HUMORISTlČNQ-ZaBaiíNQ-REHLAMNI LIST Zfl STARO IN MLADO. Veletrgovina železnin' Pinter 2 Lenaril Maribor, Hlehsand. c. J_L I Telefon št. 282 Brzojavi : Pinlen Maribor Vse planinske potrebščine, cepine, aluminaste škatie, samovare, dereze, termos-steklenice, itd. Zaloga Seleznine na debelo in drobno O Dobro jo pogodiš, ako si naročiš turistovsko, prome-nadno ali salonsko obleko zaradi zmerne cene, hitre in najboljše izvršbe v manufakturni trgovini Rud. NiBfep^o!, HílQPibDr Koroška cesta št. 1 Lastna krojačnica. Sprejemajo se istotam tudi vsa naročila. Nadalje si nabaviš lahko tudi druge vrste blago, kakor moško in damsko sukno, platno, pletenine, odeje, perilo i. t. d. Zmerne cene ! Solidna postrežba I Longinus : Planinska. Posvečena odboru Mariborske podružnice SPD. Visoko vrh planin stojim, na Maribor se dol smejim, tam dol' ljudje prebivajo, v kavarnah dim požirajo. Prid vrh planin, nižave sin ! Ves mariborski je odbor stalno kje na vrhu gor, še Rotter z litrom tam sioji, k' odbora nosi ogle tri. Prid vrh planin, nižave sin 1 Cel teden davke pišejo, v nedeljo v hrib jo brišejo, in s trnkom vrhu Pohorja pozablja davke in gorja. Prid vrh planin, nižave sin ! Čez teden kupcem žreblje štel, na hribu veder in vesel ; iz pravd cekine si koval, na Pohorju poskakoval. Prid vrh planin, nizave sin. Ravnatelj ni le v šoli hud, še bolj turist jeklen za trud ; štacnar blaga ne meri le, tuď v hribe on nameri se. Prid vrh planin, nižave sin ! In kdor zaide v ta odbor, najbrž jo odkuri vrhu gor ; v odboru se sprijemajo, na hribih pa objemajo ! Prid vrh planin, nižave sin ! Gorski: Nekaj misli o planinstvu. Navadno lazijo ljudje v hribe, ker je to moderno, ali pa da se s tem pobahajo, ali pa da pokrokajo. So pa tudi ljudje, ki rinejo v hribe, ker čutijo potrebo po naravi in ker čutijo, da njih zdravje to zahteva. Radi tega ločimo obiskovalce gora v več vrst : 1. plezalce, ki morajo vtakniti svoj nos v vsak kc-min, presekati vsako snežišče in obiskati najvišje in najeksponiranejše vršace, 2. hribolazce, ki lazijo po vseh gorah in dolinah, kar jih morejo le doseči, 3. renomiste, ki hodijo do prve planinske koče, a delajo od tam izlete samo v duhu čez snežišča in skozi kamine, 4. navdušence, kijih vleče sicer srce v gore, a slabotno telo jih privede kvečjemu iz mesta v kako gostilno, ali v mestu do zakajene kavarne, in konečno 5. hribolazce, ki samo pripovedujejo, da gredo na to ali ono goro, konečno pa se potikajo le v dolini z razgledom v nabasane nahrbtnike v oblili polnih buteljk in ocvrtih pisk, ali pa gredo na kak hribček, če je tam dobra pijača in jedača. Najnevarnejši so vsekako tretji, ker so podobni lovcem in znajo krasno latinščino, ki jo kaj radi prodajajo v dolinski družbi. Pa še eno kategorijo hribolazcev imamo in to so „divjaki". So to namreč hribolazci, ki hodijo mnogo po hribih, hočejo imeti povsod glavno besedo, malo plačati in biti dobro postreženi. Ti ljudje tudi niso člani nikakoršnih planinskih društev. So to največje rakrane na polju hribolaztva. Nič jim ni sveto. Zato se jih vsi — še celo živali in cvetlice — boje, a tudi oskrbnikom so v največjo nadlego, ker pustijo vse v strašnem neredu, vležejo se celo s črevlji na postelje in snažijo iste na in s posteljnim perilom. Koncem konca pa se najdejo tudi „turisti", ki si vzamejo za vsak izprehod vodnika, kateri jim mora nositi v nahrbtniku celo balo. In če primerjamo vse skupaj, so turisti samo tisti, ki so turisti, se obnašajo kot turisti in hodijo po hribih, kakor tisti, ki si s hojo očisti obisti, brez jeze in zavisti in tako sebi na zdravju koristi, planinskemu društvu pa s plačilnimi listi. Zato poslušte pesmico, ki v gorah raď jo pojejo : Marsikdo še nič ne ve. Kak' lepo v naših hribih je. Gora ni nora. Nor — ki ne gre gor. oooooooooooooooooooooooooooooc ^ ÎO -s ^^ ' d) >o .PH » >o řd M O o O) > Pi tù Ui PS (0 O" r tí h S es Q ?> O 00 V) (M ^ ca C o s 's "âî E- 4 mmmmm MorsliQ! na Pohorju (1D8D m) Celo leto dobro oskrbovana 45 postelj ISHij^e § § Ci ÎC 53 C> O § S; «s o -O I g Prenovljena I koča SPD. Klopnem vrliu (1335 m) 12 posielj, 20 ležišč^ 39(52 PLANINSKI ŠALJIVEC Konečno se je vse pomirilo in zaspali so. Skoraj pa sem pozabil povedati, kakšen križ je bil predno so spravili ženske v postelj. Možki so se morali na povelje vsi obrniti na nasprotno stran ter gledati skozi okno, kar so „hočeš, nočeš, moraš" storili, le Blaž je sem pa tje malo poškilil nazaj, pa se še ni zganil, ko je njegov „ideal" že sramežljivo zacvilil in proti temu protestiral. Ko so se pa moški slačili so preje z'agasnili luč, da ja ne bi kaka punčka si oči pokvarila ali oslepela. Vkljub stisnjenosti so spali precej dobro, samo Blaž je katerokrat malo „zažagal", nakar ga je butnil sosed in zopet je bil dalje časa mir. Zgodaj zjutraj zbudil jih je ropot po kuhinji, sicer je bila pa vendar že 8. ura minila. Sklenejo, da še malo polenarijo ter se z besedo zbadajo in pogajajo, kako da bodo vstajali, ali možki ali ženske preje. Skoraj se niso mogli zediniti in bila je že nevarnost, da bodo ostali celi dan v postelji, ko se doseže vendar nekak kompromis. Zedinijo se, da ostanejo ženske v postelji, a možki se skobacajo iz postelj ter hitro izginejo iz sobe, nakar pridejo ženske na vrsto. Da ni bilo nadaljnjega prerekanja, skoči Blaž iz postelje, a to tako nerodno, da pade, kakor je dolg in širok po sobi. Pri tem je udaril z glavo ob tla, da so vsi mislili, da se je ubil. V tem splošnem strahu skočijo vsi nehote na pomoč in popolnoma pozabijo, da so v najprimitivnejši toaleti. Ko se zbudi Blaže iz kratke omotice ter zagleda to mešano družbo srajc- in hlač-nikov okrog sebe, se vkljub bolečinam, ki ga obdajajo, osobito v glavi, nasmehne in reče svoj običajni „hehehe". Tedaj se šele ženske zavedajo svoje pomanjkljivosti ter glasno cvileč skočijo nazaj v postelj. Blaž je potem večkrat omenil, da nikdar ne pozabi tega „prizora za bogove". Konečno se srečno oblečejo ter gredo doli, da naročijo za „nežni" spol zajtrek; da nase niso pozabili, je umevno. Seveda je šlo to vse v blaženi nemščini, pa vendar so opazili, da je črna, danes štajersko oblečena, ženska, bila veliko bolj prijazna ž njimi. Dobro je, da je mož sam — s svojo mlado ženo. Mlada dekleta imajo rade šaljive, a še raje resne ponudbe. Srce mnogih žensk izgleda kot vrtnica ; vsak obože-vatelj dobi po en list, soprogu pa ostane — trnje. Resnica je edina ženska^ katera se nikdar ne stara in se je vkljub temu nikdar gole ne vidi, temveč je vedno zavita v pajčolan sramežljivosti. 5 C „ U ^ za medene tedne . krajše ali daljše prilike so na razpolago v hotelu „Veliki Skok« v Lobniški dolini. Natakarice, de in žive, išče Planinski Klek za svoj dobro idoč „Hotel Beigot" na Pohorju. Tam se toči vedno pristna kapljica, po leti na razpolago mrzle, tople in solnčne kopeli, postrvi, senčnat vrt, po zimi sankališče, drsališče in smučišče. Postranski zaslužek. Ženitna ponudba. štirje dečki v najboljših letih, Z denarjem in posestjo obdarvanih, Nezaročeni do sedaj so bili, In dekleta nobenga niso še vlovili. V mestu temu so neznane. Štiri deve mične, pridne, zale. Ki ljubezen in postrežbo bi dajale. Se kot ženke na njih dome bi podale. Zašli na pot to običajno, V nadi, da dekleta se ne sramovale. Oddale, kakor večkrat to primerno. Naslov in sliko svojo do uprave. Po premoženju itak se ne vpraša. Na molčečnost lahko se zanaša. Skoraj so tudi dame prišle na svetlo, použili so zajtrk in sklenili oditi dalje do Ruške koče. Krasno jutro jih je spremljalo po gozdni vozni cesti, a naš Blaž ni videl nič o tem, gledal je vedno le Francko in to s tako zaljubljenimi pogledi, da so to opazile že vse druge frajlice in se nekako začudeno ogledovale. Da se tudi Francka ni držala največ nazaj, se umeje, saj je bil Zamuda znan kot precej petičen, dobrovolen samec in marsikatera bi bila zadovoljna, če bi ga bila dobila. Med potoma sta se vedno bolj približevala in konečno je Blaž, vedno prvoidoči Blaž, hodil s Francko kot zadnji in ko so prišli drugi do Ruške koče, je bil naš zaljubljenec še daleč zadaj. Pri Ruški koči je bilo kaj živahno življenje. To je bilo ljudi, da se je kar trlo. Osobito ena družba je bila strašno glasna. Ti so prepevali in delali dov-tipe, da se je smejala cela okolica. Pravili so o njih, da že sedijo pri isti mizi od predvečera 6. ure, da pa so na vse rano že potrkavali, trobili in govorance špogali, tako da je moralo vse iz postelj. Pa so bili dobri in redni gostje, zato so se jim letoviščarji kar smejali. Osobito eden, z daljšo brado, ta je vedno pil in deklamiral o „Šentjanžovcu", a drugi bolj suhlat možakar razkladal je Kneippovo metodo zdravljenja. Med ljudmi so se pa pasle in sprehajale razne živali, tako psi, osli, konji, prašiči, na mize so prišle v vas kure, tako da je bila tam prava gorska idila. Iz koče so se čuli hreščeči glasovi starega gramofona, torej velik dirindaj.. Naši znanci so se koj podali v kuhinjo, kjer jim je obljubila prijazna kuharica dobro kosilo in če treba tudi osigurala močnato jed, tako, da so se vsi srečni in domači počitili. Pri Planinki v gozdu okupirajo mizico in Blaž naroči bokal starine. Dobro so se zabavali med seboj, osobito Francka je bila židane volje. flnton Tonejc in drug import in ehsport Mapibop fflilnsha ulica IzdElovajnlca obutev vseIi BPSt Oragotin Roglič Maribor, Koroška c.l9 Gorski črevlji in druga strapacna ter lahka obuvala so vedno na razpolago Izdelava in postrežba najsolidnejša Na drobno in na debelo! Telefon int. 157 Kavarna Central imaribop Gosposka ulica ,Drava- % lesna industrija (3 delniška družba 9 g Centrala: Maribor, g Aleksandrova c. 51 g Parne žage, strojno 0 stavbeno mizarstvo, 9 sušilnica v Mariboru, f , 9 Tovarna upognje- Á nega pohištva v Zbe- g lovem, pošta Loče a Žaga »a lurbino g v Frajštajnu m Telefon interurban ® šf. 256 Maribor jest sem še frei! Kira ma kurajža, pa nej poskusi FRANJO BUREŠ prvi urar od južnega kolodvora MARIBOR Aleksandrova c. 39 Velika zaloga žepnih in stenskih ur Vsa popravila se izvrši točno, solidno in po nizki ceni Kavarna Central lHlaribDP Gosposka ulica Po obedu, ki ga niso mogli prehvaliti, vležejo se v senco ter malo zadremajo. Ko se slednjič zbu» dijo, bil je čas odhoda, ker so hoteli v Ruše in z vlakom nazaj. Blaž je bil, kakor rečeno v sedmih nebesih ter je sklenil zapustiti samski stan. Premišljeval je le, ali bi Francko koj zasnubil, ali počakal, da gre primerno oblečen do njenih starišev. Odloči se za zadnje. Plačajo ter hočejo oditi, ko jih spomni oskrbnik na stari običaj, češ, „kaj né boste nič Šentjanžovca pili? To je pri nas tako v navadi. En liter, ne? Ali naj odprem eno butelko?" Hitro se odloči Blaž in naroči kar dve butelki. „No, pa jih boste pili pri kleti, prosim pridite kar za menoj!" jim reče oskrbnik. Ko popijejo izborno vino, se poslovijo od prijaznega oskrbnika ter krenejo malo „v rožcah", kakor je konštatiral Blaž, proti Rušam. Srečno prispejo do Ruš ter gredo v gostilno „k mesarju". Komaj vstopijo v posebno sobo, vzklikne Francka in skoči k nekemu gospodu, ki je bil tudi v gostilni.. Na povabilo iste družbe prisedejo nato k mizi in Francka jih seznani med seboj. Med drugim tudi predstavi: Gospod Zamuda — gospod Rak, moj ženin — Kakor bi strela udarila z jasnega neba, tako je zadela ta novica našega Blaža, kajti predstavljal si je že vso zakonsko srečo in v mislih že sestavljal poročno naznanilo, kjer bi stalo med drugim: Francka Zamuda, rojena Sliček, a zdaj pa to razočaranje. In. tako je gospod Zamuda zopet svojo zakonsko srečo — zamudil. Kako je prišel Blaže isti večer iz Ruš domov, ni znano, baje je zamudil vlak in krevsal peš, a zaklinjal se je,' da nobeni ženski več ne verjame, da so vse samo za jezo moških na svetu. Od tistega časa hodi še bolj pogosto s svojo zvesto ljubico-gorjačo sam po hribih in se izogiba ženskih družb. KroRij Pohorja in Kozjaka se je izvolil izgubiti pri plezalni turi na Piramido. Pošten najditelj naj istega takoj vpošlje na uredništvo lista pod šifro 12:8 cm. Mile darove za Medvedovo Hojko, ki se je vsled starosti vrgla, sprejema „Planinski Šalji-vec". Darovalce se izkaže v prihodnji številki. IZ PLANINSKEGA SVETA. Na Eiflovem stolpu so razkrili krasen 50 V« kratni odmev. Pogled na ta naravni čudež je tako impozanten, da bo postavil nek konzorcij še pet takih velikanov na istem stavbišču in potem bo 303 kratni odmev. Predno bo kdo ta odmev natanko preštel, bo sigurno — znorel. Ponesrečila je na Velikem Kleku copernica Maga. Pri jahanju čez Pegaza zlomila se je metla ter je strmoglavila v prepad. Na kraj nesreče je bila poslana takoj rešilna ekspedicija in avto. O uspehu še drugič. Poročil se je svetovnoznani veleturist P. Lezok z devizo O. Ksnaelro. Mlademu paru naše sožalje I Zakonska nesreča. Znanemu raziskovalcu Velikega Skoka g. Riža je podarila njegova ljuba ženica krepke trojčke. Oče se počuti dobro. Čudne navade so v Kabineziji, kjer sme vsak državljan druzega izbaciti iz stanovanja, če se mu isto dopada. Da pa ni hrupa in trušča, pripelje aeroplan po noči in dvigne speče s pohištvom vred ter jih ponese v drugo stanovanje. In ko se preseljeni zbudi, se mu okolica nekako čudna zdi. . . V svetovnoznani zemski jami Trbižka zijaika v Logarski dolini so vsaki dan koncerti, varietepredstave, zabave s plesom (Tangotrott) v šamber separejih. Solnčne in mesečne sobe za vsako vpo-rabo. Lift. Ženska postreâja. Destilacija Rosenblum kupuje po najvišjih dnevnih cenah stare nshrbínilie za izdelovanje planinskega likerja „Glažuta", Smucarica, lepa, vesele narave, išče spremljevalca za skupne izlete itd. Cenj. ponudbe pod „Tiha sreča" upravi tega lista. Svilena rXtŠiia e svojega gospodarja od iabakuka do Medvedove vile. Pošten izgubitelj naj se nemudoma javi. mojstra Plavalnega išče kopališče „Presihajo či studenec" pri Igli. Samo prvovrstne moči sprejema kopališčna uprava. Na prodaj je iz Korlekove zapuščine po nizki ceni pri lastniku na Madeiri razna dobro ohranjena starina cepin, nahrbtnik, gojzerce, obešalo in gorski klobuk. Ogleda se pri upravi tega lista. Šoštarič Mnribop itlelisandpoua c. 13 (v lastni hiš Velika zaloga modne^« 'n manu-fakturnega blaga, platna-, sukna, perila, oblek za moške, ženske in otroke, pletenin in krojaških potrebščin Na debelo in drobno Izdala „Mariborska podružnica SPD." Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Neodgovorni urednik : Planinski Kozel.