjane Vaupotič smo se potem povezali s šolo Saffle,« je povedal Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahor-
ja Ptuj. Po njegovih besedah so s sodelovanjem zelo zadovoljni, saj nameravajo oktobra prihodnje leto tudi oni obiskati glasbeno šolo Saffle. Koncert je trajal dobro uro, ptujske godce pa je vodil Andrej Feguš. Del orkestra se je na ta dogodek pripravljal tudi med počitnicami, in sicer pod mentorstvom učiteljice violine Veronike Emeršič.
V Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj je letos vpisanih preko 500 učencev. »To je preseglo vsa pričakovanja. Nekaj smo jih morali celo zavrniti zaradi prostorske in kadrovske omejenosti. V tem šolskem letu našo šolo obiskuje 552 učencev, od tega 97 novincev. Na šoli imamo
letos 448 instrumentalistov, predšolsko glasbeno vzgoja obiskuje 15 učencev, prav toliko pa tudi našo glasbeno pripravnico. Veliko zani-
manje na naši šoli je tudi za balet, letos imamo vpisanih kar 74 učencev,« je povedal ravnatelj Štefan Petek.
Dženana Bećirović
Mešani godalni orkester obeh glasbenih šol
Foto: Dženana Bečirovič
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabi^aimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabi^aimk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor z Darjo Potočnik Benčič, direktorico JZ Lekarne Ptuj
Le varno in učinkovito zdravljenje z zdravili bo prineslo želene rezultate
Današnji dan, 26. september, je praznični dan za slovenske lekarne. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z direktorico JZ Lekarne Ptuj Darjo Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
»Danes godujeta sveti Koz-ma in Damijan, zavetnika lekarnarjev in zdravnikov. Po izročilu sta bila brata dvojčka, oba zdravnika, lekarnarja. Delovala sta v 3. stoletju v Mali Aziji. Ustanovila sta svojo »bolniško hišo«. Kult Kozme in Damijana je zelo znan po celi Evropi in že davno so ju za svoja zavetnika izbrali zdravniki in farmacevti. V okviru Slovenskega farmacevtskega društva naša sekcija organizira Dan slovenskih lekarn, ki je namenjen širši javnosti, v oktobru pa še simpozij, ki je namenjen strokovni javnosti,« je uvodoma povedala o današnjem prazniku.
Št. tednik: Drugi dan slovenskih lekarn posvečate pravilni in varni uporabi zdravil. Ob tej priložnosti je bila izdana tudi posebna knjižica na to temo. Vi ste tudi ena od soavtoric. Na kaj želite farmacevti pri uporabi zdravil še posebej opozoriti?
D. P. Benčič: »Osnovno sporočilo je: Zdravilo je varno in učinkovito le, če ga pravilno uporabimo. Enako kot je pomembno pravilno doziranje in urnik jemanja zdravil, je pomembna tudi pravilna uporaba posameznih zdravilnih oblik. Ob drugem dnevu slovenskih lekarn smo se osredotočili prav na slednje. Naši pacientom želimo približati zdravila v različnih zdravilnih oblikah in jih opozoriti na posebnosti pri uporabi posamezne oblike. Na primer: šumeče tablete raztopimo, filmsko obloženih tablet praviloma ne delimo, sirupe - suspenzije - pred uporabo pretresemo, kapljice za uho vkapamo otroku nekoliko drugače kot odraslemu, kako uporabimo zdravilo v obliki inhalacij s potisnim plinom in kako tista brez potisnega plina ^ Brošura ima tudi uvodni del, ki pojasnjuje pojem zdravilne oblike in daje osnovna navodila za pravilno uporabo zdravil, med katerimi naj omenim nekatera: zdravilo je vedno predpisano samo enemu pacientu, ne posojajte zdravil drugim, niti si jih vi ne izposojajte. Zdravila hranite na mestu, ki je nedosegljivo otrokom in v pogojih, ki jih navaja proizvajalec. Zdravila uporabljajte samo do označenega roka uporabe. V brošuri so nato predstavljene posamezne zdravilne oblike in posebnosti njihove uporabe. Na koncu vsakega poglavja je slovarček strokovnih izrazov. Posebej so označena pomembna opozorila. Avtorji smo želeli narediti brošuro, ki bo našla mesto ob domači lekarni in bo vir koristnih informacij.«
Št. tednik: Dan slovenskih lekarn ni namenjen samo pravilni in varni upo-
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.: »Osnovno sporočilo današnjega dneva slovenskih lekarn je, da je zdravilo varno in učinkovito le, če ga pravilno uporabimo.«
rabi zdravil, z letošnjim dnevom se posebej obračate na starejšo populacijo in mlade. Na čem bo poudarek?
D. P. Benčič: »Opozoriti želimo, da je zdravljenje otrok in starostnikov z zdravili posebej zahtevno področje. Otroci namreč niso »majhni odrasli« in zahtevajo drugačno obravnavo. Ob ustrezni izbiri zdravljenja nastopi pri otroku tudi problem izbire ustrezne, otroku prijazne zdravilne oblike. To je najpogosteje sirup, pri povišani temperaturi pogosto dajemo svečke, tukaj so še šumeče tablete in novost na trgu so zdravilne slamice. Za učinkovito zdravljenje ni dovolj le učinkovito zdravilo v ustrezni zdravilni obliki, temveč tudi poučeni starši, da bodo lahko pravilno odmerili zdravilo in ga na pravi način dali otroku. Zelo pomembno je, da farmacevt posreduje ustrezne informacije staršem na njim razumljiv način. Z naraščajočo starostjo se pogostost bolezni in njihovo hkratno pojavljanje povečujeta. Pri starostnikih se kroničnim obolenjem pridružijo še akutna stanja in simptomi starosti. V letu 2004 je bilo v Sloveniji predpisanih 14 milijonov receptov, od tega več kot ena tretjina starejšim od 65 let oziroma 19,4 recepta na posameznega starejšega pacienta. To pogosto pomeni šest do sedem sočasno uporabljenih zdravil. Ob zdravilih na recept jemljejo starostniki še zdravila brez recepta in prehranska dopolnila. S številom zdravil pa se povečuje tudi verjetnost pojava neželenih učinkov, interakcij med zdravili in nujno tudi slabši izid zdravljenja. Znano je tudi, da ima enak odmerek zdravila pri starostniku drugačen klinični izidi kot pri mlajših. Poseben problem je
dejstvo, da veliko starostnikov ne uporablja zdravil v skladu z navodili. Zaradi vsega naštetega smo želeli ponovno opozoriti na rešitev, ki jo v slovenskih lekarnah vidimo kot uvedbo farmacevtske skrbi za starostnike. Tretje področje, na katerega smo opozorili, so alternativni viri oskrbe z zdravili, predvsem nakup preko interneta. Ne glede na določene prednosti, kot je predvsem prihranek časa oz. nakup od doma, prinaša ta način oskrbe z zdravili številne pasti. Poveča se možnost trženja ponaredkov zdravil, na kar že opozarja WHO. Pacient je v bistvu prikrajšan za neposreden razgovor s farmacevtom, ki mu daje odgovore na vprašanja, ki se sproti porajajo ob izdaji zdravila tako na recept kot brez recepta.«
S farmacevtsko skrbjo do želenih rezultatov
Št. tednik: Velikokrat slišimo, da si prizadevate za večjo farmacevtsko skrb za paciente. Kaj konkretno to pomeni?
D. P. Benčič: »Farmacevtska skrb pomeni odgovorno izvajanje zdravljenja z zdravili z namenom doseči želene rezultate, ki pomenijo izboljšano bolnikovo kvaliteto življenja. Projekti potekajo v okviru Eu-roPharm Foruma. Farmacevti pri izdajanju zdravil, predpisanih na recepte, kot tudi pri vročanju zdravil, ki si jih pacienti sami kupijo v lekarni, svetujemo o varni in pravilni uporab le-teh. Farmacevtska skrb pomeni več kot to. Farmacevt je z izvajanjem farmacevtske skrbi odgovoren, da pacient pravilno, skladno z zdravnikovimi navodili pred-
pisano zdravilo uporablja. To je cikličen proces, ki zahteva sodelovanje pacienta, zdravnika in farmacevta. Za doseganje tega cilja je potrebna ustrezna informacijska podpora in stalno strokovno izpopolnjevanje, saj le tako lahko eventualne zaplete hitro identificiramo in razrešimo. V Sloveniji že tečejo programi farmacevtske skrbi za bolnike s povišanim krvnim tlakom in za diabetike. Prizadevamo si vpeljati tudi program za bolnike z astmo in seveda za starostnike. Dejstvo pa je, da nam za izvajanje teh programov v lekarnah primanjkuje farmacevtov.«
Št. tednik: Govori se tudi o tako imenovanih izbranih lekarnah. Kakšno poslanstvo jim namenjate?
D. P. Benčič: »Še v času prejšnjega ministra za zdravje je razširjeni strokovni kolegij za lekarniško farmacijo izdelal koncept izbrane lekarne. Tudi ta predstavlja korak v smeri zagotavljanja čim boljšega izida zdravljenja z zdravili. Na nek način je osnova za uspešno izvajanje programov farmacevtske skrbi. Prinaša predvsem prednosti za bolnike s kroničnimi boleznimi, farmacevt bi imel nadzor nad zdravili, ki jih pacient uporablja, govorim o zdravilih na recept, zdravilih brez recepta, prehranskih dopolnilih. Spremljanje celotne slike zdravil pri posamezniku je seveda povezano z vodenjem ustrezne dokumentacije, zato tudi koncept izbrane lekarne.«
V odročnih krajih specializiranih prodajaln ne bo
Št. tednik: Zakon o zdravilih je pričel veljati, med drugim omogoča prodajo
zdravil v specializiranih prodajalnah. Farmacevtska stroka je tej rešitvi vseskozi nasprotovala. Kakšni so zadržki stroke pri tem?
D. P. Benčič: »Ves čas govorimo o varni in učinkoviti uporabi zdravil. Tudi zdravila, ki se v lekarnah izdajajo brez recepta, so zdravila in imajo ob napačni uporabi neželene učinke, vstopajo v interakcije z ostalimi zdravili in prehran-skimi dopolnili. V zakonu so res nekatere varovalke, vendar bo kupec, ki bo nabavil zdravilo v specializirani prodajalni, prikrajšan za možnost posveta s farmacevtom. Ker ljudje pogosto kupijo zdravilo brez recepta takrat, ko jim v lekarni vročimo tudi zdravila na recept, imamo možnost ustreznega svetovanja in predvsem opozorimo pacienta, kadar želi zdravilo, ki ni združljivo bodisi z zdravili, ki jih je prejel na recept, bodisi z njegovo boleznijo. V specializirani prodajalni bo tudi za ta varnostni moment človek prikrajšan. Še na eno pomembno dejstvo bi opozorila. Potrebno je oceniti, kdaj je samozdravljenje smiselno in kdaj je potrebno pacienta napotiti k zdravniku. Ministrstvo tudi govori o racionalni uporabi zdravil, s širjenjem prodajne mreže zdravil bo ta vse prej kot racionalna. Predvidoma nižje cene bodo proizvajalci želeli nadomestiti s povečano prodajo, česar kot stroka ne moremo zagovarjati. Tudi izgovor, da bo s tem boljša dostopnost, je precej na trhlih tleh. V bolj odročnih krajih specializiranih prodajaln zagotovo ne bo. Odpirale se bodo v večjih mestih, kjer je dostopnost do zdravil že danes dobra. Z nakupom zdravil v specializiranih prodajalnah postane posameznik popolnoma sam odgovoren za svoje zdravje.«
Št. tednik: Pritiski zavarovalnic na lekarne so vedno večji, pritiska tudi zdravstvena blagajna, ki se vse bolj utrjuje v vlogi politike slovenskega zdravstva, kar bi morala sicer biti domena ministrstva za zdravje. Gre za pritiske, ki želijo stroki odvzeti njeno mesto. Kje vidite izhod?
D . P. Benčič: »Razumem, da so sredstva, ki jih država lahko nameni za zdravstvo, omejena. Prav zaradi tega bi država oziroma ministrstvo za zdravje nujno moralo sprejeti in izvajati ukrepe, ki ciljajo dolgoročno. Na področju zdravil to ni samo zniževanje cen zdravil in omejitve pri predpisovanju in izdajanju zdravil, kar že nekaj let izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Potrebno je zagotoviti varno in učinkovito
zdravljenje z zdravili, le to bo prineslo želene prihranke tako neposredno pri porabi zdravil kot posredno zaradi manjšega števila z zdravili povezanih zapletov. To bomo lahko dosegli izključno in samo s potrebnim številom farmacevtov, tako v bolnišnicah kot v javnih lekarnah. Število farmacevtov na 100.000 prebivalcev je v Sloveniji bistveno nižje kot v ostalih evropskih državah. Zavod nam tudi nalaga vedno več administrativnega dela, tako da nam primanjkuje časa za strokovno svetovanje ob izdaji zdravil.«
O privatizaciji lekarn še nič znanega
Št. tednik: Veliko se bo to jesen govorilo in razpravljalo o privatizaciji slovenskega zdravstva, osnutek zakona naj bi bil predstavljen v kratkem. Kje pa se tu najdejo lekarne?
D. P. Benčič: »Zakon o lekarniški dejavnosti predvideva sodelovanje Lekarniške zbornice Slovenije pri pripravi zakonodaje. V primeru privatizacije lekarniške dejavnosti je nujno potrebno zagotoviti neodvisnost stroke. Poklic farmacevta je t. i. svobodni regulirani poklic, kar pomeni, da je farmacevt za svoje delo osebno odgovoren, te odgovornosti ne more prenesti na pravno osebo. Pri svojem delu je zavezan visokim moralno-etičnim načelom. Na osnovi svojega znanja in veščin je dolžan prepoznati potrebe uporabnika in zanj zagotoviti kar najbolj kakovostno storitev. Farmacevt potrebe uporabnika daje pred poslovni interes lekarne. Tak način delovanja pa lahko zagotavlja le takrat, ko je zagotovljena strokovna neodvisnost.«
Št. tednik: Lekarno Budina ste preselili v novi ptujski nakupovalni center Qlandia. Kaj vas je vodilo k temu?
D. P. Benčič: »Selitev Lekarne Budina - Brstje so narekovali poslovni razlogi. Sistem financiranja lekarniške dejavnosti se razlikuje od ostalih segmentov zdravstva, ni pavšala ali glavarine, odvisni smo od prejetega števila receptov. Pomembna za pozitivno poslovanje lekarn je tudi prodaja blaga in storitev na trgu. V neposredni bližini lekarne Budina - Brstje ni zdravnikov. Spremenjena prometna ureditev je stanje še poslabšala. Zato je bila odločitev, da lekarno selimo, edina logična. Še vedno pa ostaja lekarna na območju Ptuja, za katerega je bila tudi ustanovljena.«
Ormož • Eskaliral spor med koncesionarjem in županom
»Župan laže svetnikom!
«
Po 37. seji občinskega sveta nas je poklical Danilo Ivanuša, koncesionar javne razsvetljave v Ormožu, o katerem je tekla beseda na omenjeni seji. Želel je podati svoje poglede na problematiko in predložiti dokumente, ki dokazujejo, da »župan Vili Trofenik svojim svetnikom laže!«, kot je povedal po telefonu.
Danilo Ivanuša je znan ormoški podjetnik, ki vodi podjetje Elektro ISM, v katerem je 10 zaposlenih. Sicer pa je že drugi v rodbini, ki se ukvarja z elektriko. Z obrtjo je pred desetletji pričel že njegov oče Alojz Ivanuša.
Št. tednik: Od kdaj je podjetje koncesionar za javno razsvetljavo v občini?
D. Ivanuša: »Koncesijo smo leta 2004 pridobili že drugič in pogodba velja do leta 2009.«
Št. tednik: Izjava, da župan laže svojim svetnikom, je precej težka obtožba. Kako jo utemeljujete?
D. Ivanuša: »Vseh prvih pet let prve koncesiji je sodelovanje z občino potekalo dobro. Ob podpisu druge koncesije pa sva se z županom sporekla, izmenjala nekaj osebnih mnenj eden o drugem in od takrat načrtno deluje proti našemu podjetju, z namenom, da bi ga uničil. Da bo podjetje Ivanuša uničil, je povedal v obraz mojemu očetu, pa tudi javno na sestanku LDS. Od takrat naprej kljubuje na vse mogoče načine in noče plačevati računov.
Problemi z računi so se začeli takoj, ko smo prevzeli koncesijo.«
Št. tednik: Koliko računov pa se je nabralo v teh dveh letih in kolikšen je znesek, ki ga občina dolguje?
D. Ivanuša: »Doslej je v tožbi 24 faktur, nekaj jih je iz vzdrževanja javne razsvetljave, nekaj pa iz novogradenj. Tri tožbe smo že dobili; ko smo dobili tretjo, sem prosil svetnika Bogomirja Lucija, naj župana vpraša, kako dolgo še namerava vztrajati, saj so vse tožbe na istem principu in bodo padle, ker pri našem delu ni nikjer nič narobe. Imamo zapisnike o prevzemu s strani nadzora. Pri tretji tožbi župan ni želel plačati celotne fakture, ker pravi, da temelji ne ustrezajo. To si je izmislil. V zapisniku piše, da na izvedbo ni pripomb. To smo dokazali na sodišču, župan se je pritožil in ni hotel plačati tako dolgo, da je naš odvetnik zahteval izvršbi in blokado žiroračuna Občine. Potem pa so le plačali. To se je dogajalo v začetku septembra. Zneski, ki mi jih Občina dolguje, pa gredo v milijone
Danilo Ivanuša trdi, da županove navedbe, ki jih je izrekel na 37. seji občinskega sveta, ne držijo.
tolarjev. Ker sem se mu osebno zameril, na tak način škodi mojemu podjetju, in to kljub temu, da smo mu tri mandate pomagali, pa tudi zastonj opravljali snemanja, ozvočenja in osvetlitev Ormoškega poletja, rokometnih tekem in še česa. To delam še sedaj zastonj, ker sem mnenja, da če tu živim in z Občino poslovno sodelujem, je v redu tudi, da zanjo kaj naredim.«
Št. tednik: Na seji je župan očital, da koncesije
ne opravljate tako, kot bi bilo treba?
D. Ivanuša: »Tudi to je laž. Na seji je rekel, da pred občino ne svetijo 4 luči in pri bazenu 8. Ob 8.30 naslednji dan po seji pa so nam po faksu z občine poslali, da ne sveti ena svetilka na Keren-čičevem trgu. Če bi njegova izjava s seje držala, bi uprava poslala tudi ta podatek, ker pa so vse svetile, pač niso mogli. Tisto na Kerenčičevem trgu pa smo po njegovem na-
ročilu, imam naročilnico, odklopili, ker se trg renovira in smo morali kable odstraniti, da se lahko izvajajo rušitvena dela.«
Št. tednik: Menda pa lani niste primerno osvetlili Ljutomerske ceste v pred-božičnem času?
D. Ivanuša: »Tudi to je laž. Vsa leta prejšnje koncesije smo mi priklapljali okraske in je vse dobro funkcioniralo, ker smo ročno prevezali na redukcijski sistem, tako da so glavne svetilke svetile manj in glavna varovalka ni pregorevala. Lani pa je to delalo drugo podjetje in jim je pregorel kabel. To smo videli vsi z nadzornim vred, zapisano je v zapisniku. Popravilo je hotel Vili Trofenik naročiti drugi firmi in ne nam, čeprav je to del naše koncesijske pogodbe. Zato sem napako popravil in popravilo tudi zaračunal. Po koncesijski pogodbi krasitev vrši moje podjetje za 1100 tolarjev po kandelabru. Iz tega lahko vidite, da tudi delo, ki po koncesijski pogodbi pripada meni, Trofe-nik daje ga drugim.«
Št. tednik: Takšen način reševanja problemov bo
na koncu slab za vse. Nekdo bo moral plačati stroške pravdanja in obresti. Se res ne morete dogovoriti po mirni poti?
D. Ivanuša: »Županu sem poslal številne dopise, v katerih ga prosim za sestanek, da se dogovorimo, pa na nobenega ni odgovoril. Vsak mesec jim pošljemo poročila, prosimo za aneks k koncesijski pogodbi - decembra smo namreč od države prevzeli upravljanje razsvetljave avtobusnih postajališč. Imamo zapisnik o prevzemu, upravljamo jih. In čeprav sem po zakonu to delo moral prevzeti, ga občina noče plačati. Fakturo zavrača, ker nimamo aneksa k pogodbi, a z mano se noče sestati, da bi to naredili. Tudi če se midva osebno ne razumeva, posel za to ne bi smel trpeti.
Najbolj pa me jezi, da župan laže svetnikom in je postavil pred vsemi Lucija za lažnivca. Trdim: tožba je dobljena, blokada na računu je bila, vse je plačano. On pa trdi, da še ni konec in da bo kriv nadzorni, pa projektant in ne vem kdo še vse. Tudi ta primer je končan. Čaka pa jih še več kot 20.«
Št. tednik: V tem času je vse politično obarvano, tudi ta spor?
D. Ivanuša: »Ne. Jaz sem sicer član SLS, a sem bolj apolitičen, ker me zanima delati v dobro kraja, v katerem živim. Sem svetnik v krajevni skupnosti. Ker imam z občino sklenjeno koncesijo, svetnik v občinskem svetu ne morem biti in nimam tovrstnih ambicij.«
vki
Ormož • 37. seja občinskega sveta
Spet o volilnih komisijah
Kljub 18 točkam dnevnega reda, od katerih so imele nekatere celo podtočke do črke q, pa se ni veliko govorilo in odločalo o vsebinskih vprašanjih. Vsebina se je spet izgubila v nasprotovanjih za vsako ceno.
Najbolj brizantna točka dnevnega reda 37. seje občinskega sveta je bila tista, ki je govorila o odstopu predsednika občinske volilne komisije Slavka Kečka, ki naj bi s tega mesta odstopil zaradi pritiskov opozicije preko medijev. Na njegovo mesto je bil
predlagan Anton Luskovič, za njegovo namestnico pa Mateja Zemljak. Ker je Anton Luskovič aktiven član LDS, je to pri opoziciji podžgalo razpravo.
V razpravo se je takoj vključil Alojz Sok, ki je povedal, da je sodeloval na seji komisije
za imenovanja kot opazovalec in da je seja potekala brez gradiva, njen predsednik pa naj bi bil nanjo nepripravljen. Komisiji je očital, da so Slavka Kečka predlagali za predsednika komisije brez njegovega soglasja. Luskovič pa se mu je zdel za predsedni-
Opazili smo, da se je občina po dolgem času vrgla v stroške in kupila novo uro. Čaka pa jo še malo večja investicija. Skoraj na vsaki seji namreč za nekaj časa odpove dragocena glasovalna naprava in tako so svetniki nekaj časa spet glasovali na »primitiven način«, kot je bilo slišati, namreč z dvigom rok. O tem, zakaj naprava občasno ne dela, je župan razvil teorijo o sabotaži.
ka komisije neprimeren, ker je aktiven v LDS in s tem je izrazil mnenje, da predsednik komisije lahko vpliva na izid volitev. Razprava je eskalirala v vedno težje obtožbe in tudi žalitve. Predlog je bil na koncu potrjen. Pred tem pa so svet seznanili še z enim pisanjem nadomestnega člana komisije Franca Šandorja, da želi izstopiti iz komisije. Tudi tokrat mu to ni uspelo in je prišlo do zapleta. Tokrat zato, ker ni napisal pravega organa, iz katerega želi izstopiti.
Med točko pobude, predlogi in vprašanja so se svetniki na predlog Andreja Pučka odločili nekaj časa posvetiti problematiki delovanja oziroma zaprtja TSO, na predsednika vlade Janeza Janšo pa so naslovili pismo, v katerem ga pozivajo, naj do 15. oktobra odgovori, ali se je država odpovedala kvotam za sladkor.
Dušana Cvetka je zanimalo ali bo ambulanta tudi pri Veliki Nedelji, župan pa mu je odgovoril, da je ni v mreži javnega zdravstva in da tako že s težavo zagotavlja ambulante pri Sv. Tomažu in Središču ob
Dravi. Težave so tudi s pošto v Podgorcih, kjer zgrajen objekt že pet mesecev čaka, da se vanj preseli poštni urad, kot je bilo zapisano v pismu o nameri. Trofenik je zagotovil, da je občina svoje obveznosti izpolnila, pošta pa ne. Zato so jih pozvali, da to storijo.
Bogomir Luci je svet opozoril tudi na 24 tožb, ki jih je ormoški podjetnik Danilo Ivanuša vložil proti Občini Ormož, ki ni plačala njegovih računov. Opozoril je, da gredo zneski v milijone in na posledice, ki jih lahko ima takšno pravdanje za občinsko blagajno. Še vedno je namreč živ spomin na okrog 20 milijonov težko tožbo, ki jo je občina v preteklosti izgubila, tožnica pa je sedaj tudi uslužbenka občine. Župan Vili Trofenik je odgovoril, da koncesionar cestne razsvetljave Elektro ISM ne izpolnjuje koncesijskih obveznosti. Opozoril je na primer gradnje razsvetljave v Pušencih, kjer naj bi omenjeni izvajalec stvari zgradil drugače, kot bi bilo treba in pri tem uporabljal manj kvalitetne mate-
riale. Projektant pa naj bi na sodišču pričal, da je izvedba enakovredna. Župan je zatrdil, da stvari še niso končane in da bo na koncu za zadevo moral nekdo odgovarjati. Kot primer slabega opravljanja koncesije je župan opozoril, da pred občinsko stavbo menda ne gorijo štiri svetilke, pri bazenu pa osem ali devet: »Po pogodbi so obveznosti jasne in izpolnjeni so vsi pogoji za sprožitev postopka za odvzem koncesije.« Župan se ni strinjal, da so tožbe izgubljene, zatrdil je, da bo tožbe plačal tisti, ki bo kriv, in da bo plačal iz svojega žepa, če se izkaže, da se moti.
Miroslav Hanželič je opozoril na nevzdržne razmere v Športni dvorani Ormož, kjer je v času dežja potrebno podstaviti 11 veder in številne brisače, medtem ko so si v Veliki Nedelji menda omislili celo električni pomik stekel.
Svetniki so opravili številne premoženjsko-pravne zadeve, potrdili lokacijski načrt za ureditev glinokopa v Hardeški šumi, pri čemer so izpostavili problem transporta gline. Potrdili so tudi dvig cen v vrtcih - v ormoškem v povprečju za 6,38 %, v tomaževskem povprečno za 10,77 % in v središkem za 10,31 %. Zaradi poimenovanj naselij Svetinje in Trstenik so spremenili šolski okoliš za OŠ Ivanjkovci, zaradi racionalizacije prevoznih stroškov pa so Žvab priključili OŠ Ormož.
vki
Foto: vki
Foto: vki
Ormož • O minulem delu in aktualnih problemih
Ptujske ceste gradijo z ormoškim gramozom
Župan Vili Trofenik je na nedavni tiskovni konferenci pripravil prerez svojega dela in delovanja občine v letih 2003-2006. Na konferenci sta sodelovala tudi podžupana Milan Čurin in Miroslav Tramšek.
Občina je imela v tem obdobju skupno skoraj 11,5 milijard prihodkov in 12,1 milijarde odhodkov. V tem času je bilo v občini za 4,3 milijarde tolarjev investicij, od tega 3,5 milijarde iz neto proračuna in 796 milijonov iz državnega proračuna in sredstev EU. V tem času je občina sofinancirala nabavo osmih gasilskih avtomobilov in je skupno za protipožarno varnost in civilno zaščito namenila čez 100 milijonov tolarjev. Za kmetijstvo je bilo namenjenih 200 milijonov, največ za izgradnjo namakalnega sistema in eko-remediacije. Ceste, pločniki in javna razsvetljava so se v zadnjih štirih letih posodobili za milijardo sredstev. Za varstvo okolja so namenili 705 milijonov tolarjev, oskrbi z vodo 672, investicijam v kulturi 145, izobraževanju pa 336 milijonov tolarjev. Občina je pridobila ali posodobila za 173 milijonov športnih objektov, za investicije v turistične namene je bilo porabljenih 162 milijonov za raziskovalno vrtino. Investicije v zdravstvu so bile vredne skoraj 33 milijonov, občina je nakupila za 231 milijonov premoženja, ostale investicije pa so znašale čez 476 milijonov tolarjev.
V obdobju 2003-2006 je bilo na področju kmetijstva odobrenih skupno 36 kreditov pod ugodnimi pogoji v skupni višini 159 milijonov tolarjev, skupna predračunska vrednost teh investicij pa
je znašala 375 milijonov. Večina se jih je porabila za nakup kmetijske mehanizacije. Za malo gospodarstvo so v tem obdobju namenili 26 kreditov s kreditnim potencialom 445 milijonov tolarjev.
Za pospeševanje zaposlovanja je občina v tem obdobju subvencionirala 50 zaposlitev brezposelnih oseb, od tega 20 samozaposlitev in 30 zaposlitev brezposelnih pri delodajalcih. Subvencionirali so tudi bruto nagrade 22 vajencem.
Občinski svet se je sestal na 37 rednih sejah in obravnaval 504 točke, na izrednih pa so se svetniki sestali 14-krat, enkrat so bili nesklepčni, in so obravnavali 69 točk. Skupno so sprejeli 1383 sklepov.
Med projekte, ki so pomembni za območni razvojni program Prlekije v obdobju 2007-2013 pa je Trofenik uvrstil umetno bogatenje podtalnice (vrednost projekta 6 milijonov evrov), ureditev grajske pristave za potrebe etnografske in etnološke zbirke, kulturno-konferenčni center v grajskem kompleksu, center za skladiščenje, dodelavo in pakiranje zelenjave, izgradnjo namakalnega sistema Ormož, izgradnjo sežigalnice odpadkov z regijsko deponijo komunalnih odpadkov in regijskim centrom za ravnanje z odpadki (gre za širši projekt, vreden 85 milijonov evrov), vodovod Ljutomer-Slovenske go-rice-Robadje, zaščito podtal-
Zupan Vili Trofenik je ob izteku mandata predstavil pregled opravljenega dela in nekatere aktualne probleme.
nice, proizvodnjo bioetanola, turistično-rekreativni center in učinkovitejšo obravnava strank - hitrejši odzivni čas.
Ptujčani spet nagajajo
Med aktualnimi problemi se je dotaknil težav z »razpo-roko« Muzeja Ormož in Pokrajinskega muzeja Ptuj, kjer se zaradi zaviranja MO Ptuj in ptujskega muzeja ni uspela sestati pristojna komisija. Po dogovoru z ministrom je ormoška stran pripravila predlog ločitve, ki so ga Ptuj-
čanom posredovali že 26. julija, doslej pa še niso prejeli nobenega odgovora. V tem vidi župan tudi nepotrebno nagajanje, saj se Muzej Ormož kljub svoji mladosti že pripravlja na prvo mednarodno razstavo, Ptujčani pa to zavirajo, ker ne želijo izročiti 70 arheoloških eksponatov, najdenih na Ormoškem.
Težave imajo Ormožani
tudi z zelo povečano eksploatacijo gramoza in pripadajočim transportom. Posledično so uničene ceste, stanovalci za kolodvorom pa so izpostavljeni nenehnemu terorju tovornjakov, hrupu, prahu. Ormoška gramoznica je bila koncipirana za odvzem za lastne potrebe 35.000 do 50.000 kubikov gramoza. Gramoz pa se sedaj
iz Jurkovca menda vozi celo na Ptuj in v Prekmurje, kar je pri stroških prevoza zelo vprašljivo. Župan je imel že več sestankov s prizadetimi občani, ki živijo ob progi, načrtovani pa so tudi sestanki z ostalimi vpletenimi. Trajno rešitev vidi župan Trofenik le v preusmeritvi prometa proti Ameriki z dvema nadvozoma in na transportno cesto proti TSO ter na obvoznico. Do takrat pa se bo treba dogovoriti, omenil je tudi odškodnine oškodovanim prebivalcem.
Župan se je menda letos prepričal tudi, da ni dovolj imeti projekt in denar, ampak lahko marsikateri načrt onemogočijo birokratski postopki. Zato se v tem času izvaja veliko gradbenih del, ki bi se morala že veliko prej. Omenil je le izgradnjo atletske steze, izgradnjo povezovalne ceste v obrtni coni, svetinjsko obvoznico. Povedal je, da dela ne zamujajo zaradi volitev, pač pa zaradi tega, ker država očitno ne želi izplačati so-financerskih sredstev, kajti če jih občine želijo dobiti, morajo biti dela končana do 15. oktobra. Ali pa zato, ker nekdo v državi zavira potek postopkov.
vki
Videm • Župan sprejel novo vodstvo župnije
Za dobre sosedske odnose
Videmski župan Friderik Bračič je pretekli torek v občinski hiši pripravil sprejem za novega farnega župnika in njegovega pomočnika gvardijana samostana sv. Vida.
Markovci • Gostoval minister za finance dr. Andrej Bajuk
Reforme naj ne bi ogrožale pakta stabilnosti in rasti
Pred kratkim je na povabilo občinskega odbora stranke N.Si Markovci v tamkajšnji župnijski dvorani gostoval minister za finance dr. Andrej Bajuk.
V krajšem pogovoru so oboji v duhu dobrih sosedskih odnosov predstavili načrte, predvsem pa izrazili željo, da bi odnos med občino in župnijo ostal še najprej
tako dober, saj navsezadnje oboji delajo z istimi ljudmi.
Potem, ko sta dolgoletni župnik fare sv. Vida Emil Križan in pater Andrej Feguš od letošnjega poletja na službo-
Videmski župan Friderik Bračič je na pogovor povabil novega farnega župnika pri sv. Vidu Tarzicija Kolenka in gvardijana samostana Slavka Stermška.
vanju v dveh drugih župnijah na Ptujskem, sta v faro prišla Tarzicij Kolenko in Slavko Stermšek. Prvi je prevzel vodenje župnije, Stermšek pa je postal gvardijan minoritske-ga samostana v Vidmu, pri njunem delu pa jima pomaga dosedanji kaplan Christian Balint. Slišati je bilo, da imajo v župniji sv. Vida s prihodom novega vodstva tudi že nove načrte, predvsem dajejo v ospredje ureditev ogrevanja v župnijski cerkvi, kar si želi mnogo župljanov, nameravajo obnoviti orgle, v novem župnijskem domu ob cerkvi pa želijo v prihodnje posodobiti družinsko in mladinsko pastoralo, je povedal župnik Tarzij in dodal, da potekajo tudi pogovor, da bi v videm-ski minoritski župniji ustanovili Frančiškov svetni red.
TM
Minister je predstavil novosti na področju davčne zakonodaje in financiranja občin. Okrogle mize so se udeležili člani Nove Slovenije, predsedniki sosednjih občinskih odborov in županski kandidati.
V svojem razmišljanju je
minister Bajuk poudaril, da predlog davčnih reform ne bi smel ogrožati gospodarskega pakta stabilnosti in rasti. »Najbolj pomembno je to, da predlog davčnih reform ne ogroža gospodarske stabilnosti in rasti. To se pravi, da zagotavlja, da bomo dosled-
Minister dr. Andrej Bajuk je v Markovcih predstavil novosti na področju davčne zakonodaje.
no spoštovali vse kriterije, ki so potrebni, da se obdržimo v evro območju. Dejstvo je, da je trenutno gospodarska rast nekoliko boljša kot smo predvidevali ob pripravi proračuna 2006-07. Tudi to bo imelo svoj efekt. Po drugi strani pa so še možnosti javne porabe, tako da nam dokončen neto efekt še ni znan. Če bo potrebno, kar pa mislim, da ne bo, še vedno imamo možnost povišati DDV, vendar nikakor ne več kot za eno odstotno točko.«
Glede aktualne prodaje Kompasa in Petrola pa je doktor Bajuk povedal: »Glede Petrola mislim, da je to lahko le pozitivno. V končni fazi smo odvisni od zunanjih energetskih virov. Kar pa se tiče Kompasa, tudi v tem ne vidim nobenega večjega problema. Kompas je podjetje in upam, da bo pod tujim partnerjem pozitivno delovalo tudi v prihodnje.«
Mojca Zemljarič
Foto: TM
Foto: MZ
Ptuj • Kronologija gradnje največjega trgovsko-poslovnega centra v MO Ptuj
Gradnja na Ormoški se po vseh zapletih uspešno končuje
Pred dobrimi štirimi leti je Tednik prvi javnosti razkril gradnjo največjega poslovno-trgovskega centra na Ptuju. Avtor projekta Robert Furjan, direktor Paam auta, je takrat povedal, da so prve ideje za izgradnjo centra nastale že v letu 2000, ob prvi predstavitvi javnosti pa je podjetje že imelo v posesti več zemljišč oziroma objektov na delu Ormoške ceste od številke 9 naprej, nerešeno pa je bilo še lastništvo nekdanje avtopralnice in nekdanjega centra za socialno delo.
Podjetje si je s Furjanom na čelu zelo prizadevalo, da bi se MO Ptuj dokončno odločila glede zemljišča sejmišča, ki je bilo vrsto let temu okolju prej v sramoto kot ponos. Brez sejmišča pa projekta ne bi mogli uresničiti. Če se ne bi zataknilo, bi lahko gradnjo začeli že aprila leta 2003, končali pa oktobra istega leta. »Ta del Ptuja lahko postane eden najlepših sodobnih delov Ptuja in v bistvu podoben drugim večjim centrom v Sloveniji,« je septembra leta 2002 za Tednik povedal Robert Furjan. »Razmišljamo v prihodnost. Z vzpostavitvijo Schengenske meje bo Ptuj še pridobil na strateškem pomenu. Tisto, kar je sedaj
Avstrija za hrvaške kupce, bo v bodočnosti lahko postal Ptuj, ki je na primer od Zagreba oddaljen le 55 minut, če bomo seveda znali to reko potnikov tudi ustaviti. Ormoška je pomembna vpadnica v mesto, a je prav na delu, kjer načrtujemo našo investicijo, najbolj zanemarjena. V projekt ureditve vključujemo tudi ureditev potoka Rogoz-nica in ohranitve vseh zdravih dreves na tem območju, načrtujemo pa tudi dodatno ozelenitev in zasaditev območja.
Po skupni seji občinskih odborov za okolje in prostor, finance in gospodarstvo, ki so se 14. marca 2003 sestali, da bi zavzeli stališče do idej-
Foto: Črtomir Goznik
Med vsemi objekti na Ormoški sta med zadnjimi padla objekt nekdanjega centra za socialno delo in bivša avtopralnica.

Foto: Črtomir Goznik
Glavni izvajalec del je bil Vegrad v sodelovanju s Konstruktorjem, kot podizvajalci pa so delali številna ptujska podjetja in obrtniki.
Foto: Črtomir Goznik
Temeljni kamen sta 11. oktobra lani položila ptujski župan dr. Stefan Čelan in generalni direktor Hypo Leasinga Anton Romih.
Center Ormoška še pred nekaj tedni ...
ne rešitve zasnove za izrabo dela industrijske cone med Ormoško cesto, Kogejevo in Vegovo ulico, so zadeve postale bolj jasne. Člani vseh treh odborov so soglašali, da se sejmišče nameni za izgradnjo poslovnega centra. Prodaja se izvede z natečajem. 16. junija 2003 je potekel rok za zbiranje ponudb za prodajo poslovnega premoženja v lasti MO Ptuj na območju sejmišča na Ormoški cesti na Ptuju. Vse skupaj je bilo ovrednoteno na 159,5 milijona tolarjev. Osnovni kriterij za vrednotenje ponudb so bili višina ponujene cene, ki je bodočemu investitorju prinesla 70 točk, preostanek točk pa se je razdelil med rok izgradnje in dokazili za zagotavljanje sredstev za izgradnjo oziroma finančnim stanjem ponudnika. Prejeli so dve ponudbi, Mercatorja SVS, d. d., Ptuj, in Paam auta, d. o. o., Zavrč. Odprli so ju 18. junija, obe ponudbi sta presegli višino ponujene cene, pri čemer je Paam auto ponudil konkurenčnejšo ponudbo, Mercatorjevo je presegel pri ceni za dvakrat. Ob prodaji sejmišča je ptujski župan dr. Štefan Čelan poudaril, da se je potrebno zavedati, da prihaja vse bolj do izraza razvoj-
na funkcija zemljišč. Glede na razplet prodaje so v MO Ptuj pričakovali tožbo Mer-catorja, ki jo je v zakonitem pritožbenem roku vložil pri Okrožnem sodišču na Ptuju - tožbo za razveljavitev razpisa in s tem v bistvu sklepa o izbiri kupca. Za razveljavitev razpisa so si v Mercatorju prizadevali že med njegovim potekom, pri čemer pa je bilo nedvomno ugotovljeno, da tehtnih argumentov za
razveljavitev ni. Sodišče naj bi na njegovo zahtevo izdalo začasno odredbo, s katero bi MO Ptuj prepovedalo razpolaganje z nepremičninami iz javnega razpisa. Predlog Mercatorja je sodišče s sklepom zavrnilo. Župan dr. Štefan Čelan je ob teh zapletih tudi povedal, da je za MO Ptuj kupec znan, prav tako pogoji za izvedbo investicije. Z izbranim investitorjem so podpisali pogodbo o prodaji oziroma nakupu, kupec je nemajhno kupnino v roku plačal. Investicija pa se lahko začne ne glede na postopek na sodišču.
Ob sejmišču so bila potrebna še nekatera druga zemljišča
Po uspešno izvedeni prodaji in nakupu pa se je pričelo naporno delo pri zaokroževanju površine, potrebne za gradnjo centra. Naknadno je bilo namreč potrebno opraviti manjše nakupe. Osnovno zemljišče sejmišča je stalo nekaj manj kot 500 milijonov tolarjev, še blizu 300 milijonov pa so stala preostala manjša zemljišča, potrebna za gradnjo največjega poslovno-tr-govskega centra na Ptuju. Največje zamude pri začetku gradnje je povzročila sprememba pri postavitvi objekta v prostor.
Marca 2004 so zaključevali pridobivanje vseh potrebnih soglasij za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pripravljalna dela za gradnjo so pričeli 3. junija, ko so odstranili železne konstrukcije, ki so bile
namenjene privezu živine. Podrli so nekaj dreves, za katera je bilo ugotovljeno, da so v takem stanju, da jih ni mogoče sanirati. Rušitvena dela je pridobilo podjetje Asfalti, d. o. o., Ptuj. Proti koncu leta 2004 je bila večina objektov porušena, razen centra za socialno delo in dveh Petro-lovih skladišč, katerih rušitev so prenesli v leto 2005, za objekt nekdanje avtopralnice pa je še vedno potekal sodni postopek. Prvič pa se je v zvezi z gradnjo na Ormoški pojavila potreba po izgradnji krožišča, ker brez krožiš-ča novi center ne bo mogel delovati. Gradbišče je nato osem mesecev mirovalo, po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja pa so se Asfalti, d. o. o., Ptuj, lotili še rušitve objekta nekdanjega centra za socialno delo Ptuj. 11. oktobra lani pa je nastopil težko pričakovani trenutek, položitev temeljnega kamna za izgradnjo novega poslovno-trgovskega centra na Ptuju v vrednosti 4,5 milijarde tolarjev, s čimer se je tudi uradno pričela gradnja, ki naj bi jo končali avgusta 2006. Položila sta ga generalni direktor Hypo Leasinga Anton Romih in ptujski župan dr. Štefan Čelan. Med prvomajskimi prazniki letos je padla tudi nekdanja avtopralnica. Pogleda na novi center sedaj več ne ovira nihče. S četrtkovo svečano otvoritvijo bo tudi Ptuj dobil sodoben trgovski center, kakršnega imajo že vsa večja mesta v Sloveniji, Ptuj ga dobiva med zadnjimi, po številnih zapletih in figah v žepu.
MG
. in tik pred otvoritvijo
Markovci • Zadnja seja sveta v tem mandatu
Tokrat vroče zaradi »neenakih« pogojev za upravljanje dvoran
Svetniki občine Markovci so na 29. redni, sicer pa predvidoma zadnji seji občinskega sveta v tem mandatu med 14 točkami dnevnega reda precej vročih besed namenili predvsem obravnavi predlaganih nadomestil za pokrivanje stroškov uporabe dvoran v Markovcih in Bukovcih ter domnevno neenakim pogojem za upravljanju obeh dvoran. Sicer pa so z dnevnim redom opravili v dobrih treh urah.
Že kmalu po uvodnem delu se je markovskim svetnikom pridružila Alenka Korpar, vršilka dolžnosti direktorice skupne občine uprave, in podala nekaj pojasnil v zvezi s tremi točkami dnevnega reda, tako da so brez bistvene razprave po hitrem postopku sprejeli odlok o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, sklep o odobritvi načrta razvojnega programa za vitalizaci-jo Ptujskega jezera ter sklep o odobritvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za vitalizacijo Ptujskega jezera, ureditev pristanišč, vstopno-iz-stopnih mest in plovnih poti.
Tako smo slišali, da je Odlok o določitvi plovnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru v bistvu skupni projekt z mestno občino Ptuj, s katerim v soglasju z Dravskimi elektrarnami Maribor na Ptujskem jezeru vzpostavljajo plovno območje. Sicer pa so v odloku določene tudi vse podrobnosti glede pogojev, načina in časa za plovbo, organizacijo posameznih pri-
reditev, določena so pristanišča, vstopna in izstopna mesta, vzdrževanje plovnega območja in pristojbine, javni prevoz in oddajanje plovil, vpis čolnov in plavajočih naprav, omilitveni ukrepi, omejitve in spremljanje stanja okolja ter seveda tudi nadzor nad izvajanjem odloka in kazenske določbe za kršitelje odloka. Dobrih 80 odstotkov sredstev za izvajanje odloka naj bi zagotavljala MO Ptuj, 19,9 % pa občina Markovci. Celotna investicija je ocenjena na okoli 582 milijonov tolarjev, od tega že izvajajo investicije v vrednosti 185 milijonov, pri čemer naj bi delež občine Markovci znašal dobrih 6 milijonov, delež MO Ptuj pa dobrih 24 milijonov tolarjev. Izpostaviti velja, da so bili skupaj z MO Ptuj uspešni na republiškem razpisu, tako da pretežni del, oziroma dobrih 154 milijonov, prispevala država prek ministrstva za šolstvo in šport. Med štirimi vstopno-izstopnimi mesti, ki naj bi bila v MO Ptuj na Ranci, pri Ribiču in Termah Ptuj, je na območju ob-
Kmalu po začetku seje je v dvorano vstopil vaški posebnež Tina in nagovoril župana Franca Kekca: »Kekec ne bodi šuft, daj mi eno majico, kapo že mam!« Med svetniki je zašušljalo, nekateri so se spogledali, češ kaj storiti, saj moti sejo. Župan pa je mirno vstal, stopil k eni od omar, iz nje potegnil majico z napisom Občina Markovci ter mu jo izročil. Tina seje prijazno zahvalil in brez besed odšel iz dvorane.
Foto:M. Ozmec
Vodja policijskega okoliša Marjan Vrbnjak je trende varnostnih pojavov v občini ugodno ocenil.
čine Markovci predviden plavajoči pristan v Zabovcih.
Že nekaj let ni bilo tako ugodno
V nadaljevanju je župan Franc Kekec svetnikom podal in pojasnil poročilo o polletni realizaciji občinskega proračuna za letošnje leto, pri čemer je z zadovoljstvom ugotovil, da že nekaj let ni bilo stanje tako ugodno, saj je bilo konec junija realiziranih dobrih 84 % planiranih prihodkov ter dobrih 47 % planiranih odhodkov. Kar precej razprave pa so svetniki namenili predlogom cenikov najemnin za novi dvorani v Markovcih in Bukovcih, oziroma, ker občina po novem
ne sme tržiti, nadomestilom za stroške najema obeh dvoran. Nekateri svetniki so bili namreč nezadovoljni, ker po dveh letih poizkusnega obratovanja nova dvorana v Bukovcih še vedno nima uradnega upravljavca in ker naj bi ob koncu leta 2005 PGD Bukovci, ki je ta čas vodilo vse finance v zvezi z dvorano, ugotovilo, da je nastal primanjkljaj v višini 97.000 tolarjev. Očitki so padali predvsem zaradi tega, ker vse stroške obratovanja dvorane v Bukovcih do sedaj plačuje Občina Markovci, ki je sicer pravni lastnik te dvorane, v drugih vaseh, kot denimo v Stojncih in Sobetincih, pa tega ne zagotavljajo tako direktno. Tudi direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko je
menila, da bi morali biti v vseh pogodbah o upravljanju z dvoranami zapisani enaki pogoji financiranja, oziroma plačila stroškov obratovanja. Ob koncu pa so se vendarle strinjali, da naj bi dvorano v Bukovcih upravljalo PGD Bukovci, večnamensko dvorano v Markov-cih pa OŠ Markovci, kar se tiče nadstandardnega dela pa Občina Markovci, ter predloga nadomestil stroškov najema obeh dvoran soglasno tudi potrdili.
Tako so za uporabo večnamenske dvorane v Markovcih določeni termini za redno vadbo dve šolski uri, nadomestilo pa je za domača društva, pravne in fizične osebe v poletnem času 6.0000 tolarjev z DDV, za ostala društva pa 12.000 tolarjev. Za komercialne prireditve, tekme in koncerte je nadomestilo za najem dvorane do 4 ure 200.000 tolarjev skupaj z DDV, za domača društva pa 100.000 tolarjev. Vsaka nadaljnja začeta
ura pa bo veljala 30.000 tolarjev za vsa tuja oziroma 15.000 tolarjev za domača društva. Za uporabo dvorane v Bukovcih pa so nadomestila za dve šolski uri za domača društva 5.000, za vsa druga pa 6.000 tolarjev. Za uporabo dvorane za poroke, srečanja in praznovanja pa je strošek za občane občine Markovci v letnem času 14.000 tolarjev, v zimskem pa zaradi kurjave 20.000 tolarjev. Za vse najemnike izven občine pa naj bi bil strošek najema v poletnem terminu 21.000, v zimskem pa 30.000 tolarjev.
Brez bistvenih pripomb so potrdili sklep o višini najemnine za uporabo mrliške vežice, nato pa z zanimanjem prisluhnili razmeroma ugodni oceni trendov varnostnih pojavov na območju občine Markovci v prvem poletju letošnjega leta, ki jih je svetnikom predstavil vodja policijskega okoliša Marjan Vrbnjak. Medtem ko večina negativnih pojavov na področju splošne kriminalitete rahlo upada, so zaskrbljeni predvsem zaradi naraščajočega števila prometnih nesreč, zato so svetniki dali pobudo, da naj bi policisti opravljali pogostejšo kontrolo hitrosti predvsem na najbolj kritičnih odsekih cest.
Med drugim so svetniki sprejeli odstopno izjavo, ki jo je napisala in podpisala članica občinske volilne komisije Hedvika Rojko, ter namesto nje na predlog občinskega odbora LDS v občinsko volilno komisijo imenovali Stanka Horvata.
M. Ozmec
Med oceno varnostnih pojavov je podžupan Franc Kostanjevec opozoril na občinsko sramoto, na krajevno tablo v Šturmovcih, na kateri je še vedno velik črn napis HRVATI, in predlagal, da bi tablo dali očistiti oziroma na novo prepleskati. Župan Franc Kekec je sprva sicer menil, da bi bilo bolje, če bi popisano tablo pustili, saj naj bi bila to večja sramota za občino Videm kot za njihovo, na prigovarjanje drugih svetnikov pa je vendarle obljubil, da bodo tablo popravili, policiste pa pozvali, da pogosteje kontrolirajo to območje, da ne bi prišlo do novih kršitev.
Ptuj • Skupna akcija policije in komunalne inšpektorice Majde Murko
Za nepravilno odlaganje smeti 100 tisočakov kazni
Da so zbiralnice ločenih frakcij oz. ekološki otoki odlagališče vseh možnih odpadkov, dokazuje dejstvo, da mora Čisto mesto popolnoma vsak dan počistiti in izprazniti vsebino le-teh. Na Ptuju imamo devet pokritih zbiralnic, najbolj kritične so na Zadružnem trgu, na Ul. Slovenskogoriške čete in na Rogoznici. Zaradi stanja, ki se ne izboljšuje, se je komunalna inšpektorica Majda Murko odločila za sodelovanje s policijo.
Prva vikend akcija policije in komunalne inšpektorice je potekala 9. in 10. septembra in je bila, kot pravi Murkova, zelo uspešna. »Tak način dela bi bil po mojem mnenju zelo učinkovit. Čeprav imamo inšpektorji pooblastila, da lahko kršitelja kaznujemo na mestu, je to zelo težko. Sama sem doživela celo fizični napad, ko pa imaš policista ob sebi, je veliko lažje,« je povedala Murkova. Med akcijo sta Murkova in policist, ki je sodeloval v akciji, na pomoč poklicala tudi gasilce, saj se je ena zbiralnica vžgala. Čeprav so v zbiralnicah ločenih frakcij posode namenjene samo za odlaganje papirja, pločevink, plastenk in stekla, se ob teh posodah odlaga še kopice ostalih odpadkov; od koles do pohištva, tekstila in ostalih stvari. Kljub temu da je Čisto mesto
poslalo obvestilo vsem gospodinjstvom o prepovedi odlaganja teh odpadkov, se situacija ni izboljšala. Nekaj časa je bila zbiralnica na Zadružnem trgu, ki je ena najbolj kritičnih, tudi pod video nadzorom, a kot pravi Murkova, niti to ni ustrezna rešitev. »Problem je v tem, da čeprav imamo tam postavljeno kamero, se ne vidi, kaj se dogaja znotraj zbiralnice, zato je težko dokazati, kdo je kaj odložil,« dodaja komunalna inšpektorica. Čeprav so se denarne sankcije z minulim letom zvišale, so očitno še vedno prenizke, da bi se v frakcije ločenih odpadkov odlagale zgolj stvari, katerim so namenjene. Po Odloku o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali
odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju mestne občine Ptuj, ki ga je MO Ptuj izdala minulo leto, je predpisana
denarna kazen za kršitelja 100 000 tolarjev. Pred tem je veljala globa 30 000 tolarjev, lani pa so se na MO Ptuj odločili za uved-
Foto: Dženana Bećirović
Komunalna inšpektorica Majda Murko pravi, da je pri svojem delu doživela tudi fizični napad.
bo najvišje možne denarne kazni za tovrstne kršitve. Z uveljavitvijo novega Zakona o prekrških je inšpektorat dobil tudi status prekrškovnega organa. To pomeni, da inšpektorat v inšpekcijskem postopku, ko zazna kršitev zakona, odloča po poenostavljenem - hitrem postopku. To pomeni, da po uradni dolžnosti hitro in enostavno ugotovi vsa potrebna dejstva in dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku. V hitrem postopku ima prekrškovni organ (inšpektor) naslednje možnosti odločanja: da odločbe o prekršku ne izda, da storilca prekrška neznatnega pomena ustno opozori, da ob zakonsko določenih pogojih izda plačilni nalog takoj na kraju prekrška ali izda odločbo o prekršku, s katero izreče sankcijo. Samo v letošnjem letu je komunalna
inšpektorica izdala 40 plačilnih nalogov, od tega kar 21 za gospodinjstva, ki nimajo tipiziranih posod za odlaganje odpadkov. Tudi za tovrstne kršitve je predvidena denarna kazen 100 000 tolarjev. »En gospod se je celo odločil, da se bo izselil iz Ptuja, saj smo ga kaznovali, ker ni imel tipizirane posode za odpadke. Delo komunalne inšpektorice je precej nehvaležno, saj se marsikomu zameriš. Jaz poskušam biti človeška, vedno pa tudi ne moreš zgolj opozarjati,« je dejala Murkova. Na območju MO Ptuj imamo preko 200 zbiralnic ločenih frakcij, od tega devet pokritih objektov. Za nadzor le-teh bo tudi v prihodnje skrbela komunalna inšpektorica, ta mesec pa nameravajo izvesti še eno akcijo v sodelovanju s policijo.
Dženana Bećirović
Voličina • Praznovali krajevni praznik
Prenovljena vezica in kulturna dvorana
Praznovanje praznika krajevne skupnosti Voličina se je pričelo v soboto, 9. septembra, s tradicionalnim streljanjem z zračno puško, ki ga vsako leto organizira LD Voličina.
V	nedeljo, 17. septembra, je potekalo kolesarjenje po KS Voličina, ki ga je organiziralo TD Rudolf Maister Vojanov Zavrh in DU Voličina. Istočasno pa je v športnem parku v Voličini potekalo tekmovanje v odbojki - trojke, ki ga je organiziralo športno društvo Voličina. V ponedeljek, 18. septembra, je potekal kros za otroke, v torek, 19. septembra, pa balinanje. Obe prireditvi je organiziralo ŠD Voličina.
V	četrtek, 21. septembra, pa je potekala svečana otvoritev mrliške vežice s slovesno sv. mašo, ki jo je daroval nadškof ordinarij in metropolit dr. Franc Kramberger skupaj z dekanom Martinom Bezgovškom in farnim župnikom Tončkom Frasom. O investiciji je spregovoril pod-
O obnovi in dograditvi mrliške vežice je spregovoril podžupan Karl Vogrinčič, blagoslovil pa jo je nadškof, ordinarij in metropolit dr. Franc Kramberger ob somaševanju z dekanom Martinom Bezgov-škom in farnim župnikom Tončkom Frasom.
V prenovljeni kulturni dvorani so najprej nastopili otroci iz vrtca Selce.
župan občine Lenart Karl Vogrinčič. Povedal je, da je obnova mrliške vežice znašala
okrog 50 milijonov tolarjev. V sklopu so na pokopališču postavili tudi lok - omego - in
Tržec • Djočanovo kmetijo že obnavljajo
Domačija bo dobila še etnografski muzej
"V planske akte etnografskega društva smo zapisali, da je naša prva naloga skrb za premično in nepremično kulturno dediščino Dravskega in Ptujskega polja ter Haloz.
Tri leta so minila od ustanovitve našega društva, v tem času so v društvu dozorela spoznanja in notranja moč članstva, da lahko stopimo na zahtevno pot varovanja nepremične kulturne dediščine," pravi mag. Ivan Božičko, predsednik Etnografskega društva Tržec.
Skupaj z občino Videm so člani društva uspeli najti ustrezen objekt, za tamkajšnje kraje značilno kmetijo, ki obsega stanovanjski in gospodarski del ter ohišnico s sadovnjakom. Društvo je letos poleti dobilo v upravljanje opuščeno Djočanovo kmetijo v Tržcu 13, obnova, ki bo sicer fazna in bo potekala vsaj štiri leta, pa se je v
septembru že pričela. Obnova kmetije je organizacijsko in tehnično ter finančno zahteven projekt, pravi Božič-ko, kljub temu da imajo na razpolago finančna sredstva v višini 5,5 milijona tolarjev iz regionalnega razvojnega programa, zmogli pa jo bodo le, če se bo vsak izmed članov društva, simpatizerjev in krajanov aktivno vključil po svojih močeh ter zmožnostih in pripomogel k skupnemu cilju. Ta pa je po besedah Božička, da tudi občina Videm pridobi nepremično kulturno dediščino - etnografski muzej, ki bo prikazoval kulturo bivanja in življenja naših prednikov med rekama Dra-vinjo in Dravo.
skulpturo iz starih križev, ki jo je zasnoval Franc Tobias, pri izdelavi pa mu je pomagal podjetnik Marjan Fekonja. V mrliški vežici sta dva klimatizirana prostora za pokojnika in skupni poslovilni prostor za okrog 80 ljudi. Ob tem so še spremljajoči prostori, kot je prostor za duhovnika, molilni prostor in skladišče. V kulturnem programu so nastopili člani Jurovskega okteta in mladinski cerkveni pevski zbor iz Voličine. Zvon v novi vežici pa je financiral podjetnik Franc Kurnik iz Voličine. V petek, 22. septembra, pa je potekal športni dan za otroke, popoldan pa še turnir v malem nogometu.
Obe prireditvi je organiziralo športno društvo Voličina.
V soboto, 23. septembra, so naprej slavili voličinski gasilci, ki so proslavili 70 let uspešnega delovanja, pozno popoldan pa je v prenovljeni kulturni dvorani v Selcah potekala osrednja slovesnost ob krajevnem prazniku. Ob tej priložnosti so pripravili bogat kulturni program, v katerem so nastopili otroci iz vrtca Selce, mladinski cerkveni pevski zbor iz Voličine, tamburaški orkester prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, vokalna skupina Kresnice iz Maribora. Na slovesnosti so podelili tudi najvišja priznanja krajevne
skupnosti. Najvišje priznanje - plaketo - sta prejela bivša predsednika krajevne skupnosti Voličina Franc Jurša in Zvonko Čuček. Diplome pa so prejeli Spomenka Rems za delo v šolstvu, Marica Svenšek za delo v društvu Presmec, Mirko Lorenčič za vodenje cerkvenega pevskega zbora, Stanka Fras za delo v PGD Selce, Marija Jančič za delo v PGD Voličina, Štefanija Krajnc za delo v kulturi in humanitarni dejavnosti in Janez Simonič za delo v društvih in v cerkvi. Zbrane na slovesnosti je pozdravil župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. O investiciji obnovljenega kulturnega doma v Selcah pa je spregovoril podžupan občine Lenart Karl Vogrinčič, ki je dejal, da so lani za obnovo spremljajočih prostorov kulturnega doma v Selcah porabili 11 milijonov tolarjev. Letos pa so za obnovo dvorane in odra porabili 18 milijonov tolarjev, dodatnih 5 do 6 milijonov tolarjev pa je stala obnova strehe. Tako je bilo v zadnjih dveh letih v obnovo kulturne dvorane v Selcah vloženih 35 milijonov tolarjev. Praznovanje krajevnega praznika so v Voličini zaključili v nedeljo, 24. septembra, s tradicionalnim farnim žeg-nanjem.
Zmago Šalamun
V ED Tržec so se v septembru lotili temeljite obnove hiške iz druge polovice 19. stoletja, ki bo že četrta obnovljena podeželska hiška na širšem Ptujskem.
Ohranjajo bivalno dediščino Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz
Za ET Tržec je to velik izziv, pravi Božičko, ki pa ni pomemben samo za društvo ali KS, temveč za širšo družbeno skupnost, saj bo to šele četrta hiša v UE Ptuj, ki bo izpričevala kulturo bivanja naših dedov in babic v teh krajih. Po njegovem z globalizacijo in modernim načinom bivanja namreč obstaja bojazen, da bo bivalna dediščina Drav-sko-Ptujskega polja in halo-škega roba izginila v pozabo.
V okviru skrbno pripravljenega projekta, katerega avtor je Božičko, pa so zapisali, da je ena od prednostnih nalog društva ohraniti in obnoviti tradicionalno kmečko hišo iz druge polovice 19. stoletja, potem prikazati in razstaviti orodja in pripomočke za življenje in delo na kmetiji, zasnovati etnografski muzej na prostem, na Djočanovi kmetiji pa nameravajo izvajati tudi pedagoško dejavnost v obliki delavnic za otroke in mladino, predvsem tistimi, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem na področju dediščine, temu pa bodo prav gotovo sledili še razni seminarji in delavnice na temo revitalizacija Haloškega roba in Haloz.
TM
Nova Slovenija v Gorisnici prva predstavila volilni program za obdobje 2006-2010
V Gorisnici je N.Si s kandidatom za župana Jankom Suma-nom prva predstavila volilni program. N.Si je k pripravi programa pristopila na povsem nov način. V začetku meseca so obiskali vse vasi v občini Gorisnica in opravili vaske sestanke, kjer so vasčani imeli možnost povedati, kako vidijo težave v občini in so tako soustvarjali program. Program je zastavljen zelo obsežno za obdobje mandata 2006-2010. N.Si je na prvo mesto postavila prioritetne naloge, kot so izgradnja sodobnega in urejenega vrtca, izgradnja doma za ostarele in s tem boljsa oskrba ostarelih. Ureditev prostorsko ureditvene-^^ ga plana za celotno občino in izgradnjo poste ter stanovanj za mlade družine. Na drugo mes-
to so postavili realizacijo načrtovanih projektov na področju komunalne infrastrukture, posodobitev vodovodnih sistemov in cest. V skupnem programu so zajeli razvoj kmetijstva na nivoju občine, kjer bo izdelan občinski razvojni program kmetijstva. Na področju gospodarstva bodo pregledali obstoječe kapacitete obrtne cone v Mos-kanjcih, jih zapolnili in se zavzeli za gradnjo sodobne in napredne obrtne cone ob bodoči hitri cesti, ki lahko zagotovi bistveno boljse pogoje za razvoj gospodarstva v občini Gorisnica. Na področju učinkovite rabe energije se bodo zavzeli za razvoj alternativnih virov, kot so bio-plin, lesna biomasa, biodiesel. Mladim bodo zagotovili pogoje za nakup komunalno oprem-
ljenih zemljišč. Velik poudarek daje N.Si razvoju turizma in naj-različnejsih kulturnih dejavnosti, kjer imajo v programu zapisanih nekaj zelo obetavnih projektov. Zavzemali pa se bodo tudi za boljse in sodobnejše informiranje občanov, razvoj gasilstva, sporta in zagotovitev prostorov za mlade.
Celotnemu članstvu N.Si se je predstavilo tudi 10 kandidatov za svetnike v občini Gorisnica, ki imajo zapisane svoje smernice razvoja vasi, v katerih kandidirajo. Velik poudarek dajejo na večjih pooblastilih vaskim odborom in konkretnim nalogam po vaseh, kot so izgradnje in obnove vaskih domov, cestne razsvetljave, ekoloskih otokov, avtobusnih postajalisč itd.
Foto: TM
Starošince • 60 let lovske družine Cirkovce
Ob jubileju nov društveni prapor
Ob 60-letnici lovske družine Cirkovce so na osrednji slovesnosti v soboto, 9. šincah svečano razvili nov društveni prapor, ki ga je blagoslovil mariborski
septembra, v prostorih gasilskega doma v Staro-nadškof, ordinarij dr. Franc Kramberger.
Kot je v slavnostnem nagovoru poudaril starešina Bogomir Male, se je v 60 letih marsikaj spremenilo, a bistvo lovstva ostaja nespremenjeno - to je skrb za okolje in živalski svet, čemur tudi danes posvečajo največjo skrb. Da bi to zagotovili, svoja znanja nenehno izpopolnjujejo ter sledijo hitrim spremembam v okolju in načinu življenja. Aktivno sodelujejo tudi z lovskimi družinami po Sloveniji, območno lovsko zvezo ter Zvezo lovskih družin Slovenije. Rezultati njihovega delovanja pa so vidni na različnih področjih.
»Žal pa ob tem ugotavljamo, da se za lovstvo odloča vedno manj mladih ljudi. Razlogi za to niso jasni, zato se sprašujemo ali ne gre za napako v vzgoji otrok, ki jim je bilo morda bistvo lovstva napačno predstavljeno. Zato še posebej poudarjam, da lovstvo ni ubijanje živali in izživljanje nad njimi. Gre za ohranjanje eko sistema, ki nas obdaja, za vzdrževanje
naravnega ravnovesja, ki se je podrlo zaradi nemarnega odnosa človeka do okolja. Lovstvo zares ni skupinsko pobijanje živali in opevanje lovskih trofej v najbližji oštariji. Lovstvo je nekaj več, je najintimnejši stik človeka z naravo. 60 let dokaj
uspešno gojimo to tradicijo in jo bomo gojili tudi v bodoče,« je poudaril Male.
V počastitev 60. jubileja so cirkovški lovci po tridesetih letih slovesno razvili nov društveni prapor. To nalogo so zaupali botru novega dru-
Lovsko družino Cirkovce so ustanovili ljubitelji lovstva in narave, pretežno kmetje cirkovške fare 1. novembra leta 1946, kot eno od 54 lovskih družin v takratnem ptujskem okraju. Prva povojna leta so imeli lovišča v najemu, tako kot vsa druga lovska društva v tedanji državi, leta 1950 pa so z uvedbo samoupravljanja lovišča, ki se razprostirajo na 3122 ha zemljišč s posebno odločbo dobili v upravljanje. Njihov lovski revir je razdeljen v pet lovskih rajonov ki se razprostirajo na jugozahodnem delu Dravskega polja, na območju občine Kidričevo, oziroma katastrskih občin Cirkovce, Dragonja vas, Mihovce, Pongrce, Spodnje Jablane, Starošince, Ši-kole, Zgornje Jablane, ter delno Gaj in Stražgonjca. Najpogostejše vrste divjadi v njihovem revirju so predvsem srnjad, fazan, poljska jerebica, poljski zajec, raca mlakarica, jelenjad, divji prašič, lisica, pižmovka, jazbec, kuna belica, dihur, divja mačka, podlasica, njivska gos in kragulj.
štvenega simbola Marjanu Verčkovniku iz Podgore pri Slovenj Gradcu, prapor, ki jih bo odslej redno spremljal ob različnih priložnostih, pa je
blagoslovil nadškof dr. Franc Kramberger, ordinarij mariborske nadškofije. Na novi prapor je 41 darovalcev svečano obesilo svoje spominske trako-
ve, prebrali pa so tudi imena 158 darovalcev za spominske žebljičke. Ob 60. jubileju so izdali tudi spominsko zloženko, najbolj zaslužnim lovcem pa so se oddolžili s podelitvijo jubilejnih društvenih priznanj in zahval. Jubilejno prireditev so z vmesnimi kulturnimi vložki prijetno popestrili rogisti Zveze lovskih družin Ptuj - Ormož, tamburaški orkester Prosvetnega društva Cirkovce ter pevska skupina Fantje treh vasi od Lovrenca na Dravskem polju.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Na novi društveni prapor so še posebej ponosni (z desne) starešina lovske družine Cirkovce Bogomir Male, praporščak Jože Bauman in vodja protokola Milan Munda.
Ormož • Ormoški gasilci slavili 120-letnico
Osrednje društvo z bogato zgodovino
Ormoška mestna oblast je prvo dvokolesno ročno brizgalno nabavila že leta 1834, 1868 pa je bila kupljena druga, večja in zmogljivejša, pa vendar najstarejši dokument, ki dokazuje ustanovitev PGD v Ormožu, nosi datum 19. julij 1886. Zasluge za ustanovitev gasilske čete sta imela takratna občinska uprava, ki ji je načeloval župan Ferdinand Kada, ter Mestna hranilnica. To lahko izvemo iz svežega zbornika Naših 120 let, ki so ga ob svojem prazniku izdali ormoški gasilci.
Prvi predsednik društva je bil Alojz Martinz. V začetku so gasilci delovali v občinskem gasilskem skladišču, leta 1902 pa je bil namenu predan nov gasilski dom. Za vstop v društvo je bilo potrebno poznavanje slovenskega in nemškega jezika. Dobro so ohranjene številne listine in celo gasilski časopisi v nemškem jeziku. Med prvo svetovno vojno je društvo začasno izgubilo večino aktivnega članstva, PGD Ormož pa je poleg svoje osnovne dejavnosti opravljalo tudi prevoze bolnikov od železniške postaje v ormoško bolnico. Leta 1918 je PGD Ormož štelo 113 članov. Ob nastanku kraljevine SHS je nemški jezik zamenjal slovenski, gasilci pa so ob vstopu v društvo morali izreči zaobljubo kralju. Med gasilci se je v tem času uveljavilo naslavljanje z nazivom tovariš. Vodenje društva je prevzel zaveden Slovenec Janko Grivec. Za prevoz vode in gasilske tehnike so uporabljali konje, ki so jih veleposestniki morali dati na razpolago v primeru požara. Leta 1926 so v Ormožu, takoj za GD Ptuj, kupili prvo motorno brizgalno, prvo gasilsko vozilo znamke Chevrolet pa so kupili 1936. Obdobje med obema vojnama so zaznamovale redne vaje in
tekmovanja. Leta 1939 so na kongresu v Ljubljani ormoški gasilci osvojili prvo mesto na tekmovanju rojev. Druga svetovna vojna je spet zadušila delovanje gasilcev, večina članov je bila odpeljanih v zapore in taborišča, Lojze Novak pa je bil celo ustreljen v Kruševcu.
Gasilske vaje na glavnem trgu
Kot je v svojem govoru povedal sedanji predsednik dr. Simon Kolmanič, so bili ormoški gasilci znani po družabnem življenju, saj so prirejali veselice, silvestrovanja, še posebej pa so pozornost
vodi in iz nje ter za odpiranje stanovanj. Gasilci so ponosni tudi na to, da je na občinski proslavi ob vstopu v EU častna naloga dviga evropske zastave pripadla prav njim.
PGD Ormož je osrednja gasilska enota v občini Ormož in je uvrščena v IV. kategorijo. Požarni rajon obsega mesto Ormož in del vasi Pu-šenci. Trenutno ga sestavlja 186 članov. V teku je nabava gasilskega vozila s cisterno GVC 16/25, za katero je z ob-
čino že podpisana pogodba o sofinanciranju.
Slavnostni govornik na proslavi 120-letnice delovanja društva je bil v odsotnosti ministra Karla Erjavca namestnik generalnega direktorja uprave RS za zaščito in reševanje Branko Dervodel, zbrane gasilce pa je nagovoril tudi predsednik gasilske zveze Ernest Eory. Slovesnosti so se udeležili tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo Marjetka Cotman,
poslanec Alojz Sok in vodja regijskega centra za obveščanje Ptuj Jože Korban. Ormoški župnik Albin Žnidarič je ob tej priložnosti blagoslovil vozilo HTV1, ki so ga uspeli nabaviti in nadgraditi ob veliki pomoči ministrstva za obrambo in s posredovanjem poslanca Alojza Soka.
Gasilci so ob tej priložnosti podelili tudi številna priznanja in zahvale.
vki
120 let dolgo zgodovino PGD Ormož je zbranim gostom in domačinom povzel predsednik društva dr. Simon Kolmanič.
meščanov pritegnili z velikimi gasilskimi vajami, ki so jih izvajali v samem centru mesta. Svojim pionirjem pa so v letih po vojni celo omogočali letovanja na morju.
V osamosvojitveni vojni je na ormoškem devetkrat zagorelo. Ormoški gasilci pa so sodelovali tudi pri gašenju tankov na Gomili - hiš agresor ni dovolil gasiti, to so preprečili tudi s streli. V samostojni Sloveniji so ormoški gasilci temeljito obnovili svoj dom, kjer so uredili tudi dvorano za izobraževanja in družabna srečanja. Leta 1996 je društvo pridobilo koncesijo za tehnično reševanje pri nesrečah v cestnem prometu, kasneje pa še za reševanje na
Ob slovesni priložnosti je ormoški župnik Albin Žnidarič blagoslovil vozilo za tehnično reševanje HTV 1.
Foto: vki
Foto: vkl
Ptuj • Na ŠC Ptuj letos program Tehnik mehatronike
Več avtonomije za dijake
Tri srednje šole v Sloveniji so letos dobile dovoljenje Ministrstva za šolstvo za poskusno izvajanje 4-letnega programa Tehnik mehatronike. Med slednjimi je tudi Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj. Pri izvajanju tega programa ima šola večje pristojnosti in avtonomijo kot pri ostalih programih, kar za šolo in učitelje pomeni tudi večjo odgovornost za kakovost in strokovnost svojega dela.
Uspešnosti v današnjem svetu ne zagotavlja več zgolj strokovno znanje, temveč tudi znanje kopice ostalih stvari, kot so tuji jezik, retorika, ekonomija ipd. Od tod tudi izraz mehatronika, ki pomeni zlitje osnovnih znanj za obvladovanje določenega strokovnega področja. Ob pomoči srednješolskih učiteljev in potreb gospodarstva so na nivoju republike razvili in spravili v pogon celotno vertikalo mehatronika: mehatronik na triletnem nivoju (Mehatronik operater), mehatronik na štiriletnem nivoju (Tehnik mehatronike), višješolski program Mehatro-nik tehnolog in univerzitetna smer Mehatronika. Levji delež pri izvedbi programa Tehnik mehatronike so opravili tudi učitelji ŠC Ptuj, saj na Poklicni in tehniški elektro šoli letos prvič poskusno izvajajo ta program. Od ostalih se ta program razlikuje predvsem v treh točkah. Poudarek je na ciljni naravnanosti, kar pomeni, da je izvedbeni akcijski načrt aktivnosti usmerjen k dijaku in procesom učenja ter razvijanju celovite poklicne usposobljenosti. Hkrati je namen takega načina dela razvijanje samostojnosti in prevzemanje odgovornosti za svoje ravnanje. Bistvo tega je, da je dijak po končanem šolanju zaposljiv brez dodatnih seminarjev ali pripravništva. Druga pomembna zadeva, ki program Tehnik mehatronike loči od ostalih srednješolskih programov, je ta, da gospodarstvo in obrt lahko neposredno vplivata na dogajanje v šolskem procesu, in sicer do tretjine ur. Zelo pomembna
Foto: Dženana Bećirović
Tudi učenci so zadovoljni s takšnim načinom dela.
značilnost programa je, da je šola pri izvajanju popolnoma svobodna, tako pri določanju ciljev kot tudi učiteljev. »Šola odgovarja edino za kakovost. Ima sicer veliko pravic, a s tem tudi veliko odgovornost. Obstajata samo dva načina kontrole, in sicer samokontrola in kontrola, ki jo opravlja Center za poklicno izobraževanje RS,« je povedal Franc Vrbančič, učitelj na Poklicni in tehniški elektro šoli, ki je dijakom pripravil osnutek prvega projektnega tedna. Prvi teden pouka se je za 26 dijakov, ki so se letos vpisali v prvi letnik programa Tehnik mehatronike, začel na precej neobičajen način. Namesto klasičnih predavanj, kot smo jih vajeni, so dijaki imeli animacijski teden. Kot osnovo so vzeli LEGO BUM sistem, robota iz lego kock je bilo v tem tednu potrebno sestaviti tako, da je samostojno opravil določeno nalogo, in sicer da
samostojno sledi črti narisani na papirju. Cilj je bil dijake naučiti, kako praktično pridobiti znanje. Dijaki, ki so se razdelili v devet skupin, vsako skupino so sestavljali trije dijaki, so se na ta način učili več predmetov, od tujega jezika do elektrotehnike in računalništva. Za vsa vprašanja so jim bili na voljo tudi profesorji, ki so budno spremljali potek dela, v veliko pomoč pri realizaciji projekta pa jim je bil tudi učitelj Branko Šešerko. Na koncu so izbrali zmagovalno ekipo, ki je v najkrajšem času uspela izpeljati zadano nalogo. Ekipo so sestavljali Tadej Kekec, Gregor Krajnc in Aleš Kujavec. Da je tak način dela tako med dijaki kot tudi učitelji bolj priljubljen, so potrdili oboji. »Če bi lahko, bi kar nadaljevali s takšnim načinom dela. Pri dijakih se zgubi strah, všeč jim je to, da sami diktirajo tempo dela, vse skupaj pa poteka na nevsiljiv
način timskega dela. Povezali smo malo igre z učenjem, kar se je izkazalo za dobro potezo,« je povedal Vrbančič. Tudi v prihodnje klasičnih predavanj dijaki programa Tehnik mehatronike ne bodo poslušali. Več učiteljev bo delalo po modulih, urnik pa ne bo v celoti določen. Profesorji imajo tedenske sestanke, na katerih se dogovorijo, kak urnik bodo izvajali, prilagajali pa ga bodo dijakom in njihovemu znanju. Pomembno je to, da ne bo predmetov, ampak različni sklopi, ki jih bodo dijaki morali obvladati. »Pomembno je poudariti, da so tudi pasti takšnega programa. Če ni načrtov in če se učitelji ne organizirajo dovolj dobro, pride do težav. Sam sem prepričan, da bo pri nas ta program dobro zaživel. Vesel sem, da imamo ravnatelja Rajka Fajta, ki podpira novosti,« je zaključil Vrbančič.
Dženana Bećirović
Podlehnik • Kopači - s prvo zgoščenko in kaseto
Ni strahu za ljudsko pesem
Na podlehniškem področju ni bojazni, da bi ljudska pesem zatonila v pozabo, saj jo poleg pevk ljudskih pesmi Trstenk TD Podlehnik oživljajo in negujejo tudi pevci ljudskih pesmi Kopači KFD Podlehnik.
Sredi septembra so se tako v krajevni dvorani v Podlehniku zbrali ljubitelji ljudskega izročila in mnogi gosti na prireditvi, kjer so pevci Kopači predstavili svojo prvo posneto zgoščenko in kaseto. Kot gostujoče skupine so na prireditvi sodelovale: pevke ljudskih pesmi Trstenke TD Podlehnik, ljudske pevke iz Ses-trž, ljudski pevci KD Trnovska vas, ljudski pevci KD Cirkulane, ljudski godci in folklorna skupina KD Alojz Žuran iz Podgorcev. Vse nastopajoče in obiskovalce sta pozdravila podžupan Anton Žerak in predsednik KFD g.
Zlatko Gajšek. Začetki skupine pevcev Kopačev segajo nazaj v 70. leta. Skupino mladih zanesenjakov, ki jim je ljudska pesem prirasla k srcu, je združila ljubezen do ubranega petja in želja po ohranjanju ljudskega pevskega izročila. Pod okriljem KFD Podlehnik se je skupina ohranila vse do danes. Petje Kopačev je fantovsko večglasno petje, v skupini pa pojejo:Franc Merc, Mirko Milošič, Peter Feguš, Stanko Sakelšek, Janez Trafela, Janez Feguš in Bojan Jelen. Vodja skupine je Stanko Sakelšek.
Danica Kurež
Recenzijski izvod
Drago Jančar Duša Evrope
Ljubljana. Slovenska matica, 2006
Dngo Jančar
DUŠA EVaOPE
Jančar je naš najeminentnejši sodobni slovenski pisatelj, da bi se izognil tovrstnim vrednostnim sodbam pa utemeljujem, da pričajo o tem odmevi kritičnega slovenskega bralstva, nagrade doma in v tujini, prevodi in nastopi v evropskem in širšem prostoru. O tem vas bo kajpak prepričal že roman Severni sij, Veliki briljantni valček, Galjot, nastal na Pohorju med šumenjem smrek, in ki ga v Sloveniji nihče ni hotel izdati, Katarina pav in jezuit, da ne naštevam še drugih literarnih besedil z veliko epsko in lirično močjo.
Na Trubarjevi domačiji na Rašici pri Velikih Laščah so podelili nagrado Marjana Rožanca Dragu Jančarju za knjigo esejev Duša Evrope. Jančarju je to že tretja Rožančeva nagrada, ki se za najboljšo esejistično zbirko podeljuje od leta 1993. Komisija seje zanj odločila, ker je v njegovi knjigi »zaznala kvalitativen skok znotraj njegovega utečenega sijajnega sloga in venomer pronicljive misli«. Jančar ob Duši Evrope, ki vsebuje članke, eseje in fragmente, meni, da gre v prvi vrsti za še vedno umetniško snovanje pisatelja, ki si upa razmišljati in išče odgovore na vprašanja, ki ga mučijo. Navdih se je porodil ob vprašanju vključitve krščanstva v evropsko ustavo. Zaradi večje širine in nenaklonjenosti neki »političnigarnituri« ter redukcijam, ima vedno manj veselja do pisanja o slovenskih družbenih temah, ki jih je sit, vendar je obrat k Evropi s tem razlogom čista špekulacija. S pomočjo svojega znanja, mednarodnih izkušenj in »etičnega senzorja« je s članki ocenjeval slovenski politični in medijski prostor. V uvodnem besedilu Knjigi na pot pravi, »da se ni zgodil konec zgodovine z dokončno vladavino liberalne demokracije«, pač pa se zdi, da seje zgodovina zavrtela nazaj. Pofrancoskih in nizozemskih dogodkih je evropska duša nekoliko zmedena, če ne shizofrena. Tudi sanje prišlekov z vzhoda so trčile na realna tla evropskega dogajanja, kijih niso zaobšli svetovni globalni prelomni dogodki in so dodobra predramili samozadostnost Evrope, pri čemer smo tudi Slovenci stremeli za nekakšnimi evropskimi vrednotami, ki pa so že stvar preteklosti. Nekateri narodi so si Boga zapisali v himno, drugi na bankovce ali v pregovore. Ali naj bo v evropski ustavi zapisana beseda Bog? Najvišji cilj združene Evrope je gospodarsko preseči Združene države Amerike, pri čemer gospodarski in politični pragmatizem podcenjujeta moč idej. Američani ne sprašujejo ljudi na javnih funkcijah po njihovem verskem prepričanju, pri njih je Bog na dolarju in se vsak politični govor z njim zaključi. Evropski prostor je bil odprto prizorišče že v začetku dvajsetega stoletja, podjetnikov takrat niso ovirale državne in birokratske omejitve. Danes delimo Evropo na staro in na novo Evropo. Takrat je ni bilo treba osmišljati z zakoni in Ustavo, četudi se je razmišljalo o pohodih v Rim in Berlin. Samo deset let pozneje je gorel Narodni dom v Trstu. Presenetljiv je izid francoskega referenduma, kjer je uspela desnica napraviti ozračje strahu. Svetišče Saint-Denis, kjer so pokopani francoski kralji, je hkratna navzočnost evropskega prostora z bližnjevzhodnimi muslimanskimi priseljenci, ki bodo krojili usodo Evrope. Kdo bo iznašel čarobno formulo, ki bo opredelila »evropsko judovsko-krščansko-islamsko-civiliza-cijo«? Politiki niso uspeli odgovoriti na strahove državljanov. Evropska prihodnost je nepredvidljiva. Ob enajstem septembru se je slišala mračna privoščljivost, da si je vse to zakuhala Amerika sama. Niso bili že Judje okrivljeni za profite, banke in oderuške obresti? Globalizacijo so »s tanki vsiljevali nacisti«. So nam Američani vsilili žajfaste filme, hamburgerje in Microsoft? Verski fundamentalizem uporablja v nekem smislu »isti jezik, kot ga je uporabljala komunistična ideologija«. Vsi napori modernizacije te miselnosti so bili zaman. Koliko so arabski multimilionarji prispevali za afganistanske in druge muslimanske begunce? Ameriška družba je v svojem delovanju paradoksalna in bolj ko evropska je pripravljena poslušati obtožbe na svoj račun. Velik del Amerike je tretji svet. Vzhod-noevropejci so še vedno apatični in inertni ter navajeni, da namesto njih razmišlja nekdo drug. Slovenci smo se prevečkrat v svoji zgodovini identificirali z ideologijami, ki so imele svoje miselno jedro zunaj našega prostora. Pomembno je, kakšno vlogo bodo igrale intelektualne elite. Z evropsko vsebino bomo morali napolniti naše družbeno življenje, kultura z Evropo ni nikoli izgubila stikov. O našem življenju moramo odločati mi sami in ne bruseljski uradniki. Razveseljivo je, in navdaja nas tudi z zadovoljstvom, da se je vse več Slovencev zunaj naših meja izreklo za Slovence, ker je Slovenija postala odprta in samostojna, njena ekonomska moč je narasla, prepoznavna je po svoji kulturi, kar je tudi posledica vpetosti ekonomije. Evropski skepticizem ni kulturni pesimizem, evropski svet je resničen svet konfliktov in protislovij. Thomas Jefferson naj bi v neki pariški knjižnici našel knjigo, ki opisuje obred ustoliče-vanja slovenskih knezov in naj bi tako našel navdih za model ameriške demokracije. Zdaj ko imamo svojo državo, nas veseli, da je kakšna v Evropi še manjša, na primer Liechtenstein. Kadarkoli gre kaj narobe, imamo pri roki svoj odgovor o majhnosti. Vsi gledamo v isto nebo! Irci, Valižani, Bretonci, Katalonci so s stanjem svojega jezika mnogo na slabšem kot Slovenci.
Vladimir Kajzovar
Foto: DK
Rokomet
Mladi Velikonedeljčani premagali Trimo
Stran 12
Nogomet
Ptujčani tudi v Kopru (v sredo) na zmago
Stran 12
Kolesarstvo
Perutninarji odlični na cestni dirki
Stran 13
Nogomet
Lokalni derbi v Stojncih brez zmagovalca
Stran 14
Senad Tiganj
»Dve uri pred tekmo je bil stadion poln«
Stran 16
Judo
Drava in Gorišnica do prve zmage
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
Piše: Jože Mohorič
Točki je izgubila Drava
S tekmami 10. kroga se je začela druga četrtina prvenstva, Domžalčani pa so si pred zasledovalci priigrali že velikih 8 točk prednosti. Z goloma Cimerotiča in Rakoviča so (spet) s povprečno predstavo premagali Belo krajino, medtem ko so najbližji zasledovalci iz Ajdovščine izgubili v Lendavi. Nafta se tako počasi vzpenja po lestvici, je že na 5. mestu. Presenečenje so v Ljubljani uspeli pripraviti nogometaši Factorja, ki so z dvema goloma v sodnikovem podaljšku izenačili proti Kopru; Primorci so tako zabeležili že neverjetni osmi remi v deseti tekmi! Po pričakovanjih se je končala tekma v Gorici, saj imajo Celjani v tem trenutku znotraj ekipe preveč težav za odmevnejši rezultat.
V najzanimivejši tekmi kroga na Ptuju bi lahko domačini že v 1. polčasu razblinili vse dvome o zmagovalcu, vendar so uspeli zadeti le enkrat, čeprav so si pripravili precej lepih priložnosti (izstopal je Senad Tiganj, ki pa pri zaključnih strelih zares ni imel sreče). Že prej, še posebej pa po doseženem zadetku, bi morali igralci Drave pokazati več zmagovalne miselnosti; na zelo slabega nasprotnika bi morali izvajati precej več pritiska, saj je bilo očitno, da vijoličasti ne najdejo rešitve proti agresivnemu pokrivanju, še posebej igralci v njihovi zadnji vrsti. Ker svojega nasprotnika niso spravili na kolena niti na začetku drugega polčasa, jih je v nadaljevanju tekme čakala težka naloga, saj so se vijoličasti vendarle prebujali. V teh trenutkih smo pogrešali tudi vzpodbudo s tribune, ki bi lahko domačinom dala novih moči. Po »slalomu« najboljšega posameznika tekme Zajka Zebe in izenačenju so se dravaši komaj ubranili drugega zadetka. S pomočjo igralcev s klopi so vendarle uspeli vzpostaviti ravnotežje, vendar rezervisti niso uspeli narediti popolnega preobrata. Pogrešali smo predvsem več želje po zmagi, čeprav lahko delno razumemo, da je vendarle bolje vrabec v roki, kot golob na strehi.
Kaj pomeni za gledalce to, da se ekipa na igrišču bori z vsem srcem in telesom, smo lahko videli le nekaj ur pozneje na rokometni tekmi Velika Nedelja - Trimo Trebnje. Igralci na igrišču so s svojim pristopom dejansko prisilili gledalce, da so jih celotno tekmo glasno vzpodbujali. Gledalci so bili posebej navdušeni nad igranjem domačih 17-letnih mladeničev Krabonje in Venta (pa tudi vseh ostalih), ki so se borili, kot da tekma odloča o življenju ali smrti. Takšno borbenost pa pravi navijači znajo ceniti.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
1. DOMŽALE	10	8	2	0	18:7	26
2. PRIMORJE	10	5	3	2	17:12	18
3. HIT GORICA	10	4	4	2	18:12	16
4. DRAVA	10	4	3	3	17:13	15
5. NAFTA	10	4	2	4	12:13	14
6. MARIBOR	10	3	3	4	13:14	12
7. KOPER	10	1	8	1	13:12	11
8. BELA KRAJINA	10	2	3	5	14:16	9
9. CMC PUBLIKUM	10	1	4	5	11:18	7
10. FACTOR	10	1	2	7	8:24	5
Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije, 10. krog
Domačini lahko žalujejo za zapravljenimi priložnostmi v prvem polčasu
Foto: Črtomir Goznik
Marko Drevenšek (Drava, modri dres) je v prvem polčasu dobro povezoval igro svoje ekipe, v drugem pa je iz prostega strela za las zgrešil vrata Marka Raniloviča.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 10. KROGA: Drava - Maribor 1:1 (1:0), Nafta - Primorje 2:0 (1:0), Factor - Koper 2:2 (0:0), HIT Gorica - CMC Publikum 2:0 (1:0), Bela krajina - Domžale 1:2 (0:1)
PARI 11. KROGA (SREDA, 27. 9.): Koper - Drava, Nafta - HiT Gorica, Primorje - Factor (vse ob 16.30), Maribor - Bela krajina (18. 00), Domžale - CMC Publikum (20.00 - neposreden TV-prenos).
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL:
6 zadetkov: Goran Arnaut (Primorje), Saša Ranič (HIT Gorica); 5 zadetkov: Sead Zilič (Drava), Amir Agič (Bela krajina), Ermin Rakovič (Domžale); 4 zadetki: Senad Tiganj (Drava), Mladen Kovačevič, Nikola Nikezič (oba HIT Gorica), Dario Zahora, Oskar Drobne (oba Koper), Sebastjan Cimerotič (Domžale).
Drava - Maribor 1:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Zilič (37), 1:1 Zeba (62)
DRAVA: Dabanovič, Emer-šič, Šterbal, Berko, Tisnikar, Horvat, Drevenšek, Zečevič (od 72. Trenevski), Bošnjak (od 64. Kelenc), Tiganj, Zilič (od 78. Kronaveter). Trener: Dražen Besek.
Derbi 10. kroga je na ptujski Mestni stadion spet privabil veliko ljubiteljev nogometa, zbralo se jih je približno 2500. V začetni postavi Drave smo pogrešali predvsem Trenevskega, po besedah trenerja Beska pa le-ta še ni pripravljen za vseh 90 minut tekme.
Ptujčani so takoj na začetku tekme prevzeli pobudo, že v 3. minuti se je po lepi akciji Tisnikarja Tiganj znašel sam pred vratarjem Ranilovičem,
zadel pa je samo vratnico. Tudi v 12. minuti je bil v glavni vlogi Tiganj, a je bil vratar Maribora uspešnejši. Šele v 34. minuti so gostje prvič zapretili, z glavo je streljal Pekič, a je iz bližine zgrešil. In v 37. minuti gol za Dravo: po kotu Drevenška je odbito žogo Berko z glavo podal do Seada Ziliča, ki jo je »s škarjicami« zabil v gol. Med domačimi nogometaši so bili v prvem polčasu najaktivnejši Tisnikar, Horvat in Tiganj, ki so lepo povezovali igro Drave, odlično pa je delovala tudi celotna obrambna vrsta, ki je z lahkoto ustavljala napade vijolic. Pri gostih bi lahko pohvalili le Zebo, ki je kar nekajkrat poskusil s streli od daleč, vendar je bil nenatančen.
Drugi polčas so agresivneje poskušali začeti gostje, vendar je ostalo le pri poskusu, saj so igralci Drave nanizali kar nekaj zrelih priložnosti (Tisnikar, Zi-
lič, Bošnjak). Igra Drave je nato postala nepovezana, ekipa je nujno potrebovala osvežitev s klopi, a je trener Besek čakal z menjavami. Kazen je prišla v 62. minuti, ko je obramba za trenutek pozabila na Zebo, ki je žogo po samostojnem prodoru pospravil v mrežo. Gostje so v naslednjih minutah nenehno napadali, si ustvarili lepe priložnosti (predvsem
Pekič, ki je zadel tudi vratnico, in Pregelj), a gola niso zadeli. Domači trener je v nadaljevanju le opravil menjave, v igro sta najprej vstopila Kelenc in Trenevski, nekoliko kasneje še Kronaveter, a bistvene spremembe v igri ni bilo. Nekajkrat so s streli od daleč še poskušali Ptujčani, najbližje zadetku je bil Drevenšek. Nadaljevanje na str. 12
Izjavi po tekmi:
Dražen Besek, trener Drave: »Zelo sem zadovoljen z igro v prvem polčasu, ko bi morali zadeti vsak trikrat, nikakor pa to ne velja za drugega. Z menjavami sem čakal, ker Trenevski, Kronaveter in Kelenc po poškodbah še niso pripravljeni za več kot pol ure igre. Pri Mariborčanih je odlično tekmo odigral Zeba, ki je dobro izkoristil padec zbranosti naših igralcev v drugem polčasu, zanj res nismo našli prave obrambe, čeprav smo poskušali s posamično in consko postavitvijo.«
Matijan Pušnik, trener Maribora: »Po zelo slabo odigranem prvem polčasu sem v slačilnicah pošteno oštel svoje varovance. To je delno zaleglo, vendar za zmago danes ni bilo dovolj. Na treningih igramo precej bolje, na tekmi pa nikakor ne uspemo kvalitetno odigrati vseh 90 minut.«
Nadaljevanje s strani 11.
Drugi polčas so bili Mariborčani resda boljši, a obe ekipi nista prikazali tako privlačnega nogometa kot v prvem polčasu. Vijoličastim je bila za točko dovolj dobra igra Zebe, ki je praktično sam držal vse niti igre v svojih nogah.
Na koncu moramo omeniti še sodnika Babnika iz Ljubljane, ki je igralcem obeh moštev podelil kar enajst rumenih kartonov, vsaj pet pa jih je bilo, milo rečeno, smešnih. Gledalci so sodniško trojko na koncu upravičeno nagradili z žvižgi.
Jože Mohorič
Lunder odšel, Nigerijci prišli
Pretekli teden so v nogometnem klubu Drava razdrli pogodbo z Matjažem Lundrom, ki je bil nekaj časa v disciplinskem postopku.
Na drugi strani smo lahko prvič na seznamu prijavljenih igralcev za tekmo videli Nigerijca Eugena Obija Ohunto. Pri Dravi so namreč končali postopek pridobivanja dokumantacije za tri nigerijske nogometaše, ki so se vadbi Drave priključili v začetku tega meseca. Tako lahko v kratkem pričakujemo debi katerega od njih na prvenstveni tekmi.
Zajko Zeba (Maribor, rumeni dres) in Borut Tisnikar (Drava, modri dres) sta bila najboljša posameznika svojih ekip.
Gledalci in varnost
Na Ptuju so gledalci na štajerskem derbiju spet lepo napolnili stadion, več je bilo zagotovo navijačev Drave. Ko pa se govori o navijanju, je bila situacija obrnjena; precej glasnejši so bili Mariborčani.
Dobro je bilo tudi tokrat poskrbljeno za varnost, za edini incident so poskbeli navijači Maribora v noči pred tekmo. Takrat so namreč nekateri posamezniki preskočili ograjo in na stadionu vandalsko prevračali nekatere stvari (prenosne WC-je, reklamne panoje). V domačem taboru so bili na to pripravljeni in so jih s pomočjo policistov ujeli pri delu. Med mladimi razgrajači je bilo tudi nekaj Ptujčanov.
Foto: Črtomir Goznik
Sebastjan Berko (Drava, modri dres) je v 37. minuti z glavo lepo podal do Seada Ziliča, ki je s »škarjicami« zadel za 1:0.
Nogomet • 1. SNL
Ptujcani tudi v Kopru (v sredo) na zmago
Nogometaše v 1. ligi že v sredo čakajo nove preizkušnje. Ritem je zares hud in počasi bodo prišle do izraza ekipe, ki imajo na razpolago večje število kvalitetnih igralcev. Ptujčani odhajajo v goste Kopru, ki se je v letošnji sezoni specializiral za neodločene izide (8!). To dejstvo pa dravašev ne sme zavesti, saj se zdi, da so igralci z Obale tempirana bomba, ki lahko vsak čas eksplodira. Največja nevarnost bo igralcem v modrih dresih pretila od »razuzdanega dinamovca« Daria Za-hore, zelo nevarna pa sta tudi Jakomin in veteran Drobne. Trener Jarc, izkušeni prvoligaški maček, ki je pred časom služboval tudi na Ptuju, bo za »kurente« prav gotovo skušal pripraviti zanko, toda varovan-
ci trenerja Beska se s tem ne obremenjujejo in vsi v en glas poudarjajo, da bodo skušali osvojiti vse točke, čeprav ne bi bili nezadovoljni že z eno. Za uspeh pa bo potrebno izboljšati realizacijo, ki na srečanju z vijoličastimi, še posebej v prvem polčasu, ni bila na nivoju. Po poškodbi se dokončno vrača izkušeni Trenevski, ki pa je fizično še zelo slabo pripravljen, zaradi kartonov pa bo manjkal kapetan Emil Sterbal. Tako Drava kot Koper igrata odprt nogomet, tako da bi lahko na svoj račun prišli gledalci. Seveda upamo, da bodo v boljši dnevni formi Ptujčani in da se bodo skupaj s svojimi navijači, ki se bodo v sredo odpravili v Koper, veselili treh točk.
tp
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Mladi Velikonedeljani z odlično predstavo presenetili Trimo, Ptujčanke pa Škofjeločanke
Foto: Crtromir Goznik
Tako so se Velikonedeljani zasluženo veselili velikega uspeha: pred svojimi zvestimi navijači so premagali favorizirano ekipo Trima.
Velika Nedelja -Trimo Trebnje 34:32 (18:15)
V. Nedelja: Kovačec (3 obrambe - 1 x 7 m), Čudič (13 obramb), Munda (1 obramba - 1 x 7 m); Mesarec, Hanželič, Bračič, Krabonja 4, Mikanovič 7 (2), Ivančič 3, Poje 13 (5), Korpar, Kumer, Venta 2, Pisar 5. Trener: Ivan Hrupič.
V peklu športne dvorane pri Veliki Nedelji (600 gledalcev)
so orožje pred Nedeljani položili rokometaši Trima, lani če-trtouvrščeno moštvo Slovenije. Zmaga Velike Nedelje nad Tri-mom spada med največje presenečenje prvenstva po dveh odigranih krogih. Gostitelji so v vseh elementih igre nadigrali Dolenjce, pri katerih si pozitivno oceno zasluži le novinec Elezović (9 zadetkov). Domačini so odlično začeli in povedli s 6:2, ampak je Trimo kaj hitro s serijo 6:0 prevzel vodstvo z 8:6. Eden izmed prelomnih tre-
1. A SRL - moški					
REZULTATI 2. KROGA: Velika Nedelja -			Trimo Trebnje 34:32 (18:15),		
Gold club - Jeruzalem Ormož 30:24 (17:13), Slovan -				- Sviš 26:25 (13:16),	
Prevent - Cimos Koper 28:33 (12:15), Celje Pivovarna Laško - Rudar EVJ					
Trbovlje 37:23 (18:11), Gorenje -		Ribnica Riko hiše 38.28 (19:14)			
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	2	2	0	0	4
2. GORENJE	2	2	0	0	4
3. CIMOS KOPER	2	2	0	0	4
4. GOLD CLUB	2	2	0	0	4
5. JERUZALEM ORMOŽ	2	1	0	1	2
6. SLOVAN	2	1	0	1	2
7. RIBNICA RIKO HIŠE	2	1	0	1	2
8. VELIKA NEDELJA	2	1	0	1	2
9. SVIŠ	2	0	0	2	0
10. TRIMO TREBNJE	2	0	0	2	0
11. PREVENT	2	0	0	2	0
12. RUDAR EVJ TRBOVLJE	2	0	0	2	0
1. A SRL - ženske					
REZULTATI 2. KROGA: KSI	Škofja Loka		- Mercator Tenzor Ptuj 25:28		
(14:18), Olimpija PLK - Krka 30:20 (15:9), Celeia Žalec - Celjske mesni-					
ne 31:32 (16:15), Kočevje Anubis		- Zagorje 32:29 (18:16), Krim Mercator			
- Izola 43:14 (21:6), Europrodukt		- Inna Dolgun 32:29 (13:16)			
1. KRIM MERCATOR	2	2	0	0	4
2. CELJSKE MESNINE	2	2	0	0	4
3. MERCATOR TENZOR PTUJ	2	2	0	0	4
4. KOČEVJE ANUBIS	2	1	1	0	3
5. OLIMPIJA PLK	2	1	0	1	2
6. ZAGORJE	2	1	0	1	2
7. KSI ŠKOFJA LOKA	2	1	0	1	2
8. EUROPRODUKT	2	1	0	1	2
9. INNA DOLGUN	2	0	1	1	1
10. CELEIA ŽALEC	2	0	0	2	0
11. KRKA	2	0	0	2	0
12. IZOLA	2	0	0	2	0
Dino Poje (Velika Nedelja):
»Čestitke soigralcem, trenerju Hrupiču in gledalcem, ki so nas ponesli do izjemne zmage. Odločila je večja želja in naš trener Hrupič, ki je odlično preučil igro Trima. Moramo verjeti vase in nadaljevati s tako disciplino v igri. To je edina pot do obstanka v ligi.«
David Imperl (Trimo): »Veliko presenečenje Velike Nedelje, ki je zasluženo zmagala, zato jim čestitam. Vzrokov za naš poraz v tem trenutku ne vem našteti. Sam pri sebi vem, da ni šlo za podcenjevanje Nedeljanov, vprašanje pa je, kaj je rojilo mlajšim igralcem v njihovih glavah.«
nutkov tekme se je zgodil ob izključitvi domačega kapetana in vratarja Kovačca. Izjemno ga je zamenjal Čudič, ki je »krivec« začetnega preobrata in vodstva s 17:14. Zaradi nesporazuma glede ure začetka tekme (prestavitev z 20. na 19. uro) se je dvorana pri Veliki Nedelji šele na začetku 2. polčasa začela polniti in novi obrazi v dvorani niso verjeli svojim očem in pogledu na semafor, ki je v 32. minuti kazal 20:15. Obramba Trima ni našla rešitev za disciplinirane napade Velike Nedelje, ki so se zaključevali z zadetki. V napadu Trima so bila trebanjska krila povsem neizkoriščena, organizator igre Se. Skube pa dobro zaustavljen. Svojega dne ni imel tudi vratarski dvo-jec Imperl - Makovec. Pri gostiteljih je zablestel »leteči Hrvat« in ljubljenec domače publike Dino Poje. Mikanovič je najprej odlično asistiral, nato pa v odločilnih trenutkih še sam zadeval mrežo Trima z razdalje. V golu Velike Nedelje je Čudič v 2. polčasu zbral osem obramb, skupaj pa trinajst. Poglavje za sebe pri Veliki Nedelji, ki
je nastopila brez tujca Ristića (družinske težave?), sta bila levoroka 17-letnika Krabonja in Venta, ki sta bučne domače navijače ob svojih zadetkih spravljala v ekstazo.
Zmaga Velike Nedelje v 2. polčasu niti enkrat ni bila ogrožena (27:21), čeprav sta v zaključku tekme zaradi rdečih kartonov igro morala zapustita nosilca igre v obrambi Pisar in Korpar. Domačini so si pred napadi gostov uspelo obraniti tudi z le tremi igralci v polju. Polna dvorana je z dolgim aplavzom nagradila fanatične domače rokometaše, ki so z zmago proti Trimu presenetili vso slovensko rokometno javnost.
Uroš Krstič
Gold Club - Jeruzalem 30:24 (17:13)
Gold Club: Torlo (16 obramb), Kevič; Stojanović 2, Koražija 1, Baran, Dimovski, Sokolov, Hojč 6, Martinc 2, Fur-lan 6 (3),Konečnik 4, Stefanič 5, Ivanović 3, Jovičič 1. Trener: Vojko Lazar.
Jeruzalem: Čudič (10 obramb), Dogša (2 obrambi), Cvetko; Radujković 4, Hebar, Bogadi, Blažević 8, Bezjak 6, Ivanuša 3, Turković 1, Golčar 1, Grizolt 1, Sok, Halilovič. Trener: Saša Prapotnik.
Derbi 2. kroga so v Hrpeljah zasluženo dobili udeleženci Lige prvakov, ki bodo v soboto na Bonifiki gostili slovito Barcelono. Prav tukaj so Ormo-žani pred tekmo videli svojo priložnost, saj so pričakovali, da bodo misli domačih roko-metašev že usmerjene proti Spancem in ne na prvenstveni obračun z vinarji.
Nadaljevanje na strani 13
Nadaljevanje s strani 12.
Toda Gold Club je že na začetku dokazal svojo moč in v 23. minuti povedel s petimi zadetki, 13:8. Ormožane sta v igri držala strelsko razpoložena Blažević in Bezjak, za kaj več pa bi Ormožani potrebovali več razpoloženih igralcev v napadu. Tokrat so povsem razočarala krila in tako se Hali-
Saša Prapotnik (trener Jeruzalema): »Svojim varovancem nimam kaj zameriti. Proti Gold Clubu bi danes padel tudi močnejši nasprotnik od nas. Hrpeljcem želim uspeh proti Barceloni.«
Gregor Čudič (vratar Jeruzalema): »Zelo slabo smo igrali v igri z igralcem več, kar so močni Hrpeljci s pridom izkoriščali. Nismo razočarali, zmaga Golda pa je zaslužena.«
Vojko Lazar (trener Gold Cluba): »Gostje iz Ormoža so pokazali, da gre za kvalitetno ekipo. Z igro svojih varovancev sem zadovoljen, saj so zaigrali točno tako, kot smo se dogovorili.«
loviču sploh ni uspelo vpisati med strelce. V 38. minuti so varovanci naj trenerja na Balkanu Vojka Lazarja povedli že z osmimi zadetki, 23:15.
V vrstah Gold Cluba sta blestela Furlan in Hojč, piko na i domači zmagi pa je postavil vratar Torlo, ki je zbral 16 obramb. V 58. minuti je trener Jeruzalema Saša Prapotnik zaradi protestov na sodniške odločitve para Kočevar - Lesar prejel rdeč karton.
Uroš Krstič
KSI Škofja Loka - Mercator Tenzor Ptuj 25:28 (14:18)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič, Šijanec, Prapotnik, Ciora 5, Ramšak 1, Volare-vič 3, Marinček (18 obramb), Potočnjak, Brumen, Murko 3, Mihič 3, Raškovič 3, Strmšek 2, Derčar 8. Trener: Mišo Toplak
Zelo pomembno zmago so si v Škofji Loki priborile roko-metašice Mercatorja Tenzorja
Ptuja, saj domačinke spadajo v krog ekip, ki naj bi se v letošnjem prvenstvu borile za mesta pod samim vrhom. Ptujčanke so v prvem polčasu popolnoma kontrolirale igro in vodile že s šestimi zadetki (6:12, 11:17), ob koncu pa so domače igralke vendarle znižale na štiri zadetke zaostanka. V 20. minuti prvega polčasa se je težje poškodovala Ana Mihaela Ciora, ki je do tega trenutka dosegla pet zadetkov. Njena odsotnost se je seveda poznala v nadaljevanju tekme.
Bolj pestro je bilo v drugem polčasu, ko so se Škofjeločan-ke v 40. minuti približale na samo dva zadetka zaostanka (17:19). V 51. minuti je bilo še bolj tesno (24:25), nato pa so Ptujčanke dobro odigrale v končnici in prišle do vodstva, ki ga domačinke niso mogle več uloviti. Veseli prav dejstvo, da so Ptujčanke dobro odigrale v odločilnih trenutkih tekme, kar v preteklih letih ni bila ravno odlika ptujske ekipe.
Danilo Klajnšek
Foto: Crtromir Goznik
Ptujčanke (na sliki Martina Strmšek, rdeči dres) so se izkazale z borbenostjo in zmagale v gosteh.
Nogomet • 2. SNL
Đakovič vstopil in zadel
REZULTATI 7. KROGA: Mura 05 - Aluminij 1:1 (1:0), Krško - Zagorje 1:0 (0:0), Livar - Dravinja Duol 1:0 (0:0), Bonifika - Triglav 2:1 (2:0,) Ti-nex Šenčur - Rudar Velenje 1:3 (1:1)
1.	LIVAR 7	6	0 1	14:8	18
2.	BONIFIKA 7	5	11	18:10	16
3.	KRŠKO 7	4	12	12:12	13
4.	TINEX ŠENČUR 7	3	2 2	14:8	11
5.	RUDAR VELENJE 7	3	1 3	10:9	10
6.	TRIGLAV 7	2	2 3	6:8	8
7.	DRAVINJA DUOL 7	2	0 5	5:10	6
8.	MURA 05 7	1	3 3	9:13	6
9.	ZAGORJE 7	1	2 4	7:10	5
10.	ALUMINIJ 7 1 2 4 6:13 5
Mura 05 - Aluminij
1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Bencik (34), 1:1 Đakovič (73)
ALUMINIJ: Sagadin, Golob, Topolovec, Vrenko, Krajcer, Dončec (od 46. Đakovič), Medved, Dugolin, Veselič (od 75. Marinič), Čeh (od 63. Šimenko), Firer. Trener: Edin Osmanovič.
Mladi nogometaši Aluminija se iz murskosoboške Fazanerije vračajo s pomembno točko, ki jim bo v nadaljevanju tekmovanja vsekakor veliko pomenila. Gostujoči strateg ni mogel računati na prvega vratarja Matjaža Rozmana, ki je poškodovan, pomembna pa je vrnitev v ekipo izkušenega Vrenka. Kidričani so se dobro upirali domačinom,
bili enakovredni v igri, vendar niso uspeli zadeti. V prvem polčasu je to uspelo domačemu napadalcu Benciku, ki je z desne strani močno streljal in žoga je končala v mreži.
Seveda vodstvo s samo zadetkom prednosti ne pomeni veliko. Po nekaj menjavah je Kidričanom uspelo izenačiti v
73. minuti, ko je Đakovič naredil praktično vse, na koncu pa še premagal domačega vratarja. Ta zadetek in borbena igra do konca sta prinesla na koncu zelo pomembno točko. To je po slabšem startu nogometašev Aluminija velika spodbuda pred nadaljnjimi tekmami.
Danilo Klajnšek
Sebastjan Golob (Aluminij)
Foto: Crtromir Goznik
Kolesarstvo • SP v Salzburgu
Perutninarji odlični na cestni dirki, polom v kronometru
Foto: Marjan Kelner
Trojica perutninarjev na SP (od leve): Matija Kvasina, Borut Bozič in Hrvoje Miholjević (odstopil); v ozadju Eric Zabel, ki je na koncu osvojil srebrno kolajno.
V nedeljo se je s cestno dirko profesionalcev v Salzburgu v Avstriji zaključilo svetovno kolesarsko prvenstvo. Slovenski tekmovalci so v tej najprestiž-nejši in najpomembnejši disciplini dosegli najboljšo uvrstitev, zaradi česar prvenstvo že lahko ocenjujemo kot uspešno. Zmagal je Italijan Paolo Bettini, drugi je bil Nemec Erik Zabel, tretji Španec Alejandro Valver-de, Uroš Murn pa sedmi.
Z malo več sreče bi lahko bil 31-letni Novomeščan, ki bo v prihodnji sezoni v moštvu Discovery Channel delal družbo Brajkoviču, tudi četrti ali peti. Vendar je že to izvrsten rezultat, po Hauptmanovem bronu in četrtem mestu ter petemu mestu Klemenčiča, četrti najboljši. Med najboljšimi sta bila še Gorazd Štangelj (32. mesto) in Tadej Valj avec (47. mesto), pred njima pa perutninar v hrvaškem dresu Matija Kvasi-na (27. mesto). Borut Božič je osvojil 76. mesto (zaostanek 2.02 minute).
»Vseh šest je bilo na visoki ravni, odlično so nadzorovali položaj. Kljub majhnosti smo dokazali, da smo lahko v odločilnih trenutki poleg najboljših. Velik uspeh je, da so trije prišli v najboljši skupini 40 kolesarjev, še trem pa je za to manjkalo nekaj metrov. Če bi nas bilo šest v skupini, bi lahko razmišljali še o čem večjem, vprašanje pa je tudi kaj bi se zgodilo, če na koncu ne bi nastala tista luknja, za katero niti ne vem, kdo jo je dovolil (op. p. med prvimi štirimi in skupino). Domov se vračamo zadovoljni, saj smo izpolnili cilje,« je po nedeljski preizkušnji dejal slovenski selektor Martin Hvastija.
Prvenec Boruta Božiča
Med vsemi najboljšimi kolesarji sveta je debitiral Borut Božič. Dirka je bila proti cilju, od starta oddaljenem 265 km,
vse hitrejša, tempo pa za Idrij-čana na zadnjem vzponu le za odtenek prehiter. »'Od vodilne skupine sem odpadel v zadnjem krogu. Žal mi je, ker mi je zmanjkalo čisto malo, saj me je odneslo na zadnjem delu, kjer je bilo to še mogoče. Vseeno vidim, da se da dirkati s temi asi. Vem, da bi v primeru dirkanja med najboljšimi skozi celo sezono lahko posegel še višje. Vse to je le dodatna motivacija za nadaljevanje kariere,« je optimistično dejal Božič.
Slovensko nastopanje sta v kategoriji do 23 let uspešno zaključila Simon Špilak in Kristjan Koren, ki sta v posamičnem kro-nometru osvojila osmo in deseto mesto. Še višja uvrstitev se je izmuznila slednjemu, ki se je po drugem vmesnem času po prvi tretjini proge zaletel v varovalno ograjo in izgubil kar precej časa. Manj homogenosti od »elite« so mlajši člani pokazali na cestni dirki in rezultat je bil temu primeren. 17. mesto Grega Boleta je manj, kot je bila peterica sposobna in manj, kot je med dirko kazalo, da Slovencem pripada. Špilak je bil namreč do zadnjih 15 km v pobegu, v krogu favoritov za medaljo.
Razočaranje Gregorja Gazvode
Posebna zgodba pa je posamični kronometer v elitni kategoriji. Gregor Gazvoda je ob odpovedi Janeza Brajkoviča sam branil barve Slovenije in s 46. mestom med 52 tekmovalci razočaral selektorja in navijače, še najbolj pa samega sebe. Na 50,8 km dolgi progi je za zmagovalcem, Švicarjem Fabianom Cancellaro zaostal ogromnih sedem minut. 24-letni Makolčan je tokrat na lastni koži občutil, kako majhna je razlika med uspehom in polomom. »Bil sem zelo dobro pripravljen, saj sem precej časa namenil pripravi na to dirko. Vendar nisem odpeljal tako, kot sem sposoben. Prvič doslej nisem zadel prave dnevne forme. Trudil sem se, tehnično sem ovinke odpeljal optimalno, vendar se noge niso vrtele, kot bi se morale,« je tarnal Gazvoda, ki se mu je tokrat izjalovila želja izboljšati odlično lansko 25. mesto iz Madrida.
ug
Foto: Marjan Kelner
Gregor Gazvoda (KK Perutnina Ptuj) je na SP v Avstriji razočaral s svojim nastopom na kronometru.
Nogomet • 3. SNL, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Lokalni derbi brez zmagovaica
Dvoboj dveh Matejev: Matej Lenart (Zavrč, beli dres) je takole posredoval pred Matejem Muratom (StojncI).
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 7. KROGA: Stojnci -Zavrč 0:0, Koroška Dravograd - Kovinar Štore 0:2, Odranci - Šmarje pri Jelšah 4:1, Tehnostroj Veržej - MU Šentjur 1:2, Železničar - Tišina 5:2, Paloma - Malečnik 2:0, Pohorje - Črenšovci 1:3
1. ODRANCI	7	5	0	2	20:10	15
2. KOV. ŠTORE	7	5	0	2	9:8	15
3.ZAVRČ	7	4	2	1	18:4	14
4. MALEČNIK	7	4	1	2	13:10	13
5. TEHNO. VERŽEJ 7		4	0	3	14:16	12
6. MU ŠENTJUR	7	3	1	3	10:10	10
7. ŠMARJE PRI J.	7	3	1	3	9:10	10
8. ŽELEZNIČAR	7	2	2	3	10:9	8
9. POHORJE	7	2	2	3	9:10	8
10. STOJNCI	6	2	2	2	5:7	8
11. ČRENŠOVCI	7	2	2	3	9:13	8
12. DRAVOGRAD	7	2	1	4	5.12	7
13. PALOMA	7	1	3	3	9:10	6
14. TIŠINA	6	0	1	5	4:15	1
Največ zanimanja v sedmem						
krogu 3. SNL - vzhod je veljalo srečanju v Stojncih, ki je postreglo s sosedskim derbijem med Stojnci in Zavrčem. Samo eno točko Zavrčanov so izkoristili nogometaši Odrancev in Kovinarja iz Štor, ki so jih z zmagami prehiteli na prvenstveni razpredelnici: zaostanek pa je minimalen in znaša samo točko. Od prvega do sedmega mesta je razlika samo pet točk, tako da bo letošnje leto v 3. SNL - vzhod še kako zanimivo. Edini klub, ki še ni dosegel zmage, je Tišina.
DK
STOJNCI - ZAVRČ 0:0
STOJNCI: Veselič, Rižnar, Fruk, Janžekovič, Vilčnik, To-polovec, Kuserbanj, Fanedl, Arsič, Žnidarič, Murat. Igrala sta še Klinc in Žuran.
ZAVRČ: Golob, Zdelar, Lenart, Kokot, Murko, Korez, Golob, Letonja, Gaiser, Gabrovec, Rampre. Igrali so še Meznarič, Železnik in Fijavž.
Derbi v 3. SNL - vzhod je v športni park v Stojnce privabil okrog 400 ljubiteljev nogometa. Zavrč kot vodilno moštvo tretje lige je v tej tekmi seveda iskal nove tri točke, ki bi ohranjale njihove visoke ambicije v letošnjem prvenstvu. Domačini, ki se seveda po kvaliteti
igralskega kadra in po finančnem vložku ne morejo primerjati z Zavrčem, pa so upali, da lahko s srcem in borbeno igro pokvarijo računico favorizira-nemu nasprotniku.
Začetek tekme je minil v previdnosti obeh ekip, ki sta tipali nasprotnika in iskali najlažjo pot do nasprotnikove mreže. Prvo pravo priložnost smo videli v 12. minuti, ko se je za strel z roba kazenskega prostora odločil Rampre, domači vratar Veselič pa je s skrajnimi napori žogo potisnil v kot. Domači so prvo pravo akcijo izpeljali minuto zatem, ko so lepo kombinirali na robu kazenskega prostora, do strela je prišel Murat, lepo ciljal, a žoga je zletela mimo desne vratnice. V 21. minuti smo videli še dober poizkus agilnega Koreza z 20 metrov, ki prav tako ni našel svojega cilja. Takoj zatem pa velika napaka domače obrambe in čista priložnost znova za Rampreta, ki s petih metrov ni uspel premagait dobro postavljenega Veseliča. Slednji je žogo odbil naravnost do Koreza, ki je takoj streljal, znova pa je bil na pravem mestu odličeni Ve-selič. Druga polovica prvega polčasa je minila brez pravih priložnosti na obeh straneh.
Ob slabi in zaspani igri v drugem polčasu gre izpostaviti le nekaj dobrih akcij. Najprej smo videli lepo akcijo Arsiča po levi strani, kjer je lepo izigral obrambnega igralca Zavrča in sprožil močan udarec z leve strani, toda Golob se ni pustil presenetiti. V 60. minuti je bila naslednja lepa akcija, ki jo je na sredini pričel Rižnar. Žogo je podal do Arsiča, ta pa naprej do Kuserbanja, ki z ugodnega položaja z desetih metrov ni bil dovolj natančen. Nekaj minut pred koncem je sledila še zadnja priložnost na tekmi: do strela v kazenskem prostoru je prišel gostujoči napadalec Golob, toda domači vratar Veselič je bil še enkrat več na pravem mestu.
Po remiju v Stojncih so nogometaši Zavrča padli s prvega na tretje mesto, Stojnci pa z 8 osvojenimi točkami še naprej
vztrajajo v sredini lestvice v 3. ligi.
Janko Bezjak
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 7. KROGA: Bistrica - Šoštanj 1:1, Rogaška - Holermuos Ormož 2:1, Šentilj Jarenina - Gerečja vas Unukšped 2:1, Get Power Šampion - Zreče 0:2, Oplotnica - Tehnotim Pesnica 1:4, Jurovski Dol - Mons Claudius 3:1, Peca - Šmartno 1928 2:5
1.	ROGAŠKA 7	6	1	0	20:8	19
2.	ZREČE 7	5	11	16.5	16
3.	ŠMARTNO 1928 7	3	3	1	16:10	12
4.	OPLOTNICA 7	3	2	2	13:11	11
5.	JUROVSKI DOL 7	3	2	2	12:12	11
6.	BISTRICA 7	2	4	1	10:9	10
7.	ŠENTILJ - JAR. 7	3	1	3	11:12	10
8.	G. P. ŠAMPION 7	2	3	2	6:8	9
9.	HOLER. ORMOŽ 7	2	2	3	14:13	8
10.	PECA 7	2 2 3	14:16	8
11.	GEREČJA VAS 7	2 14	10.13	7
12.	ŠOŠTANJ 7	1 2 4	6:14	5
13.	MONS CLAUD. 7	1 1 5	8:16	4
14.	TEH. PESNICA 7	115	10:19	4
Sedmi krog je ponovno zadovoljil gledalce, saj so videli kar lepo število zadetkov. Res pa je tudi, da ta krog ni bil uspešen za tri klube iz MNZ Ptuj, saj so osvojili samo točko. V Slovenski Bistrici so domačini na koncu le uspeli rezultat izenačiti. To je verjetno manj od pričakovanega, saj so bili v tem srečanju favoriti za zmago. Poraz so doživeli nogometaši Holermuosa Ormoža pri vodeči ekipi iz Rogaške Slatine. Domačini so povedli z 2:0, znižal je Dragoljub Jerebič v 75. minuti. Zmaga je domače ohranila na prvem mestu prvenstvene razpredelnice. Očitno nogometaši Rogaške spadajo med tiste novince v ligaškem tekmovanju, ki znajo izkoristiti svoj začetni zagon.
Poraz so doživeli tudi nogometaši iz Gerečje vasi na gostovanju pri Šentilju - Jarenini. Po vodstvu in dobri igri so na koncu srečanje izgubili z dvema prejetima zadetkoma v zadnjih 15 minutah. Med presenečenje pa gre šteti prepričljivo zmago Pesnice v Oplotnici.
BISTRICA - ŠOŠTANJ 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Jahič (39), 1:1
Mlinar (79)
BISTRICA: J. Stegne, Drosk (od 58. Plevnik), Modrič, Si-mončič, Robar, Levart (od 93. Osmani), Jelenk, Mlinar, Hruš-man (od 73. Tkavc), A. Stegne, Ferk. Trener: Zvonko Hraš.
ŠENTILJ JARENINA -GEREČJA VAS UNUKŠPED 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 R. Sagadin (39), 1:1 Stojanov (76), 2:1 Šte-bih (86)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Kaisesberger, Žgeč (od 82. Hertiš), Slaček, R. Sagadin, Tišma (od 46. Novak), Cvetko, Debevec, Breg (od 65 Sel), Vtič, Gerečnik, D. Horvat. Trener: Zvonko Pignar.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 5. KROGA: Apače
-	Dornava 1:3,	Hajdina - Skorba 6:0, Markovci - Mark 69 Rogozni-ca 2:6, Podvinci - Videm 4:5, Boč
-	Bukovci 1:0, Cirkulane - Goriš-nica 2:2
1.	HAJDINA 5	4 0 1 15:4 12
2.	APAČE 5	3 0 2 13:7
3.	CIRKULANE 5	2 3 0 11:8 9
4.	BOČ 5	3 0 2 7:6 9
5.	DORNAVA 5	3 0 2 9:8 9
6.	PODVINCI 5	2 2 1 9:8 8
7.	BUKOVCI 5	2 1 2 9:9 7
8.	MARK 69 ROG. 5	2 0 3 9:8 6
9.	VIDEM 5	2 0 3 11:14 6
10.	SKORBA 5	2 0 3 10:14 6
11.	GORIŠNICA 5	1 1 3 8:16 4
12.	MARKOVCI 5	0 1 4 8:19 1
MARKOVCI - MARK 69 ROGOZNICA 2:6 (2:4)
STRELCI: 0:1 Strelec (6), 1:1 Štrafela (12), 2:1 Štrafela (22), 2:2 Kukovec (25), 2:3 Bratec (29), 2:4 Lah (33), 2:5 Strelec (70), 2:6 Dokl (80)
HAJDINA - SKORBA 6:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Hotko (17), 2:0 Pihler (35), 3:0 Fridl (47), 4:0 Flajsinger (76), 5:0 Flajsin-ger (77), 6:0 Flajsinger (89)
PODVINCI - VIDEM 4:5 (2:3)
STRELCI: 1:0 Pihler (4), 2:0 R. Petrovič (13), 2:1 Ciglar (18), 2:2 Varnica (22), 2:3 Ovčar (42), 2:4 Ovčar (62), 2:5 Ovčar
(72), 3:5 D. Petrovič (78), 4:5 Strgar (86)
CIRKULANE - GORIŠNICA 2:2 (1:1)
STRELCI: 1:0 Koprek (20), 1:1 Poplatnik (33), 2:1 Jurišič (48), 2:2 Bezjak (80)
APAČE - DORNAVA 1:3 (1:2)
STRELCI: 1:0 Pečnik (32), 1:1 Novak (33), 1:2 Novak (34), 1:3 Kokol (91)
BOČ - BUKOVCI 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Kodba (78)
2. LIGA MNZ PTUJ
3:1 Trafela (38), 3:2 Vaukner (77), 3:3 Vaukner (78), 4:3 Vin-diš (88)
PODLEHNIK - TRŽEC 3:1
(1:1)
STRELCI: 0:1 Skrbinšek (33), 1:1 Gajšek (39. z 11 m), 2:1 Cafuta (46), 3:1 Gajšek (82)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA:
REZULTATI 4. KROGA: Markovci - Dornava 1:1, Tržec - Ormož 3:0,
REZULTATI 4. KROGA:
-	Grajena 1:2, Pragersko -0:0, Leskovec - Zgornja 4:3, Podlehnik - Tržec 3:1,
-	Spodnja Polskava 1:1
1.	TRŽEC
2.	PRAGERSKO
3.	LESKOVEC
4.	GRAJENA
5.	PODLEHNIK
6.	LOVRENC
7.	ZG. POLSKAVA
8.	SP. POLSKAVA
9.	HAJDOŠE
10. SREDIŠČE (-6) 4
3 0 2 1 2 1 2 0 1 2 1 1 1 1 1 1 0 2 2 1
Grajena - Gorišnica			0:4,	Stojnci	
- Leskovec 6:1					
1. STOJNCI 4	4	0	0	20:4	12
2. GORIŠNICA 3	3	0	0	11:0	9
3. MARKOVCI 4	2	1	1	10:3	7
4. DORNAVA 3	2	1	0	7:2	7
5. TRŽEC 4	2	0	2	8:7	6
6. ORMOŽ 3	1	0	2	3:4	3
7. SAVARIA ROG. 3	1	0	2	1:9	3
8. LESKOVEC 4	0	0	4	3:12	0
9. GRAJENA 4	0	0	4	2:24	0
Lovrenc Hajdoše Polskava Središče
16:10	9
5:3	7
7:7	7
8:9	6
9:8	5
9:8	4
8:9	4 ZAHODNA SKUPINA
9:15 4 5:12 2 13:8
1
Foto: Črtomir Goznik
LOVRENC - GRAJENA 1:2
(0:2)
STRELCI: 0:1 Bračič (11), 0:2 Petek (21), 1:2 Polajžer
(73)
LESKOVEC - ZGORNJA POLSKAVA 4:3 (3:1)
STRELCI: 1:0 Kos (1), 1:1 Močnik (13), 2:1 Zavec (30),
REZULTATI 4. KROGA: Prepol-je - Zgornja Polskava 1:2, Hajdina
-	Pragersko 4:1, Zgornja Polskava
-	Apače 0:2, Lovrenc - Skorba 0:5
1.	SKORBA	4	3 10	16:4	10
2.	HAJDINA	4	3 1 0	12:5	10
3.	BOČ	3	2 1 0	6:2	7
4.	APAČE	3	2 1 0	7:4	7
5.	POLSKAVA	3	111	3:3	4
6.	ZG. POLSKAVA	4	112	8:8	4
7.	PREPOLJE	4	1 0 3	7:13	3
8.	PRAGERSKO	3	0 1 2	3:9	1
9.	LOVRENC	4	0 0 4	4:18	0
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA (SREDA, 27. 9.): Koper - Drava, Nafta - HiT Gorica, Primorje - Factor (vse ob 16.30), Maribor - Bela krajina (18. 00), Domžale - CMC Publikum (20.00 - neposreden TV-prenos).
Klub ptujskih študentov
Foto: Črtomir Goznik
Svoj delež v prireditvah Športnega vikenda Ptuja so minuli konec tedna pristavili tudi člani KPŠ, ki so pred Pomaranča barom izpeljali odbojko na mivki, košarkarski turnir trojk (na sliki) in badminton dvojic na mivki. Projekt je vsekakor uspel, saj se je v treh dneh turnirjev udeležilo okrog petnajst ekip. KPŠ pa za prihodnje leto že snuje nove podobne projekte, ko bodo skušali prireditev še razširiti in dodatno obogatiti. (tp)
Judo • 1. slovenska judo liga
Drava in Gorisnica do prve zmage
Z uvodnimi turnirji se je pričelo prvoligaško tekmovanje ekipnega prvenstva Slovenije v judu. Po prvem kolu sta vse štiri točke osvojili ekipi Impola in Olimpije, Ptujčani in Goriš-ničani pa so dosegli polovični uspeh.
TUrnir na Ptuju:
Največ zanimanja je bilo v soboto seveda namenjenega turnirju na Ptuju, kjer so domači gostili lanskoletnega prvaka Impol iz Slovenske Bistrice in podprvaka Ivo Reyo iz Celja. V
prvem dvoboju sta se pomerila Drava in Impol. Za Impol sta uvodna dvoboja z 10:0 dobila Kristijan Crnič z zmago nad Janom Belšakom in Dani Rus, ki je premagal Matjaža Mršni-ka, nato so do prve zmage prišli domači, saj je do 73 kg Rok Tajhman popolnoma obvladal Sevška in v zadnjih sekundah borbe zmagal v parterju. Uroš Tajhman ni bil kos Greifu do 81 kg, Igor Spasojevič pa je do 90 kg prinesel za Ptujčane zmago brez boja, saj impolča-ni niso imeli nasprotnika in rezultat je bil 2:3. V kategoriji
do 100 kg bi Ervin Vinko lahko izenačil, a mu je na koncu boja proti Gregi Greifu zmanjkalo moči in Greif je slavil s 3:0, kar je pomenilo končno zmago za Impol. V kategoriji nad 100 kg, ki ni več odločala o končnem zmagovalcu, sta se pomerila nova okrepitev Ptujčanov Darko Petelinšek in reprezentant Primož Ferjan. Primož je po-vedel z dvema metoma za yuko in borbo kontroliral vse do zadnjih sekund, ko je Darko vrgel Ferjana, a samo za yuko, kar pa je bilo premalo za zmago. Impol je na koncu slavil s 5:2.
Gledalci v dvorani Mladika so v soboto lahko spremljali atraktivne boje: na sliki je Rok Tajhman (JK Drava) med dvobojem s svojim nasprotnikom.
Z enakim rezultatom so v drugem dvoboju impolčani nato slavili še proti Ivo Reyi iz Celja.
V zadnjem boju pa je domača Drava gladko premagala lanskoletne podprvake Celjane z rezultatom 6:1. Za Dravo sta
Ekipa JK Drava v sezoni 2006
Namizni tenis • 11. Urhov memorial
Pokala v Puconce in Izolo, v finalu tudi Rojkova in Pavič
zmagala z 10:0 Jan Belšak do 60 kg in Sebi Kolednik do 66 kg, nato je Rok Tajhman s 5:0 premagal reprezentanta Branka Holerja do 73 kg, Uroš Tajh-man je zmagal z 10:0 do 81 kg, Igor Spasojevič do 90 kg, do 100 kg je Ervin Vinko izgubil proti Imamoviču, kar je pomenilo prvo točko za Celjane, v zadnjem boju nad 100 kg pa je Darko Petelinšek z učinkovitim metom zaključil nastope Drave v tem kolu. Z enim porazom in eno zmago so Ptujčani trenutno 4. na lestvici.
Drava - Impol 2:5 (20:38)
Belšak - Crnič 0:10, Mršnik - Rus Dani 0:10 R. Tajhman - Sevšek 10:0 U. Tajhman - Greif B. 0:10 Spasojevič - b. b. 10:0 Vinko - G. Greif 0:3 Petelinšek - Ferjan 0:5
Drava -Ivo Reya 6:1 (52:10)
Belšak - Zalaznik 10:0 Kolednik - Žgank 10:0 R. Tajhman - Holer 5:0 U. Tajhman - Južna 7:0 Spasojevič - D. Imamovič 10:0
Vinko - E. Imamovič 0:10 Petelinšek - Zdolšek 10:0
»Naša ekipa je zelo mlada, a ima že kar nekaj izkušenj z velikih tekmovanj. V tej sezoni ciljamo na uvrstitev v končnico prvenstva. Če nam bo to uspelo, smo sposobni presenetiti tudi katerega izmed favoritov za naslov, Impol ali Olimpijo,« je povedal glavni trener Drave Vlado Čuš.
Turnir v Mariboru:
V Mariboru so se pomerile ekipe Železničarja, Branika Brokerja in Gorišnice. Mariborski dvoboj so tesno dobili železničarji. V drugem dvoboju pa je povratnik v prvo ligo Gorišnica presenetljivo lahko ugnala Branik Broker in s pomlajeno ekipo napovedala, da se bodo letos potegovali za visoko mesto. Z enim porazom in eno zmago so Gorišničani trenutno 5. na lestvici.
Železničar Expo Biro - Branik Broker 4:3 (40:30)
Branik Broker - Gorišnica 1:6 (10:43)
Železničar Expo Biro - Go-rišnica 5:2 (50:15)
Turnir v Celju:
Sankaku Olimpija Sankaku (20:43)
1.	JK OLIMPIJA
2.	JK IMPOL
3.	JK ŽELEZNIČAR
4.	JK DRAVA PTUJ
5.	JK GORIŠNICA
6.	JK SANKAKU
7.	BRANIK BROK.
8.	JK ŠIŠKA
9.	JK IVO REYA
-	Šiška 4:3 (35:30)
-	Šiška 6:1 (60:10) - Olimpija 2:5
2 0 0 2 0 0
11:03 10:04
2 0 0 09:05
1 0 1 0 1 0
0 0 2
08:06 08:06 06:08 04:10
0 0 0 04:10 0 0 2 03:11
Sebi Kolednik
Namiznoteniški klub Ptuj je bil organizator 11. tradicionalnega Urhovega memoriala v spomin na tragično preminulega igralca Urha Straška. V moški konkurenci je nastopilo 53 tekmovalcev, v ženski pa devet tekmovalk. V finalu je Mitja Horvat (Kema Puconci) premagal domačega igralca Bojana Paviča, ki je v četrtfinal-nem dvoboju izločil Gregorja Zafošnika, sicer igralca Maribora, nato pa v polfinalu še So-bočana Kocuvana. V finalu se je sicer boril, vendar je moral na koncu priznati premoč svojemu nasprotniku.
Tudi v drugem finalu do-
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič (NTK Ptuj) se je z dobrimi igrami uvrstil v finale 11. Urhovega memoriala.
Foto: Črtomir Goznik
Vesna Rojko je morala v finalu priznati premoč Izolčanke Fatori-čeve.
mačini niso imeli sreče. Vesna Rojko je po ogorčeni borbi morala priznati premoč Kristin Fatorič iz Arrigonija. Gledalci v dvorani Center so lahko videli dokaj kakovostne igre, predvsem pa dobro pripravljenost nekaterih igralcev pred pri-četkom prvenstva, ki bo že ta konec tedna.
FINALNA REZULTATA:
MOŠKI: Mitja Horvat (Kema Puconci) - Bojan Pavič (Ptuj) 3:1
ŽENSKE: Kristin Fatorič (Arrigoni) - Vesna Rojko (Ptuj) 3:1
Danilo Klajnšek
Strelski novički
Simonič in Ljubič do rekorda
3. strelski maraton
S tretjim strelskim mednarodnim maratonom, ki se je odvijal 16. septembra v MC dvorani v Brežicah, se je nadaljevalo že tradicionalno podiranje rekordov, ki bodo vpisani v Guinnessovo knjigo rekordov. Za razliko od prvih dveh maratonov sta se letos v tej 24-urni disciplini poizkusila tudi dva strelca s puško. Med ostalimi štirimi pari, ki so streljali z zračno pištolo, sta za največja favorita veljala kidričevska strelca Boštjan Simonič in Cveto Ljubič, ki sta vlogo prvih izzivalcev starega rekordnega dosežka tudi uspešno ubranila. Uspelo jima je skoraj neverjetno, saj sta s 1450 streli dosegla 13843 krogov, kar pomeni v povprečju 9,415 kroga na strel in podrla lanskoletni rekord s povprečjem 9,3 kroga na strel. Z doseženim rezultatom sta bila več kot zadovoljna, sta pa še v isti sapi dodala, da ni bilo lahko, kajti konstantno 24-urno obremenjevanje roke, sicer z enournimi presledki, pusti svoje posledice. Rekorden dosežek je uspel tudi strelcema s puško, Boštjanu Žlaku in Luki Avberšku, ki sta dosegla 13843 krogov oziroma povprečno 9,613 kroga na strel in se kot prva vpisala v Guinnessovo knjigo rekordov. Bolj kot fizična moč oziroma pešanje roke je probleme strel-
Foto: Robert Ferenčak
Boštjan Simonič in Peter Tkalec med podiranjem Guinnessovega rekorda v 24'urnem streljanju s pištolo
cem delala predvsem psiha, ki v streljanju pride še posebej do veljave, vendar je kljub temu vseh pet parov uspešno končalo maraton.
Prijateljski peteroboj na Ptuju
V soboto je na Ptuju, v sklopu tradicionalnega 12. ptujskega športnega vikenda, potekalo zanimivo pripravljalno prijateljsko srečanje petih ekip, ki tekmujejo v 1. državni strelski ligi s pištolo. Med seboj so se pomerili domačin in organizator SK Ptuj in povabljenci SD Kidričevo, ŠSK Coal Petišovci, SD Juršinci in SD Mrož Velenje. Zmagali so strelci ŠSK Coal iz
Petišovcev, ki so dosegli 1691 krogov in premagali SD Kidričevo na 2. mestu s 1673 krogi in SK Ptuj na 3. mestu s 1672 krogi. Med posamezniki je trenutno najbolje pripravljen strelec Aleksander Ciglarič, ŠSK Coal, ki je dosegel 573 krogov, 2. in 3. mesto pa sta zasedla Boštjan Simonič, SD Kidričevo, s 571 krogi in Ptujčanka Majda Raušl s 565 krogi. Dobro sta se odrezala tudi Miran Miholič in Robert Šimenko, ki sta prav tako dosegla 565 krogov. Z omenjeno tekmo so se začela prijateljska pripravljalna srečanja pred pričetkom liga-škega tekmovanja, ki se začne s prvim krogom 21. oktobra v Škofji Loki.
Simeon Gonc
Foto: SK
Senad Tiganj, nogometaš Drave:
»Dve uri pred tekmo je bil stadion poln«
S Senadom sva se dogovorila ob 11. uri v petek dopoldne, tako kot pravi zvezdnik pa je zamudil dobre pol ure. »Oprosti, pozabil sem,« je bil hiter izgovor, a je takoj dodal, da tudi Brad Pitt kdaj zamudi na sestanek.
Vedno za šalo pripravljen Senad Tiganj je pred dobrim mesecem (28. avgusta) dopolnil 31 let, konec leta 2001 in v prvi polovici leta 2002 pa je v dresu slovenske reprezentance zbral štiri nastope, že na prvi tekmi s Ferskimi otoki pa je dosegel tudi en zadetek. Pred sezono je prestopil v Dravo, v dosedanjem delu sezone pa je že dosegel 4 zadetke in je eden najbolj vročih igralcev lige.
Pogovarjala sva se o vsem mogočem, saj je »Tigi« zanimiv sogovornik, ki brez dlake na jeziku odkrito pove tisto, kar misli. Ponujam vam nekaj njegovih odgovorov.
O svojem prihodu v na Ptuj:
»Lani sem igral v Nemčiji, pri ekipi Burghausna v drugi nemški ligi, z njimi sem imel še dve leti veljavno pogodbo, a se nisem najbolje ujel z novim trenerjem. Mislil sem že oditi, ponudbe sem imel iz Portugalske in Grčije, a me predvsem na Portugalsko ni vleklo. Ko pa me je poklical Robert Furjan, predsednik Drave, sva se hitro dogovorila za sodelovanje in sedaj sem na Ptuju.«
O Ptuju in Dravi:
»Ptuj je zelo simpatično mestece, celo manjše od Jesenic,
od koder prihajam. Za nogomet je to idealna sredina, saj na igralce nihče ne izvaja pretiranega pritiska, ki je prisoten v večjih sredinah. Podobno je bilo tudi pri Korotanu, kjer sem igral nekaj časa. Drava ima precej mlado ekipo, ki bo potrebovala še nekaj časa, da bo dosegla svoj maksimum. Če nekdo odigra nekaj dobrih tekem, to še ne pomeni, da je že vrhunski igralec. Dokazati se mora v daljšem časovnem obdobju, imeti mora jasno urejene misli, kaj si želi doseči v nogometu in kako to doseči.
Sam menim, da imamo še veliko rezerv, a se moramo predvsem osredotočiti na igro in ne na sodnike, saj se nam to velikokrat maščuje. Če bi igrali še nekoliko bolj trd, agresiven nogomet, potem bi imeli še boljše rezultate.«
O igranju v ritmu sreda-sobota:
»Trenutno je to precej naporno, saj nimamo pravega časa za regeneracijo, ki je pri športnikih nujna. Čeprav se sliši morda smešno, da je težko odigrati dve ali tri tekme v enem tednu, pa je dejansko naporno, posebej za nekoliko starejše igralce, med katere spadam sam. Tudi mladi, ki so prišli v Dravo iz mladinskih kategorij in iz nižjih lig, tega niso vajeni, zato je
težko zadržati visok nivo igre na vsaki tekmi. Prvoligaški nogomet je vendar nekaj drugega kot igranje v nižjih ligah.«
O dosedanji karieri:
»V najlepšem spominu imam igranje na Koroškem, to so bili zlati časi slovenskega nogometa. Približno deset mesecev sem igral v Belgiji, pri klubu Lommel, nato me je poklical predsednik Korotana Tasič, izpolnil je vse moje pogoje in tako sem prišel spet v Slovenijo. Odlično sva se ujela predvsem z Goranom Joličem, celotna ekipa je bila dobra klapa, tudi rezultate smo imeli dobre. Če nas v tisti sezoni ne bi sodniki »okradli« na finalni tekmi Pokala Slovenije z Olimpijo, bi lahko celo osvojili lovoriko.
Igral sem tudi v Izraelu (Kfar Saba), a sem tam podpisal nekoliko slabšo pogodbo, tako da nisem veliko zaslužil, pa še življenje v Izraelu je precej drago. V Nemčiji je bilo najbolj pestro, igral sem v drugi ligi pri Burgha-usnu in Erfurthu. Predvsem pri drugem sem doživel veliko lepih trenutkov, saj se je na skoraj vsaki tekmi zbralo več kot 15 tisoč gledalcev. Vzdušje je tudi mene velikokrat poneslo, tako da sem od sebe vedno dal maksimum, saj sem čutil pred tolikšnimi gledalci posebno obveznost. Na nekaterih tekmah so gledalci že
Atletika • Veteran Miki Prstec
Na poti k novim izzivom
Z veteranskim tekmovanjem v avstrijskem Welsu konec prejšnjega meseca je letošnjo sezono sklenil Miki Prstec, za Mirkom Vindišem, ki je prav tako zelo aktiven atletski veteran, najuspešnejši ptujski atlet.
Tako kot skozi celo sezono, ko se je z vsakega tekmovanja vrnil z odličnimi rezultati in medaljami, tudi nastop v Wel-su ni bil izjema. V konkurenci tekmovalcev iz Švice, Nemčije, Češke, Avstrije in Slovenije je v svoji starostni kategoriji M50 (od 50 do 55 let) zmagal v skoku v daljavo, v skoku v višino pa je bil drugi. Ob tej priložnosti je nastal kratek pogovor s Prstcem, ki je zaposlen kot športni pedagog v OŠ Borisa Kidriča, mnogi Ptujčani pa se ga spomnijo tudi kot glasbenika.
Pred profesionalno kariero je bil odličen atlet, leta 1975 je nastopil na evropskem prvenstvu v Atenah v jugoslovanski štafeti 4 x 400 metrov in osvojil osmo mesto, na balkanskih prvenstvih je zbral skupno 5 kolajn, bil pa je tudi evidentiran potnik v disciplini 400 metrov za olimpijske igre leta 1976 v Montrealu, a jih je na koncu zgrešil za nekaj pičlih desetink sekunde.
Kako je potekala letošnja sezona?
Miki Prstec: »S sezono sem zelo zadovoljen, saj je minila brez poškodb, pa tudi uspehi in rezultati niso izostali. Letos sem se preselil v višjo starostno kategorijo, zato mi je bilo mogoče nekoliko lažje, bo pa
Foto: Crtromir Goznik
Senad Tiganj (Drava, beli dres) je eden najboljših igralcev Drave v dosedanjem delu prvenstva; posnetek je s tekme Publikum - Drava, ko je dosegel dva zadetka.
zato težje naslednja leta.«
Kakšni so načrti za v naprej?
Miki Prstec: »Bolezen in prihajajoči operacijski poseg sta mi onemogočila, da bi se še letos konec septembra udeležil
dve uri pred pričetkom tekme popolnoma napolnili stadion. To se je zgodilo tudi v Burgha-usnu, a le na tekmah z bližnjimi tekmeci, npr z Munchnom 1860. Nepozabno!«
O slovenski reprezentanci:
»Bil sem nekaj časa član slovenske reprezentance, ko smo na vsaki domači tekmi igrali pred polnim stadionom, ne glede na to, ali je to Italija ali Ferski otoki. Stanje je sedaj bistveno slabše, na reprezentančnih tekmah se zbere manj kot 2000 gledalcev, kar je sramota. Sam imam predvsem o selektorju Oblaku slabo mnenje, eno sezono je bi moj
balkanskih veteranski iger, na katerih zmeraj rad tekmujem. Za nameček so letošnje igre v Atenah, na katere me vežejo lepi spomini še iz časov aktivne kariere, pred dvema letoma pa sem si tam ogledal tudi olimpijske igre. Letošnja sezona je tako končana, počasi pa se že pripravljam na evropsko veteransko prvenstvo, ki bo leta 2008 potekalo v Ljubljani.«
UE
trener tudi pri Olimpiji. Bil je sicer dober nogometaš, a to še ni zagotovilo za to, da je dober tudi kot trener. Njegov izbor je po mojem mnenju zelo slab, mladim bi moral ponuditi več priložnosti, predvsem Birsa in Burgič bi morala biti že člana prve enajsterice, saj sta v zadnjih sezonah konstantno dokazovala svojo kvaliteto.«
O sodobnem nogometu:
»V sodobnem nogometu je vedno več tekanja in moči, predvsem v Nemčiji je to zelo izrazito. Lahko bi tudi tam našli ali vzgojili tehnično bolje podkovane nogometaše, a si tega niti ne želijo, raje imajo
same tekače. Tudi v drugih evropskih klubih je trend, da sta v ekipi le eden ali največ dva »tehničarja«. Izjema so najboljši svetovni klubi, ki imajo v svojih vrstah najboljše svetovne nogometaše, le-ti pa so obenem hitri in odlično obvladajo žogo, npr. Ronaldinho. Ravno zaradi tega ne moremo primerjati slovenskega nogometa in vrhunskih evropskih klubov, kjer so igralci plačani v milijonih evrov.«
Če bo Senad v dresu Drave nadaljeval v podobnem slogu kot do sedaj (čeprav na tekmi z Mariborom ni imel sreče v zaključku), potem bo zagotovo postal eden od ljubljencev ptujskih navijačev, saj le-ti znajo ceniti nogometne romantike, med katere Tiganj zagotovo spada.
Jože Mohorič
Miki Prstec se je v avstrijskem Welsu poslovil od letošnje sezone.
Kegljanje • 2. SKL - vzhod
Se drugi poraz Ptujčanov
2. SKL - vzhod
REZULTATI 2. KROGA: Konjice
-	Drava 6:2, Konstruktor - Pivovarna Laško 3:5, Rudar - Miklavž 2:6, Lent
-	Šoštanj 2:6, Rudnik - Litija 7:1
1.	RUDNIK	2	2 0	0 4
2.	MIKLAVŽ	2	2 0	0 4
3.	ŠOŠTANJ	2	2 0	0 4
4.	LENT	2	10	12
5.	KONJICE	2	10	12
6.	LITIJA	2	1 0	1 2
7.	PIVOVARNA LAŠKO	2	1 0	1 2
8.	RUDAR	2	0 0	2 0
9.	KONSTRUKTOR	2	0 0	2 0
10.	DRAVA	2 0 0 2 0
KONJICE - DRAVA 6:2 (3301 - 3276)
DRAVA: J. Podgoršek 521, Arnuš 538, Cuš 556, Zorman 580, Dremelj 528, M. Podgoršek 513.
Kegljači ptujske Drave so izgubili še drugo zaporedno srečanje v drugoligaški konkurenci, vendar so se tokrat borili in izgubili za borih 25 podrtih kegljev, kar pomeni, da je bil dvoboj do konca odprt. Nekaj več sreče so imeli domači keg-ljači, ki so si priigrali zmago. Točki za Dravo sta dosegla Janez Čuš in Matej Zorman.
DK
Namizni tenis •
Odprti turnir Slovenije za mladince
V Ljubljani je potekal 1. odprti turnir Slovenije za mladinke in mladince, ki se ga je udeležilo osem mladih igralcev NTK Ptuj. Uspešnejši sta bili dekleti, saj je bila Vesna Rojko druga, Ivana Zera pa je izpadla v četrtfinalu. Vesna se je v finalu pomerila z igralko Fužinarja Manco Fajmut in ji je morala priznati premoč z rezultatom 1:3. Z drugim mestom se je prebila na četrto mesto na lestvici v mladinski konkurenci, kjer igra letos prvič. Ivana Zera pa je kljub nekoliko slabšemu rezultatu obdržala tretje mesto na lestvici.
Med mladinci so se Luka Rebek, Jernej Koželj in Simon Božičko uvrstili v finalno skupino in tam zmagali v prvem kolu. V drugem kolu so bili boljši nasprotniki in tako so se uvrstili od 16. do 32. mesta na turnirju. Domen Ovčar, Luka Krušič in Alen Ber pa so igrali v tolažilni skupini, kjer je bil Domen Ovčar tretji.
NTK
Foto: UE
glavno mesto dežele nakupov
QLANDIA
V četrtek, 28. septembra se bo Qlandia slavnostno zarisala na nakupovalni zemljevid mesta Ptuj. Dežela nakupov je nekaj minut oddaljena od mestnega središča in blizu nove obvoznice, ob Ormoški cesti. Pridružite se nam tudi vi na potovanju v deželo, ki vas bo očarala in v katero verjamemo, da se boste radi vračali.
Pričakujejo vas:
Interspar, Hervis, New Yorker, Baby center, Big Bang, dm-drogerie markt, Mass, Tom Tailor, Bata, Tally Weijl, Stilus, Bags & More, Bar Code, Benetton, Clark & Clark Kids, CONA bomax, Cvetličarna Roža, Europhone-Mobitel, Frizerski salon Simple, Ključi-ključavnice Štiftar, Lekarna (Budine-Brstje), Loterija Slovenije, Modni dodatki Limi, Moj dom, Office 1 Superstore, Optika Darja, Polzela prodajalna Vita, Restavracija Pasta More, Second Sun-Drugo sonce, Skiny, Sten Time, Tera RD, Zlatarstvo Tofant, Zootic, Ypsilon
Vabljeni na otvoritev v četrtek, 28. septembra!
8:45	Mestna godba Ptuj
9:30-16:00 Predstavitev
kulinaričnih dobrot 16:00-17:00 Zabava za otroke
z Damjano Golavšek 17:00 -22:00 Čuki, Atomik Harmonik,
Štajerskih 7, Sergeja... 22:00	Ognjemet
Cirkulane • Srečanje sošolcev po 45 letih
Ponovno v šolskih klopeh
V soboto, 9. septembra, smo se zbrali pred Osnovno šolo Cirkulane. Prišlo nas je šestnajst, trije več kot pred petimi leti. Po predhodnem dogovoru nas je sprejela ravnateljica Diana Bohak Sabath, ki nam je namenila svojo prosto soboto in nam temeljito predstavila šolo.
Ogledali smo si mnoge učilnice, med drugim učilnico za računalništvo, delavnico za tehnični pouk, kuhinjo z jedilnico ter v mansardi knjižnico, ki je ponos šole. Šola je pred leti dobila prizidek, v katerem so uredili velike in sodobne učilnice. Pri predstavitvi šole ravnateljica ni mogla skriti zadovoljstva, da je vodja takšne šole. Imajo pa tudi podružnično šolo v Zavrču in dva vrtca. Prvotni del srečanja smo opravili v učilnici prvega razreda, kjer smo pred 45 leti prvič sedli k pouku.
Naše prvo srečanje je bilo pred petnajstimi leti in potem vsakih pet let, tako da je bilo sedaj že četrto. Na sedanjem srečanju je bil dogovor, da se bomo v bodoče dobivali vsaki dve leti. Srečujemo se bivši sošolci in sošolke, ki smo povojna generacija, rojeni 1946, in letos praznujemo 60 let svojega življenja. To je generacija, ki je imela zelo težko mladost. Povojna leta so bila najtežja. Dela in denarj a ni bilo veliko, večina staršev ni hodila v službo, avtobusni prevozi v mesto so bili le enkrat dnevno. Haloška zemlja je zelo skopa, edini vir zaslužka je bilo delo pri kmetih v dolini, pa še to marsikdaj le za pridelke. Na področju kulture smo precej zaostajali za mestnimi
Prejeli smo
V četrtek točno
opoldne
otroci, nismo imeli radia, televizije, časopisov, v kino smo hodili v oddaljene kraje peš ali s kolesi. Tovarišice in tovariši so se trudili, da nam dajo čim več koristnih življenjskih napotkov, a ko smo šli v uk ali v srednje šole, se je hitro ugotovilo, da je bilo to premalo. V mestu se je bilo treba učiti na vsakem koraku. Iz moje generacije se je odločila zapustiti domače ognjišče velika večina otrok. Večina se nas je šla učit za razne poklice, a nekateri so šli tudi v srednje šole. Življenje nas je poneslo po vsej Slove-
niji, nekateri so šli v Nemčijo, Hrvaško in tudi v Makedonijo, največ pa jih je odšlo v Ljubljano. Naših srečanj se vedno udeleži tudi razredničarka gospa Marija Belak, ki je še vedno čila in zdrava.
Ob obširni predstavitvi šole je ravnateljica predstavila tudi novosti kraja. Kot najpomembnejše je izpostavila, da bodo postale Cirkulane v kratkem občina, to bo ena od največjih pridobitev za kraj in krajane. Predstavila je tudi knjigo Cirkulane - Belani, ki je tudi velikega pomena. Tej
predstavitvi smo vsi z veseljem prisluhnili, posebno tisti, ki s krajem nimajo več nobenega stika. Po ogledu šole in kraja smo nadaljevali pot v restavracijo Herman na Borl, kjer smo imeli kosilo. Pripravili so nam pravo haloško hrano, ki smo jo zalili z dobrim haloškim vinom. Po devetih urah druženja so nekateri ugotovili, da je potrebno priti tudi domov, v Čatež, Ljubljano, Tržič itd. Ob slovesu smo si zaželeli dosti zdravja, da se čez dve leti ponovno vidimo.
Franc Štumberger
V civiliziranem svetu seveda ni navada, da bi županski kandidati svojo naklonjenost med
volivci pridobivali na osnovi
časopisnih polemik. Še posebej ne, če s tem želijo pridobiti samo medijski prostor, vsebine pa si izmišljajo na tak način, da se preprosto zlažejo, da bi si pridobili kakšen glas pri neodločenih volivcih.
Prav to je storil Boštjan Štefan-čič v Štajerskem tedniku. Očitno ocenjuje, da mu dopisovanje lahko zgradi del poti k županski ambiciji, pri tem pa ne izbira sredstev za zavajanje volivcev. Špekulira celo tako, da se začne norčevati iz vsebine naslova, ki je avtorsko delo novinarke Štajerskega tednika, vki, ki je poročala s tiskovne konference na Svetinjah. Zelo problematično je tudi, da je Boštjan Štefančič čakal s svojim odgovorom na vsebino tiskovne konference več kot mesec dni. Tiskovna konferenca je namreč bila 17. avgusta, on pa je svoj odgovor objavil šele 19. septembra! Namen, da bi si tudi na ta način podaljšal svojo volilno kampanjo, je tako prikril izrazito nespretno.
In tak je tudi kot kandidat za župana v celoti. Moti ga že to, da živi v eni od najbolj razvojno naravnanih slovenskih občin. Za to so zaslužni pravzaprav vsi občani skupaj, vsak posameznik posebej, pa vsako podjetje, ki deluje na našem območju, ter seveda upravljanje javnih zadev v tem prostoru. Zanje so zaslužni svetniki Občine Ormož, pa tudi župan kot institucija. Seveda pa je to insti-
tucijo mogoče upravljati na način, ki presega ozke strankarske interese, način, ki zagotavlja naložbeno privlačnost, komunalno infrastrukturo in način, ki ima posluh za potrebe ljudi, njihovo izobraževanje in druge skupne zadeve. To je bila moja prioriteta, postavljena vedno v sam vrh vrednot pri opravljanju županske funkcije. In pri tem se ne bom spremenil v prihodnosti. Preveč rad imam Ormož in njegove prebivalce!
Kandidat Štefančič bi očitno rad nastavljal hrbet vsem, ki bi Ormož želeli potisniti na rob gospodarskega in družbenega dogajanja. To, da se zavzemam za aktivno regijsko vlogo Ormoža v tem delu Slovenije, si štejem med prispevke k boljšim gospodarskim, družbenim, izobraževalnim in socialnim pogojem za življenje na tem koncu Slovenije. Štefančič bi očitno rad pokleknil pred idejami, kiprihaja-jo od drugod, in tako nekritično pristal na neke vrste suženjski odnos do drugih središč. Ce se borim za ormoške interese, za institucije, ki lahko in morajo v naši občini delovati suvereno in v prid ljudi, lahko sprevrača samo Štefančič v svoji predvolilni ihti. Ob tem si celo domišlja, da lahko Občina opravlja tudi zadeve čisto zasebnega značaja in da lahko Občina posega tudi v zasebno lastnino naših občanov. S tem pove vse o svoji naivnosti in nepoznavanju upravljanja javnih zadev. In to kljub svoji grenki izkušnji, da niti pri svojem inšpekcijskem delu ne sme opravljati nadzora nad vinom, tem žlahtnim simbolompridno-sti Ormožanov in plemenitosti slovenske zemlje. Kandidat Šte-fančič bi kar podiral zasebno lastnino v mestu Ormož, bi kar
asfaltiral zasebne poti med polji in vinogradi ter dvorišča; on bi kar določal, kje naj kdo opravlja poslovno dejavnost in kakšno. Ne razume temeljne razlike med upravljanjem javnih zadev in med gospodarskimi ter čisto osebnimi interesi naših občanov, ki lahko s svojo lastnino razpolagajo tako, kot želijo in ne tako, kot bi jim ukazoval on, če bi sedel na županski stol. Seveda se lahko vsi bojimo tako nevarnega župana, tudi če je njegova županska ideja in ambicija šele v plenicah! Posebej pa je zaskrbljujoče še spoznanje, da skozi Štefančičeve besede govorijo njegovi prišepetovalci ali tisti nevedneži, ki o upravljanju javnih zadev vedo še manj kot on sam.
Poleg vsega pa še nesramno potvarja podatke:
-	Občina Ormož je v zadnjem županskem mandatu, na osnovi dobro pripravljenih projektov, pridobila več kot 800 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, za naš razvoj in projekte javnega značaja. Štefančičeva pisarija, da smo prejeli 27 milijonov tolarjev, je lahko samo odraz njegovega zavestnega zavajanja volivcev in očitnega osebnega interesa, da mu doseženi razvojni koraki gredo na živce in izražene želje, da bi mu bilo ljubše živeti nekje na kolovozu. Občina Ormož pa je za investicije v zadnjih štirih letih zagotovila še 4,3 milijarde tolarjev.
-	Sofinanciranje s strani evropskih skladov je za posamezna področja in za posamezne projekte zelo različno. To da bi Štefančič rad kar sam financiral celo 60 odstotkov posameznih projektov, pomeni, da bi spravil v bankrot Občino Ormož že prvi
dan. Dejstvo, ki ga ali ne pozna ali pa tudi na tej točki po naročilu nevednežev zavaja ormoško javnost, pa je, da lahko prijavitelji na razpise za nepovratna sredstva evropskih skladov pridobivajo za projekte od najmanj polovice nepovratnih sredstev do največ 85 odstotkov.
-	Dejstvo, da sta se krajevni skupnosti Sv. Tomaž in Središče ob Dravi odločili postati samostojni občini, je njihova pravica in zakonska možnost. Odcepitev se je v letošnjem letu zgodila tudi na drugih koncih Slovenije. Je odraz splošnega vzdušja v državi, v Ormožu pa celo aktivnosti in pobud tistih, ki bi sedaj radi sedali na županske stolčke. So pač svoje osebne interese podredili dejstvom, ki lahko pripomorejo k boljšemu počutju vseh ljudi. Prihodnost bo pomagala razgrniti še nepoznana dejstva, mnogi pa že danes obžalujejo, da so naivno sledili zavajajočim obljubam.
-	Štefančič že zdaj nastavlja svoj hrbet interesom, ki Ormožu niso pustili dihati na kulturnem, infrastrukturnem in drugih področjih. Tistim interesom torej, ki so preprečevali boljšo cestno povezavo z Občino Ormož, in tistim, ki so preprečevali bolj enakopravno razdeljevanje razvojnih spodbud. Ker smo se zanje zavzemali in jih pridobivali, smo se morali postaviti za projekte, ki nam zagotavljajo enakopravno vlogo v slovenskem prostoru. Ce ni šlo drugače, tudi z glasom suverenega borca za prihodnost. Na to smo ponosni in za to se bomo borili tudi v prihodnosti.
-	Seveda verjamem, da bo Šte-fančič volil sam sebe. Njegove gospodinjske primerjave upravljanja javnih zadev z vodenjem
Pa brez zamere
Q
Strateški šoping in zabava
Konec tedna se v našem mestu odpira naša različica zdaj že kultnega mariborskega Europarka, kamor smo se vsi že navadili hoditi po to in tisto. Da pa nam zdaj ne bo več treba hoditi v Maribor, to mesto, ki je bilo do prihoda železnice predmestje Ptuja, zdaj je pa ravno obratno, so nam tudi v našem rodnem mestu zgradili podobno zadevo. Saj pravzaprav še zdaj ne vem, kaj vse bo tam noter, ampak bo pa to vsekakor največja institucija za zapravljanje denarja, kar jih naša občina premore (nočni klubi izvzeti). V precej hitrem času je ob Ormoški cesti zrasla Qlandia, bajta moderne konstrukcije, o kateri se bo večinsko mnenje verjetno delilo na pol. Enim bo všeč, drugim obupno ogabna. Verjetno pa ne bo niti enega med nami, ki ne bo vsaj enkrat zavil v tole nakupovalno čudno, ki so nam ga zgradili. Če ne drugega, zaradi firbca. Malce pogledat, kako to čudo zgleda še od znotraj ter kaj vse, kar nam bo pomagalo prazniti naše že tako ne preveč debele denarnice, so vanj natlačili. Sicer pa, tudi če boste prepričani, da ne potrebujete ničesar ter da greste noter samo zijala past, boste najverjetneje v bajti pustili tolar ali dva. Pa ne zato, kot bi morda kdo zmotno mislil, ker so te bajte narejene za ta namen (kar je sicer povsem res), ampak zato, ker imajo te bajte, tako se mi kaže, še nek dodaten pomen oziroma funkcijo, ki je verjetno še marsikdo izmed tistih, ki so jih načrtovali (idejno in drugače), na začetku ni predvidel. Te moderne bajte za "šoping" so moderni amfiteatri, Koloseji. Mašine sprostitve in zabave za širne množice.
Po nekaterih teorijah naj bi nas nakupovanje osrečevalo. Kar verjetno do neke mere celo drži. Ne sicer toliko sam proces kupovanja, ki je prenekaterim v veliko muko, ampak kasneje tisto občutje, da smo si nekaj kupili. Torej, ko si nekaj kupimo, smo prijazni do samih sebe in tako tudi zadovoljni. Lahko torej zatrdimo, da nas nakupovanje osrečuje. Po drugi, ne toliko psihološki strani, pa ob pogledu na te mašine lahko vidimo, da so res prerasle nek zgolj nakupovalni okvir in so postale institucije preživljanja prostega časa. Noter tako najdemo seveda na prvem mestu trgovine, a to še zdaleč ni vse. Imate otroke? Ni problema, za njih imamo igralnice, da vam ne bo treba skrbeti za njih. Ste lačni, pa vam ni za kupovati sendvičev v špecerijah, ki so vam na voljo? Nič lažjega, pridite v picerijo ali pa mehiško restavracijo. Bi si radi ogledali kak film? Seveda, kar naprej. Najnovejši filmi po pol cene, če ste dovolj zapravili v našem nakupovalnem središču. Se dolgočasite? Pripeljemo vam Atomik Harmonik direktno pred vašo najljubšo štacuno v našem centru. Najprej pustite par jurjev, najraje par deset jurjev v našem šoping centru, pa vam jih damo gratis. Vse za vas, naši dragi obiskovalci (kako modro, da nas ne naslavljajo s "kupci", ampak z "obiskovalci"). V ozadju tega je res šoping, ampak zapakiran še v mnogo več, z večjim in globljim pomenom.
Ali ni to enak princip, po katerem so posegali tudi rimski cesarji v Koloseju? Zabava za množice, osrečevanje množic. Vse seveda za ohranitev miru in blaginje (blaginje predvsem za nekatere). Predvsem pa za ohranjanje vladajočega reda družbe. Tam v daljnem Rimu so pokoli v areni ohranjali množice mirne, ki so s to svojo mirnostjo pomagale vladarjem ohraniti vladajoči red, tu pri nas pa prav tako množice z nakupovanjem ohranjajo sedanji vladajoči red - potrošniško kapitalistično družbo.
Pa prijetno nakupovanje vam želim.
Gregor Alič
občine Ormož največ povedo o tem, kako bi se rad polastil oblasti. Pri tem ne skriva, da ga zanima samo oblast, ne pa rezultat. S svojim pisanjem je razkril, da o občinskih zadevah in upravljanju javnih zadev ne ve praktično ničesar.
-	Štefančič obljublja, da bi za sofinanciranje regijsko pomembnih projektov lahko pridobil 40 odstotkov evropskih sredstev. Občina Ormož jih je doslej za posamezne projekte pridobivala tudi do dvakrat več. Ob tem pa je celo tako predrzen, da se pohvali s svojimi sposobnostmi in razumevanjem današnjega časa.
-	Ob tem le še nekaj podatkov, ki presegajo gospodinjsko logiko županskega kandidata Šte-fančiča: V občini Ormož je bilo sredi letošnjega leta zaposlenih 5323 delavcev, stopnja registrirane brezposelnosti je bila sredi letošnjega leta v Ormožu vsega 10,3 odstotka. Po zaslugi razvoj-nihprojektov v občini Ormož so se dnevne migracije na delo obrnile. Več ljudi se danes iz drugih
občin vozi na delo v Ormož, kot se Ormožanov vozi na delo drugam.
- V občini Ormož deluje 386 podjetij, med katerimi je Carera Optyl eno od največjih proizvodnih podjetij v regiji.
To so dejstva, ki odražajo sedanjo gospodarsko in socialno sliko občine Ormož. Prepričan sem, da jo bomo v prihodnosti še izboljševali in da bomo na koncu naslednjega županskega mandata s ponosom pokazali na občinske razvojne prispevke k življenju v občini Ormož. Saj ni nobene bojazni, da bi se volivci odločili, naj jih vodi nekdo z revanšističnimi ambicijami, ki poleg tega ne ve niti tega, da kot župan ne more posegati v najbolj spoštljive in svete dele zasebnosti ljudi. Tako, kadar gre za njihove čisto osebne zadeve, za njihovo družinsko ekonomijo, lastnino in še posebej za pravico do svobodnega odločanja na volitvah. Tudi županskih.
Vili Trofenik, župan občine Ormož
Foto: Laura
AvtoD^M
Prenovljena mazda3 na voljo v 30 različicah
Ko so na avtomobilskem salonu v Ženevi leta 2003 predstavili koncept MX sportif, je le-ta napovedoval prihod izrazito športno oblikovane mazde z dinamičnimi voznimi lastnostmi in optimalno izkoriščeno notranjostjo, pa tudi z rešitvami za povečanje uporabnosti. S trojko so zadeli v polno, saj je v treh letih presegla milijonsko prodajno številko. Pri nas se je zanjo doslej odločilo že več kot 1200 kupcev, v letošnjem letu pa je prišel čas za diskretno prenovo. Ker predstavlja tako zunanje kot tudi notranje oblikovanje mazde3 njeno boljšo plat, je tudi niso revolucionarno spremenili. Le nekaj drugačnih barv in spremenjenih linij na pločevini.
Mazde, ki smo jih spoznali skozi reklamni slogan »zoom-zoom«, se vse po vrsti ponašajo s športnim značajem in tudi »trojka« ni izjema. V osnovi pomeni štirivratno limuzino (pri Mazdi nosi oznako sedan), peta vrata pa so dodana različici sport. S pomladitvijo naj bi se bolj približala neposredni konkurenci, ki jo v kompaktnem avtomobilskem razredu predstavljajo citroen xsara, ford focus, peugeot 307, renault megane, toyota corolla in volkswagen golf, čeprav so vsi po vrsti manj športno naravnani. Kot zanimivost naj povem, da je mazda3 sedaj na izbiro v 30 različicah s kombinacijami štiri- in petvratne karoserije, različnih stopenj opreme in z dizelskima oziroma bencinskimi motorji različnih moči. Glede na to, da je Mazdina uspešnica že v osnovi dobro zasnovana, so spremembe kot že rečeno dokaj neopazne. Zasledimo nove odbijače, spremenjeno masko, zadnje luči s prozornim steklom, drugo obliko platišč ter dopolnjeno paleto barv. V notranjosti najdemo kvalitetnejše materiale, sveže barvne kombinacije in drugačen videz merilnikov. Avtomobil naj bi bil po zaslugi dodelanih agregatov tišji pa tudi
Zdravstveni nasveti
Vloga patronažne medicinske sestre v skrbi za zdravje (1.)
Vsega ne morem narediti, nekaj pa vendarle lahko. In ravno zato, ker vsega ne morem, ne bom zavrnila tistega, kar lahko storim. (Helen Keller).
varčnejši, kljub temu da motorna paleta ostaja enaka. Sestavljajo jo trije bencinski motorji s prostorninami v razponu od 1,4 do 2 litra prostornine. Njihove moči znašajo od 84 do 150 KM. Dizelske barve zastopata dva 1,6-litrska dizla z 90 oziroma 109 KM. Vrh bencinske palete zaokroža športno »strupena« različica MPS s kar 260 KM. Zraven ojačitev na prednjih vodilih in nosilcih zadnje preme so izboljšali stabilnost in natančnost vodenja, pa tudi »poravnali« dno in tako izboljšali aerodinamične lastnosti. To naj bi posledično pomenilo do 6-odstotno zmanjšanje porabe goriva in vsebnosti ogljikovega dioksida v izpušnih plinih.
Obdelava posodobljene mazde3 je resda zmerna, novi »dodatki« pa jo vendarle naredijo pestrejšo in konkurenčno. Tako naj bi bilo do predstavitve povsem novega modela, ki pa zaenkrat ni potreben.
Grand cherokee s svežo podobo
Jeep grand cherokee je sinonim za prestižne terenske avtomobile. O tem ni dvoma. Njegovo bistvo so terenske zmogljivosti, ob tem pa je zanimivo, da je kljub vsej svoji terenskosti in robustnosti še zmeraj udoben avto. In ta najbolj reprezentativni jeep je zdaj prenov-
ljen. Morda niste vedeli, da proizvodnja za evropske potrebe poteka v avstrijski tovarni Steyr.
Cherokee je bilo nekdaj veliko indijansko pleme na ozemlju današnjih ZDA, njihova mogočnost pa živi le še v legendah in pri ameriški avtomobilski znamki Jeep. Grand cherokee je doživel novo preobrazbo ter tako znova stopa v korak s časom in v hudo konkurenco razreda luksuznih terenskih avtomobilov. Lahko bi rekli, da gre za avto, ki si s prejšnjim modelom deli le še ime in značaj. V sebi združuje filozofijo združitve limuzinskega udobja in terenskih sposobnosti avtomobila s pogonom na vsa štiri kolesa. Omenjena filozofija ostaja, napredek, ki ga je naredila avtomobilska industrija, pa je ogromen. Nos avtomobila s sedmimi pokončnimi režami za lovljenje zraka je prepoznaven že od daleč. Značilno Jeepov je tudi nekoliko daljši nos avtomobila in to ne kar tako. Pod motornim pokrovom se zmeraj in v vsakem primeru skriva motor z vsaj tremi litri prostornine. 3.0-li-trski turbodizel je torej vstopnica v svet grand cherokeejev in hkrati tudi edini dizel v družini. Pa še ta je v ponudbi izključno kot odgovor na zahteve evropskega trga. Nato sledita osemvaljnika: 4,7-litrski z 231 KM ter 5,7-litrski s kar 326 KM.
Bolj pomembni popravki so zajeli pogonski sklop, še zlasti štirikolesni pogon. Jeep poslej ponuja tri variante, namenjene različnim zahtevam. Qua-dra-trac I je stalni štirikolesni pogon s prenosom moči na oba para koles. Namenjen je kupcem s skromnejšimi željami glede terenske vožnje. Quadra-trac II je opremljen z elektronskim nadzorom nad zdrsom posameznih koles in reduktorjem, vrh ponudbe pa predstavlja quadra-drive II z elektronsko nadzorovanim štirikolesnim pogonom in samodejno zaporo diferenciala.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Patronažno zdravstveno varstvo je posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno socialno in zdravstveno varovanje varovancev, družine in lokalne skupnosti, ki je zaradi bioloških lastnosti ali zaradi določenih obolenj prav posebno občutljiva na škodljive vplive okolja.
Organizirano je kot samostojna služba znotraj OE Osnovno zdravstveno varstvo v Javnem zavodu zdravstveni dom Ptuj in ga opravljamo patronažne
medicinske sestre.
Patronažna medicinska sestra opravlja patronažno varstvo varovancev na njihovem domu in v lokalni skupnosti, kar pomeni, da aktivno skrbi za zdravstveno stanje varovancev na določenem območju in razvija programe promocije zdravja ter tako vzpodbuja varovance k čim večji skrbi za lastno zdravje in zdravje družin.
Poglobljeno individualno in družinsko obravnavo zahtevajo predvsem
Foto: Črtomir Goznik
Vodja Patronažne službe v JZZD Ptuj Nataša Panikvar, diplomirana medicinska sestra
prednostne skupine prebivalstva, bodisi zaradi svojih bioloških lastnosti (novorojenčki, dojenčki, otroci v drugem in tretjem letu starosti, šolarji, nosečnice, otročnice, starostniki itd.), zaradi spremenjenih pogojev življenja in social-
ne ogroženosti (priseljenci, brezdomci itd.), zaradi zdravstvene ogroženosti (invalidi, kronični bolniki) ter nenazadnje umirajoči bolniki.
Planirana zdravstvena vzgoja zajema predvsem zdravstveno vzgojno delo v družini in lokalni skupnosti, z individualno in skupinsko zdravstveno vzgojo. Naš cilj je obravnava družine v domačem okolju in podpora le-tej v prelomnih obdobjih, kot so rojstvo otroka, bolezen, smrt itd., s tem pa zagotavljanje pozitivnega odnosa, stališča in prepričanja o zdravju, krepitvi in ohranitvi zdravja in vzpodbujanje aktivnosti za zagotavljanje edinstvene funkcije, ki jo ima družina pri tem.
Vodja Patronažne službe v JZZD Ptuj Nataša Panikvar, diplomirana medicinska sestra
Na koledarju se je zapisala jesen
Čeprav je bil september praktično najlepši del poletja, se moramo sprijazniti z mislijo, da se poletje od nas počasi, a zanesljivo poslavlja. Dan postaja vse krajši, sonce je vse nižje na našem obzorju. To občutijo tudi rastline, ki se počasi pripravljajo na zimski počitek. Pri tem jim moramo pomagati tudi mi. Prenehamo z vsakim gnojenjem, le vrtno zelenico lahko še enkrat pognojimo, pa še to z gnojili, ki vsebujejo malo dušika, pa zato več fosforja in kalija. Fosfor ojača korenine, kalij pa naredi rastline močnejše in odpornejše na zimo.
Balkonske rastline
Po večini so zelo lepe in bujne, saj jim je topel in sončen september koristil. Posodovke moramo sedaj počasi pripraviti na zimski počitek. Zalivanje zmanjšamo na najmanjšo mero, prenehamo dognojevati. Rastlin ne obrezujemo, saj na tak način spodbujamo novo rast. Če so čez poletje zrasle preveč, jih porežemo tik pred tem, ko jih bomo dali v zimovališča. Ne pozabite, da se morate zdaj znebiti tudi škodljivcev. Modre Rantonettijeve krompirjevke ne obrezujemo, poskusimo ji najti primerno velik prostor za prezimovanje. Če jo bomo porezali ali sedaj ali spomladi, potem bo polovico poletja porabila za rast novih poganjkov in bo zacvetela šele v drugi polovici poletja. Na sliki si poglejte, kako razkošne so modre lepotice po nekaj letih.
Foto: Miša Pušenjak
Vendar pa bomo počasi zasadili zimska korita. Že kar nekaj primernih rastlin sem vam predstavila, danes pa nadaljujemo. Ene izmed lepotic, ki cvetijo v jeseni, so tudi netreski, hermelike in homuljice. To so rastline, ki brez težav preživijo tudi z zelo malo vode poleti. So trajnice, primerne tako za skalnjake, kakor za okrasna korita, najlepše pa so ravno v jeseni. Ker ne zahtevajo veliko vode, so zelo primerne tudi za zasaditve na pokopališčih.
Sedaj jih posadimo med zimske lepotice, saj bodo s svojim cvetjem lepo popestrile zimska korita, spomladi pa jih lahko v koritih kar obdržimo, še bolje pa je, da jih presadimo na prosto, kjer nas bodo razveseljevale še nekaj let. Naj vas spomladi ne preseneti, da od njih ne ostane praktično nič, samo korenina, kmalu boste opazili nove zelene popke in poganjke, ki bodo proti koncu poletja na sončnem mestu tudi lepo zacveteli. Torej naj vas ne bo strah svoje domišljije, tudi te lepo cvetoče su-kolente uvrstite v svoja jesenska korita.
Zelišča
Trajna zelišča še zadnjič porežemo. Ne pozabite, kaj je že bilo napisano na tem mestu. Listov in cvetov ne pobiramo takoj po dežju, počakamo kakšen dan ali dva. Tudi od rose mokrih rastlin ne nabiramo. Počasi prihaja tudi čas, ko bomo pričeli izkopavati zdravilne korenine. Med njimi so prav gotovo najbolj znane korenine baldri-jana. Mnogi pa ne veste, da so za zdravljene ran in udrtin odlične tudi korenine gabeza. Poleti smo ga uporabljali kot zastirko na vrtu, za pripravljanje zelo hranilne pre-vrelke in kompostni material, sedaj pa izkopljemo nekaj rastlin in njihove korenine dobro očistimo. Odstranimo vse stranske koreninice in koreninske laske. Zelo dobro jih skrtačimo, nato pa nanje nalijemo domače žganje. Shranimo v hladnem in mrzlem prostoru. Tako žganje je odlično za celjenje manjših ran, pikov in vbodov žuželk, posebej pa za udarnine, modrice in tudi opekline.
Lepo jesen in predvsem uspešne trgatve vam želim.
Miša Pušenjak
Glasbeni kotiček • Justin Timberlake
Filmski kotiček • Podvodna deklica
Futuresex/Lovesounds Lady in the Water
(2006 - Columbia - Menart)
Eden najbolj kričečih zvezdnikov Justin Timberlake je presenetil z drugo zgoščenko Futuresex/Lovesounds, saj je na njej združil efektivne prvine glasbe 80. let in trendovsko kombinacijo popa, funka ter r&b-ja. Produkcijska imena Timbaland, Rick Rubin in Will I Am (član skupine Black Eyed Peas) so zagotovilo za uspeh, prav tako pa so ustvaril zelo seksi zvok usmerjen v prihodnost. Skoraj vseh dvanajst komadov pa je po drugi strani navdihnjenih skozi glasbo Princea, Michaela Jack-sona ali Davida Bowiea. Skratka, moderno se odlično preliva s starim in obratno, medtem ko so tekstualne domislice v določenih primerih še preveč zelene ali naivne. Opozorilo za tiste, ki mislite, da je ves album v stilu »plastičnega« break beat aktualnega hita Sexyback je na mestu, saj ostale pesmi na albumu Futuresex/Lovesounds še zdaleč niso tako bučne, agresivne in plesno usmerjene. Justin je tudi vokalno močnejši in izrazna moč celotnega projekta me je pozitivno presenetila, kar bo za posledico nedvomno imelo v svetu dobro prodajo tega svežega glasbenega izdelka.
Šok številka ena je naslovna pesem Futuresex/Lovesounds, saj jo spremlja cool sprednje hiter funky in r&b ritem, ki se sicer ne razvije dovolj, vendar ima pesem pravo energijo, ki vas bo kar sama od sebe po-
peljala v plesno gibanje. Stare funky vibracije celo bolj iz 70. let so del komada Sexy Lady, a celotno situacijo v komadu še podžge »mačistično« besedilo. Cry Me A River številka dve je pesem My Love (to bo tudi naslednji single), v kateri s svojimi spremljevalnimi vokali sodeluje sam Timbeland, medtem ko ga nedvomno pokvari z bizarnimi rap vložki neverjetno popularen ameriški raper T. I. Soul in r&b pesem je opremljena s precej surovimi efekti, vendar celotno sliko boste dobili šele, če se boste osredotočili na sladko romantično besedilo v stilu: »I Can See Us Holding Hands, Walking On The Beach Our Toes In The Sand, I Can See Us In The Country Side, Sitting In The Grass Laying Side By Side.« Plesni r&b groove v presežkih napolni komad LoveStoned (I Think She Knows) in njegova dolžina več kot sedem minut te drži ves čas v napetosti, vendar se pesem po 4:55 minute začne ustavljati in se premakne bolj
v pop področje. Trije štikli na plati so preveč rapersko podprti in ti so srednje hiter Choop Me Up (v njem rapata Three 6 Mafia in Timbaland), napadalni ter Prinčevsko usmerjen Damm Girl (z rap podporo Will I Ama) in neopredeljeni Summer Love (z rap deli Timbalanda). Da pa je Justin pravi baladir ali romantik, je dokazal čisto na koncu plošče Futuresex/Lo-vesounds s tremi umirjenimi skladbami. Dve soul in pop baladi stilsko definitivno zvenita, kot bi ju izvajal sam Prince ter sta Until The End Of Time in All Over Again, medtem ko je tretja bolj svobodna Losing My Way in ima močen refren. Cry Me A River številka tri je najboljša pesem albuma What Goes Around Comes Around, ki med seboj na zelo melodičen način pomeša srednje hiter pop, soul in r&b.
Na različnih nivojih se je potrebno osredotočiti na ploščo Futuresex/Lovesounds, ki prinaša v popularno glasbo popolnoma nove smernice, po katerih se bo v naslednjem leto »štancala« r&b glasba. Cvileči as Justin Timberlake je na albumu vložil veliko energije, ki se kaže skoraj čez vse skladbe. Skratka, album je svež, album je nov, vendar osnovne ideje so znane in so že klasične ter bodo prav gotovo ponovno vžgale!
David Breznik
Igrajo: Paul Giamatti, Bryce Dallas Howard, M. Night Shyamalan Režija: M. Night Shyamalan Scenarij: M. Night Shyamalan Žanr: Pravljica Dolžina: 110 min Leto: 2006 Država: ZDA
Cleveland Heep je miren, introvertiran in tih hišnik v nekem stanovanjskem kompleksu, kjer skrbi za manjša popravila. Osamljen in odklopljen od sveta premleva svoje psihološke probleme, ki so vezani na njegovo zdaj že mrtvo družino. Ta depresivni vsakdanjik prekine nenavadna obiskovalka, ki živi v bazenu. Izkaže se, da je ena izmed Vodnih ljudi, ki skušajo priti v stik s človeštvom, da bi ljudem predale pomembno lekcijo. Toda bolj kot ljudje se zdi, da pomoč potrebuje ravno ona, ki nosi nenavadno ime Story (Zgodba).
M. Night Shyamalan bo verjetno še najbolje ostal znan po svojem filmu Šesti čut, s katerim je pred sedmimi leti dodobra pretresel svet. Čeprav je le »ukradel« koncept kratkih ZF, F ali horror črtic (parano-malnost in obvezen preobrat na koncu), ga podaljšal na dol-gometražni film, mojstrsko zrežiral in prodal mainstream publiki, ki tega koncepta ni poznala ali pa je ni zanimal. Uspeh je bil fenomenalen in M. Night je postal novi čudežni deček filmskega sveta: vsak njegov naslednji projekt je bil deležen velike pozornosti.
In vsak njegov naslednji projekt je bil za odtenek slabši
od predhodnika: Nezlomljivi, Znamenja, Vas ob gozdu. A kljub vedno slabšim filmom je M. Night vseeno še vedno dovolj dober, da je tudi njegov naj slabši film še vedno boljši od običajnega pofla, ki nam ga ponuja Hollywood. Podvodna deklica je, kot je bilo pričakovati, še ena stopnica navzdol v Nightovi karieri. Tokrat se je celo odločil zavreči svoj zaščitni znak: presunljiv zasuk na koncu zgodbe. S tem je pravzaprav sebe olupil do kraja in se postavil pred zanimiv izziv: ali je v filmu brez zasuka sploh še kaj Shyamalana?
Po ogledu filma Podvodna deklica je odgovor na dlani: Da, a ne veliko. Vsi običajni Nightovi atributi so prisotni:
nadnaravna vsebina, strašno poceni triki, ki pa imajo v horror scenah zelo velik učinek, težko vidna in še težje interpretirana simbolika, ki pove ogromno o človeški psihi in stanju človeštva nasploh ter nekje med vrsticami zakopana optimistična moralka v duhu trenutno zelo popularne novodobne duhovnosti. A videti je, da se je Night v svoji filmski karieri skuril. Včasih so zgoraj naštete lastnosti nosile njegov film do konca in naprej, danes pa ga na že hudo obrabljenih nogah komajda prinesejo do dveh tretjin filma - na koncu se Night, nadmojster suspenza, ne boste verjeli, zateče k borbam računalniško animiranih pošasti. Kot da nerodni poskusi, da bi svoj film spremenil v film o teoriji filma ter v teater absurda, niso bili dovolj.
Shyamalan, sicer precej ne-povprečen avtor v morju filmske povprečnosti, je s filmom Podvodna deklica dosegel neke vrste dno. Rezultat je relativno hitro pozabljiv film in Nightova precej nejasna filmska prihodnost. Karkoli bo njegov naslednji filmski projekt, bo zanj in njegovo kariero usodnega pomena.
Ocena: ogled na lastno odgovornost
Matej Frece
Podlehnik • Novice iz osrčja Haloz
Pisano dogajanje pred volitvami
V Podlehniku so se minuli mesec zvrstila številna družabna dogajanja, nekatera že tradicionalna, druga pa prvič.
Turistično društvo (TD) Podlehnik, ki ga vodi Milan Vidovič, je pod budnim očesom komisije tudi letos ocenjevalo domove in poslovne objekte v občini Podlehnik. Priznanje za najlepše urejene domove s cvetjem, zelenjem, vrtovi, urejenim dvoriščem so prejeli: Jožica in Mirko Zajšek iz Sedlaška, Milica in Janez
Jelen iz Gorce, Marta in Filip Maučič iz Zakla ter Marija in Ivan Pernek iz Kozmincev. Najlepše urejen poslovni objekt je letos Bar Babilon, Rozine in Stanislava Pernata iz Kozmincev. Za ohranjanje arhitekturne dediščine so letos prejeli priznanje Ivanka in Anton Gosak z Gorce za hišo iz leta 1850 in Anica Co-
Letos so v Podlehniku prvič organizirali srečanje ob postavitvi klo-potca v spomin preminulemu županu.
V
Otvoritev
nove dm prodajalne

pak s hčerko Marico iz Zakla. Priznanje za najbolj urejeno kmetijo prejme družina Brod-njak iz Zakla. Priznanja bodo v Podlehniku podelili ob letošnjem martinovanju.
TD Podlehnik pa je v sodelovanju z društvom upokojencev in Občino v začetku septembra pripravil tudi prvo tradicionalno postavitev klo-potca v spomin na preminulega župana. Klopotec stoji na lepo urejeni Pulkovi domačiji v občinskih goricah na Rodnem Vrhu, ob sami postavitvi pa so poleg nagovorov in blagoslova organizatorji pripravili prijeten kulturni program.
Sicer pa so se v Podlehni-ku, kot še v nekaterih ostalih občinah, srečali tudi s premestitvijo duhovnikov. Tako so v župnijo prišli patri: Janko Ga-šparič, Marjan Maučec, Damjan Tikvič in vojaški kurat Vito Muhič. Kot je navada, so tudi nove duhovnike sprejeli nadvse toplo, v dobrodošlico so jim pripravili kulturni program, pozdravili pa so jih tudi vsi vidnejši predstavniki društev in občine.
Zdenka Golub
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: PRASKA, RADION, OBERST, SE, OER, TLIVKA, VOJKO, MIR, TJAŠ, TAMIŠ, EDO, EMILE, BEDAK, POSEVNJAK, ARANČA, SALK, ANKA, TT, II, CLOONEY, OST, AA, VIČ, UTA.
Foto: ZG
Ormož • Tridnevni seminar z otroškimi delavnicami
Va	▼ ▼
Družina za nas cas
Mladinski center Ormož je že drugo leto zapored pripravil zanimiv tridnevni seminar Družina za naS Cas. V treh dneh so slušatelji lahko prisluhnili zdravnici Mili Saftič, ki je spregovorila o temi Kako ljubiti svojega otroka?, specialnemu pedagogu Aleksandru Solovjevu s prispevkom Kdo sem jaz?, Kaj in zakaj alternativna pedagogika? pa sta razjasnila doc. dr Andrej Fištravec in razvojna pedagoginja Nada Antauer. Projekt je sofinanciralo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
V V
Na predavanja so bili vabljeni starši in otroci, ki so v času predavanj ustvarjali v glasbenih delavnicah s Klav-dijo Zorjan Škorjanec, risali s Suzano Petek in ustvarjali z naravno ovčjo volno z Natalijo R. Gavez.
Mila Saftič se pri svojem delu kot zdravnica srečuje s celotnimi družinami, zato ima vpogled v celotno družinsko okolje. Pomembna se ji zdi prva vez, ko ob rojstvu otrok spoznava svet preko matere, od nje dobiva vse informacije o svetu, o tem ali ga sprejema ali ne. Mali otrok sprejema svet skozi čutila - očesni kontakt z materjo, sliši, kako mu mati prigovarja, poje, po vonju, ki ga skozi ozek kontakt z materjo srka vase, okuša hrano, ki jo dobi od matere. Skozi vseh pet čutil otrok izgrajuje občutek varnosti, ki ga bo spremljal vse življenje. Če bo v tem obdobju odnos do njega neprijazen, bo otrok živel v strahu in negotovosti o svoji vrednosti. Ob koncu tretjega leta se otrok loči od matere in spozna, da sta dve ločeni osebi, zato ga popadejo različni strahovi, noče zaspati, ostati v vrtcu. Začne se tudi ločen telesni in duševni razvoj, ki sta doslej potekala vzporedno. Otroci zato pogosto duševno stisko izražajo skozi telesno bolezen. Poleg odnosa z materjo je po prvem letu pomemben tudi odnos z očetom, ki otroku sporoča, da je varen tudi v zunanjem svetu. Mati otroku poda globino, oče pa širino ljubezni.
Starši z razumom, pubertetnik s čustvi
S posebnimi problemi se pacienti pri Mili Saftič oglašajo, ko so otroci v puberteti. Starši tožijo nad svojimi otroki, ki jim želijo pomagati, pa jih ti ne želijo poslušati. Otroci pa so obupani, ker jih starši ne razumejo in jih nimajo več radi. Odraslim se zdi, da so otroci s 14, 15 leti pametni, da imajo veliko znanja. To je tudi res. Vendar njihov način dojemanja sveta je še vedno bolj čustvene kot razumske narave. Zato razumsko razlaganje dejstev, s katerim si poskušajo pomagati starši pri komunikaciji s pubertet-nikom, pri njem vzbudi le odpor. Mladostnik sicer razume povedano, vendar se ga to ne dotakne. Otrok, ne glede na to, koliko je star, potrebuje občutek varnosti, ljubezni in sprejemanja. Zato je pri otro-
Zdravnica Mila Saftič je poslušalce navdušila s svojim toplim in zanimivim predavanjem na temo Kako ljubiti svojega otroka?
Doc. dr. Andrej Fištravec je odgovarjal na vprašanja o alternativni pedagogiki.
ku dobro razmisliti, kakšen tip je, kako sprejema svet in ga tako nagovoriti. Otroku je treba pustiti, da pove, kaj misli, prej ali slej tako starš vidi tudi, kako lahko reši problem. Zato je z njim treba komunicirati na treh ravneh. Treba ga je poslušati, kako dojema situacijo, ne pa govoriti, kaj mi mislimo o njej. Če česa ne razumemo, je treba vprašati, je prepričana Saftičeva. Oči so močno komunikacijsko sredstvo in otroci znajo po našem pogledu točno razbrati, kdaj so ga polomili, ne da izrečemo eno samo besedo. Otrok naj iz naših oči nikoli ne sprejme sporočila, da ga nimamo radi. Tretji način je dotik. Pri fantih potreba po ljubkovanju hitreje odpade, morda tudi zato, ker raziskave kažejo, da fantke do 1. leta starosti ljubkujemo in se jih dotikamo petkrat manj kot deklic. Deklice imajo potre-
bo po crkljanju vse do pubertete, ko postanejo negotove ob razvoju svojega telesa. V tem obdobju igra pomembno vlogo zlasti dober odnos z očetom, ki lahko deklicam posredujejo občutek varnosti ob nastalih telesnih spremembah in porajajoči se seksualnosti. Zato je narobe, da se očetje v tem obdobju večinoma umaknejo in tako deklice ne dobijo potrditve, ki jo potrebujejo za zdrav razvoj. Pri tem je zelo pomembno, da se ve, kdo je par, saj se v tem obdobju pri materah pogosto vzbudi ljubosumje.
Prav tako pomembno je, da mati pretrga popkovino v odnosu s sinom, saj so ti na njih še kako navezani. Ker otrok dojema sebe in mamo kot isto osebo in je mati ženska, je za fanta to še toliko pomembneje, da izgradi sebe kot moškega.
Disciplino Saftičeva spre-
jema kot proces, s katerim se otrok nauči samodiscipline. Potrebna je, ker želimo, da ko bo odrasel, da bo znal prevzeti odgovornost. Generacije, ki so bile vzgojene brez mej, so danes problematične in nimajo čuta do soljudi. Otrok je znotraj mej svoboden in varen.
Alternativo zavira strah pred Cerkvijo
Doc. dr. Andrej Fištravec je na kratko razložil nekatere poglede na alternativno pedagogiko. Alternativna pedagogika je pedagogika, s katero se ne ukvarja državna ali cerkvena institucija. Te je zelo malo, saj je v Evropi morda 15 % polja, ki ga ne pokriva država. Izmed teh 15 % jih 60 do 70 % odpade na cerkvene pedagogike, etnične manjšine in podobno, le 10 % je deleža valdorfske in Montesori pedagogike. V Mariboru delujeta valdorfski vrtec in šola, v Ljubljani pa tudi gimnazija. Zelo so povezani z šolami v Gradcu, Celovcu, pa tudi sicer po Nemčiji in Avstriji. Na vprašanje, zakaj se pri nas tako zavira ustanavljanje zasebnih šol, je dr. Fi-štravec mnenja, da iz strahu pred cerkveno konkurenco. Znano je, da država preko šolskega polja krepi svoj ideološki aparat. Sicer pa se mu zdi to kratkovidno, ker ne obstaja pluralna družba brez pluralne pedagogike. Cerkev s posvečanjem šolstvu odmika od svojega osnovnega poslanstva.
Posebnost valdorfske pedagogike je v drugačnem sprejemanju otrok, ki so fizična, duhovna in duševna bitja in jih tako tudi nagovarjajo. Wal-dorfska pedagogika zahteva veliko sodelovanja s starši, ki skupaj z otroci in vzgojitelji v vrtcu izdelujejo igrače. Igra je zelo pomembna in posnema opravila v družini, realno življenje. Pri tem se zagovarja čim manjša verbalizacija, otroke se vodi predvsem z vzgledom. Hrana se pripravlja skupaj, vsak teden se speče kruh. Imajo trden dnevni ritem, v katerem se otrok počuti varnega. Tudi oprema vrtca je drugačna, ni belih sten, veliko je baldahinov, igrače niso izdelane do konca in otrok jim lahko da podobo po svojem počutju. Otroci spijo v spalnici in pred spanjem jim vzgojiteljica zaigra pravljico.
vki
Od tod in tam
Sv. Ana • Sprejeli rebalans proračuna
V petek, 22. septembra, so se svetniki pri Sv. Ani sestali na 23. redni seji. Najprej so potrdili predloge sistematizacije delovnih mest za področje predšolske vzgoje za letošnje šolsko leto. V nadaljevanju seje so sprejeli rebalans letošnjega proračuna občine, v katerem so se prihodki povečali za 23 milijonov tolarjev in znašajo 385 milijonov tolarjev. Odhodki so se povečali za 17 milijonov tolarjev in z rebalansom znašajo 514 milijonov tolarjev.
Svetniki pa so sprejeli tudi odlok o opravljanju pogrebne in pokopališke dejavnosti. Z dograditvijo mrliške vežice je nastala možnost in potreba po določenih spremembah na področju pokopališkega reda, saj je v obnovljeni vežici tudi poslovilna avla, tako da pokojnika ne bodo več vozili v cerkev. Svetniki pa so sprejeli tudi odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave inšpekcijskega nadzora Medobčinski inšpektorat in dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij Občin ustanoviteljic za izvajanje nalog skupne občinske uprave. Svetniki so soglašali tudi s programom prodaje kmetijskih zemljišč, ki je bila predvidena v letošnjem proračunu. Občina bo tako prodala 1,68 ha zemljišča za nekaj manj kot šest milijonov tolarjev. Svetniki pa so soglašali tudi s prodajo stanovanja v velikosti 52,20 kvadratnih metrov, ki je v stanovanjskem bloku pri Sv. Ani. Tržna vrednost stanovanja znaša 6,1 milijona tolarjev. Svetniki pa so se seznanili tudi z varnostno situacijo na območju občine Sv. Ana v prvem polletju letošnjega leta. Soglašali so tudi z dodatno razdelitvijo sredstev kreditov pod ugodnejšimi pogoji za razvoj podjetništva. Občina Sv. Ana je v dogovoru z Deželno banko Slovenije pripravila razpis dolgoročnih kreditov pod ugodnejšimi pogoji za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Razdeljenih je bilo za 20 milijonov tolarjev kreditov.
Zmago Šalamun
Kidričevo • Rekonstrukcija Tovarniške ceste
Znamenita Tovarniška cesta v Kidričevem, ki je bila zgrajena ob koncu druge svetovne vojne iz granitnih kock in je v 60 letih popolnoma dotrajala, je po večletnih prizadevanjih Kidričanov končno dočakala rekonstrukcijo. Delavci Cestnega podjetja Ptuj so priprave na rekonstrukcijo prve etape ceste od regionalne oziroma »šikolske ceste« do križišča pred podvozom, ki bo veljala 127 milijonov tolarjev, pričeli že sredi poletja, vendar so zaradi tehničnih težav dela začasno zastala. V začetku septembra pa so dela pospešeno nadaljevali, tako da je center naselja Kidričevo eno samo cestno gradbišče, nova asfaltna prevleka pa je v teh dneh že položena do trgovskega centra Jager.
Če bodo vremenske razmere dopuščale, naj bi do konca letošnjega leta rekonstruirali cesto in položili asfalt do podvoza pod železniško progo.
-OM
Cven • Koruzna poroka
Člani Turističnega društva Cven so že šesto leto zapored prikazali šege, navade in običaje pri kmečkih opravilih v tem letnem času. Kljub slabemu vremenu je prireditev privabila številne obiskovalce, ki so med drugim lahko opazovali ličkanje koruze, največjo pozornost pa je pritegnila koruzna poroka (na fotografiji). Izvirni prikaz ljudske poroke želijo v TD Cven ohraniti za mlajše rodove, ki se na tovrstne prireditve ponovno množično vračajo.
NŠ
Foto: vki
M. O
Foto: NS
Prireditvenih
Torek, 26. september
17.00
19.00
19.30
Ptuj, Zdravstveni dom v šolski zobni ambulanti, lutkovna predstava Medvedkovi medenjaki, predstava OŠ Podlehnik, za starostno skupino od 5 do 6 let
Maribor, v Sinagogi, odprtje mednarodne razstave Comet Amadeus
06, Multimedijski likovno-glasbeni projekt
Maribor, SNG, Orest, StaDvo, za abonma Drama torek 1 in izven
Sreda, 27. september
10.00
11.00
16.00 18.00
Ptuj, slavnostna dvorana gradu, okrogla miza ob dnevu evropske kulturne dediščine, tema pogovora Ptujsko mestno obzidje Ptuj, v prostorih Animacije Ptuj, Aškerčeva ulica 1, predstavitev in otvoritev razvojnega partnerstva Equal Vesna in program Mobilne svetovalnice Vesna Ptuj Zavrč, Dan šole
Ptuj, v OŠ Mladika, uvodno predavanje in prikaz veščin ter poskusna vadba tradicionalnih kitajskih veščin taičičuan in čigong s kitajskim mojstrom Cenom, vstop prost
Ptuj, Mestni trg in Slovenski trg, praznovanje ob svetovnem dnevu turizma
Ptuj, Viteška dvorana gradu, Znanstvenoraziskovalna delavnica »Srednjeveško obzidje je varovalo mesto, ko so se zvečer zaprla mestna vrata«
Slovenska Bistrica, na gradu, Dan odprtih vrat zavoda za kulturo Maribor, SNG, Dan gledališča SNG Maribor
Četrtek, 28. september
18.00
18.30
19.00
Ormož, na gradu, dnevi evropske kulturne dediščine, Kulturna dediščina ormoškega območja, predavala bo Nevenka Korpič Ptuj, v Višješolskem zavodu Revivis, Krempljeva ulica 1, predavanje ter tečaj meditacije, Živeti v lepoti in dišavi srca Slovenska Bistrica, Graslov stolp, odprtje slikarske razstave Andreja Božiča
KOLOSEJ Maribor
Torek, 26. september, ob 17.15, 19.35 in 21.55. Ob 20.15 Nedokončano
življenje. Ob 15.30, 17.30, 19.30 in 21.30 Za živo mejo. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Bela Masajka. Ob 16.25, 19.05 in 21.45 Miami Vice. Ob 19.10 in 21.20 Moja super bivša. Ob 17.20 Hiša pošast. Ob 15.50 Podvodna deklica. Ob 16.45, 18.55 in 21.15 Lopov z otroškim obrazom. Ob 19.15 in 21.35 Romanca ob jezeru. Ob 16.30 Silent Hill. Ob 22.00 United 93. Ob 15.15 in 17.45 Avtomobili. Ob 19.25 Greva narazen. Ob 15.10 in 17.10 Garfield 2 (sinhronizacija). Ob 18.10 in 21.10 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja.
Sreda, 27. september, ob 21.00 Bandidas. Ob 20.00 Crna dalija. Ob 17.15, 19.35 in 21.55 Klik - za popolno življenje. Ob 20.15 Nedokončano življenje. Ob 15.00, 17.00 in 19.00 Za živo mejo. Ob 16.20, 19.00 in 21.40 Bela Masajka. Ob 16.25, 19.05 in 21.45 Miami Vice. Ob 19.10 in 21.20 Moja super bivša. Ob 17.20 Hiša pošast. Ob 15.50 Podvodna deklica. Ob 16.45, 18.55 in 21.15 Lopov z otroškim obrazom. Ob 17.40 Romanca ob jezeru. Ob 15.00 Silent Hill. Ob 22.00 United 93. Ob 15.15 in 17.45 Avtomobili. Ob 19.25 Greva narazen. Ob 15.10 in 17.10 Garfield 2 (sinhronizacija). Ob 18.10 in 21.10 Pirati s Karibov: Mrtvečeva skrinja.
Razpis za kadrovsko štipendijo
Intera, Družba za informacijsko tehnologijo, d. o. o., razpisuje kadrovsko štipendijo za študijsko leto 2006/2007, in sicer za 1. letnik visokošolskega programa računalništvo in informatika (RI - VS) na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Pisne prošnje pričakujemo v roku petih (5) dni od objave oglasa na naslov Intera, d. o. o., Crtkova ulica 18, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti na naslov jobs@intera.si.
Izbor kandidata bo potekal po zaključenem razpisu 2. oktobra 2006. Vsi kandidati bodo o izboru obveščeni po pošti oziroma elektronski pošti.
Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj, Škrabčev trg 9 a, 1310 Ribnica, na podlagi razglasa Okrajnega sodišča v Lenartu
objavlja
ODREDBO
o drugi ustni dražbi nepremičnine
in sicer s parc. št. 159 (poslovno stanovanjska hiša v izmeri 148 m2 s pripadajočim stavbiščem), 158 (njiva v izmeri 3.989 m2), 130/4 (travnik v izmeri 4.114 m2) in 130/7 (vinograd v izmeri 2.168 m2), vpisano v vl. št. 243, k. o. Malna.
Javna dražba bo potekala na sedežu Okrajnega sodišča v Lenartu, Ju-rovska c. 15, 2230 LENART, dne 3. 10. 2006 ob 10.45 v sobi št. 1. Dodatna pojasnila o nepremičnini in ostale informacije lahko interesenti pridobijo na Okrajnemu sodišču v Lenartu ali na Javnem skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj, tel. št. (01) 83 61 953.
MESTNA OBČINA PTUJ ŽUPAN
Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03-ZZK-1) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03, 6/03 in 12/05), je župan Mestne občine Ptuj sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga občinskega lokacijskega načrta za poselitveno obmo~je P11-S6/III Rabelčja vas - zahod ("breg"), območje A - vzhod
1.
Javno se razgrne predlog občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje P11-S6/III Rabelčja vas - zahod ("breg"), območje A - vzhod, ki ga je pod številko 15/05, z datumom september 2006, izdelala družba Umarh, d. o. o., iz Ptuja.
2.
Razgrnjeni predlog občinskega lokacijskega načrta obravnava poselitveno območje P11-SIII Rabelčja vas - zahod ("breg"), območje A - vzhod, s približno površino 1,33 ha, v katerem je načrtovana umestitev 17 prosto-stoječih enodružinskih hiš ter tudi niz vrstnih hiš s skupno štirimi bivalnimi enotami, skupaj z vso potrebno komunalno infrastrukturo.
3.
Javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 2 (mala sejna soba, prvo nadstropje). Javna razgrnitev bo od srede, 4. 10. 2006, do vključno ponedeljka, 6. 11. 2006.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta izvedena v sredo, 18. 10. 2006, ob 16. uri na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj.
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu občinskega lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj in v časopisu Štajerski tednik.
Številka Datum
350-05-455/05 20. 9. 2006
Dr. Štefan Čelen, župan mestne občine Ptuj
mihoelo
vse kar potrebujete za trgatev: STISKALNICE, MLINI POSODE ZA VINO REFRAKTOMETRI ENOLOŠKA SREDSTVA ANALIZA VINA
popoln nadzor nad procesom vrenja
KVASOVKE, ENCIMI BIOREGULATORJI
»Obstajajo dejanja velikih ljudi, posameznikov, državnikov in obstajao velika dejanja majhnih in nepoznanih ljudi, ki so pa v~asih vredna veliko ve~ kot dejanja prvih.«
G. FRANCU MARUŠIČU iz Zg. Velovleka 22 se ob najdbi denarnice, ki sem jo izgubil pred Merkurjem na Ptuju, iskreno zahvaljujem, saj je s svojim dejanjem dokazal meni in drugim, da je zaupanje in vera v človeka dobrina, ki jo je potrebno izpostavljati, poudarjati in ceniti.
Drago iz Spuhlje
Mali oglasi
RAZNO
VDOVA, 59 LET, iz tujine išče sebi primernega moškega nekadilca in nealkoholika z osebnim avtom, od 55 do 60 let. Lahko je vdovec brez obveznosti in brez finančnih problemov. Sem nekadilka, vesele narave, rada kuham in sem zelo negovana. Ce se počutiš osamljen in si ti tisti, potem mi daj hiter odgovor. Samo resne ponudbe s sliko pod šifro "SREČA"._
PRODAM jogi in posteljo Meblo, velikosti 160 x 200 cm, cena 25.000 SIT Gsm 031 491 293.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo, 750 m2, na lepi sončni legi v Tržcu. Tel. 02 764 58 21 ali 031 438 732.
KMETIJSTVO
MOŠT beli, kupim. Telefon 031 623 013._
PRODAM odojke. Telefon 041 368 437._
PRODAM trgatev na brajdah (jurka, gemaj in kvinton). Tel. 764 75 31, zvečer.
PRODAM trgatev šmarnice in jurke ter jabolka (za kis ali sok). Tel. 753 19 71.
â©^©© taořa
/S

POP 7 TOP
1.	Ans. DINAIVIIKA - NajlepSe romance
2.	Ans. SLOVENSKI ŠOPEK - Polka hopsasa
3.	Ans. RUBIN - Fantovska
4.	TAPARAVI FALOTI - Za ljubezen gre
5.	STRICI - Adventna pričakovanja
6.	Ans. JUHEJ - Pomlad je bila kriva
7.	Ans. ŠUM - Meje ljubezni
1.	TRIS-V dolini tihi
2.	TURBO ANGELS - Jaz sem za
3.	ŠTRK - Vetru dala bom srce
4.	IRENA POHOREC - Ob tebi
5.	MATEJA JAN-Bell biseri
6.	KRAJCARJI - Ko zmanjka bencina RMX
7.	IVAN HUDNIK - Zelene livade s teboj RMX
Sopek POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: _
Ime in priimek: _ Tel. številka: _
naslov: MEOA MARKEHNO ú.o.o.,p.p. 13. 2288 Hajdina
Orfejíkove
SMS glaabana želi«
041/818-666
Nagrado prejme: Jože Šiblla Gromova 4 2250 Ptuj
Štajerski tednik nagrajuje zveste naročnike!
Vam je všeč slovenska domača zabavna glasba?
Želite brezplačno prejeti zgoščenko letošnjega, 37 slovenskega festivala DZG, Ptuj 2006?
Izpolnite naroeilnlco In Jo poSUlte na naslov: Radio Tednik Ptm, Ralieva ulica 6,2250 Ptuj Brezplačne zgoščenke bodo na voljo do porabljene zaloge, oziroma do 15. oktobra 2006.

Ptuj • Položitev temeljnega kamna za novi Zvonček
Izvajalci bodo pohiteli, vrtec še letos?
V petek, 22. septembra, je na ostalinah nekdanjega montažnega vrtca Zvonček na Bregu potekala slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za novi vrtec Zvonček. Dogodek, ki ga na Ptuju ni bilo že 30 let, so obogatili najmlajši in Ženski pevski zbor Vrtca Ptuj.
Trideset let je namreč poteklo od zadnje novogradnje za potrebe predšolske vzgoje na Ptuju. Skupaj z otroci in starši ter zaposlenimi v Vrtcu Ptuj so se veselili tudi v Mestni hiši na Ptuju, svetniki in svetnice, krajani MČ Breg, ki so prav tako leta in leta opozarjali na potrebo po izgradnji novega vrtca Zvonček, saj je stari v petdesetih letih opravil svoje. Med gosti sta bila tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič in Simon Starček,
direktor direktorata za šport pri ministrstvu za šolstvo in šport. Novi Zvonček odpira novi list v financiranju novogradenj, na Ptuju so se je na osnovi podeljene stavbne pravice lotili prvi. Njihovemu zgledu bodo sledili tudi drugi. Na petkovi slovesnosti so vsi govorci, ravnateljica Božena Bratuž, ptujski župan dr. Štefan Čelan, direktor podjetja Marles Hiše Maribor Slavko Cimerman in vodja oddelka za financiranje pri
ministrstvu za šolstvo šport Emanuel Čerček, zelo podrobno predstavili vsa prizadevanja, da bi na Bregu dobili novi vrtec. Ker je mestna blagajna bolj ali manj prazna, je bilo potrebno iskati novo obliko financiranja, ki bi prav tako vodila do želenega cilja. Skupaj so jo po dolgem premlevanju našli v obliki podeljene stavbne pravice in v okviru zakonskih možnosti. V Marles hišah Maribor so se obvezali, da bodo novi vrtec
Foto: Črtomir Goznik
Temeljni kamen za novi ptujski vrtec so položili (od [eve) ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, direktor podjetja Marles hiše Maribor Slavko Cimerman in vodja oddelka za financiranje na ministrstvu za šolstvo in šport Emanuel Čerček.
Foto: Črtomir Goznik
Slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna za novi vrtec Zvonček so se veselili tudi mali Zvončki.
Apače • Vojaška vaja Polskava 2006
malčki dobili še prej kot v 120 dneh, kot je s pogodbo dogovorjeno. Verjetno se bo to zgodilo še letos. Novi tri-ooddelčni vrtec, v katerem bo prostora za 60 otrok, ptujski župan dr. Štefan Čelan je starše ob položitvi temeljnega kamna »napotil na delo«, da bo otrok čim več, bo stal blizu 150 milijonov tolarjev, tretjino naj bi prispevalo ministrstvo za šolstvo in šport. Ptujski župan dr. Štefan Če-lan je ravnateljici Vrtca Ptuj
Boženi Bratuž izročil pisni dokument o tem, da bo MO Ptuj poskrbela tudi za ureditev okolice novega vrtca, ki v investiciji ni zajeta.
Med gradnjo otroci starega vrtca Zvonček, vseh je 44, začasno koristijo prostore v enoti Tulipan (Med vrti 2) in v enoti Mačice (Potrčeva 9/a). Skupaj s starši in vzgojiteljicami pa komaj čakajo na svoj novi Zvonček.
MG
Prek reke čez lansirni most Evrobridge
Na vojaškem vadišču v Apačah so pripadniki 14. inženirskega bataljona 71. brigade Slovenske vojske v četrtek, 21. septembra, na vzorčni vojaški vaji prikazali zagotovitev bojnega delovanja čez vodno oviro - reko Polskavo - z lansirnim mostom Evrobridge.
Vojaško vajo, v kateri je sodelovalo okoli 40 pripadnikov inženirskih enot, si je na vadišču v Apačah ogledal tudi poveljnik sil Slovenske vojske kapetan Renato Petrič ter prikazano postavitev lansirnega pontonske-ga mostu Evrobridge prek reke Polskave in nato varen prehod vojaških sil in sredstev prek mostnega mesta ugodno ocenil. Sicer pa je bila vaja namenjena pred-
vsem predstavitvi prehoda čez naravne in druge ovire vsem drugim pripadnikom Slovenske vojske, spremljali so jo tudi pripadniki inženirskih enot nemške vojske, ki so na uradnem obisku v Slovenski vojski, saj vaja sodi tudi v okvir priprav na veliko jesensko vojaško vajo, ki bo potekala na ozemlju sosednje Madžarske.
Lansirni most Evrobridge omogoča slovenski vojski, da
Foto: M. Ozmec
Vajo v Apačah si je ogledal tudi poveljnik vojaških sil Slovenske vojske kapetan Renato Petrič.
s pomočjo inženirskih enot razmeroma hitro in učinkovito premoščajo 80 odstotkov vseh do 40 m širokih naravnih ali umetnih ovir v Sloveniji. Naši inženirci so ga do sedaj dokaj učinkovito uporabili že na področju zaščite in reševanja, oziroma pri premagovanju naravnih in drugih nesreč v Sloveniji, Evrobridge pa je zelo primeren tudi za premagovanje oziroma premoščanje ovir
na poplavljenih območjih ali ob vojnem delovanju za premik vojaških sil in težkih oklepnikov, predvsem tam, kjer imajo siceršnji mostovi manjšo nosilnost in ne bi vzdržali prehoda težjih vojaških vozil. Učinkovito pa ga lahko uporabijo tudi za hitrejše evakuacije ljudi in tehničnih sredstev iz ogroženega območja ter v razne druge namene.
-OM
Napoved vremena za Slovenijo
če je pred Mihaelom (29.) jasna noč, 21/10 bo tudi zima imela veliko moč.
Na jugu in zahodu bo sprva oblačno, ponekod se bo občasno lahko pojavljal rahel dež. Drugod bo deloma sončno. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 14, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem do 25 stopinj C.
V sredo in četrtek bo deloma jasno z zmerno oblačnostjo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja, ki bo v četrtek postopno slabela.
Foto: M. Ozmec
Čez lansirni pontonski most Evrobridge so poleg žive sile omogočili tudi prehod vojaškim oklepnikom.
Osebna kronika
Rodile so: Andreja Ko-larič, Spuhlja 106/a, Ptuj
-	Žiga; Bojana Gerečnik, Fram 27/a - Špelo; Tanja Peteršič, Dornava 85/b -Roka; Marjana Lozinšek, Moškanjci 39 - Niko; Petra Plemenič, Kolodvorska cesta 2, Ormož - Pio; Andrejka Topolnjak, Sov-retova pot 6, Ptuj - dečka; Sonja Kolarič, Obrež 34, Ormož - Luka; Lidija Nedeljko, Sv. Tomaž 18
-	Lariso in Sanelo; Damjana Krabonja, Cvetkov-ci 63 - Matija; Simona Šuman, Zavrh 90/a, Vo-ličina - Vitana; Tatjana Žalar, Obrež 45, Središče ob Dravi - Ano; Sherife Abduli, Slomškova ul. 14, Ptuj - Nejlo; Hermina Lipavšek, Ul. Haloške-ga voda 5, Ptuj - Blaža; Stanka Kocmut, Pobrežje 134, Videm - Dašo; Jožica Tadina, Podturn 14/ b, Podplat - Mio; Maja Ivanuša, Nova vas pri Markovcih 2 - Ajdo; Ma-šenka Štiberc, Kraigherjeva ul. 33, Ptuj - Marka; Valerija Klaneček, Skor-ba 19/b, Hajdina - Laro; Andreja Voda, Grajen-ščak 92/b - Jana; Mojca Grubič, Ormoška cesta 6, Ljutomer - Leo; Melanie Cebe, Borštnikova ul. 23, Maribor - Neno; Jasna Hubernik, Zg. Voličina 110 - Lano.
Poroke - Ptuj: Slavko Petek, Bresnica 33, in Silva Pečuh, Polenšak 17; Bojan Pulko, Gorca 27, in Jožica Zajšek, Tržec 10/a; Manuel Kralj, Varaždinska 27, Kolarovec, Hrvaška, in Marija Furman, Hrastovec 26/b. Umrli so: Zdravko Golubić, Gorenjski Vrh 52, rojen 1960 - umrl 13. septembra 2006; Geno-vefa Vidovič, rojena Milo-šič, Trdobojci 38, rojena 1927 - umrla 15. septembra 2006; Marjan Bosilj, Korenjak 6/a, rojen 1967
-	umrl 15. septembra 2006; Jožef Selinšek, Dravinjski Vrh 47, rojen 1948
-	umrl 17. septembra 2006; Martin Hebar, Savci 43, rojen 1930 - umrl
18.	septembra 2006; Ema Žitnik, rojena Zajšek, Ge-rečja vas 96, rojena 1934
-	umrla 18. septembra 2006; Janez Zupanič, Spodnja Hajdina 22/d, rojen 1931 - umrl 18. septembra 2006; Vladimir Kukovec, Nova vas pri Markovcih 19/a, rojen 1950 - umrl 19. septembra 2006; Anica Toš, rojena Čuček, Hvaletinci 21, rojena 1964 - umrla 14. septembra 2006; Marija Ovčar, rojena Brezinšek, Jablovec 23, rojena 1919
-	umrla 19. septembra 2006; Franc Galun, Lovrenc na Dravskem polju 8/d, rojen 1917 - umrl
19.	septembra 2006; Antonija Valent, Vičava 45/a, Ptuj, rojena 1915
-	umrla 19. septembra 2006; Katarina Kosta-njevec, rojena Markovič, Bukovci 80, rojena 1911
-	umrla 20. septembra 2006; Neža Bezjak, Mar-kovci 34, rojena 1934
-	umrla 21. septembra 2006; Neža Munda, rojena Ranfl, Gajevci 39, rojena 1917 - umrla 21. septembra 2006.