številka 12 četrtek, 25. marca 1999 160 tolarjev Mnjnin v k ^s^Rr^Ss®®®^^^®®^*^ ' 1 MHB Najlepše je: - Ko mi bere pravljice (Barbara) - Ko se skupaj sprehajava in pogovarjava (Suzana) - Ko hodiva ob obali in jeva sladoled (Benjamin) Mamico najbolj pogrešam: - Ko me je strah in želim, da bi me potolažila (Benjamin) - Kadar sem v trgovini in bi si rada nekaj kupila, pa ni-mam denaija (Sanja) - Ko sem bila v bolnici, sem jo najbolj pogrešala (Staša) Moja mama je najboljša, ker: - Je dobra po srcu in mi pomaga, če sem v stiski (Ma-teja Martinc, 4.c) - Me je včeraj spustila na trening (Almir Bečirovič, 4.c) - Dobro kuha in se rada smeji (Elvira Kalabić, 4.c) Kako najbolj razveselim mamico? - Da ji povem nekaj skrivnostnega (Tanja Majhen, 2..a) - Da ji pomagam, da ne lažem (Sara Albreht, 2.a) - Tako, da sem prijazna, ljubeča in ji pomagam pri delu (Ana Gnezda, 2.a) ■ Učenci OŠ Antona Aškerca MENJALNICA Velenje, Tomšičeva 13 tel.: 063/862-522 Odkupujemo delnice Gorenja B D 1.650,00 SIT TH EH ALU-PVC okna m vrata senčila I Wfe »o M 063 *VELENJE 063 861 729 Pred namije spet cvetna nedelja - uvod v veliko noč. Mladi, pa tudi starejši bodo v cerkev prinesli blagoslovit lepo okra-šene cvetnonedeljske butare, simbol pomladnega zelenja. Cvetna nedelja je za Ljubno ob Savinji poseben praznik. Doma-čini namreč ohranjajo starodavno izročilo izdelovanja "potic," kot v tem kraju imenujejo butare. K blagoslovu namreč nosijo najraz-ličnejša iz lesa narejena orodja in naprave, glasbila, nabožne pred-mete in še marsikaj, saj ljudska domišljija in ustvaijalnost ne poz-nata meja. Letos bo še posebej slovesno, saj bo blagoslov ob 9.45 opravil apostolski nuncij msgr. Edmond Farhat, ki bo kasneje da-roval sveto mašo, po njej pa bo sprejel župane in državnozborske poslance Zgoraje Savinjske doline. ■ Foto: Marjan Marinšek Konec tedna delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Kazen mora biti vzgojna in poučna! Dogodek, ki se je zgodil na šoli Antona Ašker-ca v Velenju, ko je učiteljica v živ -žavu med odmorom izgubila kontrolo nad svojim po-četjem, očitno ni osamljen primer. To potrjuje tudi 230prijav staršev o, po njihovem mnenju vse prej kot vzgojnem ukrepanju učite-Ijev nad učenci v Sloveniji, ki so jih lani obravnavali na us-treznih organih republiškega mi-nistrstva za šolstvo in šport (od tega so menda za 40 odstotkov meni-li, da so neutemeljene). Podatek nizane-marljiv. Sploh ob dejstvu, da starši zaradi Ijube-ga miru, zaradi bojazni, da bi se močnejši maš-čevali šibkejšim, raje pometejo takšne dogodke pod prag. Gotovo bi lahko tudi učitelji govorili o nevzgojenih otrocih, ki si veliko upajo in s svojimi izgredi motijo pouk. Tudi oni so Ijudje, kijim v določenih trenutkih lahko prekipi. Ven-darso javne osebe, ki naj bi vedele, kako se morajo takrat, ko jim pride stvar čez rob, obna-šati, kaj storiti. Niso le učitelji, so tudi vzgojitelji in staršem radipovedo, da udarci niso pri-merno, še manjpa učinkovito sreds-tvoza "spametovanje". Že tako ugotavljamo, da v da-našnji družbi nipravega spošto-vanja, da je prisotno precejšnje pomanjkanje vrednot. Nasilje rodi nasilje. Ce učitelji (seveda tudi drugijavni delavci) vedo, da bremenom, stresom niso kos, naj razmišljajo o drugem delu ali "se vzame-jo v roke", kotpravimo. Hudo bi bilo narobe, če bi tepeškanje všolah postala vsakdanja praksa. Najbrž pa bi se tudi na ministrstvu, na fakultetah morali vprašati, ali so učitelji dovolj usposobljeni za novo generacijo otrok, kije drugačna od prejšnje in če ne, organizirati za-nje dodatne oblike izobraževanja. Utp d d I ZAVAROVALINliCA M A R I B 0 R PREDSTAVNISTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPIMIK IGOR s.p. tel : 063/854^626 mobitel: 0609 629-086 ISSN 0350-5561 9 Jubilejna človekoljubna prireditev ob materinskem dnevu 19.00 v domu kulture v Velenju. * | Pooblasceni prodajalec in serviser * CITROEN | Zarova Velenje, tel.: 063/ 856 852, 49 76 690 CITROEN CITROEN več v notranjosti ćasopisa SAXOM ANI so Ijudje, ki Ijubijo saxo • • * .. * * s * *«* 4 ^ »ja 9770350556014 2 NilS iAS DOGODKI 25. marca 1999 novice Nadomestila in denarne pomoči VELENJE - Decembra 1998 je v Območni enoti zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje prejemalo denarno nadomestiio 2.280 brezposelnih oseb, kar je 0,8 od-stotka manj kot v enakem obdobju leta 1997, denarno po-moč pa 214 oseb, kar je 7,4 odstotka manj kot leto pred tem. Najnižje denarno nadomestilo, ki znaša 29.636 tolđrjev je prejelo 0,4 odstotke upravičencev, 21,3 odstotka prejema na-domestilo, ki je višje od 89,636 tolaijev bruto, 21,2% odstot-ka upravičencev pa prejema med 59.637 in 79.636 tolarjev bruto. ■ mkp Šestošolci "med" odpadki Saleška dolina - V ponedeljek se je pričel vsakoletni eko-loški projekt, namenjen šestošolcem iz Šaleške doline. Ra-ziskovalci inštituta za ekološke raziskave ERIC-o iz Vele-nja so mladim ekologom bodo predstavili načine za zbira-nje in odlaganje odpadkov, po teoretičnem delu projekta pa so si ogledali še mestno odlagališče komunalnih odpad-kov. Sedaj šestošolce iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki čaka pripravljanje raziskovalnih nalog na temo projek-ta "Odpadek naj ne bo samo odpadek." V projektu, ki ga je tudi tokrat pripravila Medobčinska zveza prijateljev mla-dine Velenje, sodelujc okoli 600 šestošolcev. ■ bš Po junija spodnji del prostorov ŠMARTNO OB PAKI - Na stavbi, v kateri bo imel svoje prostore Mladinski center Šmartno ob Paki, so pred časom zamenjali okna, v naslednjih dneh naj bi obnovili oziroma preuredili sanitarije, do konca junija pa naj bi napeljali še centralno ogrevanje in obnovili streho. V prvi polovici leta naj bi usposobili spodnji del stavbe bivše Gostilne na pošt do te mere, da bo lahko zaživela načrtovana društvena de-javnost v klubskih prostorih, informacijski pisarni ter v ra-čunalniški sobi. Predvidena dela bodo veljala približno 8 milijonov tolar-jev, denar zanje pa naj bi prispeval predvsem Urad za mla-dino pri republiškem ministrstvu za šolstvo in šport. Prav tako pa se je Mladinski centcr prijavil na republiški razpis za pridobitev sredstev za programsko dejavnost. ■ tp Novost - španščina VELENJE - Na Ljudski univerzi Velenje v spomladanskem delu uvajajo novost, prvič organizirajo 50-urni začetni tečaj španskega jezika. Zanj je veliko zanimanja, vendar je nekaj mest še na voljo. Ce nameravate potovati denimo po Juž-ni Ameriki, je tak tečaj lahko odlična popotnica. ■ mkp Nagrajena Zibkina izložba VELENJE, KOPER - Emona Obala Koper je ob novem letu razpisala natečaj za najlepše urejeno izložbo z lego programom. Sodelovale so lahko vse trgovine, ki prodaja-jo ta program. V Eri so bili prejšnji teden zelo veseli, ko so zvedeli, da je bila izložba prodajalne Zibka, izbrana za naj-lepšo v Sloveniji. ■ mkp sc 5G» rtfcki ekl i... so reKli . i*. • Rekli so na seji sveta občine Šmartno ob Paki ob obrav-navi osnutka letošnjega proračuna: Rudolf Ježovnik (SKD): "Odbori, ki delu-jejo kot stalna delovna telesa pri občinskem svetu, med sabo niso povezani in ni preto-ka informacij. Zapiramo se znotraj ograj, stvairi rešujemo vsak zase, naše želje in in-teresi pa so enaki." Bojan Kladnik (LDS): "Ne vem, zakaj takšen odnos do Mladinskega društva in Mladinskega cen-tra? Ali se v občini bojimo mladih? Zelimo, da bi postali spalno naselje !?" Frančišek Berdnik (SDS): "Kaj bomo v občini naredi-li za to, da bi pridobili več obrtnikov? Izgubili smo cvetličarno, vrata je zaprla slaščičarna Kepica, vse kaže, da se bo "poslovila" trafika. Kaj ponudijo v drugih občinah, da obrtniki in podjetniki pri njih od-pirajo delavnice in zaposlujejo ljudi? " L Mestni štab za civiino zaščito izvetlel vajo Podpora 99 Eksplozija plina v stanovanjskem objektu VELENJE, 17. marca - Mestni štab Civilne zaščite, poveljuje mu Bojan Škarja, je v sredo prejšnji teden, izvedel vajo Pod-pora 99. V njej so simulirali eks-plozijo plina oziroma plinske je-klenke v stanovanjskem objektu na Gorici, zaradi česar je prišlo do porušenja celega nadstropja in do razlitja neznane nevarne snovi. V vaji so sodelovale gasil-ske enote, enote prve pomoči, gradbena mehanizacija PUP, tehnični kader ERICa in poli-cija. Vsi so na kraj nesreče pris-peli v najkrajšem možnem času potem, ko je bilo obvestilo o ne-sreči ob 18.04 poslano iz Repub-liškega centra za obveščanje. Ob 20.15 je vodja intervenci-je s terena že sporočil, da so iz objekta umaknili vse ogrožene prebivalce, osem jih je bilo tre-ba odpeljati v zdravstveno oskr-bo, druge pa so namestili v te-lovadnico šole Gorica, gradbe-na mehanizacija je zaključila z delom, gasilci so odšli z mesta nesreče, objekt pa je zavarova-la policija. "Pri analizi vaje je bilo ugo-tovljeno, da nastaja edini prob- lem dostop intervencijskih vo-zil na mesto nesreče, ker je v Velenju, tako kot v drugih urba-nih središčih, veliko nepravilno parkiranih vozil. Zato se bo tre-ba povezati z vodstvi krajevnih skupnosti in najtii možne reši-tve," je v sporočilu za javnost zapisal poveljnik mestnega šta-ba CZ Bojan Škarja. Vaja je pokazala, da je možno v zelo kratkem času vključiti ekipe za tehnično pomoč pri reševanju in tudi člane Mestnega štaba CZ. Vaja je uspela. ■ mkp Bolj proceduralne kot vsebinske zadeve LUČE - Na zadnji seji sveta občine Luče naj bi tamkajšnji svetniki med drugim spregovorili tudi o nekaterih vsebinskih vprašanjih. Ker so ocenili, da za načrtovano obravnavo inventure za lani ter lanskega zaključnega računa nisi dani vsi pogoji, bodo o tem spregovorili na izredni seji. Ta naj bi bila konec tega meseca, na njej pa naj bi pozornost na-menili še letošnjemu občinskemu proračunu. Za-radi zadržanosti osrednje osebe, ki naj bi svetnike seznanila, kako potekajo priprave na spremembo prostorskih planov, bodo tudi o tej temi temeljite-je spregovorili na naslcdnji seji sveta. So pa brez pripomb sprejeli predloga Statuta občine in Poslovnika občinskega sveta, predlog Odloka o organizaciji in delovnem področju ob-činske uprave, na osnovi katere bo sedaj tam-kajšnji župan Mirko Zamernik izdelal sistemati-zacijo ter potrdili predloge komisije za mandat-na vprašanja, volitve in imenovanja glede novih članov komisij in odborov občinskega sveta. Naj-brž pa niso bili povsem zadovoljni z odgovori Aleša Horvata iz Podjetja za urejanje hudourni-kov iz Ljubljane. Ta jim je v razpravi o problema-tiki vodotokov v občini Luče sicer obljubil, da bodo nekatere zadeve uredili, nekaj med njimi pa si bodo šele ogledali in glede na razpoložljiv de-nar ukrepali. ■ tp ZSSS v Evropski konfederaciji sindikatov VELENJE, 17. marca - Dan po tistem, ko je bila ZSSS sprejeta kot polnopravna članica Evrop-ske konfederacije sindikatov v Bruslju, so dogodek skromno obeležili tudi v Območni organi-zaciji Velenje. Sicer pa so na pos-vetu članov sekretariata, pred-stavnikov ter sekretarjev območ-nih odborov sindikatov dejavno-sti, ki je bil sklican na hitro, spre-govorili o politiki plač v obdob-ju 1999 do 2001, izobraževalnih seminarjih in o pripravah na konferenco Območne organiza- cije, ki bo 30. marca. Nanjo so povabili varuha človekovih pravic Ivana Bizjaka. ■ mkp V Območni organizaciji Vele-nje so vstop v EKS proslavili s torto. LOS ANGELES - V noči iz nedelje na ponedeljek so v Hollywoodu enainsedem-desetič podelili oskarje, najprestižnejša priznanja v filmski industriji. Pravi zmagovalci so letos bili tri-je filmi; Zaljubljeni Shakes-peare (7 oskarjev), Reše-vanje vojaka Ryana (5 os-karjev) in Zivljenje je lepo (3 oskarje). LJUBLJANA - Ob koncu lanskega leta je bilo na slo-venskih sodiščih 590 tisoč nerešenih zadev, kar je prib-ližno 70 tisoč več kot leto prej. Sodniki so lani v pri-merjavi z letom 1997 rešili dobrih 46 tisoč zadev več, kljub temu pa zaostanki os-tajajo ena največjih težav našega sodstva. Tako je sta-nje v sodstvu na posebni ti-skovni konferenci v začet-ku tedna ocenil predsednik vrhovnega sodišča RS Mit-ja Deisinger. LJUBLJANA - Čeprav in-tervencijski odkup doma spitanih prašičev poteka pospešeno - doslej je bilo odkupljenih že 13.500 od predvideno 20.000 prašičev - in se je v zadnjih dveh ted-nih tudi uvoz prašičev oz. svinjskega mesa precej zmanjšal, se razmere na trgu s prašiči umirjajo. Kmetijski minister Ciril Smrkotj, je poleg tega po-vedal tudi, da dolgoročno vidi priJožnost za izvoz slo-venskega sv/njskega mesa na Japonsko. LJUBLJANA - Zdravniš-ka zbornica Slovenije je v sporočilu za javnost zapisala, da na podlagi znanih dejstev ni utemeljenega suma, da bi kateri koli slovenski zdrav-nik z udeležbo na ekskurziji v Keniji , ki jo je pripravilo podjetje Krka, kršil kodeks medicinske etike. Zdravniš-ka zbornica meni, da je bil namen anonimnega pisma, ki je sprožil afero, diskredita-cija uglednih slovenskih zdravnikov. Bi Celjani kar zalill Zgornjo Savinjsko dolino? Ker je po pravi vodni poplavi sledila le poplava besed, ne pa tudi prava dejanja in poplava državnega denarja, ni čudno, da je odpravljanje posledic lanskih poplav še vedno tema mnogih pogovorov na našem širšem območju. Odpravljanje posledic in seveda želja po taki ureditvi naših voda, da se pri nas stolet-ne vode ne bi ponavljale vsakih deset let ali še pogosteje. Mno-gi pravijo, da bi bili učinkovitejši, če bi bili bolj enotni. Enot-nost pa seveda tudi pomeni, da na razumen način rešijo teža-ve, ki bi z urejanjem voda nastale. Celjani tako ne slišijo radi pripombe, da bi radi, da bi sami "izplavali", potopilipa kar dobršen del Zgornje Savinjske doline. Pa čeprav zamisel ni nova in ne pomeni nikakršne potopitve. Sajje že včasih bilo, da so bili nekateri predeli v zgornjih koncih ob Savinji in še nekaterih pritokih namenjeni temu, da se je tja razlila voda iz Savinje, ko je prestopila bregove. VCelju nekateri upirajo prst tudiproti Velenju, kerse tamkajšnji župan nipridružil župa-nom iz občin porečja Savinje v njihovih zahtevah do države in njenih pristojnih organov. To, da je Velenje daleč od Savinje, zanje ni najboljprepričljiv izgovor. Naj bodo "dogovarjanja" taka ali drugačna, vsi veliko pričakujejo od drugega intervent-nega zakona. Te dni naj bi ga snovali tudi na Celjskem, saj bo mozirski Jaka Presečnik tu nekje sklical sestanek državnega odbora za infrastrukturo in okolje. Zraven pa povabil tudi strokovnjake s področja vodarstva. VSavinjski dolinipa je ta čas za nekatere pomembnejša od poplav usoda hmeljarstva. Nekateri kmetje so sicer kar nekako veseli propada Hmezadovega podjetja, ki se je ukvarjalo s hme-Ijarstvom, saj računajo na "njihova"zemljišča, za zaposlenepa seveda ni vseeno, kaj se bo iz teh težav izvalilo. Se posebno zdaj, ko se je hmeljarstva lotila ptujska Perutnina. To je še en dokaz, da se tudi na tem področju vsi na vse spoznajo alipa da tudi kmetijstvo ne pozna meja. Nekateri še vedno razglabljajo o tem, da je šlo žalsko Kmetijsko v stečaj, ker so tako hotele nekatere savinjske stranke. Take govoorice so zdaj kar nekako potihnile, čeprav bi bilo prav, da bi tisti, kije prej rekal a, zdaj dorekel še b. Ob tem, da je Perutnina prevzela pridelavo hmelja, pa nekateri pravijo, da bi bilo bolje, če bi se držala prireje perutnine, da nam ne bi bilo treba toliko puranov uvažati z Madžarske. Na kulturnem področju pa nič novega. Saleška dolina je še vedno znana po likovnih ust\'arjalcih. Ti so na delu podnevi in ponoči. Nekateri ustvarjajo največja dela pod okriljem noči. m (k) 25. marca 1999 DOGODKI KilS €AS 3 Območna Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica Velenje "Samo s pridnostjo, znanjem... ne bo slo!" Velenje, 17. marca - Na seji upravnega odbora Savinj-sko - šaieške gospodarske zbornice Velenje so udele-ženci osrednjo pozornost namenili gospodarskim razmeram v tekstilni, obia-čilni in usnjarsko-predeio-valni industriji. Še posebej pa so se dotaknili položaja poslovne enote Industrije usnja Vrhnika v Šoštanju. V uvodu jih je sekretar Zdru-ženja tekstilne, oblačilne in us-njarsko-predelovalne industri-je pri Gospodarski zbornici Slovenije Franc Grašič seznanil z vse prej kot spodbudnimi po-datki v tej gospodarski veji, saj so dosežki podjetij, ki se uk-varjajo s to dejavnostjo, pod povprečjem skoraj na vseh rav-neh. Število zaposlenih se je lani pri tekstilcih zmanjšalo za 2,7 odstotka, pri usnjarjih za 8,4, v zadnjih sedmih letih sc je število zaposlenih prepolovi-lo. Produktivnost pri proizvod-nji usnja in izdelkov iz usnja je padla za 7,4 odstotka v primer-javi z letom prej, nekoliko se je ta dvignila le pri proizvodnji oblačil. Med 100 zaposlenimi v podjetjih z blokiranimi žiro računi nad pet dni jih je bilo kar 28 iz omenjenih dejavno-sti. Povprečna plača v branži laostaja za povprečno plačo v Sloveniji za 24 odstotkov in po-dobno. Po Grašičevih besedah bo preteklo leto za te dejavno-sti poznano tudi po neuspe-šnem predlaganju potrebnih sprememb tekoče ekonomske politike. V pogovorih na naj-višjih ustreznih ravneh je zdru-ženje predlagalo devet ukre-pov, nihče med njimi do danes še ni doživel konkretnega ure-sničevanja. Marjan Gaberšek, direktor M cluba iz Velenja in Vera Pečnik iz nazarskega EI-kroja sta v razpravi poudarila, da so tekstilci v prizadevanjih za izenačevanje pogojev gospo-daijenja z ostalimi dejavnostmi pregoreli, in da samo s prid-nostjo in znanjem sami teža-vam ne bodo kos. Prav tako ne poznata razloga, zakaj je prav tekstilno-predelovanja in us-njarska industrija zapostavljena. Oba pa sta mcd drugim opozo-rila še na nadpovprečno obre-menitev plač v tej dejavnosti ter na nujno potrcbno takojšnje reševanje težav glede visokega bolniškega staleža. Ob koncu razprave so se dogovorili, da se bodo morali tekstilci in usnjar-ji izreči glede novih programov in zanje pridobiti tudi nekaj de-narja iz republiškega proraču-na. Prav tako so se zavzeli za to, da bi v delovno intenzivnih pa-nogah, kjer je zaposlenih veliko žensk, država znižala prispevne stopnje delodajalcem. Predsednik upravnega odbo-ra Savinjsko-šaleške gospodar-ske zbornice Borut Meh pa je obljubil, da bo zbornica posku-šala pri reševanju težav tekstil-cev in usnjarjev zagotoviti po-trebno podporo tudi s parla-mentarno razpravo. Direktor Industrije usnja Vrhnika mag. Izidor Derganc udeležencem seje ni povedal novih dejstev glede zaprtja pro-grama usnjarne v šoštanjski po-slovni enoti. Priznal pa je, da je ta enota žrtveno jagnje razmer v delniški družbi. Znova je pou-daril, da poskušajo po najbolj-ših močeh omiliti socialno sti-sko približno 180 čakajočih na delo. Posebej je opozoril na te-žave pri zaposlovanju oziroma prezaposlovanju invalidov, ki jih v tcm podjetju ni malo. Prc-moženje so pripravljeni proda-ti po sprejemljivih cenah samo da bi ljudem našli, zagotovili delovna mesta. Joža Seme z ve-lenjske enote republiškega za-voda za zaposlovanje je pred-stavila nekaj možnosti, s kate-rimi se je zavod vključil v reše-vanje brezposelnih delavcev. Med drugim je povedala, da jim bo morda 1. aprila že uspe-lo vključiti v dejavnost delav-nic sklada dela, ki ga je prevzel sklad Železarne Ravne, prvo skupino brezposelnih delavcev Tuša. Iščejo seveda še druge re-šitve, za invalide pa razmišljajo, da bi jih morda lahko zaposlili v novo ustanovljenem invalid-skem podjetju. Župan mestne občine Velenje Srečko Meh se je v razpravi zavzel za takojšnje oblikovanje posebne skupine, ki bo prouči-la možnosti, s katerimi bi lahko reševali nezavidljivi položaj po-slovne enote in in s tem tudi širšega okolja. Zupan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih pa je povedal, da se je že povezal z velenjsko enoto republiškega zavoda za zaposlovanje, občina pa se bo vključili v reševanje socialnih stisk delavcev takoj, ko bodo pridobili potrebne po-datke o njih in njihovih druži-nah. Vključili se bodo v priza-devanjih pri zagotavljanju brez-plačnih malic za otroke v šo-lah, v vrtcih in tudi pri plačeva-nju stanarin. Na osnovi spreje-tih sklepov iz razprave bo sedaj Območna Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica pripra-vila delovno srečanje obeh žu-panov z direktorji podjetij v Dolini, na katerem naj bi dore-kli možne poti reševanja, pred-vsem pa, ali so možni programi, ki bi jih lahko izvajali na prosto-ru poslovne enote v Šoštanju. ■ tp Bo ali ne bo oddelka glasbene gimnazije v Velenju? it Dovolj dijakov bo!" Ministrstvo za šolstvo in šport je pred nedavnim ob-vestilo vse osmošolce, da na Šolskem centru Veienje v prihodnjem šolskem letu oddelka glasbene gimnazi-je ne bo. Razlog za takšno odločitev naj bi biio pre-majhno število vpisanih kandidatov v začetni letnik tega programa. Kmaiu za tem so to informacijo pre-klicali, na straneh interne-ta pa je bilo sredi prejšnje-ga tedna še moč razbrati sporočilo o ukinitvi oddelka. Kajje torej res in kaj ne? Aii grozi zaprtje oddelka glas-bene gimnazije v Velenju? Ravnatelj Splošne in stro-kovne gimnazije Šolskega cen-tra Velenje Andrej Kuzman nam je na zastavljeno vprašanje odgovoril: "Do preizkusa na-daijenosti kandidatov za glasbe-no gimnazijo 13. marca smo imeli vpisanih le 8 kandidatov. Razlog za precej manjši vpis pri nas v primerjavi z minulim le-tom je gotovo posledica odloči-tve resornega ministrstva, ki je zadnji hip dovolilo Prvi gimna-ziji v Celju oblikovanje oddelka glasbene gimnazije. Vodstvo te šole je nato informiralo javnost o novosti v tem prostoru tako, kot da je njihov oddelek edini to-vrstni v celjskr regiji." Odločitev Andrej Kuzman, ravnatelj Splošne in strokovne gimna-zije Šolskega centra Velenje: "Za program splošne gimna-zije smo razpisali prostih mest v 4 oddelkih (prijav imamo 156), za dva oddelka tehniške gimnazije je kandi-datov 31, za glasbeno gim-nazijo pa je bilo za razpisan en oddelek konec prejšnjega tedna 13. Z ustreznimi raz-mestitvami, preusmeritvami bi lahko v celoti zapolnili vse razpisane zmogljivosti in se izognili omejitvi vpisa." republiškega ministrstva za šols-tvo in šport je bila, po Kuzmano-vih besedah, ne glede na pre-malo prijavljenih kandidatov v prvem krogu vpisa na gimnazi-ji prcuranjena. Do 25. marca je vendarle še čas za prenos prija-ve iz ene na drugo šolo. "Mi bomo do takrat naredili vse, da bomo zagotovili 22 dijakov za oddelek glasbene gimnazije pri nas, kar zahteva ministrstvo. Kar nekaj možnosti imamo za to. Ob 8 prijavljenih je namreč uspešno opravilo preizkus na-darjenosti tudi 24 dijakov, ki so kandidati za izobraževanje v programu naše splošne in stro-kovne gimnazije. Ti torej želijo hkrati izpopolnjevati še svoje glasbeno znanje na srednji stopnji. Glede na to, da imamo v programu splošne gimnazije ta trenutek preveč prijavljenih, smo v začetku tedna pripravili pogovor s starši teh kandida-tov o morebitnih preusmeri-tvah. Ne glede na rezultate po-govora obstajajo še druge reši-tve. Ceprav bomo republiškega ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra zaprosili za pove-čanje vpisa v program splošne gimnazije, je 156 kandidatov za pet oddelkov (razpisali smo šti-ri), še vedno preveč. Morebitni omejitvi vpisa v ta program bi se lahko izognili z ustreznimi raz-mestitvami, preusmeritvami di-jakov in tako zapolnili vse raz-pisane zmogljivosti. Nenazad-nje sem prepričan, da ne gre prezreti še možnosti za obliko-vanje kombiniranih oddelkov. Splošen del predmetnika je za Banka Velenje d.d., bančna skupina Nove Ljubljanske banke kreditira izvozne posle v sodelovanju s SID d.d. za naslednje namene: - gradnja kompletnih objektov, izvajanje investicijskih del v tujini, - izvoz kapitalskih dobrin, - financiranje priprave za izvoz blaga in storitev, - financiranje naložb v tujini, ki pospešujejo izvoz, - financiranje terjatev do tujine. Obrestne mere znašajo: - kratkoročni krediti TOM x 4%, - dolgoročni krediti TOM x 5%. Podrobnejše informacije glede kreditiranja v sodelovanju s SID d.d. dobite na tel.: 854-251, int. 220 in 223. (/© ) bankavelenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke dijake tehniške gimnazije na-mreč skoraj povsem enak pred-metniku dijakov umetniške gimnazije." Na vprašanje, kakšne so možnosti za možnosti izobraže-vanja v umetnostni gimnaziji - li-kovna smer, o kateri so na Šol-skem centru v Velenju razmišlja-li že pred časom, in v športni gimnaziji, pa je Kuzman odgo-voril:" Globoko sem prepričan, da bi se lahko ob glasbeni uve-Ijavila še likovna gimnazija, saj je Velenje na tem umetniškem področju dokaj razvito. V tem okolju delujejo znani likovni pe-dagogi. Osebno trdim, da je bilo v tem šolskem letu premalo po-sluha pri tistih, ki bi o tem kaj lahko rekli, za moja opozaijanja in prošnje. Večkrat sem prosil za pogovor, da bi naredili strateš-ki načrt in kandidirali za to smer umetniške gimnazije. Pred 2 letoma sta bila na dolo-čenih ravneh v Ljubljani na-mreč izkazana pripravljenost in razumevanje za kaj takega. Osebno sem razočaran, ker tega nismo izpeljali. Kaj lahko se nam v bodoče zgodi, da bodo kaj takega naredili v Celju. Na dveh lokacijah na tako majh-nem prostoru dovoljenja ne bomo dobili. Menim, če bi v tem šolskem letu, kar je zamujeno, uspeli odpreti tudi drugo smer umetniške gimnazije, danes te-' j r • •■■ • "io •. Zivahna razprava o osnutku proračuna GORNJI GRAD - Svetniki občine Gornji Grad so na zadnji seji med drugim sprejeli osnutek letošnjega proraču-na. Po predvidevanjih bo ta "težak" približno 173 milijonov tolaijev. V živahni razpravi jih je najbolj zanimalo, kje so ne-razporejeni prihodki iz lanskega leta, kaj prinaša novi zakon o financiranju za občino, kaj je z občinskim premoženjem, razpisi in ali je možno pridobiti še kakšen denar iz naslova de-mografsko ogroženega območja. Ker so imeli kar precej pripomb tudi ob obravnavi osnut-kov Statuta občine, Poslovnika občinskega sveta ter Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, je žu-pan občine Toni Rifelj predlagal umik teh točk z dnevnega reda seje. Obravnavali jih bodo na naslednji seji sveta, ko bodo znana stališča z zborov krajanov. Takrat naj bi pozornost namenili tudi predlogom komisije za mandatna vprašanja, vo-litve in imenovanja glede imenovanja novih članov komisij in odborov občinskega sveta. ■ tp Ivan Marin, ravnatelj glasbene šole Frana Koru-na Koželjskega Velenje, ki izvaja program glasbene gimnazije v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje: " Vse kaže, da nam bo ven-darle uspelo oblikovati sa-mostojen oddelek umetniš-ke gimnazije - glasbena smer. Hidi lani v tem času nismo imeli dovolj kandi-datov. Po zadnjem roku za vpis, letos je to 28. avgust, pa jih je bilo celo vendar nam republ iistrstvo a ni dovofilo pove * de ■ žav za njen obstoj ne bi imeli." Za športno gimnazijo pa je stvar, po mnenju Kuzmana, po-vsem drugačna. Tu bi se morali vsesti in zadevo analizirati. Sam je glede nje nekoliko skeptičen. Športne gimnazije se uveljavlja-jo v večjih krajih, kjer je vpis tako velik, da lahko oddelek ob-likujejo po športnih panogah. Prav tako se njen urnik nekoli-ko razlikuje v primeijavi z dru-gimi gimnazijami. "Vsekakor je potrebno proučiti, ali ima Vele-nje in okolica, iz katere prihaja-jo dijaki v našo gimnazijo, do-volj zaledja za športni oddelek" je poudaril Andrej Kuzman. ■ Tp 4 W vas AKTUALNO 25. marca 1999 Finalno kviz tekmovanje RK o odvisnostih in gibanju Učenci pet, dijaki zadovoijivo Velenje, 17. marca - V prostorih doma učencev v Vele-nju je Območno združenje Rdečega križa Velenje pripra-vilo 14 po vrsti finalno kviz tekmovanje na temo: mladi in gibanje RK, težave narkomanije, alkoholizma in ško-dljivost kajenja. Na njem je sodelovalo 15 ekip, kar je nad-vse spodbudno. Po besedah organizatorjev so jih s po-kazanim znanjem prijetno presenetili osnovnošolci, ne-koliko slabše pa so se odrezali dijaki šol Šolskega cen-tra Velenje. Ne glede na to, si pri RK želijo, da bi se mla- di tudi v prihodnje odzvali v takem številu. S tem med dru-gim namreč dokazujejo, da se zavedajo za zdravje ško-dljivih naslad sodobnega časa in pomena osveščenosti pri preprečevanju njihove širitve. Mcd osmimi osnovnošolskimi ekipami so ob koncu zbrali največ točk učenci šole Biba Roecka iz Soštanja, med osmimi srednješol-skimi ekipami pa so slavili tekmovalci Poklicne in tehniške elektro ter računalniške šole. ■ Tp sm^'/r. Matej Bračič, Poklicna in tehnična rudarska šola SCV: "Zelo poučna so takšna tekmova-nja. V pripravah nanj in tudi sicer izveš vc-liko novih stvari, s katerimi si širiš obzorje. To ti pomaga k večji osveščenosti v prizadeva-njih za preprečevanje škodljivih navad in razvad. Imamo v našem razredu sošolce, ki ne živijo zdravo. Najpogosteje je temu vzrok neprimerna družba. Poskušamo jih na posle-dice prekomernega kajenjc, pitja alkohola in uživanja drog opozoriti, vcndar pri vseh nismo uspešni. Occnju-jem, da je odvisnost zelo razširjena, in da ji v šoli, v družini in šir-še v okolju namenjamo premalo pozornosti." Tomi Drolc, Poklicna in tehnična strojna šo-la SCV: "Veliko se pogovarjamo o odvisno-stih, vsak ima pri tem svoje mnenjc. Tisti, ki kadijo, menijo, da to ni slabo. Kvizi o tem veliko povedo, vendar so pri reševanju tc-žav v družinah, v družbi, kjer se je potreb-no na nek način ncnehno dokazovati, samo ti premalo učinkoviti. Želja mladih, ki želi-mo z nečim izstopati iz družbe, pa prevcli-ka. Običajno hočejo o posledicah, ki jih povzročajo odvisnosti, kaj vedeti tisti, ki sicer glede tega živi-jo dokaj zdravo. Ne glede na to menim, da je izobraževanja, os-veščanja še premalo. Morda bi bilo zanimivo o tem spregovo-riti poleg kviza še na kakšen drugačen način, izpeljati kakšne drugačne oblike osveščanja. Na letošnjc tekmovanje RK smo sc na naši šoli pripravljali predvsem sami." Jasmina Imširovič, OŠ Biba Roecka Šoštanj: "Vcč bi se mora-li v družbi, v šoli in tudi v družinah ukvarja-ti s vprašanji mladih. Imam karnekaj sošol-ccv, za katere bi bilo dobro, če bi se vneto pripravljali na kviz tekmovanje o odvisnostih in se pri tem zamislili o posledicah, ki jih pov-zročajo. Tako pa imam občutek, da veliko med njimi niti ne ve, kaj je droga, kaj alko-holizem in kako ju zdraviti. Sežejo po dro-gi, ob tem še pomislijo ne, kakšne mukc prinaša, kam vodi človeka. Prvič sem sode-lovala na tcm kviz tekmovanju in se se v pripravah nanj veliko naučila, čeprav sem pred tcm menila, da o vsem veliko vem." Marko Šabec, OŠ bratov Letonja Šmartno ob Paki: "Kviz o od-visnostih je zelo poučen, vedenje o tem sodi k splošni razglcdanosti vsakega posa-meznika. Sodelovanje koristi udeležencem in tudi tistim, ki jih spremljajo. Zagotovo is-kanjc odgovorov na vprašanja, kaj je in kak-šne poslcdice povzroča prekomerno pitje alkohola, kajenje in jemanje drog ni bil ne-koristno porabljen čas. Zadovoljen sem, ker med mojimi sošolci in sošolkami ni nikogar, ki hi se postavljal prcd drugimi s katero od škodljivih navad sodobnega časa. Vsemu navkljub menim, če ima-mo pri urah pouka čas za te in druge teme, zakaj ne bi enkrat na teden spregovorili tudi o razvadah. S temi težavami se moramo spoprijeti čimprej in jih osveščeni tudi premagati. V okviru podjetja B&Z potekajo številne dejavnosti Delo pričenja klub BIT-i Ljubljansko podjetje B&Z, katerega glavne dejavnosti so inženiring za izobraževanje, svetovanje in raziskave, ima svojo enoto tudi v Velenju, kjer se je s številnimi dejavnostmi, ki so namenjene predvsem brez-poselnim in nekaterim margi-nalnim skupinain občanov, že dobro vživelo. Svoje programe namreč nenehno dopolnjujejo in tako zajemajo vse širši krog populacije. Prav ta teden pri-čenja z delovanjem Klub BIT-i, ki smo ga v preteklih letih poz-nali kot Klub Periskop, vendar sedaj v njem ne bodo novih kreativnih znanj pridobivali le brezposelni, ampak bo, kot pra-vijo štirje mentorji in direktori-ca velenjske enote podjetja B&Z Sonja Sižgorič, namenjen vsem. In ne bi ga bilo, če ga ne bi finančno podprl velenjski Za-vod RS za zaposlovanje ter mestna skupnost. Podjetje B&Z je bilo že dru-go polovico lanskega leta izvaja-lec dejavnosti Kluba Periskop, ki je bil ustanovljen pri Republiš-kem zavodu za zaposlovanje, enoti Velenje, kot ena od oblik aktivne politike zaposlovanja. Letos, ko s tem dclom nadalju-jejo, saj so bili ponovno izbrani za izvajalca, so se odločili, da klubu nadajo novo ime. Vanj bodo namreč vključevali tudi otroke, mlade, zaposlene... Klub BIT- tako predstavlja nadstan-dardni program tcr nadgradnjo Periskopa in nc ene izmed osnov aktivne politike zaposlovnja, pa čeprav bo to še naprcj tudi klub brezposelnih. V Podjctju B&Z imajo namreč že vse od ustano-vitve interes, da v sodelovanju z lokalno skupnostjo pomagajo vsem socialno ogroženim in drugačnim. Mentorji kluba BIT-i Mojca Kozmus, Milena Goršek, Jaka Novak in Martin Rudnik so se za svoje delo pričcli usposablja-ti februarja letos. Vsi so v Klu-bu dobili zaposlitev preko t.i. javnih del. Bili so izbrani izmed množice kandidatov, iskalcev zaposlitve, in zaenkrat so z nji-mi več kot zadovoljni. Po izo-brazbi so zelo različni, vsi pa so močno socialno orientirani in "ta pravi" za dclo z ljudmi. Ima-jo redne supervizije v Ljubljani, kjer delajo s celim tcamom stro-kovnjakov, pa tudi sicer skrbijo za svojo osebnostno rast. Mojca bo skrbela za kreativne delavni-ce, Jaka je slikar in bo podajal tovrstno znanje, Martin bo skr-bel za nova računalniška zna-nja, Milena pa bo pomagala pri rešcvanju raznih upravnih po-stopkov. Se poseben poudarek bodo letos namenili delu z otro-ki in mladostnimi, ki jih bodo v njihove kreativne delavnice po-vabili s pomočjo različnih usta-nov, inštitucij in šol. Tako bodo oblikovali manjše zaključene skupine, s katerimi bodo kreativ-no delali v dopoldanskem in po- Mentorji Kluba BIT-i so zelo različnih poklicev, polni kreativ-nih znanj, ki jih bodo v naslednjih mesecih prenašali tako na brezposelne kot otroke in mladostnike. poldanskem času, saj Klub od-pre svoja vrata ob 8. uri in zapre ob 20. uri. Želijo si predvsem, da bo Klub služil svojemu name-nu, da bo udeležencem povečal kvaliteto življenja in lažje vklju-čevanje v življenje v lokalni skupnosti. Medse bodo tako po-vabili otroke in mlade iz social-no ogroženih družin, invalidne otroke... Pri tcm sc bodo ti svo-bodno odločali, brez prisile, ali se bodo vključili v delavnice ali ne. Zelo pomembno je, da bodo delavnice brezplačne za vse udeležence, saj so jih finanč-no podprli številni donatorji in sponzorji, predvsem pa velenj-ska enota Zavoda za zaposlo-vanje in MO Velenje. V zaenkrat (pre)majhnih prostorih Kluba BIT-i v Domu učencev se torej v teh dneh za-čenja delo z prvimi udeleženci. Ko bodo oblikovane skupine, jim bodo mentorji prilagodili program dela. Želijo pa si, da bi z mladimi udeleženci pripravili gledališko ali lutkovno predsta-vo, za katero bi vse izdelali sami; od scene, kostumov, režije... In potem bodo z njo gostovali po-vsod po Dolini. Podjetje B&Z pa pospešeno išče nove prosto-re, da bi Iahko imeli vse svoje številne dejavnosti pod eno stre-ho, saj so trenutno precej razpr-šeni. Najraje bi imeli svojo hišo kje na obrobju mesta. Veste za-njo? ■ bš Na finalnem tekmovanju je letos nastopilo kar 15 ekip Zadnji dan za oddajo dohodnin-ske napovedi - 31. marec Ne pozabite! Opravičevanj, da ste pozabili, ali da niste vedeli, ali da ste spregledali, ali, da ste mislili..., davkarji ne poznajo, zato si raje ne privoščite tega, da napove-di za dohodnino za leto 1998 ne bi oddali. Pozab-Ijivost vas lahko stane kar nekaj denarja. V Slove-niji oddaja vsako leto dohodninske napovedi blizu 1,1 miiijona posameznikov. Večini so pravila igre zna-na, saj dohodnino napovedujemo že osmič. Marsikdo od vas jo je že oddal, marsikdo pa tako kot ve-čina, čaka na zadnji dni. Davčni urad Veleraje pobim napo-vedi vsak delovni dan, vključno z 31. marcem, v prostorih izpostave (Titov trg 1) med 8. in 18. uro; občanom Šošta-nja in Šmartnega ob Paki pa bodo približali "storitev" tako, da bodo dohodninske napovedi sprejemali v prostorih kra-jevne skupnosti Šoštanj in prostorih občine Smartno ob Paki v ponedeljek, 29. marca od 8. do 15. ure, v sredo, 31. marca, pa od 8. do 16. ure. Ce se v teh dneh izpolnjevanja šele lotevate, si pred vpi-sovanjem preberite navodila, ki so priložena obrazcu za dohodninsko napoved, če pa česa ne veste, se je dobro po-zanimati, lahko tudi pri kakšnem davčnem svetovalcu. Napake lahko še popravite Tudi, če ste napoved že oddali in ugotovili, da se kaj po-zabili vpisati, lahko napako do 31. marca še popravite, bodi-si, da ste spregledali kakšen prejemek, bodisi, da ste našli še kakšen račun. Potem bo prepozno, razen v primeru, da ste pozabili vpisati denimo vzdrževane družinske člane. V tem primeru ki lahko to posebno olajšavo uveljavljate v zakoni-tem pritožbenem roku, v 15 dneh po tem, ko boste odločbo o odmeri prejeli. Vendar pritožba ne bo zadržala plačila. Zakaj bi se odpovedali olajšavam? Pozorni bodite na to, da boste vpisali vse obdavčljive pre-jemke, tudi če izpiskov izplačevalcev morda niste prejeli. Davkarji zanje vedo. Prav tako pa bodite tudi pozorni na olaj-šave, ker če jih v napoved ne boste vpisali, bodo to razume-li, kot da se jim odpovedujete. Država sama vam bo, ne da vpisujete, avtomatsko prizna-la 11-odstotno splošno olajšavo, ki pripada vsem zavezancem; starejšim od 65 let bo priznala 8-odstotno olajšavo, priznala oziroma upoštevala pa bo tudi 40-odstotno znižanje bruto zne-ska udeležbe pri dobičku kapitalskih družb, vse drugo mora-te uveljavljati sami: 3-odstotno olajšavo, če imate račune za lanske nakupe, ki so priznani kot olajšava, samoprispevek, če ste ga plačevali, vzdrževane družinske člane, ne pozabite pa tudi na "posočnino", če ste jo plačali do 31. decembra lani. Komu napovedi ni treba oddati? Napovedi ni treba oddati tistim, katerih bruto dohodck je lani znašal 208.651 tolaijev ali manj. To je toliko kot država za splošno olajšavo priznava vsem. Ni je treba oddati upoko-jencem, ki so lani prejemali le pokojnino, če niso plačali no-bene akontacije dohodnine, če pa so imeli kakršen koli ob-davčljiv dohodek (katastrski dohodek, dividende ...), mora-jo napoved oddati tudi ti. Ni jc trcba pisati tistim dijakom in študentom, ki so lani zaslužili le z občasnim delom preko štu-dentskih in mladinskih servisov, če ti prejemki niso bili več-ji od 967.382 tolarjcv. ■ Milena Krstič - Planinc l£TONJ! 25. marca 1999 ZANIMIVO NAŠ ĆAS 5 Strokovnjak svetuje Znova vloge za pridobitev otroškega dodatka Manj upravičencev Na Centrih za socialno delo od 15. marca že zbirajo vlo-ge za pridobitev otroškega dodatka. Zbirali jih bodo do 30. junija in ne do 30. aprila tako kot lani. Letoš-nja novost je za zdaj ta, da se bo število upravičencev do te pomoči zaradi nižje zgornje meje zožalo. Po ve-Ijavnem zakonu o družin-skih prejemkih naj bi 1. maja selektivni otroški do-datek zamenjal univerzal-nega. Prejšnja leta so na centrih za socialno delo v tem času že zbrali večino vlog staršev, s ka-terimi so ti uveljavljali pravico do otroškega dodatka. Letos zaradi zakonske zmede temu ni tako. "Na našem centru ne zagovarjamo tako dolgega časa za zbiranje vlog. Ocenjujemo, da bi do konca letošnjega apri-la oddane vloge lahko pravo-časno obdelali in zagotovili upravičencem nemoteno izpla-čilo otroškega dodatka," nam je dejala Silva Gostečnik, refe-rentka za otroške dodatke na velenjskem centru za socialno delo in nadaljevala: "Zmedo povzroča to, da naj bi po ve-Ijavnem zakonu o družinskih prejemkih 1. maja dosedanji selektivni zamenjal univerzalni otroški dodatek. Ta predvideva 5800 tolarjev za predšolske, 6253 za osnovnošolske otroke in 6444 za otrokc, starc vcč kot 15 let. Kar pomeni, da bi se zni->.a/sedaj najvišji otroški doda-tek (8598 tolarjev), ki ga v Slo-veniji prejema približno 90 tisoč Silva Gostečnik: "Zgornja meja sedaj ni več 110 od-stotkov od povprečne plače na družinskega člana v pre-teklem letu, ampak 75 od-stotkov." otrok iz družin z najnižjimi do-hodki, povečal pa bi se v višjih dohodkovnih razredih. Dobili pa naj bi ga tudi tisti iz najpre-možnejših družin." Navodila kaj in kako pričakujejo v tch dneh. Gostečnikova ne pričaku-je, da bo stopil 1. maja v velja-vo univerzalni otroški dodatek, saj se slovenska vlada zavzema za sedaj veljavnega oziroma za preračun. Napovedana spre-memba je namreč težko spre-jemljiva tako s socialnega zor-nega kota kot tudi zaradi po-manjkanja denaija v proračunu. Zato je že junija lani je Držav-nemu zboru predložila nov za-kon, v katerem pa univerzalne-ga otroškega dodatka ni pred-videla. Za zdaj do njegove obravna-ve ni prišlo, je pa v postopku obravnave v zboru predlog za-kona o družinskih prejemkih poslanca Branka Kelemine, h kateremu je vlada dodala amandma. Z njim bi omogoči-la podaljšanje veljavnosti se-lektivnega otroškega dodatka do konca aprila leta 2001, hkra- ti pa naj bi začela veljati nova lestvica za njegovo dodelitev. Ta predvideva višje zneske za najbolj ogrožene in ukinitev te pravice prejemnikom v seda-njem zgornjem razredu. Do otroškega dodatka so bili do sedaj upravičeni vsi, katerih do-hodek ni presegal 110 odstot-kov povprečne plače na dru-žinskega člana iz preteklega leta. Po novem se zgornja meja sedaj znižuje na 75 odstotkov (povprečna plača v Sloveniji je lani znašala 158.069 SIT bruto, 75 odstotna pomeni 118.552 SIT). V slovenskem merilu to pomeni, da približno 50 tisoč upravičencev ne bo več preje-malo otroškega dodatka, kate-rega višina sedaj znaša 2736 to-larjev, ampak naj ni najnižji po novem znašali od 3 do 5 tisoč tolarjev, odvisno od vrstnega reda rojstva otrok. Ali: ■ tp Dohodek na družin-skega člana v SIT na osnovi povpreč-ne plače v RS - do 39.517 do 39.517,10-do 47.421 do 47.421,10-do 55.324 do 55.324,10 -do 71.131 do 71.131,10-do 86.938 do 86.938,10-do 118.551 Višina otroškega dodatka od 1. maja letos na mesec znaša v SIT: Dohodek na družinskega 1. otrok 2. otrok 3. otrok člana v % povpre. plače v RS in naslednji do 25% 9.500 10.500 11.500 nad 25% do 30% 8.500 9.500 10.500 nad 30% do 35% 7.000 8.000 9.000 nad 35% do 45% 6.000 7.000 8.000 nad 45% do 55% 4.000 5.000 6.000 nad 55% do 75% 3.000 4.000 5.000 V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je preje-malo otroški dodatek v tem trenutku 6700 upravičencev. Od tega najvišji znesek 925, v zadnjem razredu pa 2138 upra-vičencev. Znižanje sedanje zgornje meje iz 110 na 75 odstot-kov povprečne piače na družinskega člana v preteklem letu pomeni, da te pravice (po oceni) v prihodnje ne bo več arejemalo od 500 do 1000 otrok iz zadnjega razreda. Bruto dohodek na družinskega člana ne sme presegati: 1 član SIT 1.422.621 2 članska družina SIT 2.845.242 3 članska družina SIT 4.267.863 4 članska družina SIT 5.690.484 5 članska družina SIT 7.113.105 6 članska družina SIT 8.535.726 7 članska družina SIT 9.958.437 Stečajni postopek za ESO Opremo še ni končan Večina premoženja prodanega Dve leti bo že, kar je šlo v stečaj velenjsko podjetje ESO Oprema, vendar ste-čajni postopek še vedno ni zaključen. Zdaj, ko so naš-li tudi kupce za večji del nepremičnin, predvsem za proizvodne hale v Velenju, je ta nekoliko bližji, še ved-no pa je nehvaležno napo-vedovanje, kdaj bi lahko bil končan. Doslej so uspeli prodati večino opreme, za-log in inventarja. Pred ted-nom dni, v četrtek, pa so odpirali tudi ponudbe, ki so prispele na javni razpis. Kot smo zvedeli, jih od dese-tih ponudnikov devet tudi iz-polnjuje pogoje za odkup ne-premičnin. Neuradno naj bi bil med ponudniki za odkup prib- Rudi Hramec, stečajni upra-vitelj ESO Opreme pravi, da bo treba pred poplačilom počakati še na dokončanje sodnih postopkov in sporov. ližno 7 do 8 tisoč velikega kom-pleksa tudi Saleški razvojno podjetniški center, ki deluje v sklopu Mestne občine Velenje. Pod njegovim okriljem se je po-vezalo osem podjetnikov, ki naj bi ustvarili na tej lokaciji po-slovno-obrni center z različno proizvodno dejavnostjo, od pla-stike, kovinarstva do vulkani-zerstva. Medtem ko naj bi bil drugi ponudnik, ki izpolnjuje pogoje, neuradno tudi Fori. Stečajni upravitelj Rudi Hra-mec o tem ni želel dajati izjav, ker je to zadeva, ki se tiče ste-čajnega senata in ne njega. Od-govoril pa je na nekaj drugih vprašanj povezanih s stečajnim postopkom ESO Opreme. 9 Bo od nekdanjega premoženja ostalo še kaj za prodajo? "Ja, poslovna stavba, za kate- ro nismo dobili nobene ponud-be in poslovni objekt v centru mesta Velenja." 0 Kako se bo postopek odvijal naprej? "V kolikor bosta stečajni se-nat in upniški odbor podprla naš predlog izbire najugodnej-ših kupcev za nepremičnine, bi lahko aprila ta del prodaje za-ključili in skušali prodati še ob-jete, ki so ostali. S tem bi bila prodaja večjega dela premože-nja ESO Opreme zaključena. Sledila bi prva delitev sredstev stečajne mase in čakanje na do-končanje sodnih postopkov in tožb. Tožijo nas nekateri upni-ki, ker smo prerekali določene terjatve, čakamo tudi na do-končanje postopkov za prizna-nje odškodninskih zahtevkov delavcev in na dokončanje po- Kako z novim hladilnikom do manjše porabe energije? Nakup novega hladilnika je pomemben tudi z vidika po-rabe energije, ki je neposredno povezana z manjšim raču-nom za električno energijo.Tako npr. starejši hladilniki po-rabijo veliko več energije za obratovanje kot novi - zaradi tega je zamenjava z novim smiselna, saj se stroški nakupa deloma pokrijejo že zaradi nižje porabe energije. Pri neka-terih hladilno-zamrzovalnih aparatih lahko zamrzovalni del izklopite, pri čemer hladilni del še vedno obratuje - ti apa-rati imajo dva kompresorja. Pri teh aparatih lahko ločeno nastavljate temperaturo v hladilnem delu in zamrzoval-nem delu; če imate v zamrzovalnem delu le malo shranje-nih živil lahko nastavite višjo temperaturo, pri čemer osta-ne temperatura v zamrzovalniku konstantna. Vse to prispe-va k varčevanju z energijo. Pri mode-lih z samodejnim odtaljevanjem v hladilnem deiu, se hladilnik odtaljuje in žčisti' sam. Zara-di tega odpade roč-no čiščenje hladil-nega dela, ki pred-stavlja zaradi uga-šanja in vključeva-nja aparata, večjo porabo energije. Tudi aparati, ki imajo zalit uparjal-nik na zadnji steni hladilnika, imajo manjše energijske izgube, ki so zmanj-šane zaradi manjše temperaturne pre-vodnosti na zadnji strani hladilnika. Posebno varčni aparati pa imajo de-belostensko izolaci-jo. Pri teh je izolaci-ja najbolj odebeljena tam, kjer nastajajo največje toplotne izgube - na ta način se poraba energije drastično zmanjša. Dodatna prednost aparatov, ki porabijo malo energije je tudi v tem, da lahko vrednost nakupa nekaterih modelov hladil-no-zamrzovalnih naprav, ki so deklarirani kot varčni (oz. ki imajo certifikat o manjši porabi energije), uveljavljate kot olajšavo pri dohodnini. ■ Sandi Uranc nikoli sami 107,8; Kdaj parcele v Velenju? V Velenju že nekaj časa skorajda ni mogoče kupiti parce-le za individualno stanovanjsko gradnjo. In kdaj bodo tak-šne parcele spet na voljo. "Pred letom 2000 zagotovo ne," je pojasnil odgovoren za okolje in prostor v mestni občini Velenje Marko Vučina. Njihova strokovna služba v tem ča-su pripravlja spremembe prostorskega plana, v katerih na-meravajo opredeliti področja za individualno stanovanjsko gradnjo. In sicer so za to predlagali področje južno od sta-rega jaška v krajevni skupnosti Stara vas, področje južno od otroškega igrišča v središču Velenja (sadovnjak Kmetijstva Šaleška dolina), nekaj parcel pa bi bilo mogoče pridobiti tudi na Selah. Vsa omenjena zemljišča so kmetijska in morajo pred nadaljnimi postopki pridobiti mnenje republiške kme-tijske skupnosti. ■ mz stopkov, kjer smo spodbijali hi-poteke, ki so nastale tik pred stečajem in so se nam zdele sporne. Ne morem pa napove-dovati kdaj se bodo ti postopki zaključili." %Jih sodišča obravnavajo pred-nostno? "Da. Vendar kljub temu tudi te stvari terjajo svoj čas." 0 Kaj lahko še pričakujejo nekda-nji zaposleni v ESO Opremi? "Po naših izračunih se bo tudi zanje še našlo nekaj sredstev za poplačilo. Potem seveda, ko bomo jamstvenemu skladu vr-nili tisti del, ki so ga delavcem že izplačali. Višine si ne bi upal napovedati, ker bo treba nare-diti še nekaj izračunov. Pred-nostni upniki namreč niso samo delavci, ampak tudi hi-potekarni upniki, tisti seveda, ki jim bo hipoteka priznana. Po-plačila pa v vsakem primeru še nekaj bo." ■ Milena Krstič ■ Planinc NAŠI KRAJI IN UUDJE 25. marca 1999 Šoštanjski obraz - Marija Meh Ko ji je dolgčas, gre lajnat lz dela gasilskih društev ^ Miadinska komisija pri Gasilski zvezi Velenje "Naš cilj je predvsem druženje" Mladi se radi udeležujejo družabnih aktivnosti, kijih zanje organizira mladinska komisija pri Gasilski zvezi Velenje v so-delovanju z vsemi njenimi 13 društvi. Marija Meh: "Dajte, dajte, nisem jaz za časopis. Kaj bojo pa rekli, če me vidijo v njem?" Petinosemdeset let bo napolni-la prihodnji mesec, pa ji ni vide-ti. Kljub težkemu življenju, ki ji ni prizanašalo. Ko smo jo iska-li, rekli so, tisti, ki jo poznajo, da je zgovorna in prijazna, je ni bilo doma, tam na vrhu stare hiše v ulici Heroja Šercerja v Šošta-nju, kjer biva, kjer ima sobico. Spodnja soseda je rekla - najbrž je kam šla, gre velikokrat. "Se-veda", je potem potrdila sama. "Ko mi je dolgčas, grem lajnat, kaj bi pa drugega?" Gre malo po Šoštanju, pa proti Ravnam, kjer se je rodila, v blok pokofe-tat prijateljicam, kot je rekla, sreča tega in onega ... Ali pa sede na avtobus in se pelje k se-stri v Letuš, ali pa k hčeri na Ljubno. Ce ne more lajnat, pa kaj prebere. Televizije nima. "Se radia nisem imela do osemdese-tih let, pa je kar šlo." Ni politik, ni gospodarstvenik, ni davkar, tudi financar ne, ne ukvarja se z družbenimi dejav-nostmi, pa tudi s stanovanjskim gospodarstvom ne. No, s tem slednjim bolj posredno, ko malo potarna v kakšno sobico so jo dali in koliko plačuje zanjo. Cele štiri tisočake, še malo več. "Pa so tisti, ki so prej tu stano-vali rekli, da več kot tri jurje ni vredno." Zgodilo se ji je celo, da so ji hoteli zaračunati to sobo tudi za čas, ko nje še sploh ni bilo v njej, bivša stanovalka pa je bila že na pokopališču. "Se mi je zdelo tako za malo, vam povem, da še tja nisem šla. Je občina nesla račun nazaj. Lani februar-ja in marca sem tudi plačala, aprila dobim pa opomin za tista dva meseca. Užaljena sem bila. Sem rekla, če bi jaz takega "ga-lufa" imela, jaz ga prvo uro vr-žem z mesta." In res ji je bilo hudo, ko je pripovedovala o ti-stih računih. Najlepše spomine ima na leta, ko je delala na posestvu v Šošta-nju, ki je bilo last predsedstva slovenske vlade. "Jančigaj je bil, pa Miha Marinko, pa Leskošek - Luka. Velikokrat so prišli po-gledat, kako gre". Na posestvu je skrbela za prašiče in krave. "Krave, dvanajst jih je bilo, so me imele tako rade." Ona pa njih. "Vse sem ročno pomolzla, okoli 90 litrov mleka vsak dan. Ena, Špela ji je bilo ime, je bila tako huda, da je moral vsak be-žati pred njo. Jaz sem jo brez vsake šibe nagnala, " je pove-dala. In še zdaj se rada spominja, da so ji iz vlade dali nagrado, ko je delala pet let. Kupila si je dve dekne, ki ju še zdaj hrani v spomin na tisti čas. "Fejst Ijud-je so bili, ja. V svinjakih sem morala vsak dan umiti vsa okna. Ko sem jih iz svinjaka zagleda-la, da so prišli iz Ljubljane, sem, če drugega nisem imela, "fir-tuh" dol dala, pa hitro pobrisa-la po vsaki strani ograjo. Mora-lo je biti čisto. So prišli, so sve-ne gledali, so pa t'kle n'rdili gor na ograjo (in je pokazala kako), potem pa pogledali. ... Eeee. Luštvo je b'lo! Leta 1951 sem pi-tala 17 svinj, 20 pa plamenskih, 1992 pa 16 in 20 plemenskih. Od avgusta in čez zimo sem bila pri svinjah, potem pa pri kra-vah do jeseni, potem pa spet in potem spet..." Ko je padla in si poškodovala roko, je morala na operacijo. Molsti ni mogla več in potem je bilo službe konec. Zdaj ima penzijo. "Lahko bi imela lepšo, ko bi se hot'la bri-gat', pa sem mislila, saj ne bom dolgo živela, saj se ne splača ... Preden sem šla v penzijo me je toliko prebolela glava. Polno skladišče je bilo repe, korenje, pese, krompiija, vse sem v košu znosila, po snegu, po Iedu, po mrazu ... Kolikokrat sem padla! Enkrat sem kar za 350-litrsko alfo obležala. Po stopnicah me je s košem smuknilo, pa sem šla direkt za alfo. Šestdeset košev trave sem vzdignila za krave vsak dan. Zjutraj štirikrat po šest košev, popoldne dvakrat po šest košev, zvečer pa spet štiri-krat po šest košev. Kosili so pa poljski." Takrat so bile še dekle. "To je bilo tako slabo ime. Tiste so vendarle ukinili. Zdaj so služ-kinje, če so". Ko je pripovedovala, se je zna-la tako sproščeno nasmejati, ali pa zamisliti. Moškim ni zaupa-la. "Kolikokrat sem videla, kako se enim godi. Ja, ja. Poročila se nisem nikoli." Marija Meh je simpatična Šoštanjčanka. Obraz, ki ga marsikdo v Šošta-nju pozna. Veliko bolj kot ulico, v kateri živi. Ko smo spraševali po ulici, nam domačini niso ve-deli povedati, kje naj bi to bilo, ko smo vprašali po Mariji so po-kazali: "Ja, ona stanuje pa tam...". ■ Milena Krstič - Planinc (foto: vosj Šmartno ob Paki, 19. marca -V dvorani gasilskega doma v Šmartnem ob Paki so na še-stem po vrsti rednem občnem zboru ocenili delo v minulem letu ter začrtali letošnje smer-nice delovanja mladi gasilci, ki delujejo pod okriljem mladin-ske komisije pri Gasilski zvezi Velenje. Približno 400 otrok, starih od 7 do 16 let, se vključu-je v dejavnost 13 gasilskih dru-štev na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Kot je dejal predsednik komi-sije Vlado Videmšek so lanski delovni program v celoti ure-sničili. Pripravili so vrsto šport-nih tekmovanj (v pikadu, igranju košarke, smučanje, orientacij-ski pohod), kar nekaj drugih družabnih akcij (pionirski živ -žav, ogled igrice Rešimo pravlji-co), mesec požarne varnosti so zaznamovali z natečajem za spis z naslovom Dogodek v gasil-skem društvu in likovno temo Gasilstvo v Sloveniji. Tudi kviz tekmovanje Kdor zna pa zna je sodilo v splet načrtovanih ak-tivnosti. "Vse so bile dobro obi-skane, kar nas še posebej vese-li. Naš cilj je predvsem druže-nje. Tudi na takšen način želimo spodbuditi mlade za dejavnost v gasilskih društvih, jih vključi-ti v koristne oblike združeva-nja in delovanja ter jih tako od-trgati ulici." Oceni 5, ki si jo zaslužijo za lani opravljeno delo, bi radi le-tos dodali še plus. Za to naj bi poskrbeli ne le člani mladinske komisije, ampak v vseh druš-tvih Gasilske zveze Velenje. Letošnji delovni program so namreč začrtali tako, da se bo v vsakem izmed njih nekaj od- vijalo in to praktično vsak me-sec. Tako med drugim načrtuje-jo plavanje za mladince, kros za pionirje, pohod na Goro Oljko, srečanje mentorjev, se-minar zanje, priprave na razna tekmovanja, vrsto drugih šport-nih srečanj, karaoke, novoletni ples in še in še. Po Videmško-vih besedah jim je gasilska zve-za za načrtovane dejavnosti na-menila 400 tisoč tolarjev. ■ Tp » • ZAMENJAVO ANALOGNE LINIJE ZA DIGITALNIISDN PRIKLJUČEK • DIGITALNITELEFON • MODEM ZA RAČUNALNIK • DOSTOP DO SiOL INTERNETA Cena brez p. d.: 80.000 SIT o Naročila vTeletrgovinah in na brezplačni telefonski številki 080 3000 Danes pametna, jutri nujna odločitev! Telekom^O Slovenije upcr r»ena S kartico Kovinotehna priznamo do gotovinski pOD1 kovinOtehna Butarlca iz suhega cvetja RP 12/1 pokrovi v vsoh prodajnlh enotah giede na asortiman Šaleški likovni ustvarjalci 25. marca 199 rrriTT znanci 4 Mihael Vosnjak (18. 9. 1837 - 2. 7.1920) Mihael Vošnjak, oče sloven-skega hranilništva, kot ga po-gosto imenujejo, se je rodil 18. septembra leta 1837 v Šo-štanju kot četrti otrok, pre-možne in ugledne šoštanjske usnjarske družine. Njegov oče Mihael se je leta 1829 poročil z Jožefo Križan iz Šentilja pri Velenju, kjer je imela njena družina veleposestvo, go-stilno, trgovino in pivo-varno. V zakonu se jima je rodilo šest otrok: Marija (1830), Franc (1832), ki je nadalje-val družinsko tradicijo usnjarstva, Josip (1834), zdravnik, pisa-telj, poslanec in narod-ni buditelj, Mihael (1837), Ferdinand (1838) in Vincencija (1840). Ljud sko šolo je Mihael prvi dve leti obiskoval na enorazredni-ci v Šoštanju, potem je nadalje-val šolanje na normalki v Ce-lju, kjer je nato obiskoval še dva razreda realke. Tretji in četrti razred realke je končal v Gradcu, kjer se je leta 1852 vpisal na politehniko. Poleti leta 1856 je kot volonter -praktikant sodeloval pri trasi-ranju železnice Celje - Savinj-ska dolina - Šoštanj - Velenje - Celovec (promet po železni-ci med Celjem in Velenjem je tudi po zaslugi ing. Mihaela Vošnjaka stekel decembra leta 1891), zadnje študijsko leto pa se je preselil na Dunaj in leta 1957 na politehniki uspešno končal študij. Na Dunaju sta skupaj z bratom Josipom, ki je tam študiral medicino, veli-ko zahajala v družbo uglednih slovenskih intelektualcev in morda se je prav tam izobliko-vala njuna slovenska zavest, ki sta ji ostala zvesta vse življenje. O narodnostnem stanju prve polovice 19. stoletja nam pri-ča tudi podatek, ki ga je dr. Josip Vošnjak zapisal v svojih spominih: "V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nik-do ni menil do leta 1848 in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi. V šoli se nismo uči-li niti črke slovensko brati ali p i s a t i, ing. Mihael Vošnjak, (Arhiv Mu-zeja Velenje) imeli smo nemški abecednik, nemško čitanko, nemško ra-čunico in tudi nemški kateki-zem." Ceprav ga je profesor ma-tematike navduševal za nada-ljevanje študija, se je Mihael Vošnjak raje odločil za karie-ro železničarskega inženirja. Avstrijske železnice, ki so prav v tem času doživljale silen raz-mah, so potrebovale ljudi Voš-njakovega kova in že julija leta 1857 je bil dodeljen k inženir-ski sekciji Postojna. V kasnej-ših letih je služboval na raz-ličnih postajah in železniških odsekih: odsek Kufstein -Innsbruck, postaji Worgl, Na-brežina, Zidani Most, Prager-sko in Zagreb. Že imena teh krajev nam povedo, da je bil zelo dober železniški strokov-njak, saj je vedno služboval na izredno pomembnih železniš-kih vozliščih. Mihael Vošnjak je bil bo-lehne narave in že leta 1866, ko je služboval na Prager-skem, je resno zbolel, zato ga je njegov brat, zdravnik dr. Jo-sip, vzel v nego, vendar je Mi-hael Vošnjak še naprej bolehal. Leta 1879 seje zato upokojil in se preselil v Celje, kjer se prav-zaprav začenja njegovo najpo-membnejše življenjsko obdob-je. V Celje je prišel že z izrazi-to narodnim prepričanjem, zato je bilo tudi tu vse njego-vo delovanje, v okviru liberal-ne miadoslovenske generacije, usmerjeno v krepitev narod-ne zavesti na Spodnje Štajer-skem. Vošnjak je navezal stike s kmečkim prebivalstvom, ki je takrat predstavljalo jedro in večino slovenskega življa v tem delu Slovenije in aktiv-no sodeloval v delu "Sad-jarskega združenja cesar-jeviča Rudolfa". S tem delom si je pridobival ug-led med prebivalstvom in navezoval stike, ki so bili kasneje važni ob ustanav-ljanju hranilnic in ob nje-govem poslanskem delo-vanju. Dr. Josip Vošnjak se je maja leta 1868 udeležil ve-like vseslovanske proslave ob položitvi temeljnega kamna za novo zgradbo Narodnega gle-dališča v Pragi in se ob tej pri-liki seznanil z delovanjem češ-kih hranilnic in posojilnic ter o njihovem pomenu za narod-no gospodarstvo. Po vrnitvi je v Slovenskem narodu objavil več člankov, v katerih je pripo-ročal ustanavljanje posojilnic in hranilnic tudi pri nas. Ideje Josipa Vošnjaka je uresničil njegov brat Mihael, ki ga je v svojih spominih Josip takole opisal: "In vendar sva bila prav različnega značaja: jaz nagel, vzkipljiv, vrveč naprej, ne ozi-raje se na realne okoliščine, on miren, preudaijajoč, kaj se da doseči, določen cilj imajoč pred očmi, potem pa neomah-ljiv v svojih sklepih; jaz le pre-pogostoma v zraku, recimo idealen, on zmerom na trdih tleh, realen." Slovenski denar-ni zavodi, ki jih je začel usta-navljati ing. Mihael Vošnjak, so imeli ogromen pomen, saj so rešili našega človeka odvi-snosti od nemškega kapitala. Prva ustanova Mihaela Voš-njak na gospodarskem po-dročju je bila posojilnica v Ce-lju, ki je bila 11. marca leta 1881 vpisana v register kot "zadruga z omejeno zavezo". Mihael Vošnjak je bil zelo aktiven tudi na političnem po-dročju, saj je bil deželno (1884 - 1896) in državnozborski (1885 - 1897) poslanec v Gradcu in na Dunaju. Kot odličen gospodarstvenik in do-ber retorik je imel med po-slanci velik ugled in je s svojim delovanjem v obeh parlamen-tih izbojeval marsikatero pri-dobitev za Slovence (med dru-gim je njegova zasluga tudi uvedba slovenskih paralelk na celjski gimnaziji). Zaradi tega neutrudnega in uspešnega de-lovanja na narodnem področ-ju pa je naletel na velik odpor celjskih Nemcev, ki so o njem celo izdali knjigo, v kateri so ga blatili, da s svojimi denarnimi zavodi izkorišča Slovence na Spodnjem Štajerskem. Leta 1874 se je Mihael Vošnjak poročil z vdovo He-nrietto Deutschman, pastor-ko hotelirja Kamererja iz Ce-Ija in mateijo dr. Frana Mayer-ja kasnejšega dolgoletnega odvetnika v Šoštanju. V zako-nu se jima je 4. septembra leta 1882 rodil sin Bogumil. Leta 1897 se je Mihael Vošnjak za-radi sinove in svoje bolezni, pa morda tudi zaradi hudih pritiskov celjskih Nemcev in ženine smrti (Henrietta je v 55. letu starosti umrla 21. mar-ca leta 1896) iz Celja preselil v Gorico. V Gorici, ki je bila takrat popolnoma slovenska, je ustanovil glasilo Veda, v ka-terem so objavljali številni ug-ledni slovenski pisci. Ko je Ita-lija stopila v vojno je bilo nje-govo življenje ogroženo, zato je 15. avgusta leta 1915 emigri-ral v Švico, kjer je ostal vse do svoje smrti, 2. julija leta 1920. Umrl je v sanatoriju Colonge prav na dan, ko je hotel odpo-tovati nazaj v domovino, kjer ga je pričakoval njegov sin dr. Bogumil Vošnjak (politik, publicist, univerzitetni profe-sor in med 1. svetovno vojno član Jugoslovanskega odbora v Londonu). Mihaela Vošnja-ka so pokopali v Švici, leta 1927 so njegove posmrtne os-tanke prepeljali v Slovenijo in ga 17. novembra leta 1927 po-kopali ob njegovi ženi He-nrietti na pokopališču v Šenti-lju pri Velenju. ■ OK Društvo prijateljev mladine Smartno ob Paki Za malo denarja veliko naredili Šmartno ob Paki, 20. marca -Tako so med drugim ugotavlja-li v razpravi o opravljenem delu v preteklem letu udeleženci red-nega letnega zbora DrtlStva pri-jateljev mladine iz Šmartnega ob Paki. "Ceprav predvsem iz objektivnih vzrokov nismo mo-gii v celoti izpolniti začrtanega delovnega programa, smo lahko zadovoljni. Naše akcije so bile dokaj dobro obiskane, otroci navdušeni, kljub vsemu pa smo izvajalci menili, da bi se vanje lahko vkijučilo še več občanov in njihovih nadebudnežev," je me-nila predsednica društva Metka Rudnik. Prosti čas najmlajših občanov so člani društva lani popestrili z maškarado, likovno delavnico na temo Maček Muri, z orienta- cijskim pohodom, poletnimi ak-tivnostmi (aerobika za najmlaj-še, plesne dejavnosti, likovne delavnice) in s prireditvijo pod naslovom Veseli december. Slednjo so organizirali v sodelo-vanju z Medobčinsko zvezo pri-jateljev mladine Velenje. Ko so razmišljali o tem, zakaj aktivno-sti ne pritegnejo več ljudi, prave-ga razloga oziroma vzroka niso našli. Kar živahna razprava se je vnela tudi glede igrišča pri vrtcu. Ta je v popoldanskem času za-prt, otroci pa brez pravega pro-stora za igro. "Če bi ga hoteli uporabiti tudi po 15. uri, bi mo-rali nujno zadolžiti nekoga za nadzor in ga seveda plačati. Tega denarja nimamo. Rešitev se ponuja tudi z izgradnjo nove-ga igrišča, vendar je zanj prav Metka Rudnik: "V društvili so organizatorji prireditev razočarani nad udeležbo ob-čanov. Tudi v našem. Ne vem, zakaj ni Ijudi, mi pa se trudimo." 11 H il! tako potreben znova denar in kopica dovoljenj. Ne vem, kako bi rešili to vprašanje." Morda se jim bo porodila ide-ja ob uresničevanju letošnjega delovnega programa. V njem so člani društva zapisali vsak mesec kakšno aktivnost. Poleg že ute-čenih načrtujejo v sodelovanju s šmarškim vrtcem še obisk tet-ke Jeseni, v sodelovanju z Me-dobčinsko zvezo letovanje otrok, za žene in dekleta že v teh mesecih poteka aerobika v telovadnici šmarške osnovne šo-le. Več pozornosti kot lani pa naj bi namenili še pridobivanju novih, predvsem mlajših članov in povezovanju z ostalimi druš-tvi v občini Šmartno o Paki. ■ tp ill i i il I I f i I Ui 1 i > l i t Andrej Krevzel -dvojcek, ki ima rad barve Njegov rojstni kraj je Šmartno ob Paki, kjer sta 31. januar-ja 1956 privekala na svet prva enojajčna dvojčka v druži-ni Krevzel. Prvi je zajokal in zadihal Andrej, nekaj minut kasneje še brat Branko. Štiri leta kasneje so pri Krevzlih dobili še enojajčni deklici, Andrej pa sestri Berto in Mile-no. In od vseh štirih je bil že od malega Andrej tisti, ki je najraje risal, ustvarjal in opazoval svet okoli sebe. Tista prva otroška leta mu je še malce sledil Branko, ki ima umetnost prav tako rad, a za ustvarjanje se nikoli ni odločil. Andrej danes živi in ustvarja v Šoštanju, kruh pa si služi kot likov-ni pedagog na OŠ Livada v Velenju. Do osnovne šole mu sicer nihče ni naravnost povedal, da je talentiran, a ga to ni motilo. Bil je čisto povprečno živahen otrok, ki je vedno imel družbo, saj sta z bratom Brankom skupaj mar-sikatero ušpičila. V osnovni šoli v Šmartnem ob Paki pa so nje-govo ustvaijalnost kmalu pričeli spodbujati. Vlekli so ga tudi zgledi, saj se je že takrat pričel seznanjati z likovno zgodovi-no in teorijo. Tako je še krepil svojo likovno radovednost. Tudi on je, kot njegov prijatelj in sokrajan Peter Matko, dobil priložnost kot osmošolec za prvo samostojno razstavo v avli šo-le. Takrat je pričel sanjati, da bo slikar. Dolgoletno ustvaijanje mu je iz leta v leto bolj budilo željo, da se vpiše na Akademi-jo za likovno umetnost in nikamor drugam. Najprej je na ve-lenjskem RŠC-ju končal strojno šolo, ves čas veliko risal, pri-pravil tudi razstavo svojih del in se pripravljal na sprejemne. Poskusil je le enkrat, a ni uspel. "Kolikor se spomnim, me to ni preveč potrlo. Odločil sem se pač, da študij nadaljujem na Andrej Krevzel ima rad barve. Tako žive kot sive in belo. Zato se zadnje čase v svojih delih veliko igra z njimi. Pedagoški akademiji, smer likovni in tehnični pouk. Tam sem se seznanil z vsemi likovnimi tehnikami, a sem vzporedno s študijem še vedno samorastniško iskal svojo ustvaijalno go-vorico in umetniško pot Vzornikov nikoli nisem imel, vplhi pa so seveda bili, saj sem si vzel veliko časa za oglede raziič-nih razstav in bil sploh vedno radoveden. Ves čas pa sem se pri svojem ustvaijanju nagibal k slikarstvu, ki mi je najbliž-je tudi danes," pravi Andrej, ki v svojih delih prisega na abstrak-cijo. Po končanem študiju je postal učitelj tehnične vzgoje na osnovni šoli na Gorici, sedaj že vrsto let podaja nova likovna znanja mladim na osnovni šoli Livada. Zadnja leta ga poklic, predvsem zaradi težav z zdravjem, velikokrat utruja. "Pedagoš-ko delo je nekaj čisto drugega kot moje samostojno ustvaija-nje. V razredu se moraš razdajati, si v množici. Pri ustvarja-nju pa sem sam s svojimi slikami in mislimi. Zdi se mi, da v razredu včasih izgubim individualnost, ki jo imam pri likov-nem ustvaijanju," je prepričan. Andrej sodelj ni imel veliko samostojnih razstav, pravza-prav le eno pomembnejšo v galeriji KC IN. Razstavljal pa je na številnih skupinskih razstavah Šaleških likovnikov, katerih član je že dolgo vrsto let. In to predvsem slike, iz ka-terih se je kljub abstrakciji raspoznaval motiv. "Zadnje ča-se prisegam na barve. Ukvaijam se s spoznavanjem kom-plimentarnih barv v likovnih odnosih. Zato v svojih slikah trenutno ne iščem nobene simbolike, le igram se z barva-mi. Trenutno po nekaj mesečnem odmoru, ko nisem ustvar-jal, uporabljam manjše formate, rišem pa predvsem s tem-parami. Akvarel mi namreč ni več tako blizu, kot mi je bil," razlaga Andrej. Ob tem pove, da je zelo rad član Društva Šaleških likovnikov, saj pravi, da dobro vplivajo na njego-vo ustvaijalnost, ker so homogena skupina ljudi, ki imajo vsi radi umetnost in ustvaijanje. Sicer pa si sedaj želi čim več ustvaijati. V šoštanjski Mayeijevi vili bodo do jeseni nasta-jala dela, ki jih bo letos ob občinskem prazniku Šmartnega ob Paki razstavil na samostojni razstavi. Vesel je, da so mu v domačem kraju ponudili to priložnost. "V kratkem se bom udeležil tudi tečaja akvarela, čeprav ga trenutno ne sli-kam veliko. Po bolezni namreč poskušam najti svojo sta-ro osebnost in moč, ki sem jo dal v vsako svoje likovno delo." Naj mu uspe! ■ Bojana Špegel 8 kVAŠ vas 107,8 25. marca 1999 RADIJSKI IN CASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * "Personalne" zadeve Bojana Špegel se je po letih in letih oklevanja, končno odločila - delala bo vozniški izpit. Prva pomoč je že za njo. Vse je znala. Prejšnji teden je hodila naokoli z napotki za prvo pomoč v prometu, ta teden ukvarja s križišči in prometnimi znaki, hitra kot je, pa bo nasled-nji teden najbrž že načela kakšno praktično uro. Tako ni več daleč čas, ko bodo velenjs-ki taksisti izgubili eno svojih najbolj zvestih in kar precej dragocenih strank. Na Radiu Velenje pa smo tik pred tem, da dobimo nove-ga tehnika, Cveta Polaka. Zdaj je še vajenec strogega in neizprosnega Mitje Čretnika. Mnogi se ga najbrž še spomni- jo iz časov, ko je igral bas ki-taro pri skupini Šank rock, pa tudi zdaj se poklicno ukvarja z glasbo, spremlja različne znane glasbenike in prodaja glasbila. "Glih" za k nam! In ko smo že pri personalnih zadevah: do konca maja je tre-ba pri nas izkoristiti lanski do-pust. Tistim, ki je še ostal. Nekateri so iz bojazni, da ga bodo v tej državi ukinili, izko-ristili takoj, ko so ga dobili. Enim, ta "šparovnim" pa vsako leto še kak dan ostane. Za vsak slučaj. Zdaj je okoli nekaterih datumov toliko interesa in taka gneča, da bo najbrž treba iskati rešitev, kdo ga bo lahko koristil med prazniki, kar v žrebu. Sicer pa to, da delamo, Bojano Špegel (tretja z leve) v njenih prizadevanjih za pridobitev vozniškega podpirajo vsi kolegi in koiegice -tudi Janja, Mitja in Milena. Narediti ga bo morala pa sama. (foto: vos) vidite in čutite. Da ne? Kako, da ne? Novo številko držite v rokah. Če bi radi naslednjo do- bili v poštnem nabiralniku, nas pa pokličite. Uredili bomo tako, da bo tam. ■ mkp KAJ POCNEJO, G0V0RIJ0, LAŽEJO, PONUJAJO, 0BUUBUAJ0, UUBIJO. BRITNEY SPEARS 17-letna pevka Britney Spears je trenutno eden najbolj prodajanih proizvodov sodob-ne glasbene industrije. Britney kratkim v slovenski glasbeni prostor lansirala novo skladbo. Za razliko od skladb, ki smo jih bili doslej vajeni v izvedbi te skupine in so bile večinoma narejene v plesnem ritmu, je nova skladba balada. Njen naslov je »Brez tebe«, članice skupine pa so jo posvetile svo-jemu žal prehitro umrlemu pri-jatelju in sodelavcu. Avtorja pesmi sta Zvone Tomac (glas-ba) in Cvtana Rozman (besedi- pevko, pop ikono sedemdesetih in osemdesetih, Debbie Harry. V začetku julija naj bi tako izšla njena prva biografija, ki jo je napisala newyorška avtorica je prekosila vse rekorde s svo-jo debitantsko skladbo »Baby One More Time«, ki je v prvem tednu po izidu z neverjentimi 464.000 prodanimi izvodi pristala na prvem mestu tako britanske lestvice »UK Singles Charts«, kot slovite »Billboardove« lestvice singlov. S tem je postavila rekord nove-ga izvajalca v prvem tednu pro-daje. Tudi njen debitantski album »Britney Spears« je trdno v vrhu »Billboardove« lestvice najboljših 200 albumov in je do danes dosegel že dvakratno platinasto naklado. POWER DANCERS Mariborska dekliška skupina Power Dancers je pred m mM r ! lo), dekleta pa so jo posnela v začetku letošnjega leta v studiu RSL v Novem mestu. Z njo že napovedujejo tudi izid svojega četrtega albuma, ki bo izšel v drugi polovici leta. BLONDIE Po ponovnem vzponu med pop zvezde, ki je sledil izidu novega albuma skupine Blondie, je ponovno zelo naraslo zanimanje za njihovo Cathy Che. Po njenih besedah bo v knjigi bolj govora o pestrem in kontroverznem živl-jenju Debbie kot zanimive os-ebnosti, manj pa je v njej za-pisov o sami skupini Blondie. Biografija bo postregla tudi z nekaterimi zanimivimi inter-vjuji z Davidom Byrnom, Joeyom Ramoneom in Iggyem Popom, v njej pa bo moč pre-brati tudi zahvale osebnosti, ki jih je Debbie posebej inspiri-rala: Courtney Love, Shirley Manson in Madonne. ZLATI PETELIN Leto je naokoli in spet se bliža čas podelitve »Zlatih pe-telinov«, nagrad domačim glas-benikom za največje dosežke v minulem letu. Letos bo to ju- bilejna peta podelitev, tako kot vsako leto pa bo nagrade tudi tokrat podeljevala strokovna glasbena žirija, ki se bo pri ocenjevanju ravnala predvsem po umetniških, estetskih in kakovostnih glasbenih ter pro-dukcijskih kriterijih, ne pa po komercialnem uspehu. Zirija bo glasovala tajno in ostala anonimna do konca glasovanja, ki bo potekalo v dveh krogih. V prvem bodo izbirali nomini-rance, v drugem pa nagrajence po posameznih kategorijah. Zaključna prireditev s podelitvijo nagrad bo 23. apri-la, v studiu 1 TVS, z neposred-nim televizijskim prenosom. NUDE Celjske skupine Nude zdaj ni več potrebno podrobno pred-stavljati. Njihove pesmi osvajajo visoka mesta na različnih lestvic-ah, pred kratkim pa so nastopili tudi na EMI - slovenskem izboru evrovizijske popevke. Tam sicer niso dosegli odmevnejše uvrstitve, je pa njihova skladba »Ši'z d bes« postala velika uspešnica. Pred dnevi so fantje končali z delom v ljubljanskem studiu Metro, kjer so ob pomoči Žareta Paka, Nena Belana in Janeza Križaja posneli material za nov, njihov drugi al-bum. Ta bo izšel pri ZKP RTV Slovenija 1. aprila, njegov naslov pa bo »Supermarket«. ■ MiČ KC Ivan Napotnlk Velenje BOLERO 99 Kulturni center Ivan Napotnik Velenje vljudno vabi na 10. jubilejno humanitarno prireditev BOLERO 99, ki bo v počastitev Materinskega dne v četrtek, 25. marca 1999 ob 19.00, v domu kulture v Velenju. Nastopili bodo: Sanja Mlinar, Irena Vrčkovnik, Hajdi, Agata Šumnik Zgonec, Tomaž Domicelj, Rafko Irgolič, Plesni Studio N Velenje, Kvartet Pesnica, Alena Lesjak, Božo A. Kolerič, Franc in Tina Kompare, Alberto Gregorič, Tatjana Dremelj, Blaž in Blaž in drugi. Program bo povezoval Jože Galič. Čisti dohodek je namenjen dornačemu Karitasu za pomoč družinam v stiski. Vsaka obiskovalka bo prejela pomladanski cvet. Vstopnice 1000 SIT! Rezervacije na telefon 862 002 - Dom kulture Velenje. Plešasta pevka V soboto, 27. marca bo v Velenju gostovalo Primorsko dram-sko gledališče iz Nove Gorice s farso Eugeneja Ionesca: PLESASTA PEVKA. Za Beli gledališki abonma bo predsta-va ob 17.30, za Rumeni pa ob 20.45. Režija Vito Taufer. Igrajo: Janez Starina, Ivo Barišič, Radoš Bolčina, Iztok Mlakar. Stane Leban. Peter Musevski.Gre za sijajno upri-zoritev hude in grozljive farsa. Režiser je zasedel ženske vloge z moŠkimi in s tem stopnjeval absurdnost do groteske in vodil igralce tako, da so s svojimi gestami, hojo, mimiko, gibi rok in premišljenimi menjavami glasu zgnetli pomensko raven teksta in raven svoje igre v eno. Takšno uigranost in kvalitativno izenačenost ansambla ter hkrati individualizacijo množice v gledališču le redko srečamo. Vstopnice 2.000 SIT! Medmrežna umetnost v MC Aleš Črnič gosti Igorja Štromajerja V Mladinskem centru bo jutri, 26. marca, ob 21. uri pre-davanje in pogovor z Igoijem Štromajerjem o novem mediju, internetu. Izkušnja bo tudi neposredna, saj bodo spletne strani projecirane z videotopom. Vabljeni. LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št.308) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 21. marva: | 1.ZARJA: Šparovnt Gorenc ■ 2.VRISK: Gasilska nedelja 3.CVET: Moja dečva 4.GAJ: Veselja polna vreča 5.PUŠNIK: Planinska Predlogi za nedeljo, 28. marca: 12 gi 8 glasi 6 glasov 4 glasovi Oglasov 1.ALPSKI: 2.AVSENIKI: 3.KOVAČI: 4.MIHELIČ: 5.SLAKI: Preveč je preveč Zapojte z nami Na pavre Ob koncu tedna Naj vrlsk pove Vili Grabner THE DRINKERS PIVOLUCIJA Zasavska skupine The Drinkers je pred kratkim izdala še en al-bum s katerim utemeljuje svoje posebno poslanstvo v slovenskem glas-benem prostoru. Utemeljitelji posebne vrste slovenskega rock'n'rol-la, ki so ga sami poimenovali kar drink'n'roll. so namreč po albumih »Lepi in trezni« in »Žeja« izdali še eno zgoščenko, na kateri v svo-jih skladbah pojejo slavo alkoholu. Njegov naslov je »Pivolucija« in je nekakšen evolucijski naslednik predhodnih izdelkov tc zasavske skupine, ki v okolju iz katerega prihaja, najbrž res ni v zadregi zara-di pomanjkanja inspiracije za svoje glasbeno ustvarjanje. Album »Pivolucija« je izšel po precej dolgem premoru, kar je pri nekaterih oboževalcih skupine že povzročalo prve simptome absti-nenčne krize. Toda minuii mesec je plošča pri založbi Megaton končno venđarle izšla in z desetimi pivskimi specialitetami potešila žejo najbolj nestrpnih oboževalcev. Tri skladbe so si Drinkersi iz-posodili iz bogate zgodovine popularne glasbe in jih predelali po okusu podalpskega pivca, medtem ko so sedem skladb pridelali v svojem last-nem vinogradu. Med priredbami so tako razvpita »Ko to tamo peva«, skladba iz istoimenskega srbskega filma; nato »Kralj hoste«, ki je priredba uspešnice »Lumberjack« težkometalne skupine Jackyl (solo z motorno žago ostaja tudi v aranžmaju Drinkersov) in skladba »Pijemo ga radi«, ki je slovenska inčica tradicionalne pivske himne »Friggin' in the Riggin'. Domači proizvodi so večinoma delo pevca Kolija in kitarista Roberta Likarja, dve skladbi pa je v celoti prispe-val Alex Bass. Tako za avtorske skladbe, kot za vse tri priredbe vel-ja. da so narejene v maniri enostavnega rock'n'rolla, ki ga odlikuje-jo ostri kitarski rifi, enostavna melodija, odločen vokal in predvsem veliko energije. Besedila so na tak ali drugačen način posvečena alkoholu in vsemu tistemu, dobremu in slabemu, kar le ta s sabo pri-naša. Čeprav Drinkersi sebe najraje opisujejo kot veseljaško rock'n'roll atrakcijo, pa je v nekaterih njihovih skladbah vendarle zaznati grenkobo, ki najveijetneje izvira iz težkega življenja Zasavcev, od ka-terih neredki izhod iz težke situacije zares iščejo v alkoholu. ■ MiČ Zgodil se je Portorož. Odgovorni ŠŠK-jevci in MC-jevci so tri dni stikali glave ter pripravljali bodoče projekte in prireditve. Bilo je koristno, produktivno in predsem veselo, kot se za štu-dente tudi spodobi. Rit - tik pred zdajci Vsi, ki želite pristaviti svoj delež pri nastajanju Racionalno Izbranih Tem, ste vabljeni v Mladinski center Velenje, kjer bo od konca marca do začetka aprila praktično non-stop nas-tajala nova številka. Slavnosten izid bo na dan pred Akademskim plesom, to je 16. aprila. Za podrobnejše infor-macije se priporoča odgovorni Student naj bo ! urednik Jure Trampuš. CABAres, CABArei in Zijah Sokolović V soboto, 3. aprila, se bo v Mladinskem centru Velenje v organizaciji Šaleškega Štu-dentskega Kluba predstavil Zijah A. Sokoloviae z odlieno monodramo CABAres, CABArei. Predstava je (po last-nih izkušnjah) res vredna ogle-da. zato je ne ve\ja zamuditi! Akademski ples Letošnji Akademski ples se bo zgodil v hiotelu Paka v Velenju in sicer v soboto, 17. aprila in ne 10. aprila, kot smo napovedovali prej. Torej, 17. april je rezerviran za večerno toaleto in gala ples. Sovica pozdravlja prihod pom-ladi in seveda tudi vas! ■ Zalika Jenkova 4, VELENJE GLASBENA ŠOIA FRAN K0RUN K0ŽEUSKIVELENJE C0NS0RTIUM MUSICAE VELANENSIS vabita na CITRARSKI KONCERT študentov Koroškega deželnega konservatorija v Celovcu iz razreda prof. Ilse Bauer - Zwonar 0RGELSKA DV0RANA GLASBENE ŠOLE VELENJE PETEK, 26.3., 0B 19.30 25. marca 1999 ZANIMIVO msijis9 1 OVEN OD 21.3. DO 21.4. Za vas se začenja zelo plodno obdobje. Uipešni bosle na mnogih področjih, ie najbolj pa na poilovnem. Vse vam bo teklo tako gladko, da bosle kmalu pogreioli težave in izzive. Potrudite se in vložife vse svoje moči v dosego željenega ciljo, ki ni toko daleč, kot se vam zdi. Kar se tiče čustvenega področja, boste še vedno hlad-ni; kaj ko bi enkrat za spremembo poslušali srce in prenehali pre-tirano razmiiljati. BIKOD22.4. DO 20.5. ludi če boste večino čosa preživeli kar doma, kjer vam bo zelo lepo, se ne boste dolgočasili. Lahko se zgodi, da se boste lotili preure-janja stonovanja, saj vam bo ista razporeditev pohištva in barve sten počasi presedla. Zal se lahko v naslednjih dneh pripravite na nekaj prepirov z domačimi, ki bi se jim , če ne bi imeli tako dolgega je-zika, z lahkoto izognili. Pri finončnih zadevah ne tvegajte preveč. ludi pocasi se daleč pride. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. "V naslednjem tednu se vam bo zgodilo veliko zanimivega. Zelo raz-gibano in dinamično življenje vas neopazno izčrpava, zato ne bi bilo odveč, če bi se zamislili nad vašo pogosto utrujenostjo. Ce si boste vzeli dovolj časa za počitek in še naprej pazili, kaj boste doli v usta, bo kmalu bolje. Ce boste znali poskrbeli za sprosfitev in tako obračunati s stresi, pa še bolje. Zato je tudi prav, da se pogosto od-zovefe vabilom na zabave, le z opojnimi snovmi ne pretiravojte. RAK OD 22.6. DO 22.7. Veliko vaših misli se vrti okoli denarja, kar vas bolj ali manj sprav-Ija v slabo voljo. Bolje bo, da o tem ne govorite preveč, saj tudi v sedanji situaciji velja, da bo čas poskrbel za vse. Sicer pa se stvari že vrtijo vam v prid, kar vas bo v to še prepričalo. Na Ijubezenskem področju bo vse lepo, romantični in nežni boste kot že dolgo ne, kar bo še najbolj veselilo vašega partnerja, ki bo vse, kar mu bo-ste nudili, vpijal kot žejna goba. Zdravje - povprečno, saj še vedno prebolevate rahel preh- LEV OD 23.7. DO 23.8 Po dolgem času boste polni energije in vitalnosti. lo se vam bo vi-delo že na daleč. Sicer pa boste znali koristno preživeti vsako mi-nuto. Ker se boste dobro počutili, boste dobro voljo tresli povsod okoli sebe, zato se zna zgoditi, da boste nekomu postali silno všeč. lo vam bo najprej pokazal diskretno, saj ve, da ste vezani. Kako daleč boste šli, je odvisno samo od vas - dejstvo pa je, da se že nekaj časa obnašate, kot da si želite vsaj bežno avanturo. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Ne razmišljajte ves čas le o delu, saj je jasno, da se mora vsakdo tu in tam tudi pozabavati in tako pozabiti na težave, ki jih je ved-no dovolj. Vaše si boste kar preveč gnali k srcu, zafo boste še toli-ko bolj pofrebni sprosfitve. Včasih pomoga, če se nagradife sami, morda i kakinim koiom garderobe, ki si ga že dolgo želife. Pri tem se ne ozirajte na potrebe drugih, saj ves čas skrbite le zanje - se-dajje čas, da se začnete imeti radi. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Ker boste dobro razpoloženi in vedri, se bodo tudi drugi dobro počufi-li v vaši družbi. Ce boste organizirali kakšno zabavo, ali pa boste nanjo le povabljeni, boste vsekakor blesteli. Partner bo spef mal-te Ijubosumen, a mu boste znali odgovoriti na vsa zoprna vpraionja. Na delovnem mestu vam dela sicer ne bo zmanjkalo, o ga boste kar z lahkoto opravljali, saj se ga boste lotili s prave strani. finančno stanje bo solidno in nič več. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Ljudje bodo spošfovoli vaš močan značaj, vam pa bo to silno uga-jalo. Da bi vsem pokazali, kako nezmotljivi in genialni sfe, ne bo-ste pri svojih določifvah odstopili niti za ped, pa čeprav boste mor-da s tem naredili več škode kakor koristi. Denar - nikar tako močno ne zatiskajte pasu, saj vam še ne gre tako slabo. Zivljenje je kratko, zato ga je treba živeti. In pri tem prisluhmti tudi dru-gim. Partner si bo želel več življenja v vas. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Zelo boste nemirni. Zeleli si boste več svobode, kot si jo frenutno lohko vzamefe, kar si iz različnih razlogov nifi ne upate. Prilegel bi se vam vsaj nekajdnevni dopusf. Ce je le mogoče, si ga privoščite, o stroških pa raje ne razmišljajfe, saj imate dovolj denarja, da še vedno lahko dobro poskrbile za svoje zdravje. Preden bosfe v na-slednjih dneh očitali partnerju, da je hladen, se vprašajfe, kaj sfe naredili zato, da ne bi bil. Sele potem sprošujte, sicer bodite raje tiho. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Pravila postavljate čisto po svoje in se pri tem ne ozirafe na to, kaj čutijo drugi. Niti opazite ne, kako se morajo vsi okoli vas stalno prilagajati vašim muham. In če kdo od njih ni pripravljen storiti tako, kot si želite, že vihate nos in kuhate mulo. Dolgo vas ne bodo već prenašali, zafo se raje malce vzemite v roke. Boste pa uspešni po-slovno, saj se bo vaša denarnica v naslednjih mesecih precej okre-pila. tudi po zaslugi vaše trme in poguma pri poslovnih tveganjih. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Držite obljube, ki ste jih dali svojim sodelavcem. V nasprotnem pri-meru si bosfe nakopoli več problemov kot ugodnosti. Ljubezen: po-slušajte, koj vam hoče povedati partner in ga nikar venomer ne pre-pričujete v svoj prav. Pomembnejše kot da se strinjate je, da se navadite drug drugega razumeti in spoštovati. To ob vaši naravi ne bo lahko, a se da. Nobeno sprememba ni lahka, a tokrat se vam res sploča pofruditi. ______ Ce boste delo, ki bi ga lahko opravili že danes, prelogali na jutri, se vam bo hitro maščevalo. Ko se ga bo nabrolo preveč, boste ne-mirni in izčrpani, zato vam delo ne bo šlo nič kaj dobro od rok. Kar ste pričeli prejšnji teden, se bo rešilo hitreje, kot ste pričoko-vali. Vse ne bo tako kot si želite, še vedno pa bo dovolj kmalu, da loste zadovoljni. Našli boste nov konjiček, v katerem boste lahko pokazali vso svojo us-tvarjalnost, ki vam je res ne manjka. Partner bo pozoren in prijeten, zato boste srečni tudi, če boste le v dvoje. j f «s$ 4"'i fc. Ijf«"' Nekaj pa mora biti za dušo! Z leve: Milan Forštner in Karel Pečko Torkov marčevski večer se je kopal v kapljah dežja. Pravo nasprotje mokri sivini večera je ponujala notranjost salona na Prešernovi, v Velenju. Svetle luči so objemale mehke, polkrožne linije umetnin, ki jih jc ustvaril slovenjgraški umet-nik Karel Pečko. Nekje si imel občutek, da stojiš pod koroško goro, Uršljo goro, motivno vred-noto Pečkovega ustvarjanja. Forštnerjev salon za avtomobile ponuja že drugič razstavo dragocenih umctnin. Veljalo se je zaplcsti v pogovor z mladim in nadobudnim poslovnežem Milanom. "Avtomobili in slike. Kako povezujete dva različna cle-menta življenja?" "Clovek je poklican v živl-jenje, da napravi nckaj tudi za dušo!" "Kako mislitc, za dušo?" "Saj veste, kako je danes! Eno samo hitenje nas jc. Našo notranjost zanemarjamo." Obiskovalci, politiki, poslovneži in drugi, trgajo sliko za sliko in jo poskušajo vsaj za nekaj trenutkov ohraniti zase. Mogoče si je kaka duša zaželela postaviti umetnino v svoj kotiček dneva. Da, tudi taki so bili. Opazovanje ambienta, ki bo dolgo živel v očeh obisko-valcev in kupccv se jc sklenilo v srebrni liniji sten, ki v mod-rikastih in rahlo rdečkastih ni-ansah ponujajo umetnikov svet. To je že druga "razstava umctnin v tem salonu. In potem?" " Nadaljevali bomo. Lcpoto želimo usklajcvati s tehnologijo, z vozili, ki zvabijo vsak dan več voznikov." Škoda, vcčcr je utonil kot zvezda na ncbu. Z njim pa ostaja šc vedno dragocenost, ki se ob Pečkovih umctninah poraja vedno znova. Dragocenost združevanja lepega s koristnim, tistega, kar je Milan tako prc-prosto poimenoval: "Nekaj pa mora biti za dušo!" In šc kako potrcbno jc to danes, v hitečem in norem sve-tu... ■ Viš MNENJA IN ODMEVI Medicinsko oseb-je s tremi srci! Sele v nesreči človck spozna svojega prijatelja in šele ko zbolimo, se ljudjezavemo, kako pomcmbna jc hitra in učinkovi-ta zdravniška pomoč, od katere jc vclikokrat odvisno tudi naše življenje. Vsi, ki smo bili deležni te pomoči zdravnikov in ostale-ga medicinskega osebja bol-nišnice Topolšica vemo, kako vitalnega pomena je ta ustano-va za Ijudi iz Salcške doline. S tem svojim pisanjem želim pravzaprav opozoriti vse odgov-orne, naj vendarle storijo vse, da zagotovijo obstoj in nemoten razvoj bolnišnice v Topolšici. Prepričan sem, da to moje mnenje deli večina prebivalcev Saleške doline in okoliških kra-jev ali pa vsaj tisti, ki so že potrebovali pomoč te naše na-jbližje bolniške ustanove. Vse dneve, ki sem jih zaradi bolezni preživcl v Topolšici, sem bil deležen odlične zdravniške os-krbe in pozornosti vsega bol-niškega osebja. Tudi hrana, čistoča in vse kar jc potrcbno za dobro počutjc jc bilo na za-vidljivi ravni. V Topolšici sestre nimajo samo enega in pol srca ampak tri velika srca. Do bol-nikov se vedejo, kot do svojih najbližjih, zdravniki ti pozorno prisluhncjo in ti pomagajo tudi če jih pokličeh sredi noči. Več kot dve leti sem njihov reden pacient, osemkrat sem bil dalj časa v tej ustanovi in sem sc o tem dodobra prepričal. Zdravniki in osebje opravljajo svoje delo z dušo in telesom, ker hočejo bolniku pomagati. Njihovega prizadevanja ne more poplačati noben denar. Tisočkrat topla in iskrena Hvala! ■ Ladislav Pal - Pipi,Velenje Kako dolgo še tako? V članku o situaciji knjižnice v Šmartnem ob Paki (Nč, 18.mar-ca 1999) moram popraviti cno od navedb, ki bi sicer lahko vodila v zmoto oz. neresnico. Ne drži, da (cit.) "Od omcn-jencga dnc (1.1.1999, op. L.P.) dalje tega denarja ni več'", pač pa gre za to, da je novela za-kona o lokalni samoupravi z letošnjim novim letom odprav-ila tako imenovano zagotovl-jeno porabo občin in jo sprc-menila v primerno porabo. Plačc zaposlenih v kulturnih za-vodih so bile financirane skozi zagotovljeno porabo po sedežnem principu, tako da je občina Velenje zagotavljala (in še danes zagotavlja) plače tudi za tiste knjižničarke, ki skrbijo za knjižnici v Smartnem in v Soš-tanju. Moja bojazen nastaja ravno v zvezi s spremenjeno situacijo pri financiranju občin, saj se zna na novo zastaviti vprašanje, zakaj naj občina Velenje financira dejavnost zu-naj svojega območja, še zlasti, ker razmerje med občinama Smartno in Soštanj ter Kulturnim centrom, v katerega sklopu je knjižnica, sloni na pre-vzeti situaciji in ni urcjeno s pogodbo. Za vsako ceno bi se morali izogniti (predvsem za bralce) daleč najslabši rešitvi, namrcč iskanju slabo prete-htanih nadomestnih organi-zacijskih variant, ki bi bile za določeno občino v prvem trenutku morda cenejše, dolgo-ročno pa bi knjižnico obsodile na postopno odmiranje. ■ Vodja knjižnice, Lado Planko jo na eleganco, na prvem mestu. Velik poudarekjc na modernih ma-terialih, ki lepo padajo ob telesu, ali ga celo rahlo ovijejo. Pletenine še ne bodo izginile iz naših omar, pa tudi iz ulic ne, saj so njene številne prednosti ne le modne, ampak tudi priljubljene. Sicer pa naj govorijo fotografije, ki so nastale na tej mod-ni reviji. Elegantna pomlad in poletje Pred nedavnim smo si lahko v Velenju ogledali modno revijo, ki so jo pripra-vili v Modni galeriji (o tem smo že poročali), na kateri so prikazali smer-nice letošnje mode za pomlad in polet-je. Tako tiste, ki so si jo zamislili domači kreatorji in izdelovalci, kot Pariške. To, da bodo v naslednjih mesecih kra-ljevale svetle barve že veste. Sploh bela bo na prvi stopnički. Tudi druge pastel-ne barve bodo zaželjene - sploh roza, svetlo rjava, svetlo rumena, pa tudi močno rdeča... Kostimčki, tako hiačni kot klasični s krili, ki segajo do kolen ali do gležnjev, bodo za vse, ki prisega- 10 NAŠ vas SKUPŠČINA KRS 25. marca 1999 UPRAVA Uprava delniške družbe KRS Velenje d.d. Velenje v skladu z določlll 8. člena statuta družbe objavlja povzetek LETNEGA POROČILA KRS Velenje d.d., ZA LETO 1998 USTANOVITEV KRS VELENJE d.d. Velenje Dne 31.10.1991 je enajst krajevnih skupnosti mesta Velenja in podjetje Gorenje Servis d.o.o. Velenje podpisalo pogodbo o ustanovitvi del-niške družbe. Leto kasneje, dne 30.10.1992 je Temeljno sodišče v Celju izdalo sklep o vpisu us-tanovitve delniške družbe v sodni register. Uskladitev z novo klasifikacijo dejavnosti in uskladitev organiziranosti z novo zakonodajo je bila izveden v letu 1997 in 1998. KAPITAL DRUŽBE Vrednost osnovne glavnice je znašala 104.486.400,00 SIT. Za vrednost osnovne glavnice je bilo izdanih 32.652 kom. delnic. Delnice so bile v celoti vpisane in vplačane v stvareh tako, da lahko družba z vložki trajno in prosto razpolaga, za svoje obveznosti v pravnem prometu pa razpolaga s svojim celotnim pre-moženjem. V letu 1998 je bil povečan osnovni kapital družbe za 222.033.600,00, tako da znaša 326.520.000,00 SIT. Hkrati s povečanjem osnovnega kapitala je bila izvedena uskladitev nominalnih zneskov delnic, ki so bile izdanc v materializirani obli-ki.Stevilo delnic se ni spremenil, nominalni zne-sek ene delnice pa se je povečal iz 3.200,00 SIT na 10.000,00 SIT, njihovaknjigovodskavrednost paje 12.375,00 SIT. DEJAVNOST Ob registraciji v letu 1992 je bila glavna dc-javnost podjetja upravljanje in vzdrževanje ka-belsko razdelilnega sistema za distribucijo radi-jskih in televizijskih signalov. Z novo klasifikacijo je bila v letu 1997 dejavnost podjetja razširjena, tako da je glavna dejavnost družbe telekomu-nikacije, registrirana pa je tudi za vse vrste in-stalacijskih in gradbenih del, podjetniška in tehnična svetovanja, projektiranje, radijsko in televizijsko dejavnost in druge finančno kn-jigovodske in komercialne dejavnosti. OMREŽJE Podjetje s svojim kabelskim omrežjem pokriva celotno mestno področje in primestna naselja Pesje, Tajna, Podkraj, Kavče, Bevče, Lipje, Zg. Crnova, Paka, Skale in Hrastovec. Programe dobavlja v Soštanj, Topolšico in Florjan ter up-ravlja programski paket KTS Atomske toplice. V omrežju je zgrajenih 80 primarnih in 579 sekundarnih ojačevalnih mest in položenih 181.572 metrov kablov. Na kabelsko omrežje je priključenih preko 8600 uporabnikov mestnega področja Velenje. TEHNIČNE ZNAČILNOSTI SISTEMA Kabelsko razdelilni sistem Velenje je bil zgra-jen leta 1987 na 300 MHz frekvenčnem po-dročju. Zaradi tehnološke zastarelosti je se je v letih 1996 - 1997 pričela obnova in rekonstruk-cija primarnega in sekundarnega omrežja na 862 MHz frekvenčno področje. V letu 1994 pa je bila v celoti obnovljena glavna sprejemna postaja FUBA EBS 4000. PROGRAMSKI PAKET Programski paket KRS Velenje, v katerem je 39 televizijskih in 14 radijskih programov, se prenaša v kabelsko razdelilni sistem Šoštanj, Florjan in Topolšico. Podjetje ima v upravljan-ju kabelsko razdelilni sistem Atomske toplice v Podčetrtku. ORGANIZIRANOST Posle družbe vodi enočlanska uprava družbe. Vodenje poslov nadzoruje trinajst članski nad- zorni svet, izvoljen na skupščini v letu 1998. Skupščina družbe se sestaja redno enkrat letno za obravnavo predloga o delitvi dobička in obravnavo letnega poročila. Izbor programov določa programski svet kot organ uprave družbe. POSLOVANJE V LETU 1998 V poslovnem načrtu za leto 1998 so bile opre-deljene naloge za nadaljevanje posodobitve omrežja ter njegovo usposodobitev za prehod v dvosmerne komunikacije, krepitev programske ponudbe, legalizacije kabelske retransmisije in izpeljave organizacijskih in statusnih sprememb v skladu s sprejetimi novimi akti družbe in sklepi skupščine družbe. OBNOVA IN REKONSTRUK-CIJA OMREŽJA KRS VELEN-JE Dograjeno in obnovljeno je kompletno pri-marno in sekundarno omrežje s povratnimi ojačevalniki na ožjem mestnem področju, skup-no 54 ojačevalnih in razdelilnih mest in s tem omogočena uporaba za internet in druge storitve povratnega pasu. Zaradi pomanjkanja likvidnih finančnih sredstev se bo obnova in rekonstruk-cija in vgradnja povratnih ojačevalnikov kon-tinuirano nadaljevala še naslednje Ieta. Dokonačana je obnova zadnjega dela omrežja na območju soseske Desni breg S II - 5. INTERNET V KRS VELENJE V skladu s strategijo dolgoročnega razvoja družbe je bil izdelan projekt uvedbe interneta in ostalih storitev v omrežje KRS Velenje. Projekt je določal, da se proste kapacitete omrežja na frekvenčem pasu od 4,5 do 65 MHz oddajo v na-jem strateškemu partnerju, KRSVelenjepa ob-novlja omrežje in ga usposablja za povratni pas in na ta način ohrani tahnološko in poslovno samostojnost. V skladu s projektom, ki ga potrdil tudi Nadzorni svet družbe, je bil izveden razpis za oddajo prostih kapacite v najem. Na podlagi prispelih ponudb in izdelane recenzije je bilo za najprimernejšega ponudnika izbrano podjet-je Smart Com d.o.o. iz Ljubljane. Trženje storitev interneta se je pričelo v oktobru . Zaradi tehnološko zastarelih instalacij je po-tencialni trg zaenkrat omejen na ožje mestno področje. Z nadaljevanjem rekonstrukcije se bo trg v naslednjih letih vedno bolj širil proti primestnim naseljem. VZDRŽEVANJE REDNO VZDRŽEVANJE KABELSKEGA OMREŽJA Redna vzdrževalna dela na omrežju se ne povečujejo. Število reklamacij zaradi izpadov ali nekvalitetetnega sprejema slike in tona se zmanjšuje. V glavnem so reklamacije iz omrežij in objektov, kjer se slika še vedno distribuira po starih antenskih instalacijah. Zaradi posegov v omrežje KRS Velenje je bilo 19 primerov poškovanja kablov, 3 udarci strele (predvsem Paka ), zamenjanih 15 ojačevalcev in izvedenih 27 odklopov neplačnikov oz. drugih kršiteljev pogodbenih obveznosti oz. splošnih pogojev uporabe KRS priključka. VZDRŽEVANJE GLAVNE POSTAJE V letu 1998 so bile izvedene kontrolne meriteve in umirjanje glavne sprejemne posta-je za sprejem zemeljskih in satelitskih televizijskih in radijskih programov. SANACIJE POSKODOVANIH KABLOV Pri nadaljevanju izvajanja obnove in rekon-strukcije omrežja je zaključena sanacija omrežja na Konovem in položenih 950 m opto cevi, kar bo omogočilo učinkovito izvedbo rekonstrukci-je, zlasti pa izvedbo nove povezave v smeri pro-ti Škalam. OBNOVA INSTALACIJV STANOVANJSKIH BLOKIH V vseh stanovanjskih blokih, kjer ob izgradnji kabelskega omrežja niso zgradili novih insta-lacij, bo potrebno obnoviti oz. zgraditi nove in-stalacije. Instalacije bo potrebno obnoviti v vseh blokih v Saleku, mestni četrti Vzhod in večini blokov mestne četrti Center Levi breg ter blok-ih na Gorici (cca 4000 priključkov). INVESTICIJSKA DEJAVNOST Največji obseg del je bil izveden na rekon-strukcija kabelskega omrežja v naselju Floijan pri Šoštanju in kabelske instalacije v apartmajskem naselju v Podčetrtku. V naselju Florjan je bilo obnovljeno staro 300 MHz omrežje. Omrežje se je obnovilo z na-jnovejšo opremo, primerno za manjša naselja na 862 MHz z aktivnim povratnim pasom, ki bo uporaben takoj, ko bo to omogočalo omrežje od Šoštanja do naselja Florjan. Za leto 1999 je za vzdrževanje in upravljanje programskega paketa sklenjena pogodba KRS Velenje. PROGRAMSKO PODROČJE PROGRAMSKI PAKET TELEVIZ-IJSKIH PROGRAMOV V letu 1998 planirano številčno povečanje za dva nova kanala v osnovnem paketu in za en kanal v začasnem paketu za testni program je v celoti realizirano. Začasno j bil vključen je tudi program TV GAJBA, vendar je bilo zaradi slabih sprejemnih pogojev njeno začasno. V programskem paketu so opravljene nasled-nje spremembe in dopolnitve: Ozakupljen je nov program Animal Planet, vključen program Gajba TV Ozakupljen je nov 24 urni filmski program TNT in 24 urni program Cartoon Network. O dodan bo nov testni program na kanalu s 28 za digitalni paket Oomogočeno spremljanje določenih oddaj na programu Discovery s slovenskimi podnapisi. Programski paket televizijskih programov od leta 1987 do 1999 1 -1987 13 - 1999 PROGRAMSKI PAKET RADIJSKIH PROGRAMOV V programski paket sta že vključena programa Slovenija 3 in Radio Laser, za ostale pa so pogovori še vedno v teku. Programski paket radiiskih programov od leta 1987 do 1999 akti, ki določa notranjo organizacijo, sistem-izacijo, delovni red in odnose z organi družbe. Skupščina na svoji redni seji dne 16. aprila 1998 sprejela spremembe in dopolnitve statuta. Statut je dopolnjen oz. spremenjen v določilih, ki opredeljujejo upravo družbe, obseg njenih pristojnosti, sestavo in izvolitev nadzornega sve-ta, način zastopanja delničarjev, način obveščanja delničarjev in sporočanja o pomem-bnih poslovnih dogodkih. Z novim statutom so sprejete razvojno nar-avnane rešitve, ki bodo omogočile večjo fleksi-bilnost v delovanju organov družbe in varovan-je interesov delničarjev. 1 -1987 12 -1999 ORGANIZIRANOST DRUŽBE Družba je organizirana in posluje v skladu z za-konom o gospodarskih družbah, statutom in POVISANJE OSNOVNEGA KAPITALA Sočasno s sprejetjem spremembe statuta je bil sprejet tudi sklep o povečanje osnovnega kapi-tala. Osnovni kapital družbe se je iz 104.486.400,00 SIT povečal na 326.520.000,00 SIT. Povečani osnovni kapital v znesku 222.033.600,00 SIT je zagotovljen iz sredstev družbe, in sicer revaloriziranega popravka kap-itala, ki je izkazan na pasivni strani bilance. DELNICE Hkrati s povečanjem osnovnega kapitala je izvedena uskladitev nominalnih zneskov 32652 kom. izdanih delnic v materializirani obliki, ki se glasijo vsaka na nominalni znesek 100 DEM, in sicer tako, da je število delnic ostalo nespre-menjeno, nominalni znesek vsake delnice pa znaša 10.000,00 SIT. Uskladitev delnic s tem sklepom, bo izvedena po vpisu osnovnega kapitala v sodni register. PROMET Z DELNICAMI Po vpisu sprcmemb osnovnega kapitala v sod-ni register bo večji promet z delnicami na in-ternem trgu. Družbebo samo vodila pečatenje delnic, izpis indosamentov in vodenje delniške knjige na pod-lagi sprememb vrednosti delnic in lastništva. Promet z delnicami je velja'ven Je na podalgi overjenih kupoprodajnih pogodb. UPRAVA, STROKOVNA SLUŽBA Na podlagi sprejetega novega statuta, v katerem je za vodenje družbe določena enočlan-ska uprava, je nadzorni svet na svoji seji dne 28.04.1998 imenoval novega direktoija. V družbi sta bila v Ietu 1998 dva redno zaposlena. NADZORNI SVET Skupščina družbe je na svoji 6. redni seji dne 16.04.1998 izvolila nov nadzorni svet, ki mu predseduje g. Krašovec Janez. Nadzorni svet je imel po izvolitvi 4 redne seje, skupaj v letu 1998 pa 5 rednih in eno korespo-denčno sejo. PROGRAMSKI SVET V oktobru 1998 je potekel štiriletni mandat tudi programskemu svetu. Na poziv uprave, sta Mestna občina Velenje in nadzorni svet družbe predlagala nove kandidate za člane pro-gramskega sveta. Uprava je dne 30.10.1998 imenovala nov programski svet, ki mu predseduje g. Brodnik Anton. Programski svet se je v letu 1998 sestal na 4 sejah. DRUGE DEJAVNOSTI ZDRUŽENJE KABELSKIH OPER-ATERJEV SLOVENIJE KRS Velenje d.d Velenje je član Združenja ka-belskih operaterjev Slovenije, ki je organizirano kot gospodarsko interesno združenje. Preko organov združenja se usklajujejo pogo-ji za zakup programov, izdelujejo se tchnične smernice za vzdrževanje in izgradnjo kabelskih omrežij. Za vse uporabnike, priključene na kabelska omrežja v Sloveniji je izdelan poseben priročnik z osnovnimi tehničnimi podatki o namenu in uporabi omrežj,. KABELSKIINFORMATOR, KI SO GA PREJELI VSI NAROČNIKI, PRIKLJUČENI NA KRS VELENJE. SLOVENSKI KABEL , kabelsko komu- 25. marca 1999 SKUPŠČINA KRS NilŠ ČAS 11 nikacijski sistemi d.o.o. KRS Velenje je družbenik skupnega podjetja Slovenski kabel d.o.o.. V skupnem podjetju ka-belskih operateijev Slovenije tečejo aktivnosti na izvedbi projektov uvedbe dostopa do interneta preko skupnega vozlišča in vzpostavitev povezav do tega vozlišča in aktivnosti za sprejem za-stopanja in prodaja zakupljenih programov ka-belskim sistemom. FINANCNO POROČILO Finančno poslovanje v letu 1998 je bilo v celoti podrejeno izvedbi temeljnih poslovnih us-meritev, določenih s poslovnim načrtom za leto 1998. Te so bile: Oobnova in rekonstrukcija omrežja, O ureditev in legalizacija prenašanje programov in zagotovitev financiranja njihovega pre našanja Oširitve programskega paketa Opridobitev dovoljenja za opravljanje tržnih telekomunikacijskih storitev in O povečanje tržne dejavnosti KRS - KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE d.d. VELENJE spada med majhne družbe, zato smo dolžni izdelati računovodsko poročilo z bilanco stanja in izkaz uspeha. Dne 26. februarja 1998 smo Agenciji predložiti sta-tistične podatke iz navedenih bilanc, do konca marca pa bomo davčnemu organu predložili bilanco z izračunom davka od dobička, ki ga zaradi visokoh vlaganj v obnovo ne bo potreb-no plačati. Računovodsko poročilo za poslovnc namene družbe za leto 1998 je izdelano v skladu s sloven-skimi računovodskimi standardi po II. različici izkaza uspeha. Bilanca stanja in izkaz uspeha sta izdelana po nemški metodi. Računovodske izkaze uspeha, stanja in fi-nančnih tokov za leto 1998 in ostalo finančno računovodsko poslovanje je pregledal j pooblaščeni revizor. t Bilanca stanja in statistični podatki iz bilance uspeba sta bila objavljena v tedniku NAŠ ČAS dne 11 marca 1999. Ustvarjeni dobiček je v letu 1998 zaradi višjih prihodkov iz naslova tržne dejavnosti družbe bistveno višji od planiranega in je najvišji od pričetka poslovanja družbe. 1. PRIHODKI V letu 1998 bilo ustvarjenih 83 mio SIT pri-hodkov od prodaje oz. 9% nad planom. Največji delež prihodkov je bil še vedno iz uporabnin za uporabo priključkov. Delež uporabnin se v strukturi prihodkov zmanjšuje zaradi povečanega deleža prihodkov iz tržne de-javnosti. Delež ostalih prihodkov se povečuje zaradi izvajanja storitev za druge naročnike in večjega zanimanja za programe KRS Velenje. 1.1. UPORABNINA V dvanajstih mesecih 1998 je bilo iz naslova prodaje storitev na domačem trgu ustvarjenih za 63.230.564,60 SIT prihodkov kar je 97,3 % plana in je za 2,7 % manj, kot je bilo planirano. Razlog za to je manjši oz. slabši inkaso inkaso pri enem od pogodbenih partnerjev. Povprečni inkaso v letu 1998 je bil 96% (brez izterjave). 1. 2. PRISPEVKI, ZAKUPI Zaradi zmanjšanja možnosti prodaje novih priključkov se je delež prispevkov za priklope v skupnih prihodkih zmanjšal. Kljub vsemu je bilo vplačanih prispevkov v skupni višini 1.389.926,10. Večje vplačilo prispevkov od planiranih je posledica aktivnosti odkrivanja črnih priklopov. 1. 3. NAJEMNINE Največji delež prihodkov je od prodaje prostih kanalov, preostalo pa od plačila za distribucijo programov. 1. 4. OSTALI PRIHODKI Delež ostalih prihodkov se je v strukturi pri-hodkov največ povečal. Takšno povečanje je rezultat tržnih dejavnosti pri prodaji programov, upravljanju programskih paketov in investici-jske dejavnosti, ki jo je omogočila registracija razširjene dejavnosti družbe. 1. 5. IZVAJANJE CENOVNE POLI-TIKEVLETU 1998 Osnovni vir financiranja poslovanja družbe je prodaja storitev - uporabnina kot plačilo za uporabo priključkov in dobavo radijskih in tele-vizijskih programov preko kabelsko distribuci-jskega omrežja Velenje. Cena uporabnine se je v letu 1998 poviševala v skladu z metodologijo za oblikovanje mesečnih vzdrževalnin oz. uporab-nine in po kriterijih, ki jih je potrdil nadzorni svet in skupščina družbe: Uporabnina se je s 01. 01. 1998 povišala na 635,00 SIT, zaradi uvedne nove tarife za plačevanje kolektivnih glasbenih avtorskih prav-ic, se je uporabnina s 01. 07.1998 povišala za 45 SIT, na skupno na 680,00 SIT. 2. ODHODKI Skupni odhodki so bili realizirani v višini 80.613.066,29 SIT. Največji delež odhodkov predstavljajo odhodki iz poslovanja. 1- realizacija 2- plan 35000000 30000000 25000000 20000000 15000000 10000000 5000000 0 1 2 3 4 5 6 7 1. Energija 2. Materialni stroški 3. Redno vzdrževanje 4. Ivesticijsko vzdrževanje 5. Obresto za kredite 6. Amortizacija 7. Nematerialni stroški 8. Stroški dela 2. 1. 1. Stroški energije Štroški energije so za 29 % nad planom in so se povečali zaradi: Opovišanja cen električne energije, Opovečanega števila odjcmnih mest v novo zgrajenih omrežjih. 2. 1. 2. Materialni stroški Materialni stroški so se povečevali sorazmer-no s povečanjem števila uporabnikov (položnice), obsega gradiv za skupščino in druge organe družbe in za nabavo materiala za izvajanje investicijskih del za druge naročnike. 2.1. 3. Stroški rednega in in-vesticijskegavzd^ 1. Redno vzdrževanje Za redno vzdrževanje je bilo porabljenih 7.173.547,10 SIT. Večja poraba sredstevje pred-vsem zaradi zaradi večjega obsega popravil poškodovanih kablov in hišnih instalacij. Dodatnih stroški so nastali zaradi sanacij omrežja po neurjih (PAKA, SELO, KAVČE) in kablovoda v Pesju (vlaga v kablu). 2. Investicijsko vzdrževanje Iz sredstev investicijskega vzdrževanja so bili pokriti stroški: O vzpostavitve optične povezave in nabava opreme za prenos programov za KRS Šoš-tanj, Oplačila izgradnje kanalizacije do Lipja Opoložitev opto cevi na Konovem T O stroški obnove instalacij in prestavitve ojačevalnih mest O in za rekonstrukcijo in dogradnjo omrežja v Zg. Šalek Opredelava omrežja v Okroze 2.1.4. Amortizacija Šredstva amortizacije so v celoti namenjena za financiranje: 1. Nabavo opreme za vzpostavitev povratnega pasu - ojačevalniki za uvedbo interneta 2. Dogradnje glavne postaje za razširitev pro-gramskega paketa za nakup petih digitalnih spre- jemnikov 3. Zamenjavo zastarele in amortizirane tehnološke opreme in 4. Za pokritje obveznosti za kredit za dobavo opreme in obnovo omrežja. 2. 1. 5. Nematerialni stroški Največji delež odhodkov, ki se stalno povečuje-jo predstavljajo nematerialni stroški. Za nematerialne stroške je bilo porabljenih preko 30 mio SIT. 1.stroški zakupa programov, in najemnin 2. stroški inkasa 3.stroški računovodskih, računalniških, in telektualnih in administrativnih storitev in stroški plačilnega prometa 4. druge storitve, pogodbeno delo 5.stroški ptt storitev - poštnina za inkaso, dru ga poštnina, 6. stroški plačilnega prometa, odvetniške storitve, zavarovalne premije, reprezentanca in reklame 7. nadomestila stroškov delavcev 8.in drugi stroški storitev pri izdelavi proizvodov, odhodki iz prejšnjih obdobij in odškodnine 14000000 12000000; 10000000; 8000000 [ 6000000 •• 4000000 2000000 0L 2. 1. 6. Stroški dela Za stroške dela je bilo porabljenih 13.4 mio SIT Zaradi bistveno povečanega obsega dela tako na področju urejanja naročniških razmerij, voden-ja evidenc kot administriranja je bilo potrebno zaposliti enega delavca. V stroških dela so zajeti stroški plač dveh za-poslenih, stroški nadomestil nadzornega sveta in programskega sveta, stroški ostalih pogodbenih obveznosti za izvajanje strokovno tehničnega nadzora obnove omrežja, drugih strokovno sve-tovalnih storitev in administrativna opravila. IN V LETU 1999 V letu 1999 je planirano nadaljevanje obnove omrežja na območjih Pesja, Stare vasi, dela Šmartnega , Gorice in Starega Velenja. Na programskem področju ni predvideno povečanje števila programov, razen v primeru pridobitve dovoljenja za prodajo filmskega pro-grama po sistemu individualnega zakupa. Za izvede programa je planirana zagotovitev 95 mio. SIT. Osnovni vir bo še vedno uporabnina, ki je za leto 1999 določena v višini 781,00 SIT brez davka oz. z davkom 832,00 SIT. Osnovni cilj za leto 1999 je izboljšanje kvalitete distribucije programov, uvajanje novih pro-gramov samo po načelu individualnega zakupa, zagotavljanje večjega deleža iz trženja prostih ka-pacitet omrežja in izvedba vseh postopkov pre-vrednotenja delnic po vpisu povečanja os-novnega kapitala v sodni register. KRS VELENJE d.d. UPRAVA DRUŽBE 0 I 1 1 1 1 i ! 1 i 1 i i i i 1 1 | 1 i I i 1 1 k I I I 1 0 UPRAVA Na podlagi 283. člena zakona o gospodarskih družbah in na podlagi 19. člena statuta družbe u j e m 7. ređno sejo skupščine delniške družbe KRS Kabelsko razdelilni sistem Velenje d. d.. ki bo v četrtek, dne 13. maja 1999 ob 17. uri na naslovu Dom KS Konovo, Konovska 21, Velenje DNEVNI RED: 1. Otvoritev skupščine in izvolitev organov skupščine Predlog sklepa: Zasedanje skupščine vodi predsednik nadzornega sveta Janez Krašovec, za preštevalca glasov se izvoli- ta_ za sestavo notarskega zapisnika skupščine pa se imenuje notar Jože Rožman iz Domžal. 2. Letno poročilo o poslovanju družbe v letu 1998 Predlog sklepa: Potrdi se letno poročilo uprave o poslovanju družbe v letu 1998 s pozitivnim mnenjem nadzornega sveta, oboje v vsebini, ki sta priloga temu sklepu. 3. Sprejem sklepa 0 uporabi dobička Predlog sklepa: Ustvaijen dobiček družbe v letu 1998, ki je z letnim poročilom ugo-tovljen v višini 2.497.331,22 SIT se raz-poredi za rezerve. 4. Vprašanja in pobude delničarjev Letno poročilo je na vpogled vsem delničar-jem na sedežu družbe, Prešernova 8, Velenje. Delničarji, katerih skupni deleži dosega-jo eno dvajsetino osnovnega kapitala družbe, lahko po sklicu skupščine zahte-vajo, da skupščina obravnava dodatni predlog in navedejo namen in razloge. Uprava bo take predloge objavila v roku deset dni od objave sklica skupščine. Vsak delničar lahko družbi pošlje razum-no utemeljene nasprotne predloge k pred-logom, ki sta jih podala uprava oziroma nadzorni svet. če delničar tak nasprotni predlog pošlje v roku sedem dni od ob-jave sklica skupščine, ga bo družba objav-ila na enak način kot sklic skupščine, in sicer v roku deset dni od objave sklica skupščine. Uprava bo v dvanajstih dneh po objavi sklica skupščine delničaijem, ki bodo to za-htevali, poslala sporočila in gradiva v smis-lu 287. člena ZGD. Na zasedanju skupščine lahko sodeluje-jo vsi delničaiji, ki se izkažejo z delnicami ali potrdilom o vplačanih delnicah, pooblaščenci delničarjev pa morajo pred-ložiti tudi veljavno pooblastilo. Delničaiji in pooblaščenci, ki želijo sode-lovati na zasedanju skupščine, morajo svo-jo udeležbo najaviti v tajništvu družbe naj-kasneje tri dni pred zasedanjem. Ce skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje skupščine istega dne ob 17.30 uri v istem prostoru. Skupščina bo na ponovnem zasedanju sklepčna ne glede na višino zastopanega kapitala. Velenje, dne 19. marca 1999 KRS VELENJE d.d. Uprava družbe 1 i i i i i B i i i i M i i i 1 1 i i IBIBIBIBIBIBIBIBIBIBIBlBIBlBIBIBIBIBIBIBlBIBlBIBIBIBIBiaBIBIBIBI II i I a 12 NilS vas VRTIUAK 25. marca 1999 REZANJE SOSTANJA FRKANJE Rdeča slovesnost Ob vseh številnih pripombah na račun tega, da dela naše šolstvo še preveč po starih tirnicah, je kar čudno, da se ni še nihče resneje vpičil v to, da velenjski srednješolci za-ključujejo šolanje v znamenju rdečega. Maturantske plese imajo v Rdeči dvorani. Grenak priokus Hmelj ima zadnji čas za delavce Hmezada Kmetijstvo še bolj grenak priokus. Vsi enaki, vsi raziični V Smartnem ob Paki vsi vedo, da je treba dati mladim več-jo pozornost. Le ko gre za vprašanje, koliko denaija naj jim namenijo, se zelo razlikujejo. Pomlad zelena Je že res, da je nastopila pomlad, a to pomladnim stran-kam marsikje ne bo prav nič pomagalo, da bi bolj vzcvete-le. Izplavali so V velenjskem Premogovniku lani njihovi reševalni četi ni bilo treba niti enkrat reševati. Pa se je Premogovnik vsee-no rešil. Iz izgub. Iz malega veliko Ce bomo za razvoj malega gospodarstva namenjali še na-prej tako malo denarja, še dolgo ne bo postalo veliko. (Ne)resno Slišimo, da bo 2. aprila problemska konferenca o mladin-skem turizmu v Velenju. Po tem, kako "uspešna" so Kaži-potova pogajanja o vrnitvi nekdanjega doma počitniške zveze in urejanju Youth hostela v Velenju, bi lahko bila problemska konferenca tudi dan prej, 1. aprila. Naporen mesec Marec je za moške zelo naporen mesec. Praznovati mo-rajo praznik žena, mater, deklet. Vrnitev obiska Predstavniki Splita so pređ kratkim obiskali Šaleško do-lino. Zdaj upajo,da jim bodo poleti Velenjčani obisk vrni-li. In to čim bolj množično. Gornjegrajski most V Gornjem Gradu naj bi zgradili še en most, ki bo pove-zoval dVa pomembna bregova. Most med občino in podjet- Slavko mlajši in Slavko starejši Pocajt imata veliko skupnega. Ne samo, da sta sin in oče, skupno jima je tudi veselje do petja in lov. Najraje "Iova-rita" (tak izraz si je izmislil tisti, la je posnel to fo-tografijo) po Lubeli, najraje pa v Lovskem zboru Skale, prepevata tisto Od nedeljskih jagrov... Ni nam uspelo zvedeti, ali je kdo teh treh - Dušan Ajtnik, mag. Peter Kovač, Jožef Kavtičnik - pri lovcih, imajo pa radi lovske specialitete. In od tu do Lovskega dvo-ra v Starem Velenju ni daleč. Tja gredo tudi kar tako, brez tistega razloga, o katerem je nekoč prepeval Kar-li Arhar - "Če trofim d'nes, pa dam za pir...". Jožica Pungartnik, simpa-tična fHzerka iz salona Lidija na Cankarjevi v Velenju pa zagotovo ni pri lovcih. Zato si za Ianski dopust ni izbra-la kakšnega safarija denimo v Keniji, am-pak je šla raje na Kubo. "Kam grem le-tos, je pa še skrivnost," pravi. "Tako velika, da je še sama ne poz-nam," doda. Pred. kratkim sva z znancem pri vrtovih ob šoštanjskem jezeru premlevala svetovna ekološka vprašanja. Do izraza je prišlo najino razlieno gledanje na vrtove, ki se razprosti-rajo med elektrarniškimi bloki in jezerom. Znancu se zdjjo grdi in bi tam raje videl lepo urejeno travieo. Meni vrtovi simbolno pomenijo tudi odvisnost od zemjje. Glovek na vrtu izgubi občutek, da hrajio dobiva iz trgovine. Vrtovi so tudi primerni za ponazoritev trajnostnega razvoja, saj vr-tičkarstvo za razliko od "tazaresnega," kmetijstva ne more iztrošiti zemJje do te mere, da bi bila za prihodnje rodove neuporabna. Znanec je "razvil tezo", da je edina (ekološka) rešitev za šaleško manipulaeijo prebivalcev. Ti bi potlej javno prote-stirali, veliki flnale takšnih protestov pa bi bila ustavitev Termoelektrarne Šoštanj. Jaz sem mu skromno izrazil svo-je načelno nestrinjanje z metodo manipulacije, poleg tega pa izrazil prepričanje, da po večletnem načrtnem krhanju ekološke ostrine in socialnih stisk Jjudi, jih tudi z manipu-lacljo ne spraviš več na cesto, da bi protestirali proti TES-u. Ea je znanec z nejevoljo mojo "proti-tezo" sprejel, a vseeno vztrajal, da bi bilo potrebno s kvalitetnimi strokovnimi in znanstvenimi študyami trdno dokazati, kako za povečanje obolevnosti dihal vendarle ni kriva blagovna znamka Marl-boro (zdaj, ko nihče več ne kadi Filter 57), ampak bližnji dimniki, ki stojljo na robu lokoviških hribov ter seveda premog, ki gori v pečeh pod temi dimniki. Ker ima po svoje prav, ga nisem hotel razburjati z vsebino pogovora, ki sem ga nedavno imel z enim od najvidnejših eko-raziskovalcem v Šaleški dolini. Ta mi je namreč trdil, da divjad v svojstvu bio-monitoringa kaže na večjo ogroženost na Pokljuki kot v Šaleški dolini ter da lahko Šaleško dolino glede onesnaže-nosti uvrstimo daleč pred Mežiško. Naši kraji naj bi bili primerljivi z Radovljico in Bledom... Znancu tega torej ni-sem razlagal, ker sem tudi sam skeptičen do takšnih znanstvenih metod. Še posebej zato, ker zajec ni drevo, ki leta in leta stoji na enem mestu, ampak je živahna živalea in prav lahko, da je zajec, ki so ga znanstveniki ujeli na Po-kljuki, prišel tja na izlet kar z našega Ležna. Problem radikalnih ekoloških idej, ki praviloma nimajo množične podpore, je slej ko prej v duševnosti Ijudi. Ti so na svoj kraj čustveno navezani, zato kljub nevarnemu oko-]ju ostajajo v Šaleški dolini in po hribih okoli nje. Ijudje so postali ob okoljevarstvenih vprašanjih apatični In pravijo, kako je stanje takšno kot pač je in zato se je s tem treba sprijazniti. Zakaj bi jim spodbijal takšno prepričanje? Ne-nazadnje je tudi duševni mir vreden toliko kot vsakdanji kos kruha in zakaj bi jim onesnaževali njihovo pomirjeno duševnost, če jim ne morejo (jo) zagotoviti boljšega okolja. Odgovornost pred bodočimi rodovi itak jemljejo na svoja ramena tisti, ki dobro poznajo zdravstvene posledice zaradi onesnaževanja. Torej v prvi vrsti zdravniki in pa tisti, ki jim strežejo s podatki o zajcih s Pokljuke. Če pa Ijudje že hočejo ostati tu, v Šaleški dolini, naj ima-jo vsaj plačilo za vztrajanje, ki pa jim ga tisti, ki se imamo za bolj osveščene, lahko omogočimo. Reeimo: zakaj ne bi dobivali v Šaleški dolini električno energijo brezplačno ali vsaj znatno ceneje kot v drugih delih Slovenije? To bi bila konkretna ekološka renta, ki bi jo v svojem žepu čutil sle-herni prebivalec doline. Takšna ugodnost bi vzpodbudiia tudi marsikaterega zasebnika, saj bi bili tukajšnji stroški proizvodnje gotovo boy konkurenčni. Ali pa toplovod. Nevzdržno je, da gre trend Komunalnega podjetja v smeri primerljivih cen v Evropski skupnosti. (Le zakaj tiščimo tja?) Vem, da se takšnim idejam eni posmehujejo, druge pa jezijo, večina pa bo rekla, da so "skregane" z logiko tržnega gospodarstva. Tbda ponavljam. Tisti, ki s(m)o bili od Ijudi izbrani, da govorimo v njihovem imenu, imamo dolžnost, da vsem Ijudem, ki tiikaj vztrajajo, priskrbimo privilegije, ki jim nekateri modno pravijo ekološka renta. Zakaj bi ne imeli cenejše elektrike in zastonj toplovoda? Konec koncev za Šaleško dolino to ni nič novega. Velenjski knapi so leta tn leta dobivali "kolnkarte" zastonj kot rento za delo' v rud-niku. Tudi če s(m)o samo "glancali" pisarniške stole. Perorez 25. marca 1999 AKTUALNI \MS vas 13 | Osnutek odloka, ki opredeljuje funkcionalna zemljišča javno razgrnjen Lastnikom stanovanj tudi zemijišča Velenje, 19. marea - Na osno-vi sklepov lanskega deeembr-skega Poslovnega srečanja ma-lega in velikega gospodarstva Savinjsko-šaleške regije, je Era iz Velenja pripravila poslovno srečanje za tiste male podjetni-ke, ki so izrazili željo po vklju-čevanju v njen poslovni sistem. Kotje v pozdravnem nagovoru dejal direktor Erinega hčerin-skega podjetja Koplas Bojan Kladnik, "je osnovni cilj sre-čanja ta, da se še bolje spozna-mo, se pogovorimo pravi ljud-je med sabo, pravočasno izme-njamo prave informacije, pos-pešimo medsebojne gospodar-ske tokove... Skratka se dogo-vorimo za še boljše in kako-vostnejše delo v prihodnje." V dvorani mestne občine Ve- lenje je zbrane med drugim pozdravil župan občine Srečko S poslovnega srečanja Meh in menil, da so takšna sre-čanja konkretna nadgradnja sprejetih dogovorov. Ocenil je, da bi lahko na osnovi tega še marsikaj naredili, našli interes na področjih, ki imajo v Dolini širšo mrežo in tudi sposobnosti. Poslovni sistem Era je udele-žencem predstavil predsednik uprave Gvido Omladič. V njem imajo mali obrtniki in podjetni-ki največ možnosti sodelovanja prav v dejavnosti hčerinskega podjetja Koplas oziroma v nje-govih štirih poslovnih enotah: les, kovina, plastika in grafika ter Ljubljana. Podjetje, ki je 15. februarja letos pridobilo tudi certifikat kakovosti ISO 9002, pa je znano tudi kot zastopnik nekaterih tujih programov. ■ tp tufi (25) KAM Z ODPADKl OD CISCENJA OKOLICE? Sedaj že teče uveljavljena akcija zbiranja in odstranjevanja odpadkov nastalih ob spomladanaskem čiščenju okolice. Najavljenja je bila v predzadnji 10. in v zadnji 11. številki tednika NAŠ CAS. Zaradi večjih količin vseh teh odpadkov jih ni možno spraviti v posode za zbiranje bioloških odpadkov, ali jih odložiti na kompostnik. Akcija je torej namenjena predvsem gospodinjstvom v strnjenih naseljih, kjer je uvedeno ločeno zbiranje bioloških odpadkov in kjer večina hiš nima kompostnika. Akcija je organizirana tudi zato, da teh odpadkov ne bi sežigali, kar se je in se včasih še dogaja. Med odpadke, ki nastajajo ob čiščenju okolice štejemo: listje in travo, ki ju pograbimo okoli hiše, veje zaradi obrezovanja drevja in grmičevja, odpadke z vrta po spomladanski pripravi za setev pesek, zemlja in podobni odpadki zaradi ukrepov od zimske službe ostanke ozimnice (sadje, krompir, kisal), ostanke lesene embalaže (gajbice) ipd. Odpadke nastale ob čiščenju in urejanju okolja zbiramo v velike posode kesone, ki jih postavljamo in odstranjujemo po programu posamezne občine. Programe objavljamo v sredstvih obveščanja, krajani pa so obveščeni o akciji tudi na krajevno običajen način. To naj bi bili torej izključno biološki odpadki, ki jih je mogoče odpeljati na K0MP0STARN0, ne pa z njimi obremenjevati Komunalno deponijo. Zato želimo posebej opozoriti, da akcije spomladanskega čiščenja niso namenjene zbiranju in odstranjevanju kosovnih odpadkov (gospodinjska oprema, pohištvo ipd.). Za zbiranje kosovnih odpadkov je predvidena posebna akcija, ki omogoča tudi ločeno zbiranje teh odpadkov. Pri uvajanju opisanega ločenega zbiranja odpadkov od čiščenja okolice računamo na večjo ekološko osveščenost povzročiteljev odpadkov, kot jo kaže ena od fotografij iz letošnje akcije. Odpadke od čiščenja okolice nikar ne sežigajte, kertako tudi onesnažujete okolje, poleg tega pa spravljate v nevarnost bližnje stavbe in gozd. MO Velenje in PUR d.d njem, pluženjem...Predvsem bodo imeli v bodoče po moje veliko več dela upravljalci sta-novanj, ki bodo morali usklaje-vati različna stališča bodočih lastnikov teh površin." % Koliko zemljišč pa naj bi bilo v bodoče v lasti lastnikov stano-vanj? Marko Vučina: "Glede na mnoge negativne izkušnje dru-gih občin, ki so tovrstne posege že opravile (Maribor), v mest-ni občini Velenje predlagamo minimalne odstope zemljišč ob stanovanjskih blokih, lastniki stanovanj pa bodo v last dobili tudi dovozne poti in parkirišča (tam, kjer je mogoče lastnino povsem natančno opredeliti -na primer "enojčki". Več težav je v strnjenih stanovanjskih so-seskah, kot so Kardeljev trg, Stantetova ulica in blokovno naselje v krajevni skupnosti Gorica, kjer bo parkirišča mo-goče opredeliti le kot skupno lastnino večstanovanjskih blo-kov (zakon to dopušča). V teh strnjenih naseljih, kjer je parki-rišč premalo, jih je nemogoče razdeliti na posamezne stano-vanjske bloke." # Kdo pa bo vse to delil? Marko Vučina: "Večino za-dev smo lahko opredelili že s samim odlokom, ki ga bomo, če bodo v času javne razgrnitve in javne razprave nanj podane konstruktivne pripombe, do-polnili. Zupan pa bo imenoval tudi posebno komisijo, ki bo spremljala vse bolj zapletene primere in predlagala rešitve. Soglasja nanje bo dajal urad za okolje in prostor, ki bo zagotav-ljal tudi enakopravne pogoje določanja funkcionalnih zem-Ijišč po celem mestu." % Prinaša odlok še kakšne druge novosti? Marko Vučina: "Posebej velja omeniti, da določamo z njim v celotnem mestu kakšne so možnosti postavitve senčil in zasteklitve balkonov. Na ta na-čin bi radi naredili na tem po-dročju red. Vemo, da se je zad-nja leta dogajalo marsikaj, seve-da brez ustreznih dovoljenj. Ve-čina zastekljenih balkonov je narejenih na črno, po izboru lastnikov. In nastal je res pravi kaos. S tem odlokom bodo tudi ti zavezani, da zasteklitve prila-godijo predpisom. Zasteklitve ne bodo možne brez soglasja urada za okolje in prostor. Po-dobne enotne rešitve predpi-sujemo tudi za prekrivanje in vzdrževanje objektov." ■ Mira Zakošek O funkcionalnih zemljiščih, ki bi morala biti razdeljena, saj brez tega med drugim ni mogoče vpisati stanovanj v zemljiško knjigo, že nekaj časa razpravljajo tudi najodgovor-nejši v mestni občini Velenje. Svetniki mestne občine Velenje so lani zamrznili tovrstno odlo-čanje, ker je bilo pred brez-plačnim razdeljevanjem ob-činskim zemljišč potrebno do-reči še marsikaj, zdaj pa je za-deva že toliko dozorela, da je osnutek odloka, ki opredeljuje tudi funkcionalna zemljišča za centralne predele mesta že do-bil prvo soglasje v svetu mest-ne občine Velenje, za ostale predele pa je pripravljen za razpravo in sprejem na najviš-jem občinskem organu. TVenut-no je ta dokument javno razgr-njen v prostorih mestne občine Velenje ter v prostorih mestne četrti center levi breg vzhod, kjer je tudi največ odprtih vprašanj. Javno bo razgrnjen še do 5. aprila, urad za okolje in prostor pa bo pripravil še javno razpravo. Nanje lahko naslovite tudi vse pripombe. O tem dolgo pričakovanem doku-mentu smo se pogovarjali s predstojnikom urada za oko-lje in prostor Markom Vučino. 0 Koj sploh so funkcuinalna zem-Ijišča? Marko Vučina: "Funkcional-no zemljišče je zemljišče, ki je nujno potrebno za normalno funkcioniranje nekega objek-ta. Pri individualnih objektih je popolnoma jasno, da je to do-voz do hiše, kakšen meter ali dva okoli nje, parkirišče... Pri večstanovanjskih objektih pa teh vprašanj doslej nismo ime-li razrešenih in je marsikje tudi težko določiti oziroma razdeli-ti pripadajoče površine med več stanovanjskih blokov. Doslej zemljišča, dovozne poti, niso bile v lasti stanovalcev, ampak občine. S tem odlokom pa do-ločamo merila, kako jih bomo prenesli lastnikom stanovanj." # Za kakšen prenos gre? Marko Vučina: "Po predlaga-nih merilih je predviden brez- Marko Vučina plačen prenos.Seveda pa jih bo-doči lastniki prevzemajo tudi z vsemi obveznostmi: vzdrževa- Era d.d. Velenje Renault servis Levec Da se bolje spoznamo, obvestimo in... Številka ena v Sloveniji Za Zlatko in Jožeta Podmiljšak, lastnika podjetja R.S.L. Levec, je bil 19. marec zelopomemben praznik. V prisotnosti mnogih njunih prijateljev, znank, znancev, vodilnih predstavnikov Renaul-ta v Sloveniji, vidnejših političnih in gospodarskih mož v žalski in celjski občini sta namreč predala svojemu namenu novi prodajno servisni center. Gre za naložbo, vredno približno 250 milijonov to-laijev, svojim strankam pa bodo ponudili vse potrebno za njihove stare in nove železne konjičke iz programa Renault od A do Ž na 8000 kvadratnih metrih površin. Po salonu, ki sta ga uredila za svo-je stranke leta 1990 v Levcu, pet let kasneje še v Moziiju, je to njun tretji obrat, poimenovala pa sta ga Koncesija 2000. Kot je na novinarski konferenci ob tej priložnosti povedal direk-tor podjetja R.S.L. Levec Jože Podmiljšak, so k uresničevanju zah-tevnega projekta pristopili pred 7 leti, po ogledu evropskih konce-sionarjev in servisno-prodajne mreže Renaulta, s katerim sodeluje že od leta 1968 dalje. Z njim se je učil, izpopolnjeval, sledil razvoju. Danes je prvi koncesionar tega francoskega avtomobilskega proizva-jalca v Sloveniji, ki nudi svojim približno 14 tisočim strankam celot-no paleto storitev - od prodaje novih, rabljenih osebnih ter gospo-darskih vozil, rezervnih delov, nadomestne in dodatne opreme do ser-visnih in drugih storitev. "Kar težko je bilo uresničiti naš cilj. Prvo lopato za nov salon so zasadili pred 2 letoma in imeli pri pridobi-vanju potrebnih dokumentov kar nekaj težav. S tem objektom so po-stavili piko na i v svoji dejavnosti." Po besedah Podmiljšaka na leto prodajo v salonih približno 800 vozil. Poleg kakovosti na vseh področ-jih dejavnosti namenjajo precej pozornosti tudi izobraževanju delav-cev. "Pri nas sčasoma mehanika s poklicno šolo ne bomo imeli več, ampak mehanika tehnika, mehanika inženiija. Tehnologija in opre-ma v delavnicah, salonih so takšni, da bi jo s poklicno šolo težko upravljali." V podjetju imajo zaposlenih 48 delavcev. V nadaljevanju novinarske konference so vidnejši predstavniki Re-naulta v Sloveniji novinarje seznanili s prizadevanji francoskega proizvajalca avtomobilov v Evropi in v svetu. Približno 4 milijone svo-jih vozil nameravajo prodati v prihodnje, želijo biti prvi tudi po ka-kovostnih storitvah in varnosti svojih avtomobilov. Ob tej priložno-sti so predstavili še novega Megana. ■ tp 14 W i AS TV SPORED 25. marca 1999 CETRTEK, 25. marca SLOVENIJA 1 09.30 Male sive celice, kviz 10.20 Risanka 10.40 Zgodbe iz školjke 11.15 Službeni vhod, 11/11 12.05 Skrivnost inkovske mumije, dokum. oddaja 12.30 Mojstrovine Slovenije, 3/9 13.00 Poročila, vreme, šport 14.30 Zoom 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenci po svetu 17.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.40 Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Znanje je ključ 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 TV poper 21.40 Homo turisticus 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Opus 23.20 Berlot Brecht, dokum. oddaja 00.55 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo SLOVENIJA 2 10.30 Angel varuh moj, 21/22 11.20 Ekstremne avanture 11.45 Filmski triki 12.10 Ljubezen nam je vsem v pogubo, 1. del 13.00 Svet poroća 15.10 Ferdi, 4/13 15.35 Diva, franc. film 16.25 DP v hokeju na ledu, finale, 6. tekma končnice 2:1 sledi EL v košarki M, četrtfinale ???:Union Olimpija 19.00 Kolo sreče, tv igtica 19.30 Videoring 20.00 Ob 50 letnici inštituta Jožef Štefan 21.00 Helsinki: SP v umet. drsanju M, vklop 22.30 Poseben pogled: Deseto leto, nemški film 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Marimar, nan. 10.00 Za Eleno, nan. 11.00 Prevare, nan. 12.00 Umor je napisala, nan. 13.00 Stražar, nan. 14.00 Nevarne dirke, nan. 15.00 Inšpektor Derrik, nan. 16.00 Temna luka, nan. 17.00 ZaEleno, nad. 17.50 Marimar, nan. 18.20 Prevare, nan. 19.15 24 ur 20.00 Beverly Hills 90210, nan. 21.00 Brez zapor z Jonasom 22.00 Damon, nan. 22.30 George in Leo, nan. 23.00 Stražar, nan. 00.00 Privid zločina, nan. 01.00 24 ur, ponovitev kanall 27 09.00 09.05 09.50 09.55 10.40 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 19.55 20.00 21.00 21.30 21.35 22.00 22.05 22.10 NAJ SP0T DNEVA VIDE0 T0R glasbena oddaja VABIMO K OGLEDU VEČERNIKLEPET TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SP0T DNEVA REGIONALNE N0VICE OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU SKRBIMO ZA ZDRAVJE: ASTMA IN DRUGE KRONIČNE PLJUČNE BOLEZNI OTROK KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI S.E.M. - 62. oddaja REGIONALNE NOVICE ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 4. del NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI PETEK, 26. marca SLOVENIJA 1 09.30 09.45 10.25 10.50 12.05 12.25 13.00 14.10 15.00 16.00 16.30 17.00 17.40 18.00 18.10 18.35 1*9.15 19.30 20.00 20.15 21.30 22.00 22.30 22.40 22.50 00.00 Ročne ustvarjalnosti Enajsta šola, oddaja za radovedneže Otroška oddaja Čas Jerebin, češka drama Znanje je ključ Zenit Poročila, vreme, šport Po domače Ko zapoje Ijubezen Opus Mostovi Rdeči grafit Potepinček, češka dokum. oddaja Obzornik, vreme, šport Izobraževalna oddaja Razpoke v času - slovenski miti in legende Risanka TV dnevnik Zrcalo tedna Vinska gora: slovenska polka in valček 1999, prenos Seinfeld, 10/24 Odmevi, vreme Kultura Šport Polnočni klub Koncert ob svečah SLOVENIJA 2 10.30 Zlakri, 4/4 11.15 Tone Čufar: ščurki, SNG drama Maribor 13.50 Ang. glas. dokum. oddaja 14.50 Skrivnosti srca, španski film 16.35 Podobe sveta, 4/6 17.30 PoSloveniji 18.00 Pravila igre, 6/6 18.30 Simpsonovi, 5/50 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Z Michaelom palinom okoli oceana, 1/10 21.00 Vse v redu, švedski film 23.00 Umori, 12/22 23.55 Poročila, 11/13 00.20 Omerta, zakon molka, 2/11 01.05 Sp v umet. drsanju plesni pari, posenetek 02.00 Košarka NBA: Phoenix-New York, prenos (do 04.30) j 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Marimar, nan. 10,00 ZaEleno, nad. 11.00 Prevare, nan. 12.00 Umor, je napisala, nan. 13.00 Stražar, nan. 14.00 Brez zapor z Jonasom 15.00 Inšpektor Derrik, nan. 16.00 Temna luka 17.00 ZaEleno, nad. 17.50 Marimar, nan. 18.20 Prevare, nan. 19.15 24 ur 20.00 Film2: Ljubim težave, amer. film 22.00 Čedna dekleta, amer. film 00.00 Vse za Ijubezen, erot. film 01.30 24 ur, ponovitev kanall 27 46 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja M 10.15 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: 1 ASTMA IN DRUGE KRONIČNE PLJUČNE 09.00 BOLEZNI OTROK 09.05 11.15 VABIMO K OGLEDU 10.05 11.20 KAKO BITIZDRAVIN 10.10 ZMAGOVATI; S.E.M. - 62. 11.50 ZGODOVINA AVTOMOBI- LIZMA, 4. del dok. oddaje 12.15 TVIZLOŽBA 10.30 12.20 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 11.50 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, 12.00 kontaktna oddaja 18.55 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.00 19.05 LOKALNI UTRIP: ZGORNJA 19.30 SAVINJSKA DOLINA, 19.35 informativna oddaja 19.55 lokalnih skupnosti 20.00 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.20 19,55 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.00 LEGENDA 0 VOLČJI 21.20 PLANINI, ameriški film 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.40 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.00 22.35 TVIZLOŽBA 22.05 22.40 VIDEOSTRANI 22.10 SOBOTA, 27. marca SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Nesrečniki, 26/26 08.55 Otroška oddaja 09.40 Don Kihot, 27/39 10.05 Razpokevčasu 10.35 Kino Kekec 11.35 Seinfeld, 10/24 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Vremenska panorama 13.35 Homo turisticus 13.45 Prisluhnimo tišini 14.15 Slovenska polka in valček 1999, posn. iz Vinskegore 15.30 Liza in sabljasti tiger, avstralski film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Navrtu 18.35 Ozare 18.40 Velike romance 20. stoletja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.15 Resje! 21.45 Ekologija, 1/4 22.25 Poročila, vreme, šport 22.50 Četica modrih, 7/7 23.25 Ples na glasbo časa, 4/4 01.15 Emma Sorel, franc. film SLOVENIJA 2 09.40 10.40 12.00 12.55 16.55 18.50 19.30 20.00 21.30 22.00 23.00 00.00 Nostalgija z uredniki Jasno in glasno, 2. del Pearl, 2. del Helsinki: SP v umet. drsanju Ž, prenos Kvalifikacije za EP v nogometu Gruzija:Slovenija, prenos Košarka NBA action Videoring Zgodba o 0. J. Simpsonu, amer. film Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi Sobotna noč: John Fogerty, koncert Nemčija: gimnastika grand prix, posnetek Tenis finale ATF! posnetek 07.00 Jetsonovi, risana serija 07.30 Bojevniki prihodnosti, risana serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08,30 Iz knjige vrlin, risana serija 09.00 Maska, risana serija 09.30 Batman, risana serija 10.00 Šport za otroke, nan. 10.30 Povver ranger, nan. 11.00 Računalničarji, nan. 11.30 Morska deklica, nan. 12.00 Mlada čarovnica, nan. 12.30 1,2,3-kdodobi? 13.30 Prijatelji Felix, nan. 14.30 Konan, nan. 15.30 Sinbadove pustolovščine, nan. 16.20 Policijska akademija, nan. 17.15 Pop'n rol, glasbena oddaja 18.20 Izganjalka vampirjev, nad. 19,15 24 ur 20.00 Viktorji'98, direkten prenos iz Cankarjevega doma 22.00 Komandosi, nan. 23.00 Barva škrlatna, amer. film 01.30 Playboy special, erot. serija 02.30 24 ur, ponovitev_ kanall 46 52 NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. VABIMO K OGLEDU LOKALNI UTRIP; ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA, informativna oddaja lokalnih skupnosti LEGENDA 0 VOLČJI PLANINI, ameriški film TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU 777. VTV MAGAZIN, regionalni infor. program GLASBENI LABIRINT, odd. z narodnozabavno glasbo IZ NAŠEGA ARHIVA: NAJVEČJA BUTARA 777. VTV MAGAZIN, pon. NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NEDEUA, 28. marca SLOVENIJA 1 08.00 Svet Petra Zajca in prijateljev 08.25 Tabaluga, 17/26 08.50 Srebrnogrivi konjič, 30/39 09.15 Telerime 09.20 Pika Nogavička, 3/13 09.50 Ozare 09.55 Nedeljska maša - Šmartno pod Šmarno goro, prenos 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 4x4 13.55 Res jel 15.20 TV poper 16.00 Trik - trak 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Mojstrovine Slovenije, 4/9 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Opisni poželjivec, 2 del 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Slovesni večer ob 80 letnici slovens. poklicnega baleta 00.35 Trik - trak 01.05 Parada plesa SLOVENIJA 2 12.40 Policija na naši strani 13.10 SP v akrobatskem RNR za mladince 13.25 Teniški magazin 13.55 Helsinki: SP v umetnost- nem drsanju, revija 16.55 Šport 18.30 Festival pionirske košarke, finale 19.30 Videoring 20.00 Jože Gale: Ljubezen nam je vsem v pogubo, 2. del nad. 20.55 Vrag: Neavtoriziran življenjepis, 2/3 21.50 Šport v nedeljo 22.50 Murphy Brovvn, 5/26 23.00 Vse v redu, šved. film 01.05 Mož iz množice, am. nemi f. 02.35 Nemčija: gimnastika grand prix, posnetek 07.00 Jetsonovi, ris. serija 07.30 Mali bogataš, ris. serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Nazaj v prihodriost, ris. ser. 09.00 Tisoč in en dolgouhec, ris. f. 10.30 Kalifornijske sanje, nan. 11.00 Beverly hills 90210,nan. 12.00 Melrose place, nad. 13.00 Novopečena družina, nan. 14.00 Viktorji, ponovitev 16.00 Nedeljsko popoldne 19.15 24 ur 20.00 Melrose place, nan. 20.50 Fotomodeli, nad. 21.45 Športna scena 23.00 Zločin na krovu, amer. film 01.00 24 ur g^M^te«. kanali 4 miiiuEsP^ co PONOVITVE ODDAJ: 09.00 10.00 11.00 11.20' 11.40 12.40 13.00 13.05 14.05 15.05 16.05 16.30 17.00 18.15 19.45 20.30 21.15 21.45 OTROSKI MIS MAS, ponov. IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 776. VTV MAGAZIN, regionaini infor. program ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja IZ SREDINE ODDAJE DOBROJUTRO 777. VTV MAGAZIN, regionalni infor.i program EPP/ VABIMO K OGLEDU IZ PETKOVE ODDAJE DOBROJUTRO GLASBENI LABIRINT, odd. z narodnozabavno glasbo AVSTRALIJA1000 KILOMETROV; Gostv Studiu: MIRKO LEBAR LOKALNI UTRIP: ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA, informativna oddaja lokalnih skupnosti VIDEOSTRANI CVETNA NEDELJA: SVETA MAŠA IN BLAGOSLOV ZELENJA, posnetek iz Ljubna ob Savinji LEGENDA 0 VOLČJI PLANINI, ameriški film VIDEO TOR glas. oddaja VEČERNIGOST: Anica MEH KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M. - 62. VIDEOSTRANI PONEDEUEK, 29. marca SLOVENIJA 1 09.30 Potepinček, 5/7 10.20 Narava in človek, 5/13 10.45 Izobraževalna oddaja 11.10 Navrtu 11.35 Velike romance 20. stoletja 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalotedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13,15 Čebelji kralj, avstralskega filma 15.10 4x4 15.40 Opisni poželjivec, 2. del 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Pika Nogavička, 3/13 17.45 Volkovi, čarovnice, velikani, 13/13 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19,15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 KomisarRex, 11/18 21.00 Odstiranja, dokum. oddaja 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.40 Šport 22.50 Odstiranja, pogovor 00.30 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 10.00 11.00 11.25 11.50 12.50 13.40 15.30 17.00 17.30 18.00 19.00 20.00 21.00 22.30 23.00 00.25 Sobotna noč, ponovitev Pravila igre, 6/6 Simpsonovi, 5/50 Z Michaelom Palinom okoli oceana, 1/10 Hudičev neavtorizirani življenjepis, 2/3 Nedeljska revija v umet-nostnem drsanju, ponovitev Kinoteka: V samoti, amer. film Policija na naši strani, ponovitev Po Sloveniji Šestre, 10/24 Štafeta mladosti Gospodarska panorama Studio city Krivolov, 2/7 Brane Rončel izza odra V samoti, amer. film 06.00 09.00 10.00 11.00 12.00 12.45 14.00 15.00 16.00 17.00 17.50 18.20 19.15 20.00 21.10 Dobro jutro, Slovenija Marimar, nan. Za Eleno, nad. Prevare, nan. Umor, je napisala, nan. Športna scena Fotomodeli, nad. Inšpektor Derrik, nan. Temna luka, nan. Za Eleno, nan. Marimar, nan. Prevare, nan. 24 ur 1,2, 3-kdo dobi? Smrtonosno orožje 2, amer. film Stražar, nan. Privid zločina, nan. 01.00 24 ur, ponovitev kanall 23.00 00.00 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno - razvedrilna oddaja 777. VTV MAGAZIN, ponovitev VABIMO K OGLEDU GLASBENI LABIRINT, oddaja z narodnozabavno glasbo TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gostv studiu: TONE HROVAT, predsednik Državnega sveta REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO KOŠARKA, posnetek tekme; LOKA KAVA: PIVOVARNA LAŠKO 23,20 TVIZLOŽBA 23,25 VIDEOSTRANI 10.15 10.35 10.40 11.30 12.00 18.55 19.00 19.05 19.25 19.30 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 TOREK, 30. marca SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taček 09.45 Volkovi, čarovnice in velikani, 13/13 09.55 Car nevidnosti, 4/6 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 Triktrak 12.10 Komisar Rex, 11/18 13.00 Poročila, vreme, šport 16.30 Brez meje - moja vas 17.00 Zlatko Zakladko 17.20 Dobri duh iz Avstralije 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta, 3. oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Župnik za deset tednov, 4/20 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Detektivske zgodbe Ruth Rendell, 3/3 23.40 Monet in sredozemlje, ang. dokum. oddaja SLOVENIJA 2 10.30 Sestre, 10/24 11.20 Gospodarska panorama 12.15 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 12.45 Studio city 14.15 Štafeta mladosti 15.40 Krivolov, 2/7 16.00 Liza in sabljasti tiger, avstrijski film 17.30 PoSloveniji 18.00 Sainttropez, 1/26 19.00 L ingo, tv igrica 20.00 Portret pesnika Franceta ForstneriYa 20.30 Športni portret 20.55 Sarajevo: gala predstva v umetnostem drsanju 22.15 Ubij me nežno, slovenski film 23.50 Svet poroča 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Marimar, nan 10.00 ZaEleno, nad. 11.00 Prevare, nad. 12.00 Umor je napisala, nan. 13.00 Stražar, nan. 14.00 Pop'n'rol 15.00 Inšpektor Derrik, nan. 16.00 Temna luka, nan. 17.00 ZaEleno, nad. 17.50 Marimar, nan. 18.20 Prevare, nad. 19.15 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Vse za življenje, franc. film 21.45 Bolnišnica upanja, nan. 22.30 George in Leo, nan. 23.00 Stražar, nan. 00.00 Privid zločina, nan. 01.00 24 ur, ponovitev kanali 27 46 SREDA, 31. marca SLOVENIJA 1 09.30 Zlatko Zakladko 09.45 Dobri duh iz Avstralije, 12/13 10.20 Dogodivščine iz živalskega vrta, 3. oddaja 11.10 Mednarodna obzorja 12.05 Župnik za deset tednov, 4/20 13.00 Poročila, vreme, šport 13.50 Obzorja duha 14.20 Ljudje in zemlja 15.10 Monet in sredozemlje, dokum. oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Izobraževalna oddaja 18.35 Sara, 1/6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat: Mesto radosti, amer. film 22.25 Odmevi, vreme, gport 23.20 Osmidan 23.50 Simfonični orkester HN K Tokio SLOVENIJA 2 10.30 Saint Tropez, 1/26 14.00 Življenje na deželi, amer. film 15.55 Kolo sreče, tv igrica 16.30 Angel, varuh moj, 22/22 17.20 PoSloveniji 17.50 Ljubljana: kvalifikacije za EP v nogometu; Slovenija:Albanija, prenos 20.00 Velika operna noč Maria Callas, posnetek 22.15 Tudi prašiče obešajo, ang. film 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gostv 09.00 studiu: TONE HROVAT, predsednik Državnega 10.15 sveta 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.35 10.10 KOŠARKA, posnetek tekme; LOKA KAVA: 10.40 PIVOVARNA LAŠKO 11.25 TVIZLOŽBA 11.00 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 11.30 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 12.30 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 12.35 20.00 778. VTV MAGAZIN, 18.55 regionalni informativni 19.00 program 20.20 ŠPORTNITOREK, športna 19.05 informativna oddaja 19.25 20.40 IZ PRODUKCIJE 19.30 ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- 19.55 JE 20.00 21.10 ROKOMET, ponetek tekme; PREVENT: GORENJE 22.10 778. VTV MAGAZIN, 21.30 ponovitev 22.30 NAJ SPOT DNEVA 21.35 22.35 TVIZLOŽBA 22.35 22.40 VIDEOSTRANI 22.40 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09C00 Marimac nan. 10.00 Za Eleno, nan. 11.00 Prevare, nan. 12.00 Umor je napisala, nan. 13.00 Stiražar, nan. 14.00 Bolnišnica upanja, nan. 15.00 Inšpektor Derrik, nan. 16.00 Temna luka, nan. 17.00 ZaEleno, nad. 17.50 Marimar, nan. 18.20 Prevare nan. 19.15 24 ur 20.00 Obtožena žrtev, amer. film 21.40 Nevarne dirke, nan. 22.30 George in Leo, nan. 23.00 Stiražar, nan. 00.00 Privid zločina, nan. 01.00 24 ur, ponovitev kanall 27 DOBRO JUTRO; informa-tivno-razvedrilna oddaja 778. VTV MAGAZIN, ponovitev VABIMO K OGLEDU ŠPORTNITOREK. športna informativna oddaja IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE ROKOMET, ponetek tekme; PREVENT: GORENJE TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP / VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT, glasbena oddaja; Gostja: IRENA VRČKOVNIK REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI "Naš čas" izdaja Ćasopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naroćnina 1.760 SIT. polletna naročnina 3.420 SIT, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (grafićna oblikovalka), Oamir Šmid (oblikovalec) Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenjij Ministrstva za intormiranie št. 23/26-92 |e "Naš ćas" uvršćen med proizvode informativnega znaćaia iz 13 toćke, tanfna št 3, za kaiere se plaćuje 5% prometni daveK. 18. marca 1999 MODRO KRONIKA W vas 15 POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Huda nesreča v Bevčah V soboto, 20. marca, ob 6. uri, se je na glavni cesti I. reda zu-naj naselja Bevče pripetila huda prometna nesreča. 25-letni Robert S. s Polzele je vozil osebni avtomobil iz Velenja proti Arji vasi. V blagem dolgem levem ovinku je izgubil oblast nad vozilom. Vozilo je zdrsnilo na levo stran čez cesto v jarek, od koder ga je odbilo v zrak in je padlo na desni bok. Voznik je padel iz vozila in se pri tem hudo poškodoval. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljen- ju- Gmotno škodo nastalo na vozilu v nesreči ocenjujejo na okoli 700.000 tolarjev. Ogenj pod avto V soboto, 20. marca, okoli 4. ure zjutraj, je neznanec zanetil ogenj pod osebnim avtomobilom Fiat Uno, ki je bil parkiran pred stanovanjsko hišo na Levstikovi v Šoštanju. Ogenj se je razširil na motor in notranjost yoziIa. Požar so pogasili domači in sosed-je, kljub temu pa je Franjo T. oškodovan za okoli 400.000 tolaijev. Ukraden Renault magane V noči na sredo, 17. marca, je bil s Šercerjeve ceste v Velenju ukraden osebni avto Renault magane 1,6, rdeče barve, reg-istrskih oznak CE K6 440, last Ivana G. Iz torbe izginil mobitel V torek, 16. marca, med 12.20 in 13.10 je nekdo iz odklenjene garderobe v telovadnici šolskega centra v Velenju Mateju K. iz šolske torbe ukradel mobilni telefon znamke Motorola, vreden okoli 37.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Poškodovani vozili V noči na četrtek, 18. marca, je neznanec z osebnega avto-mobila Fiat Tipo, parkiranega med bloki v Doberteši vasi de-montiral vsa štiri platišča s pnevmatikami. Poleg tega, da je odnesel komplet koles, je storilec z dvigovanjem vozila povzročil tudi škodo na karoseriji, Sašo L. je oškodovan za okoli 250.000 tolarjev. V noči na petek, 19. marca, pa je neznanec v Kidričevi ulici v Zalcu z ostrim predmetom poškodoval karoserijo osebnega av-tomobila znamke Renault 19, cabriolet, last Igorja P. Nastalo škodo so ocenili na okoli 100.000 tolarjev. Fotografiral bo V ponedeljek popoldan ali torek dopoldan, 15. ali 16. marca, je neznani predrznež v trgovini Foto Tonica na Šlandrovem trgu v Zalcu izkoristil nepazljivost prodajalke in iz vitrine ukradel fotoaparat znamke Samsung vreden 59.925 tolarjev. Svet javnega zavoda ZDRAVSTVENI D0M VELENJE VELENJE, Vodnikova 1 razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA Poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko strokovno izobrazbo medicinske smeri, - opravljen strokovni izpit, da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v dejavnosti osnovnega zdravstva, od tega najmanj dve leti delovnih izkušenj pri vodenju. Direktor zavoda se imenuje za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Velenje, kadrovska služba, 3320 Velenje, Vodnikova 1. Prijav brez dokazil ne bomo upoštevali. Kandidate bomo o imenovanju obvestili v 15 dneh po končanem postopku. 2b MESARSTVO VALAND Mesnica Staro Velenje, Stari trg - poslovni center (ob pizzeriji Picadilly) Ta hip: SUPER ugodna VELIKONOČNA ponudba kvalitetnega MESA in domačih MESNIH izdelkov - lastne proizvodnje Del. čas: tor. 8. - 16.h; sre., čet, Pet 8. - 18.h; sob. 8. - 13.h Za bogato obloženo Velikonočno mizo - Mesarstvo Valand! ERIN MOJSTER JAKA v NASVETIHIZ PRVE rog ii Radia Velenje spet v sredo, 31. mai ob 8.50. uri. Tokraf z gostom, agronomom iz Era Vis a Vis, gospodom Sašom Georgijevskim, ki vam bo svetoval, kaj postoriti na vrtu, s kakšnim orodjc in povedal nekaj vec o negi in vzgoji balkonskega cvetja. Hćuivedn uf «Vaša vprašanja sprejemamo do torka, 30. marca na naslov: Naš čas, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom "Erini nasveti iz prve roke." Odgovore boste slišali v sredo, 31. marca. ERA bo z lepo nagrado presnetiia poslušalca, ki bo pravilno odgovoril na zastavljeno nagradno vprašanje v Kaj pravi uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju? Previdno pri kurjenju! Po izkušnjah iz preteklih let se največ travniških požarov zgodi v času pom-ladanskega čiščenja v naravi, ko se Ijudje odločajo za sežig naravnih odpadkov ali požig travnatih površin. T\idi v zadnjem obdobju niso redka poročila policistov in gasilcev, ki se običajno začenjajo, češ, zaradi neprevidnosti pri požiganju suhe trave je ... Kaj o kurjenju pravi Uredba o varstvu pred požarom v nar-avnem okolju? Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja, se mora urediti kurišče, ki mora biti ob-dano z negorljivim materialom, prostor okoli kurišča pa mora biti očiščen vsaj v razdalji de-setih metrov. Kurišče mora biti od dreves odd-aljeno 10 metrov, od gozda najmanj 50 metrov in od pomembnih poti ter naselij vsaj 100 metrov. Kurišče je potrebno nadzirati ves čas kurjenja, po koncu pa pogasiti ogenj in žer-javico ter pokriti kurišče z negorljivim materi-alom. Ze ob zmernem vetru (6 m/s) je potreb-no prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj. Pri kurjenju se ne sme uporabl-jati gorljiva tekočina ali material, ki pri goren-ju razvija močan dim ali strupene pline. Dobro bi bilo nasvete upoštevati, če se želite izogniti kazni in drugim stroškom, ki lahko nastanejo z nepremišljenim kurjcnjem. Hkrati pa boste prispevali k večji varnosti v bivalnem oziroma naravnem okolju. ■ mkp oddaji NASVETIIZ PRVEROKE. r r EKOLOŠKO KURILNO OUE CELJE 063/49-02-440 ECO O/L AKCIJSKE CENE PLAĆILO NA 6 ČEKOV BREZPLAĆNI PREVOZ NAD 1000 litrov NAROĆILA od 7. do 19. ure VELIKA NAGRADNA IGRA Kubd 9 rdečiotoh (4) Piše: Renata Natek - Hudarin Havana je en sam muzej, eno samo trpljenje in po ulicah se vozijo popolnoma sesute in zdelane ameriške limuzine iz 50-tih let. Po vsej verjetnosti so chevroleti, cadillaci, play-mounthi, stari fordi mnogo bolj vzdržljivejši od vzodno evropskih moskvičev in tra-bantov. Havana je največji muzej starih avtomobilov. Pogled se ti kar zamegli od vseh silnih in fantastičnih barv. Od leta 1982 je Havana na spisku Unesca in mesto se nenehno obnavlja in popravlja. Ima izjemno lego v pod-kvastem zaiivu, obdanem oziroma obzidanem iz vseh strani. V Havano je bilo že včasih težko priti, kaj šele zdaj. Arhitektura je tipično špansko kolonialna. Havana je bila ved- no ljubljenka zgodovine, us-tanovili so jo leta 1519. Tu so bogati konkvistadorji, tu so si "španski sladkorni baroni" gradili mogočna baročna bi-vališča z notranjimi atriji in elegantnimi pročelji. Tu so bogati Američani zapravljali svoj denar za igre na srečo, za kupljivo ljubezen, za korupcijo in neoklasicistični arhitek-turni kič. Pred revolucijo se je Havana imenovala tropski Pariz, bila je metropola Latinske Amerike, s kulturo stare Evrope, zakladnice arhitekture in leglo "na-jhujših" pregreh. Od nekdanjih skušnjav, legendarnega biča in kul-turne metropole je ostalo bore malo, skoraj nič. Kjer so nekoč živeli bogati sladkorni baroni, si danes vsi prebivalci mesta delijo pomanjkanje... Castrova revolucija je svetal mit, kako naj življenje ne bi potekalo. Kadar se množica Habanerosov zbere pod kak nebotičnik visokim plakatom Che in vzklika "velikemu voditelju". In kadar šolski razred na izletu občuduje mo-torno jahto Granma, s katero je Fidel nekoč daleč nazaj pristal na Kubanski obali. Danes si jo lahko ogledajo med palmami vrta pred kolo- nialno palačo Muzeja revolu-cije, kjer ždi strogo zastražena v steklenem artefaktu kot ribe v akvariju. Revolucijo prekriva siva koprena, ki je ne moreta odstreti niti tropsko sonce niti socialna enakopravnost, ko po havanskih ulicah zaman iščeta karibsko radoživost. Moderne četrti tega velikega mesta so hladne kot vsa velika mesta, ljudje se ne združujejo in so si anonimni, povsod je čuti-ti blag pritisk vse-mogočne partije. Nekoč izjemno in živahno staro mesto, kjer je v gledališčih "prepeval Caruso in kjer so po krčmah v akoloholu uta-pljali žalost, svojo otožnost in nadaijenost Hemingway, Graham Green, A1 Capone in os-tali, je danes Havana zelo osamljena. Le izjemno velike limuzine so še iz tistega časa in vsako parkirišče v mestu je muzej. Vendar je zame Havana iz-jemna in mi ni škoda ne časa ne denarja, ki sem ga zapravi-la tukaj in povsem sama od-krivala to izjemno mesto. Na visokih španskih palačah so med odpadajočim ometom še vedno vidni detajli starih fasad, razkošnih portalov in dragocenih vitraž. S pomočjo Unesca so obnovili trdnjave -vse 3 čudovite baročne palače na trgih Plaza de Armos in Plaza de la Catedral. Sama katedrala je na mojo žalost za-prta, vendar samo posedanje po teh trgih je že poseben "fealing". Bila sem povsod, v vseh velikih mestih sveta, v vseh velikih metropolah našega planeta, a vedar ga ni mesta, kot je Havana. Zdaj počasi razumem Hemingwaya, zakaj je 20 let svojega življen-ja preživel tukaj. Res, da je bila to drugačna Havana, a mesto ostaja, stavbe ostajajo, le ljud-je so drugačni... Ljudje pa se tako vedno menjajo in spre-minjajo. 14 w mi TV SPORED 25. marca 1999 CETRTEK, 25. marca SLOVENIJA 1 09.30 Male sive celice, kviz 10.20 Risanka 10.40 Zgodbe iz školjke 11.15 Službeni vhod, 11/11 12.05 Skrivnost inkovske mumije, dokum. oddaja 12.30 Mojstrovine Slovenije, 3/9 13.00 Poročila, vreme, šport 14.30 Zoom 16.00 Osmi dan 16.30 Slovenci po svetu 17.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.40 Ročne ustvarjalnosti 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Znanje je ključ 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 TV poper 21.40 Homo turisticus 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Opus 23.20 Beriot Brecht, dokum. oddaja 00.55 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo SLOVENIJA 2 10.30 Angel varuh moj, 21/22 11.20 Ekstremne avanture 11.45 Filmskitriki 12.10 Ljubezen nam je vsem v pogubo, 1. del 13.00 Svetporoča 15.10 Ferdi, 4/13 15.35 Diva, franc. film 16.25 DP v hokeju na ledu, finale, 6. tekma končnice 2:1 sledi EL v košarki M, četrtfinale ???:Union Olimpija 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Ob 50 letnici inštituta Jožef 1 Štefan 21.00 Helsinki: SP v umet. drsanju M, vklop 22.30 Poseben pogled: Deseto 11 leto, nemški film 06.00 09.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 17.50 18.20 19.15 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 00.00 01.00 Dobro jutro, Slovenija Marimar, nan. Za Eleno, nan. Prevare, nan. Umorje napisala, nan. Stražar, nan. Nevarne dirke, nan. Inšpektor Derrik, nan. Temna luka, nan. Za Eleno, nad. Marimar, nan. Prevare, nan. 24 ur Beverly Hills 90210, nan. Brez zapor z Jonasom Damon, nan. George in Leo, nan. Stražar, nan. Privid zločina, nan. 24 ur, ponovitev kanall 27 09.00 09.05 09.50 09.55 10.40 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.35 19,55 20.00 21.00 21.30 21.35 22.00 22.05 22.10 NAJ SPOT DNEVA VIDEO TOR glasbena oddaja VABIMO K OGLEDU VEČERNI KLEPET TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PR0GRAM TVIZL0ŽBA 0BVESTILA EPP/ VABIMO K OGLEDU SKRBIM0 ZA ZDRAVJE: ASTMAIN DRUGE KRONIČNE PLJUČNE BOLEZNI OTROK KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI S.E.M. - 62. oddaja REGIONALNE NOVICE ZGODOVINA AVTOMOBI-LIZMA, 4. del NAJ SPOT DNEVA TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI PETEK, 26. marca SLOVENIJA 1 09.30 09.45 10.25 10.50 12.05 12.25 13.00 14.10 15.00 16.00 16.30 17.00 17.40 18.00 18.10 18.35 1*9.15 19.30 20.00 20.15 21.30 22.00 22.30 22.40 22.50 00.00 Ročne ustvarjalnosti Enajsta šola, oddaja za radovedneže Otroška oddaja Čas Jerebin, češka drama Znanje je ključ Zenit Poročila, vreme, šport Po domače Ko zapoje Ijubezen Opus Mostovi Rdeči grafit Potepinček, češka dokum. oddaja Obzornik, vreme, šport Izobraževalna oddaja Razpoke v času - slovenski miti in legende Risanka TV dnevnik Zrcalo tedna Vinska gora: slovenska polka in valček 1999, prenos Seinfeld, 10/24 Odmevi, vreme Kultura Šport Polnočni klub Koncert ob svečah SLOVENIJA 2 10.30 Zla kri, 4/4 11.15 Tone Čufar: ščurki, SNG drama Maribor 13.50 Ang. glas. dokum. oddaja 14.50 Skrivnosti srca, španski film 16.35 Podobe sveta, 4/6 17.30 Po Sloveniji 18.00 Pravila igre, 6/6 18.30 Simpsonovi, 5/50 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Z Michaelom palinom okoli oceana, 1/10 21.00 Vse v redu, švedski film 23.00 Umori, 12/22 23.55 Poročila, 11/13 00.20 Omerta, zakon molka, 2/11 01.05 Sp v umet. drsanju plesni pari, posenetek 02.00 Košarka NBA: Phoenix-mtmm yor^ prenos |(j0 04.30) 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Marimar, nan. 10.00 ZaEleno, nad. 11.00 Prevare, nan. 12.00" Umor, je napisala, nan. 13.00 Stražar, nan. 14.00 Brez zapor z Jonasom 15.00 Inšpektor Derrik, nan. 16.00 Temnaluka 17.00 ZaEleno, nad. 17.50 Marimar, nan. 18.20 Prevare, nan. 19.15 24 ur 20.00 Film2: Ljubim težave, amer. §H film 22.00 Čedna dekleta, amer. film 00.00 Vse za Ijubezen, erot. film 01.30 24 ur, ponovitev kanali 27 09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 10.15 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: ASTMAIN DRUGE KRONIČNE PLJUČNE / BOLEZNI OTROK 11.15 VABIMO K OGLEDU 11.20 KAKO BITIZDRAVIN ZMAGOVATI; S.E.M. - 62. 11.50 ZGODOVINA AVTOMOBI--.* v LIZMA, 4. del dok. oddaje 12.15 TVIZLOŽBA 12.20 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, - kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 LOKALNI UTRIP: ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA, informativna oddaja lokalnih skupnosti 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 20.00 LEGENDA 0 VOLČJI PLANINI, ameriški film 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 TVIZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI SOBOTA, 27. marca SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Nesrečniki, 26/26 08.55 Otroška oddaja 09.40 Don Kihot, 27/39 10.05 Razpokevčasu 10.35 Kino Kekec 11.35 Seinfeld, 10/24 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Vremenska panorama 13.35 Homo turisticus 13.45 Prisluhnimo tišini 14.15 Slovenska polka in valček . i 1999, posn. iz Vinske gore 15.30 Liza in sabljasti tiger, avstralski film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Navrtu 18.35 Ozare 18.40 Velike romance 20. stoletja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.15 Resje! 21.45 Ekologija, 1/4 22.25 Poročila, vreme, šport 22.50 Četica modrih, 7/7 23.25 Ples na glasbo časa, 4/4 01.15 Emma Sorel, franc. film SLOVENIJA 2 09.40 Nostalgija z uredniki 10.40 Jasno in glasno, 2. del 12.00 Pearl, 2. del 12.55 Helsinki: SP v umet. drsanju Ž, prenos 16.55 Kvalifikacije za EP v nogometu Gruzija:Slovenija, prenos 18.50 Košarka NBA action 19.30 Videoring 20.00 Zgodba o 0. J. Simpsonu, amer. film 21.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 22.00 Sobotna noč: John Fogerty, koncert 23.00 Nemčija: gimnastika grand prix, posnetek 00.00 Tenis finale ATp posnetek 07.00 Jetsonovi, risana serija 07.30 Bojevniki prihodnosti, risana serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Iz knjige vrlin, risana serija 09.00 Maska, risana serija 09.30 Batman, risana serija 10.00 Šport za otroke, nan. 10.30 Povver ranger, nan. 11.00 Računalničarji, nan. 11.30 Morska deklica, nan. 12.00 Mlada čarovnica, nan. 12.30 1,2, 3-kdo dobi? 13.30 Prijatelji Felix, nan. 14.30 Konan, nan. 15.30 Sinbadove pustolovščine, ■ nan. 16.20 Policijska akademija, nan. 17.15 Pop'n rol, glasbena oddaja 18.20 Izganjalka vampirjev, nad. 19.15 24 ur 20.00 Viktorji'98, direkten prenos •t iz Cankarjevega doma 22.00 Komandosi, nan. 23.00 Barva škrlatna, amer. film 01.30 Playboy special, erot. serija 02.30 24 ur, ponovitev 09.00 NAJ SPOT DNEVA 12.40 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. 10.05 VABIMO K OGLEDU 13.00 10.10 LOKALNI UTRIP; ZGORNJA 13.05 SAVINJSKA DOLINA, informativna oddaja 14.05 lokalnih skupnosti 10.30 LEGENDA 0 VOLČJI 15.05 PLANINI, ameriški film 11.50 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 16.05 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TVIZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 16.30 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 17.00 20.00 777. VTV MAGAZIN, regionalni infor. program 20.20 GLASBENI LABIRINT, odd. z narodnozabavno glasbo 18.15 21.20 IZ NAŠEGA ARHIVA: NAJVEČJA BUTARA 19.45 21.40 777. VTV MAGAZIN, pon. 20.30 22.00 NAJ SPOT DNEVA 21.15 22.05 TVIZLOŽBA 22.10 VIDEOSTRANI 21.45 NEDEUA, 28. marca SL< DVENIJA 1 08.00 Svet Petra Zajca in prijateljev 08.25 Tabaluga, 17/26 08.50 Srebrnogrivi konjič, 30/39 09.15 Telerime 09.20 Pika Nogavička, 3/13 09.50 Ozare 09.55 Nedeljska maša - Šmartno pod Šmarno goro, prenos 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 4x4 13.55 Res je! 15.20 TV poper 16.00 Trik - trak 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.40 Mojstrovine Slovenije, 4/9 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Opisni poželjivec, 2 del 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Slovesni večer ob 80 letnici slovens. poklicnega baleta 00.35 Trik - trak 01.05 Parada plesa SLOVENIJA 2 12.40 Policija na naši strani 13.10 SP v akrobatskem RNR za mladince 13.25 Teniški magazin 13.55 Helsinki: SP v umetnost- nem drsanju, revija 16.55 Šport 18.30 Festival pionirske košarke, finale 19.30 Videoring 20.00 Jože Gale: Ljubezen nam je } vsem v pogubo, 2. del nad. 20.55 Vrag: Neavtoriziran življenjepis, 2/3 21.50 Šport v nedeljo 22.50 Murphy Brown, 5/26 23.00 Vse v redu, šved. film 01.05 Mož iz množice, am. nemi f. 02.35 Nemčija: gimnastika grand prix, posnetek ^— Sjt 07.00 Jetsonovi, ris. serija 07.30 Mali bogataš, ris. serija 08.00 Kremenčkovi, risana serija 08.30 Nazaj v prihodriost, ris. ser. 09.00 Tisoč in en dolgouhec, ris. f. 10.30 Kalifornijske sanje, nan. 11.00 Beverly hills 90210,nan. 12.00 Melrose place, nad. 13.00 Novopečena družina, nan. 14.00 Viktorji, ponovitev 16.00 Nedeljsko popoldne 19.15 24 ur 20.00 Melrose place, nan. 20.50 Fotomodeli, nad. 21.45 Športnascena 23.00 Zločin na krovu, amer. film 01.00 24 ur 4« 52 PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. 10.00 IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBROJUTRO 11.00 776. VTV MAGAZIN, regionalni infor. program 11.20* ŠPORTNITOREK, športna , informativna oddaja 11.40 IZ SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 777. VTV MAGAZIN, regionalni infor.i program DOBROJUTRO GLASBENI LABIRINT, odd. z narodnozabavno glasbo AVSTRALIJA 1000 KILOMETROV; Gostv studiu: MIRKO LEBAR LOKALNI UTRIP: ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA, informativna oddaja lokalnih skupnosti MASAIN BLAGOSLOV Ljubna ob Savinji LEGENDA 0 VOLČJI PLANINI, ameriški film ZMAGOVATI; S.E.M. - 62. PONEDEUEK, 29. marca SLOVENIJA 1 09.30 Potepinček, 5/7 10.20 Narava in človek, 5/13 10.45 Izobraževalna oddaja 11.10 Na vrtu 11.35 Velike romance 20. stoletja 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Čebelji kralj, avstralskega filma 15.10 4x4 15.40 Opisni poželjivec, 2. del 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.15 Pika Nogavička, 3/13 17.45 Volkovi, čarovnice, velikani, : 13/13 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Komisar Rex, 11/18 21.00 Odstiranja, dokum. oddaja 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.40 Šport 22.50 Odstiranja, pogovor 00.30 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč, ponovitev 11.00 Pravila igre, 6/6 11.25 Simpsonovi, 5/50 11.50 Z Michaelom Palinom okoli oceana, 1/10 12.50 Hudičev neavtorizirani življenjepis, 2/3 13.40 Nedeljska revija v umet- nostnem drsanju, ponovitev 15.30 Kinoteka: V samoti, amer. film 17.00 Policija na naši strani, ponovitev 17.30 Po Sloveniji 18.00 Šestre, 10/24 19.00 Štafeta mladosti 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio city 22.30 Krivolov, 2/7 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 V samoti, amer. film B-^CB^ ''jsBbfr-:- nr~'v/r j 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Marimar, nan. 10.00 Za Eleno, nad. 11.00 Prevare, nan. 12.00 Umor, je napisala, nan. 12.45 Športna scena 14.00 Fotomodeli, nad. 15.00 Inšpektor Derrik, nan. 16.00 Temna luka, nan. 17.00 Za Eleno, nan. 17.50 Marimar, nan. 18.20 Prevare, nan. 19.15 24 ur 20.00 1,2, 3-kdo dobi? 21.10 Smrtonosno orožje 2, amer. film 23.00 Stražar, nan. 00.00 Privid zločina, nan. 01.00 24 ur, ponovitev ^an^ kanall ŠŠ EM 46 BBEBP^ 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno - razvedrilna oddaja 10.15 777. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 GLASBENILABIRINT, oddaja z narodnozabavno glasbo 11.30 TVIZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP / VABIMO K OGLEDU 20.00 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost v studiu: TONE HROVAT, predsednik Državnega sveta 21.00 REGIONALNE NOVICE 21.05 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.05 KOŠARKA, posnetek tekme; LOKA KAVA: PIVOVARNA LAŠKO 23.20 TVIZLOŽBA 23.25 VIDEOSTRANI TOREK, 30. marca SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taček 09.45 Volkovi, čarovnice in : velikani, 13/13 09.55 Car nevidnosti, 4/6 10.20 Recept za zdravo življenje 11.10 I Triktrak 12.10 Komisar Rex, 11/18 13.00 Poročila, vreme, šport 16.30 Brez meje - moja vas 17.00 Zlatko Zakladko 17.20 Dobri duh iz Avstralije 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dogodivščine iz živalskega vrta, 3. oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Župnik za deset tednov, 4/20 21.00 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Detektivske zgodbe Ruth Rendell, 3/3 23.40 Monet in sredozemlje, ang. dokum. oddaja SLOVENIJA 2 11.20 Gospodarska panorama 12.15 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 12.45 Studio city 14.15 Štafeta mladosti 15.40 Krivolov, 2/7 16.00 Liza in sabljasti tiger, avstrijski film 17.30 Po Sloveniji 18.00 Saint tropez, 1/26 19.00 L ingo, tv igrica 20.00 Portret pesnika Franceta ForstneriYa 20.30 Športni portret 20.55 Sarajevo: gala predstva v umetnostem drsanju 22.15 Ubij me nežno, slovenski film 23.50 Svetporoča m^OK^ 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Marimar, nan. 10.00 Za Eleno, nad. 11.00 Prevare, nad. 12.00 Umorje napisala, nan. 13.00 Stražar, nan. 14.00 Pop'n'rol 15.00 Inšpektor Derrik, nan. 16.00 Temna luka, nan. 17.00 Za Eleno, nad. 17.50 Marimar, nan. 18.20 Prevare, nad. 19.15 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Vse za življenje, franc. film 21.45 Bolnišnica upanja, nan. 22.30 George in Leo, nan. 23.00 Stražar, nan. 00.00 Privid zločina, nan. 01.00 24 ur, ponovitev MBM^kanall 09.00 NAJ SPOT DNEVA m 09.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost v 09.00 studiu: TONE HROVAT, predsednik Državnega 10.15 sveta 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.35 10.10 KOŠARKA, posnetek 1 *' tekme; LOKA KAVA: 10.40 0 PIVOVARNA LAŠKO 11.25 TVIZLOŽBA 11.00 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 11.30 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 12.30 19.55 EPP/ VABIMO K OGLEDU 12.35 20.00 778. VTV MAGAZIN, 18.55 regionalni informativni 19.00 program 20.20 ŠPORTNITOREK, športna 19.05 informativna oddaja 19.25 20.40 IZ PRODUKCIJE 19.30 ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- 19.55 JE 20.00 21.10 ROKOMET, ponetek tekme; PREVENT: GORENJE 22.10 778. VTV MAGAZIN, 21.30 ponovitev 22.30 NAJ SPOT DNEVA 21.35 22.35 TVIZLOŽBA 22.35 22.40 VIDEOSTRANI 22.40 SREDA, 31. marca SLOVENIJA 1 09.30 Zllatko Zakladko 09.45 Diobri duh iz Avstralije, 12/13 10.20 Diogodivščine iz živalskega vrta, 3. oddaja 11.10 Mlednarodna obzorja 12.05 Žiupnik za deset tednov, 4,/20 13.00 P'oročila, vreme, šport 13.50 Obzorja duha 14.20 Ljudje in zemlja 15.10 IVIonet in sredozemlje, diokum. oddaja 15.35 P'omp 16.30 | Mlozaik 17.00 Pod klobukom 18.00 Oibzornik, vreme, šport 18.10 Izobraževalna oddaja 18.35 Sara, 1/6 19.15 Rlisanka 19.30 Dtnevnik, vreme, šport 20.05 S«dmi pečat; Mesto radosti, amer. film 22.25 O'dmevi, vreme, gport 23.20 Otsmi dan 23.50 Simfonični orkester HN K Tokio SLOVENIJA 2 10.30 S.aint Tropez, 1/26 14.00 Žiivljenje na deželi, amer. 'v', fi,m 15.55 Kolo sreče, tv igrica 16.30 Aingel, varuh moj, 22/22 17.20 Pril Iji ino nagrc oddaji NASVETIIZ PRVE ROKE. Kaj pravi uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju? Previdno pri kurjenju! Po izkušnjah iz preteklih let se največ travniških požarov zgodi v času pom-ladanskega čiščenja v naravi, ko se Ijudje odločajo za sežig naravnih odpadkov ali požig travnatih površin. T\idi v zadnjem obdobju niso redka poročila policistov in gasilcev, ki se običajno začenjajo, češ, zaradi neprevidnosti pri požiganju suhe trave je ... Kaj o kurjenju pravi Uredba o varstvu pred požarom v nar-avnem okolju? Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja, se mora urediti kurišče, ki mora biti ob-dano z negorljivim materialom, prostor okoli kurišča pa mora biti očiščen vsaj v razdalji de-setih metrov. Kurišče mora biti od dreves odd-aljeno 10 metrov, od gozda najmanj 50 metrov in od pomembnih poti ter naselij vsaj 100 metrov. Kurišče je potrebno nadzirati ves čas kurjenja, po koncu pa pogasiti ogenj in žer-javico ter pokriti kurišče z negorljivim materi-alom. Že ob zmernem vetru (6 m/s) je potreb-no prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj. Pri kurjenju se ne sme uporabl-jati gorljiva tekočina ali material, ki pri goren-ju razvija močan dim ali strupene pline. Dobro bi bilo nasvete upoštevati, če se želite izogniti kazni in drugim stroškom, ki lahko nastanejo z nepremišljenim kuijenjem. Hkrati pa boste prispevali k večji varnosti v bivalnem oziroma naravnem okolju. ■ mkp r EKOLOŠKO KURILNO OUE CELJE 063/49-02-440 vi:ij: ECO O/L AKCIJSKE CENE PLAĆILO NA 6 ČEKOV BREZPLAČNI PREVOZ NAD 1000 litrov NAROČILA od 7. do 19. ure VELIKA NAGRADNA IGRA Kuba ° rdečiotoh (4) Piše: Renata Natek - Hudarin Havana je en sam muzej, eno samo trpljenje in po ulicah se vozijo popolnoma sesute in zdelane ameriške limuzine iz 50-tih let. Po vsej verjetnosti so chevroleti, cadillaci, play-mounthi, stari fordi mnogo bolj vzdržljivejši od vzodno evropskih moskvičev in tra-bantov. Havana je največji muzej starih avtomobilov. Pogled se ti kar zamegli od vseh silnih in fantastičnih barv. Od leta 1982 je Havana na spisku Unesca in mesto se nenehno obnavlja in popravlja. Ima izjemno lego v pod-kvastem zalivu, obdanem oziroma obzidanem iz vseh strani. V Havano je bilo že včasih težko priti, kaj šele zdaj. Arhitektura je tipično špansko kolonialna. Havanaje bila ved- no ljubljenka zgodovine, us-tanovili so jo leta 1519. Tu so bogati konkvistadorji, tu so si "španski sladkorni baroni" gradili mogočna baročna bi-vališča z notranjimi atriji in elegantnimi pročelji. Tu so bogati Američani zapravljali svoj denar za igre na srečo, za kupljivo ljubezen, za korupcijo in neoklasicistični arhitek-turni kič. Pred revolucijo se je Havana imenovala tropski Pariz, bila je metropola Latinske Amerike, s kulturo stare Evrope, zakladnice arhitekture in leglo "na-jhujših" pregreh. Od nekdanjih skušnjav, legendarnega biča in kul-turne metropole je ostalo bore malo, skoraj nič. Kjer so nekoč živeli bogati sladkorni baroni, si danes vsi prebivalci mesta delijo pomanjkanje... Castrova revolucija je svetal mit, kako naj življenje ne bi potekalo. Kadar se množica Habanerosov zbere pod kak nebotičnik visokim plakatom Che in vzklika "velikemu voditelju". In kadar šolski razred na izletu občuduje mo-torno jahto Granma, s katero je Fidel nekoč daleč nazaj pristal na Kubanski obali. Danes si jo lahko ogledajo med palmami vrta pred kolo- nialilo palačo Muzeja revolu-cije, kjer ždi strogo zastražena v steklenem artefaktu kot ribe v akvariju. Revolucijo prekriva siva koprena, ki je ne moreta odstreti niti tropsko sonce niti socialna enakopravnost, ko po havanskih ulicah zaman iščeta karibsko radoživost. Moderne četrti tega velikega mesta so hladne kot vsa velika mesta, ljudje se ne združujejo in so si anonimni, povsod je čuti-ti blag pritisk vse-mogočne partije. Nekoč izjemno in živahno staro mesto, kjer je v gledališčih "prepeval Caruso in kjer so po krčmah v akoloholu uta-pljali žalost, svojo otožnost in nadaijenost Hemingway, Graham Green, A1 Capone in os-tali, je danes Havana zelo osamljena. Le izjemno velike limuzine so še iz tistega časa in vsako parkirišče v mestu je muzej. Vendar je zame Havana iz-jemna in mi ni škoda ne časa ne denaija, ki sem ga zapravi-la tukaj in povsem sama od-krivala to izjemno mesto. Na visokih španskih palačah so med odpadajočim ometom še vedno vidni detajli starih fasad, razkošnih portalov in dragocenih vitraž. S pomočjo Unesca so obnovili trdnjave -vse 3 čudovite baročne palače na trgih Plaza de Armos in Plaza de la Catedral. Sama katedrala je na mojo žalost za-prta, vendar samo posedanje po teh trgih je že poseben "fealing". Bila sem povsod, v vseh velikih mestih sveta, v vseh velikih metropolah našega planeta, a vedar ga ni mesta, kot je Havana. Zdaj počasi razumem Hemingwaya, zakaj je 20 let svojega življen-ja preživel tukaj. Res, da je bila to drugačna Havana, a mesto ostaja, stavbe ostajajo, le ljud-je so drugačni... Ljudje pa se tako vedno menjajo in spre-minjajo. T . marca 1999 NKRudar Namizni tenis TAKO SO IGRALI l.SNL - 20 krog Rudar - Primoije 4:1 (2:1) Rudar: Dabanovič, Podvinski, Gajser, Caushllari, Granič, Čer-imovič, Balagič,, Brezič (Lavrič), Pavlovič, Vidojevič (Jesesničnik ), Javomik. Strelci: 1:0- Podvinski (12), 2:0- Granič (23 - llm), 2:1-Marušič (39), 3:1- Podvinski (82), 4:1- Jeseničnik (90). IL SNL • 17. krog Dravograd: Esotech 1:1 (0:1) Esotech Šmartno: Kališek, Javomik, Mernik, Omeragič, Oblak, Repovž, Zlodej (Korun), Štefančič, Borštner (Šarac), Smajlovič, Šošter (Podgoršek). Strelca: 1:0- Zlodej (25), 1:1- 3. SNL - 14.krog Rogoza - Usnjar 2:1(0:1) Usnjar: Čanič, Uršnik, Sulejmanovič (Fenko), Merčnik, Kraljevič, Novak, Milanovič, Mujakovič, Muharemovič (Mir), Kovačič, Dragič (Galijaševič).Strelca: 0:1- Dragič (10), 1:1- Beranič (54), 2:1-Boškovič (77).V soboto bodo Šoštanjčani gostili Pobrege. Športnica - športnik februarja Pravila glasovanja poznate, zato pohitite, športnih dogodkov je veliko, zato izbira ne bi smela biti pretežka, le potruditi se morate. Odločate samo vi s svojimi kuponi, ki jih tudi letos Iahko pošljete neomejeno število, le pravi moraja biti, upoštevali pa bomo vse, ki jih boste za tekočo številko poslali ali prinesli v naše uredništvo vsak torek do 10.00.Ta teden ste glasove na-menili vratarjema Rudaija Mladenu Dabanoviču in Esotecha NK Esotecha Borisu Kališku; teniški igralki Katarini Srebotnik, smučarki Ani Drev, smučarskemu skakalcu Rolandu Kaligaru.. S kuponom lahko seveda vplivate na razplet, potrudite se. Pošljete lahko neomejeno število kupon, morajo pa biti le pravi.Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje. Trdno na petem mestu V nadaljevanju prvenstva v 1. državni namiznoteniški ligi so se igralci velenjske ERE v soboto, 20. marca na domačem parketu pomerili z ekipo Učil iz Križ. Po skoraj triurnem zagrizenem boju sta se ekipi razšli z delitvijo točk; končni rezultat dvoboja ERA Tempo Velenje : Učila Križe je bil 5:5. Gorenjski Kitajec XU Chi je bil tokrat boljši od vseh treh Velenjčanov, Jure in Uroš Slatinšek sta za Ero dosegla po dve zma-gi, Tadej Vodušek pa je premagal mladega igralca iz Križ Žigo Jazbeca. Dva kroga pred koncem rednega dela prvenstva so Velenjčani na razpredelnici še vedno trdno na pe tem mestu in ima-jo že zagotovljen najboljši štartni položaj v play offu za razvrstitev od 5. do 8. mesta. Na 2. regijskem turnirju za mladince v Murski Soboti je lep uspeh dosegel član ERE - Tempo Luka Sever, ki je v drugi skupini zasedel drugo mesto z enim samim porazom (še ta je bil z 1:2). Pred nedavnim se je v Ajdovščini s šestim tumitjem zaključilo tudi letošnje namiznoteniško tekmovanje za računalniške lestvice za rekreativce Slovenije. V skupni razvrstitvi so lepe rezultate dosegli tudi člani NTK Spin iz Šoštanja. Med rekreativci do 40 let je bil Bogdan Simončič v skupnem seštevku vseh šestih tumiijev drugi, Ivan Zera tretji, Zoran Gajšek pa četrti. Med moškimi od 40 do 60 let je bil Spasoje Tešanovič peti, Franc Hribernik osmi, med moškimi od 50. do 60. leta je bil Tone Leber na koncu osmi, Janko Novak pa je bil v konkurenci nad 60 let deveti. Med rekreativkami je Šoštanjčanka Jolanda Belavič v konkurenci do 40 let osvojila prvo mesto, dobro pa se je odrezala tudi v paru z Edito Malik, kjer :sta osvojili končno drugo mesto. Med moškimi dvojicami v kategoriji do 50 let sta Bogdan Simončič in Spasoje Tešanovič osvojila prvo, Ivan Zera in Zoran Gajšek pa drugo mesto. ■ dk Sportnica - športnik februarja Glasujem za športnico(ka)............................................. Naslov glasovalca...................................................... Že sedem krogov brez poraza NK Esotech Sumljiva enajstmetrovka? Šolska košarka Poleg šolske košarkarske lige (ŠKL) vsak© leto poteka tudi košarkarsko tekmovanje Pionirski festival, kjer deklice in dečki tekmujejo ločeno. Med starejšimi deklicami (7. in 8. razred) so našo dolino za-stopale medobčinske prvakinje - OŠ Livada, lci jih vodi Natalija Szabo. Po uspehu nad prvakinjami Koroške im nato proti OŠ iz Murske Sobote so prejšnji petek na OŠ Livada priredili enega od štir-ih polfinalnih turniijev. V Velenju so po sistemu vsak z vsakim po-leg Livade nastopali še OŠ Janka Padežnika iz Maribora in OŠ Olge Meglič s Ptuja. V prvi tekmi so učenke OŠ Livada premagale OŠ Janka Padežnika z rezultatom 51:47, v drugi pai so bile Ptujčanke boljše od Mariborčank. V odločilni tekmi za uivrstitev na finalni turnir sta se pomerili šoli Livade in Olge Megliff. Z veliko sreče so bile na koncu boljše učenke s Ptuja, ki so zmagale s 43:42. Razočaran-je v domači vrsti je bilo precejšnje, vendar bodo imele učenke OŠ Livada novo priložnost že prihodnje leto, saj so igralke večinoma sed-mošolke. Za OŠ Livada so igiale: Jerič, Eikič, Softič, Sovinek Nina in Maja, Stajič, Kralj, Tomažič, Vodišek in Fendre. OŠ Bibe Roecka je zastopala Šaleško dolino v isstem tekmovanju pri dečkih. Po zanesljivi zmagi proti OŠ Dravograd - 62:44 so nato izgubili s sovrstniki iz Murske Sobote s 50:60 in na polfinalni tuirnir so se tako uvrstili SobočanL Za OŠ Bibe Roecka, ki jih trenira Toni Rehar, so igrali: Ivanovič, Ciglar, Kortnik, Koželjnik, Fiankulovič, Verbič, Grudnik Jure, Grudnik Daijan, Potočnik, Gashi, Skomšek, Usar, Sovič. ■ Tjaša Rehar Nogometaši Rudarja so se bo sobotnem krogu utrdili na četrtem mestu z novimi tremi točkami. Pred tekmo z Ajdovci so nekateri napovedovali celo prvi domači Oblakov poraz. V takšno razmišljanje jih je vodila Rudarjeva igra proti Korotanu in Zivilom, ko je tri točke z dobrimi obrambami reševal vratar Mladen Dabanovič. Pa so jim domači postregli z najvišjo zmago v 20. krogu. Štirih zadetkov že dolgo ne pomnimo v nasprotnikovi mreži, še naprej pa je Rudar ekipa, ki je prejela najmanj zadetkov v tem prvenstvu. "Rudaiji" so svojo tretjo tekmo pod umetno razsvetljavo začeli odlično, trener Brane Oblak je celo dejal, da je bilo prvih pol ure celo najboljših, odkar je prišel v Velenje. V tem delu so dosegli tudi prva dva zadetka. Najprej je po akciji Zorana Pavloviča po desni strani neubranljivo streljal Niko Podvinski, na 2:0 pa je povišal Goran Granič z udarcem z bele točke. Najzaslužnejši za povišanje vodstva je bil Jernej Javornik, nad katerim je bil stor-jen prekršek za enajstmetrovko. Domači so nato zaigrali preveč brezskrbno, kot da so varčevali moči za zadnjih deset minut, ki so bile spet takšne kot začetek tekme. Njihovo lagodno igro so gostje kaznovali z zadetkom v 39. minuti. Vendar trener zaradi prejetega zadetka po tek-mi ni bil preveč jezen, saj je de-jal: "S tem je prekinjen niz šes-tih tekem, na katerih naš vratar ni đobil gola. Sedaj smo vsi razbremenjeni razmišljanja pred vsako tekmo, kako dolgo še ne bo žoge v naši mreži. Vedno poudaijam, pomembno je, da dosežemo zadetek več od nasprotnika. Danes smo kar tri, torej postajamo tudi vse bolj učinkoviti." Oblak je v drugem polčasu zno-va potrdil, da ima občutek za igro. Ob polčasu je Niko Podvinski tožil, da ga boli želodec, vendar se je kljub temu vmil na igrišče. Stisnil je zobe in dosegel še svoj drugi gol in mor-da ob tem pozabil na bolečine. Damjan Jesesničnik Po dobrih desetih minutah igre v nadaljevanju je poškodovane-ga Damjana Breziča zamenjal Klemen Lavrič, ki je nesebično v 82. minuti podal žogo Podvinskemu, ta pa je s povišanjem vodstva gotovo po-tolažil tiste gledalce, ki so se bali izenačitve. Slabih deset minut pred koncem pa je namesto Vidojeviča Oblak posla v polje še Damjana Jeseničnika, ki se mu je za to za-hvalil s svojim prvim prven-stvenim zadetkom v prvi ligi. "Vesel sem, da sem polepšal našo zmago," je dejal nadvse vesel po odhodu z igrišča. Zanimiva je bila tudi Javoraikova ocena po tretji za-poredni zmagi: "Dejstvo je, da smo sedaj kot ekipa močnejši. Vedno smo imeli dobre posameznike in čakalo se je, da bo posameznik odločil tekmo, sedaj je drugače. Poglejte Damjan Jesesničnik in Klemen Lavrič sta šele začela peči pr-voligaškl kruh pa sta se že vpisala med strelce. Skratka, sedaj je v nas pravi kolektivni duh. Kje bomo pristali na kon-cu, pa je težko napovedati. Takšno razmišljanje nas ne obremenjuje preveč, bolj, kako premagati naslednja dva nasprotnika, to je moštvi Tehnika in Publikuma." Zaradi nastopov reprezentance bodo prvoligaši prvenstvo nadaljevali 4. aprila. ■ vos Šmarčani so se dobro priprav-ili na gostovanje pri vodilni ekipi druge lige. Trener Kostajnšek je pripravil dobro taktiko za domačine in ti so se ujeli v zanko. Domačini so začeli poletno, vendar so jih Esotechovci mirno zaustavljali že pred kazenskim prostorom. V glavnem se je igralo med obema kazenskima prostora in vratarja sta bila v glavnem pobiralca žog. V 25. minuti pa so Šmarčani izvedli dober napad, ki ga je zaključil Zlodej z golom in tako postal usoden za Dravograjčane, saj je zadel že jeseni v Šmartnem. Domačini so zadeli le zgornji del prečke. V drugem polčasu se lazmer-ja moči na igrišču niso spreme-nila, saj smo spremljali igro na sredini igrišča. Domačini so sicer pritiskali, vendar brez izrazitih priložnosti. V 74. minuti pa je stopil na sceno sodnik, ki je start Javornika nad Vidovičem kazno-val z enajstmetrovko, iz nje pa so domačini izid izeačili. V zad-njih trenutkih tekme je imel Borštner priložnost, vendar je streljal mimo. Reklki so - D. Kostajnšek, trener Esotecha: "Igrali smo do-bro, zasluženo smo osvojii točko, morali bi pa tri, sodnik je pre-strogo dosodil 11 m." V nedeljo bo gostoval v Šmartnem vodilni Feroterm Pohorje iz Ruš. ■ J. Goričnik Konjeniški klub Velenje Tekmovali v Zagrebu Na nedvni mednarodni CSI - C tekmi v Zagrebu. Tekma je potekala v so ob predstavnikih iz Avstrije, Italije, Irske, Združenih držav Amerike, Slovaške, Švice, Hravaške i z Madžarske nastopili tudi Matjaž Čik, Lovro Blatnik, Aleš Pevec in Maja Novak iz velen-jskega kluba. Najbolje sta se odrezala Lovro Blatnik in Matjaž Čik.Blatnik je na 4. tekmi, višina 1,30 m, zasedel 6. mesto, na 8. tek-mi, višina 1,35 m je zasedel 7. mesto, obakrat z Lafaetom. Na 5. tek-mi, višine 1,30 m, je Čik na Deianu II, zasedel 6. mesto. ■ —GAHAMT d.d. P0LZELA Industrijska prodajalna P0LZELA M: 063/ 70-37-130, 70-37-131 Dfltonii čas prodajalne: panedeljek - petek od8. do18. ure sobota od 8. do 12. ure firlra: 2t3cm iŠtna: 211/102 cm globina:36cm ^ gflfmnr v w POLZELA Enajsterica Esotecha: Bodo kos tudi vodilni ekipi? (Foto: T. Podgdoršek) - Velika izbira vseh vrst pohištva po ugodnih cenah - Dodatno znižanje omar z drsnimi vrat i - Razprodaja izvoznega modeia zakonske spalnice že od 89.000,00 SIT dalje - Kuhinje NINA takojšnja dobava i - Razprodaja opuščenih programov in vzorčnih sestavov izjemno ugodno VSI KUPCI S0DELUJEJ0 V NAGRADNEM ŽREBANJU 30-TIH B0GATIH NAGRAD! ^ Informacije na telefon: 063/ 70-37-130,063/ 70-37-131 POHIŠTVO GARANT POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! PREPRIČAJTE SE 0 PONUDBIIN NAS OBIŠČITE! VABUENI! 25. marca 1999 Rooblaščeni prodajalec in serviser SAXOM ANI so Ijudje, ki Ijubijo saxo Avto, ki vam zleze pod kožo CITROEN CITROEN Občni zbor Planinskega društva Šoštanj Minilo je 95 let ŠOŠTANJ, 20. marca - Ustanovitvi SPD leta 1893 v Ljubljani je sledilo ustanavljanje novih podružnic. Med prvimi petimi je bila Šaleška podružnica v Šoštanju, ustanovljena na pobudo Frana Kocbeka, načelnika Savinjske podružnice SPD. Ustanovni shod so imeli 5. marca leta 1904 v hotelu Avstrija, današnjem Kajuhovem domu. Do tokratnega občnega zbora, ki so ga imeli šoštanjski planinci v soboto v gasilskem domu, je torej poteklo natanko 95 let. Danes je glavna aktivnost društva, ki povezuje preko 300 čfanov, izletništvo, vzdrževanje planinskih poti, izobraževanje planinskih vodnikov, markiranje ... Tako bo tudi letos, le da bodo tokrat poskrbeli še za sprehajalno pot na Pusti grad. Društvo je zadnjih osem let vodil Andrej Tamše, na sobotnem občnem zboru pa so za novega predsednika izvolili Leona Šterbana in podelili priznanja mladinske komisije PZS. Priznanje so prejeli: Franci Petek, Danica Švarc, Vida Rehar, Zinka Moškon, Martina Pečnik in Matej Kortnik _ ■ mkp Plavanje Državni rekord Tine Pandža Na mednarodnem plavalnem mitingu v 50 m bazenu v Muenchnu je velenjska plavalka Tina Pandža v absolutni konkurenci v disciplini 100 m prosto zmagala in postavila nov kadetski rekord Slovenije s časom 1:00,77. Svoj dosedanji rekord je izboljšala za 18 stotink sekunde. Na tekmovanju v Muenchnu je nastopilo skoraj 1000 plavalcev iz osmih držav. ■ Po hribih in dolinah 25 let Šaleške planinske poti Štiri medalje in pokal V soboto, 20. marca, je bilo na Vahti pri Novem mestu lokostrelsko tekmovanje 3D za Camo. Hkrati je bila to tudi prva izbirna tekma za reprezentanco, ki bo Slovenijo zastopala na Evropskem 3D lokostrelskem prvenstvu v septembru. Tekmovanja se je udeležilo preko 100 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Člani LK Indiana Logarska dolina smo se na tekmo priprav-ili dokaj dobro in prinesli domov 4 medalje in 1 pokal. Uvrstili pa smo se takole: razred samostrel - člani: 1. Janko Pinter, LK Indiana (Trnovec -Dramlje), 2. Gorazd Grosek, LK Indiana (Botričnica - Šentjur), 3. Tomaž Praprotnik, LK Indiana (Tržič); razred lok compound - članice: 3. Bemarda Skornšek, LK Indiana; ekipe: 2. LK Indiana (Bernarda Skomšek, Janko Pinter, Karli Gradišnik). ■ Za novega predsednika so na občnem zboru izvolili Leona Šterbana (drugi z desne) Lokostrelstvo Odličen nastop na Kubi Jubilejna značka V kronoloških zapisih PD Velenje, katere je od ieta 1967 skrb-no vodil dolgoletni tajnik Miro Žolnir, sta med številnimi datumi in zapisi zabeležena tudi dva, ki sta neposredno povezana s Šaleško planinsko potjo, ki je kot 18. po vrsti sledila Slovenski planinski transverzali, ki še vedno velja za najlepšo in najzahtevnejšo. Pod da-tum 31. marec 1973 je kronist zabeležil: "Imenovan je 7-članski od-bor za Saleško planinsko pot, ki ga sestavljajo: Peter Ficko, Danica Ževart, Anica Podlesnik, Lenka Zabovnik, Stane Jamnikar, Andrej Kuzman in predstavnik Zveze borcev. Naloga odbora je določiti traso poti, jo markirati (skupno z učenci RŠC) in izdelati opis poti." Dobro leto in pol pozneje je isti kronist zopet zapisal (10. oktober 1974): "Pred gasilskim domom v Saleku je bila ob 16. uri otvoritev Saleške planinske poti, 18. transverzale v SRS. Pot vodi po hribovitem obrobju Saleške doline, bogate naravnih, etnografskih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, predvsem krajev in spomenikov iz NOB. Na poti je 21 kon-trolnih točk, kjer so na razpolgo vpisne knjige, žigi, dnevniki poti. Z otvoritvijo Saleške planinske poti se je društvo vključilo v program prired-itev ob 15-letnici mesta Velenje in 25-letnici PD Velenje. Otvoritve se je udeležilo okoli 100 ljudi, medobčinski društveni odbor je zastopal B. Jordan." Pri PD Velenje smo se odločili, da ob 25- letnici SPP izdamo jubile-jno transverzalno značko, ki je okrogle oblike in predstavlja veduto Saleškega gradu z oznako jubileja. V postojankah, mimo katerih vodi pot, hranijo obvezne kontrolne žige. Tukaj se predloži dnevnik osebi na pos-tojanki. Ta mu ga žigosa, datira in se podpiše. Casovno je hoja po ŠPP ome-jena na leto 1999 in 2000. Kot dokaz prehojene poti se bo upošteval le dnevnik ali vodnik ŠPP, izdan vpisarni PD Velenje. Vpisan mora biti da-tum izdaje, ki je potijen z žigom SPP z oznako 25 in končan do 31.12.2000. Zbrane mora imeti vse žige, obvezen je jubilejni žig na Paškem Kozjaku. Če želi planinec ali pohodnik dobiti jubilejni spominski znak, mora pred-ložiti dnenik v vpogled PD Velenje, kjer pooblaščena oseba pregleda dnevnik, ga potrdi ali zavrne. Po pregledu se le-ta vme lastniku. Vsi, ki ima-jo potrjen dnevnik SPP, dobe jubilejni spominski znak. Jubilejni spomin-ski znak ŠPP se podeli za samo enkratno prehojeno pot v letih 1999 in 2000. Vabimo vas, da sami ali pa skupaj z nami počastite 50. letnico PD Velenje, 45 let koče na Paškem Kozjaku in 25 let Šaleške planinske poti. ■ T. Žižmond, foto: M. H. v marcu ponujamo pdsebnd priložnost tistim, kl booo sklenili razmerje za mobitel GSM: vsakemu petdebetemu podarimo mobilni aparat nokia b1 1d|. pri N MT dobi za nagrado mdbilni telefon benefon delta vsak dvajseti naročnik. prav vbak novi naročnik pa dobi po pošti majico. ZA SKOK V POMLAD. www.mobitel.si mobitel Nagrajenci bodo lahko nagrado prevzeli v najbližjem Mobitelovem centru, na njihovo željo pa jo bomo poslali po pošti. 0 vsem jih bomo obvestili pisno. V soboto se je vrnila sloven-ska reprezentanca v sestavi Perhač, Ošep in Sitar, ki so sodelovali na dvoransekm sve-tovnem prvenstvu ter na sve-tovnem FITA pokalu. Na svetovnem dvoranskem prvenstvu, kjer je sodelovalo 36 držav, so z novim državnim rekordom 1746 krogov dosegli 6. ekipni rezultat ter v finalnem krogu 10. mesto. Med posamezniki je v finalnih nastopih Dejan Sitar zasedel 9. mesto, Štefan Ošep 15. in Dušan Perhač 38. mesto. Pravi podvig pa je ista reprezentanca dosegla po končanem dvoranskem prven-stvu na FITA svetovnem pokalu. V olimpijski discipini FIT, kjer je sodelovalo 19 držav, so v ekipnih dvobojih zasedli odlično 1. mesto in zlato medaljo, kar je bilo pravo presenečenje za or-ganizatorja. V posameznih nastopih so ekipni nastop samo še potrdili, saj je Štefan Ošep osvojil kar 5 medalj in v skupni razvrstitvi zasedel 1. mesto, Dušan Perhač 3 medalje, v skupni razvrstitvi mu je pripadlo 2. mesto ter Dejan Sitar 4 medalje in v skup-ni razvrstitvi 3. mesto. ■ Darilo za Anjo Rak Svetniki občine Šmartno ob Paki so se na zadnji seji sveta med drugim odločili, da bodo podobno po-zornost, kot nadaijeni mladi smučarki Ani Drev, name-nili tudi učenki osnovne šole bratov Letonje Anji Rak, in sicer za njen dosežek na državnem tekmovanju v kro-su. Namenili ji bodo nekaj denaija iz proračuna iz naslova za spodbujanje špor-ta mladih, prav tako pa so se Odrekli sejnini. S tem denarjem ji bodo kupili športno opremo. Utp VSA K, VSAK 2()-TL VSAK 5() TI. (Marec je pač tak mesec.) Šesta kontrolna točka ŠPP pri Mehu, 818 m, sv. Rupret, "Legenska bajta" 18SASČAS OBVEŠČEVALEC 18. marca 1999 KINO VELENJE- v hotelu PAKA DEZURSTVA 8: 497 66 80/ 497 66 81 ump A m Četrtek 25.3. ob 18h in 20.30h Petek 26.3. ob 20.30h Sobota 27.3. ob 18h Torek 30.3. ob18h in 20.30h RONIN (akcijski tirler) Režija: John Frankheimer Vloge: Robert De Nero, Jean Reno, Jonathan Pryce Dolžina: 114 minut Film govori o odpadniških bo-jevnikih, ki so za dober denar pripravljeni storiti vse tudi za ceno svojega življenja. To so bivši obveščevalni agenti in strokovnjaki za diverzije, orožje in izsiljevanje, ki po koncu hladne vojne delajo za nova delodajalca. Njihova naloga je, da najdejo skrivnostni kovček za neznanega naročnika, čigar kurirka je privlačna, a preračunljiva Deirdre. Vrhunski triler! Petek 26.3. ob 17h Sobota 27.3. ob 20.30h Nedelja 28.3. ob 20.30h Ponedeljek 29.3. ob19h REŠEVANJE VOJAKA RYANA (vojna drama) Režija: Steven Spielberg Vloge: Tom Hanks, Edvvard Burns, Tom Sizemore, Matt Damon Dolžina: 167 minut Pretresljiva, šokantna pripoved o skupini vojakov, ki ima nalogo poiskati Jamesa Ryana, četrtega in zadnjega preživelega od štirih bratov, ki ga želijo rešiti iz vojne vihre, ki pa se dogaja na dan D, 6.junija leta 1944 pri izkrcanju na Normandijo. Medtem, ko vod prodira vse globje in globje v sovražnikovo ozemlje, se vojaki začno spraševati o smiselnosti ukaza. Zgodba o dostojanstvu in pogumu v objemu vojne! 5 OSKARJEV: za režijo (Spielberg), za kamero, za monlažo, za zvok in za zvočne efekte! Petek 26.3. ob 23.30h. Predpremiera! ZALJUBLJENISHAKE-SPEARE (romantična koemdija) Režija: John Madden Glasovi: Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes, Geofrey Rush, Tom VVilkinson Dolžina: 123 minut Romantična komedija devetdesetih, postavljena v 16,stoletje. Za veličastno Ijubezensko zgodbo se skriva duhovita, seksi in brezčasna in večinoma izmišljena pripoved. 7 OSAKRJEV'99: za film, za glavno in stransko žensko vlogo, za scenarij, za scenografijo, za glasbo v komediji, za kostumo-grafijo. Nedelja 28.3. ob18h. Predpremiera! EGIPČANSKIPRINC (družinska celovečerna risanka) Režija: Brenda Chapman, Steve Hickner, Simon Wells Glasovi: Sandra Bullock, Ralph Fiennes, Danny Glover, Jeff Goldblum, Vai Kilmer, Steve Martin Dolžina: 100 minut Pripoved o Mojzesovem epskem spreminjanju iz sužnja, v princa in preroka, ki se stoletja prenaša iz ust v usta, je v bistvu tudi zgodba o dveh bratih, ki po naključju postaneta brata in ju resnica za vedno tudi loči. Eden postane princ, drugi suženj in prerok. Veličastna risanka namenjena družinskemu ogledu! OSKAR za naslovno pesem When You believe, ki ju izvajata Whitney Houston in Mariah Carrey. Cena vstopnice za film EGIPČAN-SKIPRINC je izjemoma 500 SIT! Sreda 31.3. ob 18h in 20.30h Predpremiera! ZROKOVROKI (romantična komedija) Režija: Chris Columbus Glasovi: Julia Roberts, Susan Sarandon, Ed Harris Dolžina: 124 minut Jackie in Isabel nimata nič skupne-ga-prva je vzorna mati, superma-ma svojih otrok, druga je modna fotografinja, ki je prisiljena postati mačeha dveh otrok svojega fanta Luka. Skupaj si delita družino in čeprav se sprva prezirata kaj kmalu pozabita na medsebojna soglasja, že zaradi obeh otrok. Skupaj odkrivata kako dragocena sta življenje in Ijubezen. Film o resničnem življenju s smehom in solzami, značilnimi za vsako družino. Komični splet dogodkov in usod med starši, mačehami, posvojenci, bodočimi . zakonci, nekdanjimi zakonci in pomembnimi drugimi. V soboto 27.3. in v nedeljo 28. 3. zaradi zasedenosti dvorane predstavi odpadeta! VELENJE FEST (izbor festivalskih filmov) vsak torek in četrtek v marcu ob 19h: ŠPANSKIZAPORNIK (drama) Četrtek 25.3. ob19h Režija: David Mamet Vloge: Campbell Scott Dolžina: 110 minut Film o izdajstvu zaupanja in o tem kako pošten človek postane kriminalec.Junak filma namreč je poštenjak in genialni matematik, je egocentričen in ravno pravšen, da se okoli njega lahko spletajo zarote. Film poln presenetljivih obratov, prevar in sumljivih karakterjev. LJUBLJANSKI FILMSKI FESTI-VAL! Torek 30.3. ob19h Četrtek 1.4. on19h BLONDINKA (satirična komedija) Režija: Tom DiCillo Vloge: Matthew Modine, Catherine Keener, Daryl Hannah Kako delati in preživeti v zlaganem svetu showbiznisa? Naši trije junaki, Joe, Bob in Mary, skušajo vsak na svoj način uspeti. Pri tem se srečujejo z vse širšim krogom prijateljev in Ijubimcev, znancev in kolegov, katerih zgodbe se preple-tajo in stikajo na vse bolj komične in zamotane načine. LJUBLJANSKI FILMSKI FESTI-VAL! Cena vstopnic: za redne pred-stave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure Informacije in predprodaja vstop-nic: 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje. Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za infor-macije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Četrtek, 25. marca - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Kočevar in dr. Grošelj Petek, 26. marca - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Budnjo, nočni dr. Lazar in dr. Puvalič Sobota, 27. in nedelja, 28. marca- dežurni dr. Urbanc in dr. Blatnik Ponedeljek, 29. marca - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Vrabič, nočni dr. Budnjo in dr. Puvalič Torek, 30. marca - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Lazar, nočni dr. Vidovič in dr. Stravnik Sreda, 31. marca - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Markuš, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar 27. in 28. marca - dr. Andreja Ambrožič, Zasebna zobna ambu-lanta, Cesta Bratov Mravljakov 13, Velenje (od 8. do 12. ure). Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80. Od 26. marca do 2. aprila - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel 0609/618-117. MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 15. marca do 21. marca 1999 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. ŠKALE nn 090 46 92 V VEDEŽEVALKA IVUSA Jr 6. .45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdigv; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17-°flfcpiŠ§5titke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 PoročUa: 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 29. nrnrco: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne inforrriKp-'poročiloAvtomoto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec, 7.30 in 8.30 Poroćila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; ifeO&Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 QJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 30. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 PoMgila; 113.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo gno po sltwefl|ko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16 30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tec|g; 19.00 Nj svidenje. SREDA, 31. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 PoročBa; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Strokovnjak svetuje - pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualmo; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. KUPIMO: •RAZLIČNA STANOVANJA KJERKOLI V VELENJU •MANJŠO HIŠO V VELENJU PRODAMO: •OVOSOBNO STANOVANJE NA FOTOVI, OBNOVUENO (60.000 DEM) •VSEUIVO MANJŠO HIŠO NA MALEM VRHU NAD REČICO OB PAKI (120.000 DEM), •KLETNI POSLOVNI PROSTOR 32m' NA FOITOVI, MOŽNA UPORABA KOT GARSONJERA 083/ M1-838,0809/ aZ«-77», 041/ »20-268 ODKUP DELNIC ricaiDNafno IN SPREJEM Poslovalnica Velenje BORZNIH Foitova 2, tel.: 063/8170-070 NAROČIL Jenkovi ulici menjam, kjerkoli za enosobno.» 863-489. KUPIM enosobno stanovanje v naselju ob parku. (Aškerčeva-Kersnikova).» 041-706-599. NISAN SANNY 1,6 SLX, letnik 87, 195.000 km, reg. do 99/9, prodam. s 852-436. KUPIM OTROŠKO KOLO za starost 7 let. h 0602-55-804. AVTOMOBIL R - 4, letnik 92, ugodno prodam.« 041-693-334. SWIFT - MIND 1,3, letnik 95, reg. do 2000/2, prodam. Cena po dogovoru. ■b 041-628-531. R-5, letnik 89, reg. do 2/2000, ugodno prodam. ® 041-643-235. FIAT126 R prodam. tr 851-120. FORD FIESTA 1,3, FLAIR, bordo rdeč, garažiran, 3 vrata, prevoženih 24.000 km, letnik 96, prodam.« 856-407. R - 4, letnik 92, ugodno prodam. -b 041-693-334. JUGO 45, AX, reg. 8/99, prodam. » 850-703. ZAPOSLITVE HONORARNO ZAPOSLIMO ŠTU-DENTKO ali redno zaposlimo natakarico. Pizzeriija 861-729. IŠČEM DEKLE za delo v strežbi. s 893-185. G0SP0DINJ0 z izkušnjami za vodenje gospodinjstva iščem. b 041-624-066 ali po 20. uri 852-712. IŠČEM DEKLE za delo v bistroju. tr 893-425. JAGENČKE PRODAM.« 862-446. DVA BIKCA, 230 iin 320 kg, simen-talca, prodam. h 854-783. PRODAJA MLADIH kokoši nesnic, rjavih, starih 6 mesecev, ki že nesejo, prodam po zelo ugodni ceni in grahaste stare 4 mesece. V nedeljo 28. marca od 8. do 8.30 ure v Šaleku pru cerkvi.s 0602-61-202. TELICKO SIMENTALKO, težko 130 kg, prodam.H 8812-146. JAGENČKE ZA ZAKOL, prodam s 864-865. PUJSKE, težke 25 do 30 kg, za oddojke ali nadaljno rejo, prodam. s 886-261. PUJSKE, težke od 25 do 30 kg, prodam po 240 SIIT/kg. n 881-764. POPRAVEK:V prejšnji številki Našega časa je prišlo do napake pri malem oglasu: PRAŠIČE od 25. do 30 kg prodam. Telefon 885-151. Pravilna telefonska številka je 885-152. Prizadetim se opravičujemol! j\j\ _rF_r_rr_j, ji-jtsUil 18. marca 1999 OBVESCEVALEC MS VAS 19 GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroka: Jožef Svetko, Velenje, Šlandrova c. št. 21 in Angela Vratanar, Velenje, Jenkova c. št. 21. •Karl Mirnik, roj. 1917, Lopata št. 42; Frančišek Jovan, roj. 1914, Lipje št. 30; Frančiška Lihteneger, roj. 1916, Foršt št. 13, Ljubno ob Savinji; Janez Koren, roj. 1913, Podgorje št. 2; Frančiška Hlačar, roj. 1905, Zabukovica št. 60; Zofija Kotnik, roj. 1931, Selovec št. 18; Stanislav Škoflek, roj. 1938, Čmova št. 17/a; Rudolf Poklač, roj. 1948, Velenje, Goriška c. št. 41; Jožef Ročnik, roj. 1914, Zavodnje št. 31; Karl Škrubej, roj. 1947, Lokovica št. 8/a; Rok Grudnik, roj. 1938, Velenje, Šen-briškac. št. 17. Upravna enota Žalec Poroka: Marijan Pustoslemšek, Vrbje in Petra Lubej, Ogorevc. Franc Cestnik, star 50 let, Stopnik 47; Iztok Nadlučnik, star 20 let, Radmirje 104; Dušan Rižnar, star 29 let, Črnova 1; Marija Vrabič, stara 63 let, Breg pri Polzeli 33. 24URNADAN U V POGREBNISLUŽBITIŠINAIN CVETLIČARNI IRIS VAM V ZAHVALO, DA STE NAM ZAUPALI K PODARIMO ŽARNIVENČEK V VREDNOSTI 10.000 SIT. TEL: 063 / 8S3 - 727, GSM: 041 / 682 - 389 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka ANTONA KRAJNCA iz Tomšičeve 10, v Velenju 8.12.1934 - 11. 3.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili cvetje, sveče in svete maše. Zahvala vsem sosedom za pomoč in toplino ob tem dogodku, še posebej sosedom Vidi, Marti in gospodu Turnšku. Zahvala gospodu duhovniku za opravljen obred ter pogreb-ni službi Usar. Zahvala velja tudi rudarjem, častni straži in godbi. Topla hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zalujoči: žena Dragica, hčerki Smilja in Marjetka z družinama male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. 898 17 51 NAGROBNISPOMENIKI 15 % POPUST do 31. marca 1999 Marjan Amon s.p. Tel.: (063) 777-2570 Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Savinjska cesta 6,3330 Moziije Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje razpisuje potrebo po čiščenju prostorov zdravstvene postaje v Gornjem Gradu, na Ljubnem, v Nazarjih in Moziiju za določen ali nedoločen čas. Pisne ponudbe pošljite na zgoraji naslov v roku osmih dni. Za vedno je tiho odšel od nas skrbni oče in stari ata ZAHVALA JOZE ROCNIK st. iz Zavodenj 12. 3.1914 -17.3.1999 Imel težko si življenje, nikoli več ne čaka Te trpljenje. Bolečine težke si prestal, a v naših srcih vedno boš ostal. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu naklonili lepo misel z besedo in pesmijo, darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebjuBolnišnice Topolšica, sorodnikom, sosedom, znancem, gospodu dekanu, govornici, praporščakom in pevcem. Žalujoči otroci z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta in moža RUDOLFA POKLAČA 1948 - 1999 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Usar, Premogovniku Velenje, govornikoma, godbi na pihala ter gospodu Vehovarju za izrečene besede. ZALUJOCIVSINJEGOVI ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila draga mama, oma, prababica, sestra in teta LJUDMILA HLEB 8. 9.1917 - 14.3.1999 Danes, ko je ostala praznina za našo drago mamo in ko je ni več med nami, izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu Era d.d., za darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo bratu Fortunatu, ki ji je vrsto let stal ob strani v dobrem in slabem, dr. Žuberjevi, negovalki in patronažnim sestram ZD Velenje za nego na domu, duhovniku gospodu Jožetu Lipovšku za obiske na domu in opravljen pogrebni obred. Zahvala velja tudi pogrebni službi Tišina. ZALUJOCIVSINJENI V 87. letu se je končala življenjska pot našega dobrega FRANCA CASA iz Gaberk 29. 7.1912 - 6. 3.1999 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, še posebej družini Borovšek in Zaveršnik, sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč, darovano cvetje in sveče. Hvala Betki Ledinek za nego in pomoč na domu, PGD Gaberke za častno stražo in spremostvo, godbi Premogovnika Velenje, rudaijem, govornikom za izrečene besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, praporščakom in gospodu dekanu za opravljen obred. Hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga ne boste pozabili. Žalujoči sin Joie in zet Slavko z družinama ZAHVALA Tiha bolečina spremlja spomin na 16. marec 1999, ko si zatisnil svoje trudne oči, dragi oče, ded in praded FRANCJOVAN iz Lipja pri Velenju 6. 8.1914 - 16. 3.1999 Skrb, delo in trpljenje, Tvoje je bilo življenje, bolečine si prestal, zdaj mirno boš v grobu spal. Solza bo Tvoj grob rosila, dokler nas ne bo smrt združila. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremiii na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala družinam Kajzer, Plešnik, Vodušek, Urbančevim in Vranovim, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se dr. Grošlju za dolgoletno zdravljen-je, dežurni ekipi dr. Puvaliču, dr. Reberniku ter Bolnišnici Topolšica. Hvala kolektivu Premogovnika Velenje, častni straži, rudarski godbi, govorniku upokojencev Velenje. Prisrčna hvala PGD Vinska Gora govorniku Edu Kodrinu, Vladu Videmšku, praporščakom društva upoko-jencev Velenje, upokojencem Vinska Gora, gospodu župniku za opravljen obred, oktetu Sentjanški fantje za zapete žalostinke ter pogrebni službi Usar. VSEM ISKRENA HVALA! Žalujoči vsi njegovi Osnovna šola Antona Aškerca Velenje "Kar povej mami, če si upaš!" Bil je zadnji dan pouka v ted-nu pred slabimi štirinajstimi dnevi, glavni odmor in razpo-sajen živ-žav je odmeval po razredih osnovne šole Anto-na Aškerca v Velenju. Marsik-do bi rekel nič neobičajnega. Je pa zagotovo neobičajen ukrep učiteljice angleškega je-zika, ki se je zaradi razposaje-nosti znesla nad šestošolce-ma Vitom ter Oliverjem in ukrepala tako kot si učitelji-ca, ki naj bi učila in hkrati vzgajala, ne bi smela dovoliti. "Trdoje prijela dva šestošolca, med njimi tudi mojega sina Vita. Lotila se ga je s pestmi, s kolenom ga je brcnila v tre-buh, njeni karatejski udarci so padali, kamor so pač dosegli. Sošolci in sošolke so onemeli in v nadaljevanju pouka je vla-dala v razredu smrtna tišina. Sin je bil prestrašen, šokiran, a je kljub temu ostal v šoli do konca pouka. Kako tudi ne bi, če mu je po svojem izpadu, vrednem vsega obsojanja, za-grozila: "Kar povej mami, če si upaš, ravnatelju in še komu!" Ko mi je ob prihodu domov sin pripovedoval, kaj se je zgodilo, sem ostala brez besed. Zbrala sem toliko moči, da sem pokli-cala nekaj Vitovih sošolcev in sošolk ter jih povprašala, če je morebiti fant storil kaj takega, s čimer bi si zaslužil takšen učiteljicin ukrep. Vse do sedaj z njim ni bilo ne vzgojnih in ne učnih težav. Nasprotno. Same pohvale. Celo na govoril-nih urah v začetku meseca mi je rekla, da je vse v redu, da je pisal preverjanje znanja odlič-no. Sošolci in sošolke so pono-vili Vitove besede," nam je pri-povedovala Vitova mama Ivica Spoljar. Tri dni po dogodku, v ponede-ljek, je fanta odpeljala na pre-gled k osebni zdravnici v ve-lenjski zdravstveni dom (do konca prejšnjega tedna še ni dobila izvidov), nato pa se je -po njenih navedbah - napotila v šolo, na pogovor k učiteljici angleškega jezika, Vitovemu razredniku in ravnatelju šole Zdenku Gorišku. Našla je le slednja dva, kajti učiteljica je bila od tega dne dalje na bolniš-ki. Razrednik in ravnatelj sta ji menda povedala, da ne bosta storila nič vse dotlej, dokler se ne bosta pogovorila tudi z uči-teljico. To je Spoljarjevo zelo razjezilo in odločila se je o do-godku povedati širši javnosti, zadevo je prijavila na policiji. "Tudi če bi se sin vedel nedo- stojno, ni opravičila za njeno dejanje. Še starši si kaj tak-šnega ne smemo privoščiti. Ne vem, zakaj je tako ukrepala. Zakaj se je tako spozabila nad otrokom, starim 12 let? Kaj se je z njo dogajalo? Zakaj , če bi res naredil kaj takega, ni pose- vodstvo šole, v kateri so bili z njo in njenim sinom vse do dneva dogodka vedno prijaz-ni. Čakala je zaman. 'Sedaj bo počakala, kako se bodo na šo-li na dogodek odzvali, kako ukrepali in na osnovi tega po-vlekla nadaljnje korake. Pre- gla po drugih dovoljenih kaz-nih - opominu, ukoru, obve-stila o neprimernem obnaša-nju starše in podobno. Veliko je zakajev, veliko vprašanj ostaja brez odgovorov." Povedala nam je še, da je pričakovaia, da jo bo morebiti med viken-dom učiteljica poklicala, se opravičila, jo povabila na ose-ben pogovor. Ce ne ona, pa več je prizadeta, ogorčena, da bi lahko molčala, vse skupaj enostavno prezrla. Po dogodku se je šola zavila v enotedenski molk. Učiteljica angleškega jezika je bila od po-nedeljka dalje na bolniški, rav-natelj pa od torka do petka na seminarju za ravnatelje. Pred odhodom je svoji namestnici prepovedal dajanje izjav, prav tako razredniku. Z ravnateljem šole Zdenkom Goriškom smo tako govorili o dogodku v ponedeljek. In kako ga je komentiral? "Mi seveda obžalujemo, da je do tega priš-lo. Popolnega komentarja pa še nimam, ker moram slišati tudi učiteljicin del zgodbe. Ta je na bolniškem dopustu in le-ži v bolnišnici. Z Vitovo mamo sem govoril v ponedeljek, 15. marca. Že pred prihodom v službo me je o vsem obvestil Vitov razrednik, ki se je tega dne o dogodku pogovarjal z njegovimi sošolci in sošolka-mi na razredni uri. Đal mi je tudi pisno izjavo. Približno ne-kaj čez deveto uro sta razred-nik in Vitova mama prišla k meni na pogovor. Ta je pote-kal v normalnem tonu. Na njem je ukrepanje učiteljice označila kot nemoralno, nevz-gojno in nedopustno dejanje. Povedala je še, da do obiska na šoli s fantom ni bila pri zdravniku. Ko sem jo vprašal, kako je z njim, me je seznani-la, da fant toži zaradi bolečin v hrbtnem predelu, kaj drugega ni vidnega ničesar. Dejal sem ji, naj fanta opazuje in če bo priš-lo do kakšnih sprememb, naj ga pelje k zdravniku. Prav tako sem jo seznanil, da zaradi uči-teljicine odsotnosti ne morem ukrepati. Ko se bo vrnila na delovno mesto, se bomo ponov-no srečali in se pogovorili. S temi besedami smo se razšli." Po Goriškovih trditvah je po vrnitvi s seminarja poklical k sebi na pogovor oba prizadeta učenca - Oliverja in Vita, ki sta mu opisala dogodek tako, kot je bilo zapisano v razredni-kovi izjavi. Na dan našega obi-ska se je pri razredniku - po na-vedbah Goriška - oglasila tudi Oliveijeva mama in v pogovo-ru ponovila besede Vitove. Izrazilaježeljo, da protiučite-ljici disciplinska komisija us-trezno ukrepa. In kakšen razplet dogodka lah-ko pričakujemo, kaj bo storil, kako ukrepal Zdenko Gori-šek?"V tem trenutku, ko še ne poznam učiteljicine zgodbe, ko nimam v rokah pisnega pro-testa staršev, niiti potrdil o poš-kodbi otrok, mislim, da bom podal ukrep đisciplinski ko-misiji. Ta bo ukrepala v skladu s pravili." In kakšna je lahko najnižja in najvišja možna ka-zen? Po Goriškovih mnenju je najvišji možen ukrep suspenz, najnižji pa javni opomin. ■ Tp Turistično olepševalno društvo Šoštanj Brez denarja ne SOSTANJ, marca - Na letni konferenci TUristično olepševal-nega društva Šoštanj, šestintri-deset članov šteje, so v soboto, veliko pozornosti namenili pri-hodnjemu delu. Za začetek pa so se skozi poročilo predsedni-ka ozrli na preteklo delo in v društvo sprejeli deset novih čla-nov. Lani so najmanj šestkrat, več-krat kot so načrtovali, s svojimi programi razveselili po več tisoč ljudi: s pustovanjem in karneva-lom, sodelovanjem pri pripravi 650-letnice trških pravic, s praz-nikom luči, sodelovanjem pri razstavi lovskih fotografij in po- hodu k polnočnicam na sv. Križ, izpeljali advent v Šoštanju in pripravili obisk Miklavža. "S tem smo opravičili sredstva pokroviteljev, za katera smo jih hvaležni. Ćutimo pa potrebo po rednih dotacijah, zdaj dobivamo sredstva na osnovi stroškov po-sameznih programov," je med drugim rekel Peter Radoja, predsednik turistično olepše-valnega društva. Tudi v razpra-vi je bilo največ govora o nači-nu financiranja društva in v na-daljevanju na o programu dela Predsednik turistično oiep-ševalnega društva poroča o lanskem delu. Področni festival Turizmu pomaga lastna glava Priznanja članom Za uspešno delo v preteklosti so pre-jeli priznanja društva: Dominik Pejov-nik, Katarina Modrijan, Jožica Plešnik, Ivan Žnidar ml., Stanko Kraševec in Valentin Heindl. Slednji, znan izdelova-lec izvirnih "petelinov", je enega izde-lal za predsednika društva Petra Ra-dojo. S petelinom ga je nagradil za nje-gov pesniški prvenec Prgišče klasja. Valentin Heindl: "Tale je za Ra-dojevo Prgišče klasja." za letos. Nekaj letošnjih aktiv-nosti je že za njimi, kot denimo karneval, nekaj že znanih in uveljavljenih bodo še nadgra-dili, poleg tega pa bodo sodelo-vali tudi pri urejanju okolice Pustega gradu, dohoda v Mor-novo zijalko in novo odkrito jamo ob njej. Nujna je, so meni- li člani, tudi izdaja zloženke s tu-ristično predstavitvijo občine in izdaja razglednice Šoštanja, kar so načrtovalii že za lani. Svojo dejavnost bodo promovirali skozi koledarje prireditev, pre-ko interneta in v programih Tu-ristične zveze Slovenije. ■ Milena Krstič - Planinc Na državno tekmovanje OŠ Luče Velenje, 18. marca - Hiristič-na zveza Slovenije je letos orga-nizirala že trinajsti po vrsti fe-stival turističnih podmladkov os-novnih šol Turizmu pomaga last-na glava. Zanj sta se tokrat pri-javili 102 šoli v Sloveniji, svojo us-tvarjalnost na temo Moj kraj -turistični kraj pa so pokazali na enajstih regijskih tekmovanjih. Organizatorica enega med njimi je bila tudi osnovna šola Šalek iz Velenja. Gostila je približno 150 mladih turističnih delavcev, ti pa so predstavili turistične za-nimivosti svojega kraja v razi-skovalni nalogi, nato pa še na priložnostni razstavi in v odrski igrici v domu kulture v Velenju. Na tukajšnjem območnem fe-stivalu je sodelovalo 9 osnovnih šol: Ljubno ob Savinji, Crna na Koroškem, Frana Kocbeka Gor- nji Grad, Blaža Arniča Luče, Me-žica, Mozirje in tri domače - OŠ Gorica in Salek iz Velenja ter Karla Destovnika Kajuha - po-družnica Topolšica. Ideje, domi-selnost, ustvarjalnost mladih na področju turizma so bile, po mnenju gledalcev v dvorani, iz-jemno dobre. Kar škoda, so ko-mentirali, da jih odrasli ne po-snemamo oziroma jih pri delu na tem področju tudi večkrat upo-števamo. Največ točk je posebna komi-sija ob koncu dodelila turistične-mu podmladku na osnovni šoli Luče. Ti bodo sodelovali na final-nem tekmovanju, ki bo letos v Lendavi 15. in 6. aprila, že tretjič. Kot smo slišali, naj bi prihodnje leto potekalo to tekmovanje v Velenju. Lojze Šoster, sekretar Tiiri- Ekipa turističnega podmladka OŠ Luče, ki bo letos sodelova-la na fmalnem tekmovanju v Lendavi. stične zveze Slovenije, nam je ob koncu festivala v Velenju pove-dal: " Osem področnih tekmo-vanj je že za nami in ta v vašem mestu sodi v sam vrh dejavnosti slovenskih turističnih podmlad-kov. To je bila zelo dobra, odlič-no organizirana predstavitev idej mladih na temo Moj kraj - turi-stični kraj. Raziskovalne naloge so bile zelo kakovostne, razstava prava paša za oči, odrske uprizo-ritve domiselne, ustvarjalne. Kar težko smo se ob koncu odločili za šolo, ki bo letos sodelovala na fi-nalni prireditvi. Ko smo pred leti pri Thristični zvezi razmišljali, kako bi v to dejavnost vključili čimveč mladih, jih spodbudili in tako vzgajali turistične delavce, ni šlo drugače, kot na takšen na-čin. Zadovoljni smo, ker zani-manje za dejavnost med mladimi raste. Na prvem festivalu je sode-lovalo le devet, letos 102 osnovni šoli. V Sloveniji ta trenutek delu-je 170 turistiičnih krožkov. Turi-zem je bodočnost naše države in takšna srečanja so zagotovo ena od najlepših možnosti in prilož-nosti za vzgojo kadrov. Vedeti morate, da je v aktivnostih, v pri-pravah na festival sodelovalo več kot 3000 otrok in tudi precej odraslih, kar je uspeh. Seveda pa si želimo, da bi nas bilo v pri-hodnje še več. Letos nam je uspe-lo oblikovati skupino, ki bo sode-lovala pri sestavi programa turi-stičnega krožka, saj veste, da je ta dejavnost predvidena kot iz-birni predmet v programu de-vetletne osnovne šole." ■ Tp