HUMORISTlČNQ-ZaBaiíNQ-REHLAMNI LIST Zfl STARO IN MLADO.

Veletrgovina železnin'
Pinter 2 Lenaril
Maribor, Hlehsand. c.
J_L
I
Telefon št. 282
Brzojavi : Pinlen Maribor
Vse planinske potrebščine, cepine, aluminaste škatie, samovare, dereze, termos-steklenice, itd.
Zaloga Seleznine na debelo in drobno
O
Dobro jo pogodiš, ako si naročiš turistovsko, prome-nadno ali salonsko obleko zaradi zmerne cene, hitre in najboljše izvršbe v manufakturni trgovini
Rud. NiBfep^o!, HílQPibDr
Koroška cesta št. 1
Lastna krojačnica. Sprejemajo se istotam tudi vsa naročila. Nadalje si nabaviš lahko tudi druge vrste blago, kakor moško in damsko sukno, platno, pletenine, odeje, perilo i. t. d. Zmerne cene !
Solidna postrežba I
Longinus :
Planinska.
Posvečena odboru Mariborske podružnice SPD.
Visoko vrh planin stojim, na Maribor se dol smejim, tam dol' ljudje prebivajo, v kavarnah dim požirajo. Prid vrh planin, nižave sin !
Ves mariborski je odbor stalno kje na vrhu gor, še Rotter z litrom tam sioji, k' odbora nosi ogle tri. Prid vrh planin, nižave sin 1
Cel teden davke pišejo, v nedeljo v hrib jo brišejo, in s trnkom vrhu Pohorja pozablja davke in gorja. Prid vrh planin, nižave sin !
Čez teden kupcem žreblje štel, na hribu veder in vesel ; iz pravd cekine si koval, na Pohorju poskakoval. Prid vrh planin,
nizave sin.
Ravnatelj ni le v šoli hud, še bolj turist jeklen za trud ; štacnar blaga ne meri le, tuď v hribe on nameri se. Prid vrh planin, nižave sin !
In kdor zaide v ta odbor, najbrž jo odkuri vrhu gor ; v odboru se sprijemajo, na hribih pa objemajo ! Prid vrh planin, nižave sin !
Gorski:
Nekaj misli o planinstvu.
Navadno lazijo ljudje v hribe, ker je to moderno, ali pa da se s tem pobahajo, ali pa da pokrokajo. So pa tudi ljudje, ki rinejo v hribe, ker čutijo potrebo po naravi in ker čutijo, da njih zdravje to zahteva.
Radi tega ločimo obiskovalce gora v več vrst : 1. plezalce, ki morajo vtakniti svoj nos v vsak kc-min, presekati vsako snežišče in obiskati najvišje in najeksponiranejše vršace, 2. hribolazce, ki lazijo po vseh gorah in dolinah, kar jih morejo le doseči, 3. renomiste, ki hodijo do prve planinske koče, a delajo od tam izlete samo v duhu čez snežišča in skozi kamine, 4. navdušence, kijih vleče sicer srce v gore, a slabotno telo jih privede kvečjemu iz mesta v kako gostilno, ali v mestu do zakajene kavarne, in konečno 5. hribolazce, ki samo pripovedujejo, da gredo na to ali ono goro, konečno pa se potikajo le v dolini z razgledom v nabasane nahrbtnike v oblili
polnih buteljk in ocvrtih pisk, ali pa gredo na kak hribček, če je tam dobra pijača in jedača.
Najnevarnejši so vsekako tretji, ker so podobni lovcem in znajo krasno latinščino, ki jo kaj radi prodajajo v dolinski družbi.
Pa še eno kategorijo hribolazcev imamo in to so „divjaki". So to namreč hribolazci, ki hodijo mnogo po hribih, hočejo imeti povsod glavno besedo, malo plačati in biti dobro postreženi. Ti ljudje tudi niso člani nikakoršnih planinskih društev. So to največje rakrane na polju hribolaztva. Nič jim ni sveto. Zato se jih vsi — še celo živali in cvetlice — boje, a tudi oskrbnikom so v največjo nadlego, ker pustijo vse v strašnem neredu, vležejo se celo s črevlji na postelje in snažijo iste na in s posteljnim perilom.
Koncem konca pa se najdejo tudi „turisti", ki si vzamejo za vsak izprehod vodnika, kateri jim mora nositi v nahrbtniku celo balo.
In če primerjamo vse skupaj, so turisti samo tisti, ki so turisti, se obnašajo kot turisti in hodijo po hribih, kakor tisti, ki si s hojo očisti obisti, brez jeze in zavisti in tako sebi na zdravju koristi, planinskemu društvu pa s plačilnimi listi.
Zato poslušte pesmico, ki v gorah raď jo pojejo : Marsikdo še nič ne ve. Kak' lepo v naših hribih je. Gora ni nora. Nor — ki ne gre gor.
oooooooooooooooooooooooooooooc
^ ÎO -s ^^ '<C 5
Gorski :
Na Pohorje
Na Pohorje naše
Rad vsak poleti,
Kjer s zrakom pohorskim
Si pljuča krepi.
Mariborska pa koča Privlačnost ima, Kdor koli gor pride, Se čuti doma!
Če dependanca prepolna, Pa v koči ležiš, Turist — letoviščar, Brezskrbno zaspiš.
Le pridi, prijatelj, Oglej si ta kraj, Pozabil ne bodeš, Ta pohorski ťaj !
Gorski :

K. SR. Meh
Maribor
Melje
tovarna strojev, livarna železa in kovin
Kako je gospod Zamuda — zamudil. Vsakovrstni kmetijski
Vesela družba, po večini samo mladi ljudje, so se zgovorili, da napravijo izlet na Pohorje. Zbirali so se pri nekdanjem spomeniku enega avstrijskih veli-kašev v parku. Točnost seveda ni bila taka, kakor je ista v turisto'vskih krogih v navadi, zato so odrinili približno s polurno zamudo, ob 7. uri zjutraj, v žalost točnega in natančnega gospoda Blaža Zamude po mestn.h ulicah in nadalje čez most ob Dravi proti Pekram.
stroji,vsakovrstno kmetijsko orodje, odlitki
iz železa in kovin, motorji na bencin in sesalni plin, opreme mlinov, žag in opekarn
scsassï^scsasxôï^
(Sijali
Modna in manufakturna
mmrnmm^
FRANJO MAJER
MARIBOR Glavni trg št. 9
Priporoča dobre raznovrstne češke in angleške kamgarne sukna, lodne, ševijote za moške in ženske obleke, platno, razno perilo il^. po nizkih cenah.

omomosmrn
Špecerijsko in kolonijalno blago priporoča
Miloš Oset
Maribor
Aleksandrova cesta št. 45
PLANINSKI ŠALJIVEC
5
Gospod Blaž Zamuda je bil, da ga seznanimo s svetom, strasten lôvec, ki je hodil zajce streljat, a je k večjemu kakega kozla ustrelil (a ne živega).
Družba je štela 7 oseb, bila torej skoraj spa-roma, samo Blaž je hodil s svojo „Ljubico", kakor je imenoval svojo gorjačo, sam nekako v sredini družbe ter premetaval s svojimi hudomušnimi dovtipi na vse strani. Obregnil se je s svojo besedo takorekoč ob vsak kamen, a ostala družba, osobito ženski spol, mu je pomagal, ker so ga hotele nekatere frajlice ozdraviti samskega stanu.
Naš znanec Blaž, čeravno zakrknjen samec, je drugače pogosto zahajal v žensko družbo, toda ni se čulo o njem, da bi kedaj prekoračil predpisano distanco, zato je bil pri ženskah dokaj priljubljen. Kot skoraj 40 leten samec, dvoril je vsaki ženski ter bil proti istim grozansko galanten. Kadar si ga pa je privoščil en bokalček, je kaj rad katero zakrožil, čeprav ni baš imel najlepšega organa. Pa stara navada je ta, čim slabši glas in posluh kedo ima, tem raje se v petje poda, in tako brenčečo struno imel je naš Blaž v svojem grlu.
A tudi na cvetlice se je jako dobro spoznal; hudomušneži so znali povedati, da je imel v svoji študentovski dobi skoraj meter visok herbarij, v katerem se je našlo vse ino- in tuzemske trave ter cvetlice, da baje celo grmičevje. Fakt je, da je strašno rad razkladal svoje znanosti na vseh poljih ter pri tem porabljal razna latinska, slovenska, da celo nemška imena.
Med potoma, ko so hodili po livadah je naš Blaž razkladal vsako malenkost. Našel je teloh ter ga imenoval tusilago farfara, za vijolico je imel ime gèntiana tauris, marjetico je imenoval Schachtelhalm, z eno besedo, nikdo ni našel pravega imena, kot on. Na polju je zamenjal rž s pšenico, edino koruzi je dal pravilno ime.
Přišedši v Pekre čuti naš Blaž vže strašno žejo, zato odloči, da gredo vsi v gostilno Krivec, kjer naroči vkljub vsestranskim protestom dopljico vina. Brhka natakarica jim vkljub rane ure brzo postreže, in ko se pokrepčajo, krenejo židane volje proti Pohorju.
Ko so prišli do Reiserja, je bil Blaž že ves v zraku, kajti mlado, brhko in živo dekle, gospica Francka sem hotel reči, kakih 18 let, ga je z njenimi naivnimi vprašanji tako zamamila, in navidezno mu je tudi verjela vse, da je bil zaljubljen čez glavo in ni čutil ne- jeruzalemca, ne trudnosti, temveč bil je najžida-nejše volje.
Od tod skozi gozd je bila pa precej huda, kajti strma pot, listje in druge okolščine, vse to je povzročalo, da so lezli en korak gori, dva pa nazaj. Da je pri tem našemu Blažu, ki je bil pravi debeluhar, kmalu
PLANINSKI SÀLJIVEC
Malo priletna, a zelo dobro ohranjena samica išče samca za slsupra® t^re v višave življenja. Samo resne ponudbe se naj izročijo na dan pohorskega sejma pod šifro „Sem flétna, sem zala, sem planinca štemala" ob polnoči planinski pošti.
Ako ne veš, kam naj greš. Kaj naj storiš, kam šel bi peš, Poglej v Planinski koledar In našel pravo boš vsikdar!
Cninalp Nedevaz ičoran
Radelok Iksninalp Urobiram v uvtšinžolaz irp
zmanjkalo sape, se razume. Pihal in puhal je kot kovaški meh, a tudi noge so skoraj odpovedale. Vkljub temu^je energično lezel kvišku.
Že so bili skoraj iz najhujega, iz gozda, še imajo vzeti zadnji strmec. Pa o joj ! Vsled teže in vrag si ga vedi česa, odtrga se vrv pri nahrbtniku in ta prileti z vso silo Blažu na bedře in samo sreča je hotela, da se ni vsled strahu pridružil v dolino se trkljajoči nahrbtnikovi vsebini.
Žalostnim srcem gledal je naš Blaž na kraj nesreče, kako so njegove dobrote izginjale pred očmi proti dolini, a potolažil se je, ko so mu drugi obljubili, da ga bodo podprli iz svojih nahrbtnikov.
Konečno so brez nadaljnje nesreče dospeli k Sv. Bolfenku. Ker niso vedeli, da je tam gostilna, gredo dalje in pridejo čez Schmiederer-Weg v Marburger-Hiitte.
Na prijazen pozdrav „dober dan", dobili so od črno oblečene ženske en „Kuten Tog" pod nos in ko vpraša gospod Blaž, če dobijo kako večerjo in prenočišče, se mu en debeluhar odreže: Veršte niks bindiš. Malo debelo so se spogledali, a ker so bili jako utrujeni, so se jeli posluževati blaženega jezika in konečno dosegli za drag denar nekaj ne baš najboljše jedi in še slabše kisle pijače. Pa gledali so jih pri lem tako postrani, kot da so divje zveri, medtem ko je tista črna ženska postregla družbi, ki se je z glasnim tuljenjem in kričavim petjem švabskih pesmi postavljala, z največjo prijaznostjo in večnim smehljajem na licu. Za prenočišče se jim je odkazalo sobo s štirimi posteljami, tako, da so morali moški sparoma ležati, medtem, ko so ženske spale v dveh posteljah.
Kaj hitro jih je ta prijaznost spodila v gornje nadstropje, da so se vsaj srpih, pogledov iznebili. Raje so si v svoji kolibi privoščili še eno butelko Jeruzalemca iz znane mariborske Grajske kleti ter se potem odpravili k počitku.
Dolgo niso mogli zaspati, kajti hrup pod njimi jih je, komaj da so malo zadremali, zbudil. Blaž je pripovedoval drugi dan, „da se mu je zdelo, kakor da je zašel v brlog razbojnikov ter se je bal, kedaj bo kêdo pridrvel na vrh"
A ^ ^ A ^ AAA AAAA A
Najboljša domača vina
tiQ debslo in drobno !!!! Izborna hiihinjo !!!! Ziiirsiiščz tuj[eu
SI. obiSinstuu se priporoča Gj. pl. Haljah.
LUDOVIK SEF
Maribor Prešernova ulica 1
Tovarniška zaloga papirja
in pisalnega orodja Specijalna trgovina vseh pisarniških potrebščin
0)			ca
s			«S «
Km			(d o
TJ		O 'C	"p a
• iH	d 1—1	(0 S	> d) >o
	.PH »		>o
řd	M O		o O)
>	Pi		tù Ui
PS	(0		O"
r	tí h		
S	es		
Q	?> O		00
V)			(M
			^
ca			C o
s			's "âî E-

4
mmmmm
MorsliQ!
na Pohorju (1D8D m)

Celo leto
dobro oskrbovana
45 postelj
ISHij^e
§ §
Ci
ÎC
53 C>
O §
S;
«s
o
-O
I
g Prenovljena
I koča SPD.
Klopnem vrliu
(1335 m) 12 posielj, 20 ležišč^ 39(52
PLANINSKI ŠALJIVEC
Konečno se je vse pomirilo in zaspali so. Skoraj pa sem pozabil povedati, kakšen križ je bil predno so spravili ženske v postelj. Možki so se morali na povelje vsi obrniti na nasprotno stran ter gledati skozi okno, kar so „hočeš, nočeš, moraš" storili, le Blaž je sem pa tje malo poškilil nazaj, pa se še ni zganil, ko je njegov „ideal" že sramežljivo zacvilil in proti temu protestiral. Ko so se pa moški slačili so preje z'agasnili luč, da ja ne bi kaka punčka si oči pokvarila ali oslepela.
Vkljub stisnjenosti so spali precej dobro, samo Blaž je katerokrat malo „zažagal", nakar ga je butnil sosed in zopet je bil dalje časa mir.
Zgodaj zjutraj zbudil jih je ropot po kuhinji, sicer je bila pa vendar že 8. ura minila. Sklenejo, da še malo polenarijo ter se z besedo zbadajo in pogajajo, kako da bodo vstajali, ali možki ali ženske preje. Skoraj se niso mogli zediniti in bila je že nevarnost, da bodo ostali celi dan v postelji, ko se doseže vendar nekak kompromis. Zedinijo se, da ostanejo ženske v postelji, a možki se skobacajo iz postelj ter hitro izginejo iz sobe, nakar pridejo ženske na vrsto. Da ni bilo nadaljnjega prerekanja, skoči Blaž iz postelje, a to tako nerodno, da pade, kakor je dolg in širok po sobi. Pri tem je udaril z glavo ob tla, da so vsi mislili, da se je ubil. V tem splošnem strahu skočijo vsi nehote na pomoč in popolnoma pozabijo, da so v najprimitivnejši toaleti. Ko se zbudi Blaže iz kratke omotice ter zagleda to mešano družbo srajc- in hlač-nikov okrog sebe, se vkljub bolečinam, ki ga obdajajo, osobito v glavi, nasmehne in reče svoj običajni „hehehe". Tedaj se šele ženske zavedajo svoje pomanjkljivosti ter glasno cvileč skočijo nazaj v postelj. Blaž je potem večkrat omenil, da nikdar ne pozabi tega „prizora za bogove".
Konečno se srečno oblečejo ter gredo doli, da naročijo za „nežni" spol zajtrek; da nase niso pozabili, je umevno. Seveda je šlo to vse v blaženi nemščini, pa vendar so opazili, da je črna, danes štajersko oblečena, ženska, bila veliko bolj prijazna ž njimi.
Dobro je, da je mož sam — s svojo mlado ženo.
Mlada dekleta imajo rade šaljive, a še raje resne ponudbe.
Srce mnogih žensk izgleda kot vrtnica ; vsak obože-vatelj dobi po en list, soprogu pa ostane — trnje.
Resnica je edina ženska^ katera se nikdar ne stara in se je vkljub temu nikdar gole ne vidi, temveč je vedno zavita v pajčolan sramežljivosti.
5
C „ U ^ za medene tedne .	krajše
ali daljše prilike so na razpolago v hotelu „Veliki Skok« v Lobniški dolini.
Natakarice,
de in žive, išče Planinski Klek za svoj dobro idoč „Hotel Beigot" na Pohorju. Tam se toči vedno pristna kapljica, po leti na razpolago mrzle, tople in solnčne kopeli, postrvi, senčnat vrt, po zimi sankališče, drsališče in smučišče. Postranski zaslužek.
Ženitna ponudba.
štirje dečki v najboljših letih, Z denarjem in posestjo obdarvanih, Nezaročeni do sedaj so bili, In dekleta nobenga niso še vlovili.
V	mestu temu so neznane. Štiri deve mične, pridne, zale.
Ki ljubezen in postrežbo bi dajale. Se kot ženke na njih dome bi podale.
Zašli na pot to običajno,
V	nadi, da dekleta se ne sramovale. Oddale, kakor večkrat to primerno. Naslov in sliko svojo do uprave.
Po premoženju itak se ne vpraša. Na molčečnost lahko se zanaša.
Skoraj so tudi dame prišle na svetlo, použili so zajtrk in sklenili oditi dalje do Ruške koče.
Krasno jutro jih je spremljalo po gozdni vozni cesti, a naš Blaž ni videl nič o tem, gledal je vedno le Francko in to s tako zaljubljenimi pogledi, da so to opazile že vse druge frajlice in se nekako začudeno ogledovale. Da se tudi Francka ni držala največ nazaj, se umeje, saj je bil Zamuda znan kot precej petičen, dobrovolen samec in marsikatera bi bila zadovoljna, če bi ga bila dobila.
Med potoma sta se vedno bolj približevala in konečno je Blaž, vedno prvoidoči Blaž, hodil s Francko kot zadnji in ko so prišli drugi do Ruške koče, je bil naš zaljubljenec še daleč zadaj.
Pri Ruški koči je bilo kaj živahno življenje. To je bilo ljudi, da se je kar trlo. Osobito ena družba je bila strašno glasna. Ti so prepevali in delali dov-tipe, da se je smejala cela okolica. Pravili so o njih, da že sedijo pri isti mizi od predvečera 6. ure, da pa so na vse rano že potrkavali, trobili in govorance špogali, tako da je moralo vse iz postelj. Pa so bili dobri in redni gostje, zato so se jim letoviščarji kar smejali. Osobito eden, z daljšo brado, ta je vedno pil in deklamiral o „Šentjanžovcu", a drugi bolj suhlat možakar razkladal je Kneippovo metodo zdravljenja. Med ljudmi so se pa pasle in sprehajale razne živali, tako psi, osli, konji, prašiči, na mize so prišle v vas kure, tako da je bila tam prava gorska idila. Iz koče so se čuli hreščeči glasovi starega gramofona, torej velik dirindaj..
Naši znanci so se koj podali v kuhinjo, kjer jim je obljubila prijazna kuharica dobro kosilo in če treba tudi osigurala močnato jed, tako, da so se vsi srečni in domači počitili.
Pri Planinki v gozdu okupirajo mizico in Blaž naroči bokal starine. Dobro so se zabavali med seboj, osobito Francka je bila židane volje.
flnton Tonejc in drug import in ehsport Mapibop fflilnsha ulica
IzdElovajnlca obutev vseIi
BPSt
Oragotin Roglič
Maribor, Koroška c.l9
Gorski črevlji in druga strapacna ter lahka obuvala so vedno na razpolago
Izdelava in postrežba najsolidnejša
Na drobno in na debelo! Telefon int. 157
Kavarna Central
imaribop Gosposka ulica
,Drava- %
lesna industrija (3 delniška družba 9
g	Centrala: Maribor,
g	Aleksandrova c. 51
g	Parne žage, strojno
0	stavbeno mizarstvo,
9	sušilnica v Mariboru,
f	,
9	Tovarna upognje-
Á	nega pohištva v Zbe-
g	lovem, pošta Loče
a	Žaga »a lurbino
g	v Frajštajnu
m	Telefon interurban
®	šf. 256 Maribor
jest sem še frei! Kira ma kurajža, pa nej poskusi
FRANJO BUREŠ
prvi urar od južnega kolodvora
MARIBOR
Aleksandrova c. 39
Velika zaloga žepnih in stenskih ur
Vsa popravila se izvrši točno, solidno in po nizki ceni
Kavarna Central
lHlaribDP Gosposka ulica
Po obedu, ki ga niso mogli prehvaliti, vležejo se v senco ter malo zadremajo. Ko se slednjič zbu» dijo, bil je čas odhoda, ker so hoteli v Ruše in z vlakom nazaj.
Blaž je bil, kakor rečeno v sedmih nebesih ter je sklenil zapustiti samski stan. Premišljeval je le, ali bi Francko koj zasnubil, ali počakal, da gre primerno oblečen do njenih starišev. Odloči se za zadnje.
Plačajo ter hočejo oditi, ko jih spomni oskrbnik na stari običaj, češ, „kaj né boste nič Šentjanžovca pili? To je pri nas tako v navadi. En liter, ne? Ali naj odprem eno butelko?"
Hitro se odloči Blaž in naroči kar dve butelki. „No, pa jih boste pili pri kleti, prosim pridite kar za menoj!" jim reče oskrbnik.
Ko popijejo izborno vino, se poslovijo od prijaznega oskrbnika ter krenejo malo „v rožcah", kakor je konštatiral Blaž, proti Rušam.
Srečno prispejo do Ruš ter gredo v gostilno „k mesarju". Komaj vstopijo v posebno sobo, vzklikne Francka in skoči k nekemu gospodu, ki je bil tudi v gostilni..
Na povabilo iste družbe prisedejo nato k mizi in Francka jih seznani med seboj. Med drugim tudi predstavi: Gospod Zamuda — gospod Rak, moj ženin —
Kakor bi strela udarila z jasnega neba, tako je zadela ta novica našega Blaža, kajti predstavljal si je že vso zakonsko srečo in v mislih že sestavljal poročno naznanilo, kjer bi stalo med drugim: Francka Zamuda, rojena Sliček, a zdaj pa to razočaranje.
In. tako je gospod Zamuda zopet svojo zakonsko srečo — zamudil.
Kako je prišel Blaže isti večer iz Ruš domov, ni znano, baje je zamudil vlak in krevsal peš, a zaklinjal se je,' da nobeni ženski več ne verjame, da so vse samo za jezo moških na svetu.
Od tistega časa hodi še bolj pogosto s svojo zvesto ljubico-gorjačo sam po hribih in se izogiba ženskih družb.
KroRij
Pohorja in Kozjaka se je izvolil izgubiti pri plezalni turi na Piramido. Pošten najditelj naj istega takoj vpošlje na uredništvo lista pod šifro 12:8 cm.
Mile darove
za Medvedovo Hojko, ki se je vsled starosti vrgla, sprejema „Planinski Šalji-vec". Darovalce se izkaže v prihodnji številki.
IZ PLANINSKEGA SVETA.
Na Eiflovem stolpu so razkrili krasen 50 V« kratni odmev. Pogled na ta naravni čudež je tako impozanten, da bo postavil nek konzorcij še pet takih velikanov na istem stavbišču in potem bo 303 kratni odmev. Predno bo kdo ta odmev natanko preštel, bo sigurno — znorel.
Ponesrečila je na Velikem Kleku copernica Maga. Pri jahanju čez Pegaza zlomila se je metla ter je strmoglavila v prepad. Na kraj nesreče je bila poslana takoj rešilna ekspedicija in avto. O uspehu še drugič.
Poročil se je svetovnoznani veleturist P. Lezok z devizo O. Ksnaelro. Mlademu paru naše sožalje I
Zakonska nesreča. Znanemu raziskovalcu Velikega Skoka g. Riža je podarila njegova ljuba ženica krepke trojčke. Oče se počuti dobro.
Čudne navade so v Kabineziji, kjer sme vsak državljan druzega izbaciti iz stanovanja, če se mu isto dopada. Da pa ni hrupa in trušča, pripelje aeroplan po noči in dvigne speče s pohištvom vred ter jih ponese v drugo stanovanje. In ko se preseljeni zbudi, se mu okolica nekako čudna zdi. . .
V svetovnoznani zemski jami
Trbižka zijaika
v Logarski dolini so vsaki dan koncerti, varietepredstave, zabave s plesom (Tangotrott) v šamber separejih. Solnčne in mesečne sobe za vsako vpo-rabo. Lift. Ženska postreâja.
Destilacija Rosenblum
kupuje po najvišjih dnevnih cenah
stare nshrbínilie
za izdelovanje planinskega likerja „Glažuta",
Smucarica,
lepa, vesele narave, išče spremljevalca za skupne izlete itd. Cenj. ponudbe pod „Tiha sreča" upravi tega lista.
Svilena rXtŠiia
e svojega gospodarja od iabakuka do Medvedove vile. Pošten izgubitelj naj se nemudoma javi.
mojstra
Plavalnega
išče kopališče „Presihajo či studenec" pri Igli. Samo prvovrstne moči sprejema kopališčna uprava.
Na prodaj
je iz Korlekove zapuščine po nizki ceni pri lastniku na Madeiri razna dobro ohranjena starina cepin, nahrbtnik, gojzerce, obešalo in gorski klobuk.
Ogleda se pri upravi tega lista.

Šoštarič
Mnribop
itlelisandpoua c. 13 (v lastni hiš
Velika zaloga modne^« 'n manu-fakturnega blaga, platna-, sukna, perila, oblek za moške, ženske in otroke, pletenin in krojaških potrebščin
Na debelo in drobno

Izdala „Mariborska podružnica SPD."	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Neodgovorni urednik : Planinski Kozel.