Poštama ptaSnit« r sfofovinl.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
34.
kos.
V LJUBLJANI, dne 28. aprila 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
Finančni zakon za leto 1934./1935.
273. Navodila za izvrševanje državnega proračuna razhodkov in dohodkov za ieto 1934./1935.
274. Razglas o razpisu novih volitev obč. odbora za občino Cezanjevci.
275. Razglas o razpisu novih volitev obč. odbora za občino Hoče.
276. Razglas o razpisu novih volitev obč. odbora za občino Križevci.
277. Razglas o razpisu novih volitev obč. odbora za občino Sv. Jurij ob Ščavnici.
278. Razglas o razpisu novih volitev obč. odbora za občino Veržej.
279. Razglas o zaposlovanju inozemcev.
2S0. Objava o pobiranju občinskih trošarin v občini Ribnici na Poii. v 1. 1934. in pravilnik o občinski davščini od postelj za prenočevanje tujcev. •
281. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1934.
Zakoni in kraljevske uredbe.
272.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevino Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XXXIV. redni seji, ki jo je imela dne 13. marca 1934 v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XX. redni seji, ki jo je imel dne 27. marca 1934 v Beogradu,
sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
finančni zakon
za leto 1934./1935.,*
I.	del: Osnovne določbe.
§ L
ki se glasi:
Državni proračun razhodkov in dohodkov za leto 1934./1935. je sestavljen lako-le:
I.	Proračun občnih državnih razhodkov in dohodkov:
Redni in izredni razhodki skupaj  ...............................Din 6.914,354,340-—
Redni in izredni dohodki skupaj.................................Din 6.914,354.340-—
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. marca 1934, št. 73/XVIII/168.
II.	Proračun razhodkov in dohodkov državnih podjetij:
Redni in izredni razhodki
skupaj....................................Din	3.256,896.458-—
Redni in izredni dohodki skupaj .	 Din	3.642,798.313-—
Presežek dohodkov nad razhodki . Din 385,901.855-—^ ki je izkazan v občnih državnih dohodkih pod I. pod B.
Proračun razhodkov pod A. in dohodkov pod B. a proračuni razhodkov in dohodkov državnih podjetij so sestavni del tega zakona.
Kljub členu 47. zakona o državnem računovodstvu sme objaviti minister za finance zbog tehnične nemočnosti v »Službenih noviinah« kot posebno prilogo dotične številke samb finančni zakon in vzporedni pregled državnih razhodkov in dohodkov za leto 1934./1935.
§ 3.
Z virementi se pokrijejo razlike v pi-ejemkih, če j© bilo od dne 1. junija 1933 do dne, ko dobi proračun moč, kaj napredovanj v službi in' kaj periodičnih zviškov.
§ 4.
Delež, ki pripada državi od dobička Narodne banke skladno s členom 37. zakona o Narodni banki z dne
17.	junija 1931, se knjiži po isti zakonski določbi na znižanje računa prejšnjih državnih pred jemo v pri Narodni banki.
§ 5.
1. O vseh razhodkili iz fondov ali skladov po tem ali po drugih specialnih zakonih, kolikor niso razloženi v računskem delu proračuna, morajo predložiti poedini uradi, ki razpolagajo s temi fondi ali skladi, nadrobno poročilo ministru za finance, ki izkaže vso te izdatke ločeno v končnem računu za to proračunsko leto.
2. Vsi izdatki iz fondov ali skladov spadajo pod pregled in odobri lev glavne kontrole. Od tega so izvzeti
izdatki iz kreditov po členu .22.. zakona o državnem računovodstvu.
3. Vse državne blagajne in vse vrste fondov, katerih upravitelji prejemajo in izdajajo na katerikoli osnovi denar, vrednostne papirje in različen material, spadajo pod kontrolo ministra za finance.
Minister za finance vrši to kontrolo po svojih odposlancih- in po finančnih direkcijah. Za kontrolo po odposlancu izda minister za finance ali organ, ki ga on pooblasti, pooblastilo, po katerem "o odposlanec povsem ravna. Za kontrolo po finančnih direkcijah izda pooblastilo finančni direktor.
Sodišča, pri katerih zahtevajo odposlanci ministra za finance ali finančnih direkcij zavarovanje škode na imo-vini tistih oseb, ki so državo oškodovale, ali državnih organov, ki so po členu 109. zakona o glavni kontroli odgovorni za povračilo škode državi, morajo smatrati take zahtevke za nujne in jih takoj vzeti v postopanje.
Od tega so izvzete samo blagajne ministrstva za vojsko iin mornarico, zasebne ustanove (zadužbine) in skladi, ki ne spadajo pod kontrolo glavne kontrole.
4. Ministri ostalih resortov vrše kontrolno službo pri njim podrejenih uradih in ustanovah glede poslovanja z denarjem, stvarmi in materialom po svojih odposlancih, katerim izdajo za to potrebna pooblastila,
S temi pregledi ugotovljene škode se morajo po sodni poti zavarovati.
§ 6.
Kljub členu 22. zakona o državnem računovodstvu se postavlja redno v proračun razhod ko v predsedništva ministrskega sveta kredit za izredne stroške in zaupne namene.
Ta kredit kakor tudi krediti za izdajanje publikacij in podatkov v državi in v inozemstvu zaradi obveščanja se porabljajo po naredbah predsednika ministrskega sveta, odrejena izplačila pa ne spadajo pod pregled in odobritev glavne kontrole.
§ 7.
1. Materialni razhodki in razhodki za mezde delavcev državnih gospodarskih podjetij in ustanov, katerih vršenje je pogoj za dosezanje večjih dohodkov, se smejo zviševali na račun presežkov prt dohodkih teh ustanov, in sicer do 5 % zneska kreditov, odobrenih s proračunom za te razhodite, z odločbo resorlnega ministra, do 10 % z odločbo ministra za finance, preko tega pa z odločbo ministrskega sveta na obrazložen soglasni predlog resortnega ministra in ministra za finance,
2. Miinister pravde sme uporabiti po soglasnosti ministra za finance presežke pri čistih dohodkih produktivnih gran gospodarstva in industrije v kazenskih zavodih za zvišanje materialnih razhodkov teh zavodov, Prav tako sme porabili minister pravde sredstva osrednjega sklada za gradnjo kazenskih in podobnih zavcdov tudi za vzdrževanje kazenskih in podobnih zavodov, Če ne bi zadoščali pretim inirani proračunski krediti.
§ 8.
1.	Izplačila neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let se smejo vršiti iz neporabljenega ostanka inonopolskega posojila, odobrenega po § 4. zakona o monopolskem posojilu 22,000.000 dolarjev. Izplačila odo-bruje minister za finance.
Natančnejša navodila za izvrševanje te določbe predpiše minister za finance.
2. Izplačane obveznosti po proračunih za prejšnja zaključena leta, ki se v teh letih niso mogle likvidirati, se izkažejo v končnem računu za naslednje proračunsko leto kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
3. Vsa izplačila, opravljena po pooblastitvah tega zakona, se izknjižujejo, kolikor so razhodek za državno blagajno, v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
4. Terjatve državnih podjetij in ustanov proti drugim državnim ustanovam, ki so nastale v času od dne 1. januarja 1919 do vštetega dne 31. marca 1982, se odpišejo v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, kolikor so te terjatve v teh letih izkazane kot dohodek.
5. Vsa začasna izplačila, opravljena po členu 131. zakona o državnem računovodstvu v času od leta 1915-do dne 31. marca 1932, za katera so predložene izpričujoče listine, ki ne ustrezajo povsem zakonskim pogojem, katerih pogojev pa sedaj ni moči izpolniti, se smejo na osnovi teh listin izknjižiti v breme dotičnega proračunskega kredita, odnosno kredita, odobrenega s posebno zakonsko pooblastitvijo.
6. Eventualni presežek razhodkov, ki se pokaže po izteku proračunskega leta v proračunski partiji za plačilo obresti, prdvizije, tečajnih razlik in stroškov Narodni banki in drugim dopisnikom po tekočih računih za to in za prejšnja leta kakor tudi v proračunskih partijah za plačilo glavnice, obresti in stroškov za ostale državne obveznosti in bone, preliminiranih v razdelku državnih dolgov in v razdelku ministrstva za promet za odkup Južnih železnic, se izknjižujejo po tej pooblastitvi v breme državne gotovine.
§ 9-
1. Za ustanavljanje novih obveznosti proti členom GO. in 66. zakona o državnem računovodstvu so nakazovalci in računodajniki odgovorni po členu 58. zakona o državnem računovodstvu in § 23. zakona o podaljšanju veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah.
2. Obveznosti katerekoli druge državne ustanove pri državnih podjetjih se smejo ostvarjati samo po predhodnem zavarovanju kredita in ob materialni odgovornosti pristojnega nakazovaloa. Po teh obveznostih ae vrši obračun samo preko ministrstva za finance. Nadrobnejša navodila za izvrševanje te določbe predpiše minister za finarfce.
§ 10.
1. Vse dohodke od carin, monopolov, taks in državne trošarine morajo uradi ali organi, ki te dohodke zbirajo, redno izročati najbližjim podružnicam Narodne banke za račun ministrstva za finance. Državni uradi in podružnice Narodne banke obveste o vsaki izročeni vsoti glavno državno blagajno.
2. Na račun dohodka, ustvarjenega iz vozninske takse po tar. post. 101 taksne tarife v zakonu o taksah, polaga generalna direkcija državnih železnic vsak mesec dva-’ najstino dohodka, ostvarjenega skupaj od te takse v predhodnem proračunskem' letu; po izteku vsakega tromesečja pa se vrši dokončni obračun med finančnim oddelkom generalne direkcije državnih železnic in oddelkom za državno računovodstvo ministrstva za finance.
Tako je ravnati tudi direkciji rečne plovitve.
§ 11.
Poštna hranilnica in njene podružnice so oproščene plačevanja obresti na vloge in vplačila po čekovnih računih glavne državne blagajne, finančnih direkcij in davčnih uprav, ti uradi pa plačevanja manipulacijskih in drugih stroškov za vplačila in za izvršena izplačila po svojih čekovnih računih.
II.	del: Določbe za poedina ministrstva.
A.	Ministrstvo za finance.
A
1.	Pooblastitve za ministra za finance in določbe za računsko službo.
§ 12.
Minister za finance se pooblašča:
1.	da izda po zakonu o državnem računovodstvu blagajniške zapise na podstavi proračunskih dohodkov. Vsota teh blagajniških zapisov, izdanih po členih 106. in 109. zakona o državnem računovodstvu, ne sme biti v prometu večja od Din 500,000.000-— z obrestmi vred, ki ne smejo biti večje od 7%. V to vsoto ne spadajo boni, izdani Narodni banki kraljevine Jugoslavije kot podloga za prejšnje predjeme državi po členu 4., prvem odstavku, pogodbe med državo in Narodno banko kraljevine Jugoslavije, uzakonjene dne 17. junija 1931, in tudi ne boni, izdani na osnovi posebnih zakonov in pogodbenih določb;
‘2. da plača v breme proračunskih rezervnih kreditov in iz obratne glavnice glavne državne blagajne samoupravnim telesom državno dotacijo za pokrivanje raz-hodkov, ki jih povzročajo funkcije, prenesene od države na samoupravna telesa, kolikor so določene v njihovih proračunih, odobrenih za to proračunsko leto;
3. da sme izplačati iz obratne glavnice glavne državne blagajne Primorski, Zetski in Vrbaski banovini vsote, preliminirane z njih odobrenimi proračuni za leto 1934./1935., kot državno subvencijo za kritje presežka razhodkov nad dohodki;
4. da sme vsa tista posojila in državne terjatve, za katere ugotovi državno pravobranilstvo po rednih zakonitih dokumentih, da se ne dajo izterjati, izknjižiti v breme obratne glavnice glavne državne blagajne; toda o njih je še nadalje voditi posebno evidenco in, če jih je možno izterjati, je vložiti izterjane vsote v državno blagajno;
5. da sme urediti po soglasnosti ministrskega sveta s posebno odločbo način izplačila državnih terjatev iz posojil, danih raznim ustanovam, oblastem, oblastnim odborom, okrožjem in občinam kakor tudi iz naslova podpore, dane osebam, ki jim nedostaje hrane, ali druge podpore, kamor spadajo tudi posojila med vojno; ti dolgovi se smejo plačati tudi z državnimi obveznicami po imenski vrednosti, tečajno razliko pa je odpisati v breme obratne glavnice glavne državne blagajne;
6. da sme iz doseženih prihrankov po vseh partijah proračuna državnih razhodkov za to leto, odnosno ostvar-jenih presežkov dohotfkov po vseh partijah proračuna državnih dohodkov za to leto izplačati:
a) na zahtevo ministra za notranje posle 1,500.000— dinarjev kot podporo skopljanski občini za dovršitev zgradbe uprave policije;
b) na zahtevo ministra za trgovino in Industrijo Din 700.000-— za zgraditev ladjedelnice v jugoslovanskem svobodnem pasu y Solunu;
c) na zahtevo ministra pravde Din 5,000.000-— za osebne in materialne razhodke ob izvedbi zakona o sodnem postopanju v civilnih pravdah, zakona o ureditvi rednih sodišč itd.;
č) na zahtevo ministra za promet Din 3,000.000-— za projektiranje in predhodna dela ob gradnji novega mosta čez reko Dunav na progi Beograd—Požarevac—Bukarešta, za trasiranje in izdelavo načrtov za progo od meje bivše požarevaške oblasti—dunavski most in za druge projektirane proge in Din 3,000.000-— za nadaljevanje del pri predoru Saranovo v državni režiji;
7. da da za potrebe zgraditve stadijonov v Zagrebu in Sarajevu, kjer bosta imeli sokolski župi Zagreb in Sarajevo leta 1934. pokrajinski sokolski zlet, ministru za telesno vzgojo naroda na razpolago vsoto 4,500.000— dinarjev.
Ko stopi ta zakon v veljavo, se pooblašča minister za telesno vzgojo naroda, da dodeli sokolskima župama v Zagrebu in Sarajevu v breme tega kredita brezplačno potrebno količino predelanega stavbnega lesa iz državnega gozdno-industrijskega podjetja Dobrljin-Drvar, prav tako tudi železni material iz državnih podjetij v Varešu ali Zenici.
Prevoz odobrenega stavbnega lesa in železnega materiala po železnici do zletišča se dovoljuje protj povračilu 50% normalne tarife v breme tega kredita.
Vsi ti razhodki se knjižijo po tej pooblastitvi.
Sokolski župi v Zagrebu in Sarajevu ohranita stadi-jona po opravljenem zletu, da služita odslej vsem sokolskim in športnim prireditvam; minister za telesno vzgojo naroda pa predpiše s pravilnikom upravljanje in uporabljanje stadijonov;
8. da sme izknjižiti razliko med borznim tečajem in vrednostjo kupljenih deviz od dne 29. avgusta 1932. dalje v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
Vsa prejšnja izplačila, ki obremenjajo te gotovine, se vrše z odobritvijo ministra za finance iz obratne glavnice glavne državne blagajne;
9. da določa občasno vrednost državnim in po državi zajamčenim obveznicam, če jih je treba na osnovi posebnih zakonov, uredb ali pravilnikov sprejeti kot jamstvo (varščino) po borznem tečaju.
Odrejena vrednost teh obveznic ne sme biti višja od njihove imenske vrednosti in velja za ves čas, dokler traja jamstvo (varščina), obračunana po tej vrednosti;
10. da uporabi vse obveznice državnih posojil, ki pripadajo državni blagajni od zapadlih varščin in po katerikoli drugi osnovi, za višjo amortizacijo dotičnega posojila, kateremu obveznica pripada;
11. da sme zamenjati kuponsko polo obveznic 2 % % ne državne rente za vojno škodo; pri tem se izdajo na osnovi talona in obveznic nove obveznice z novo kuponsko noto po 40 kuponov od št. 11 do 50. Serije novih obveznic nosijo številke od št. 5001 dalje. Pri zameni se dobi za vsako izročeno obveznico s talonom druga obveznica s kuponsko polo, ki ima novo serijo in novo številko. Ta zamena je obvezna. Nadrobnejše odredbe predpiše o tem minister za finance s pravilnikom.
Stroški za tiskanje (obenem s papirjem), stroški pregleda in zamene teh obveznic obremenjajo rezervne proračunske kredite, ki jih dovoljuje minister za finance;
12. da predloži odločbe, ki se izdajo skladno s členom 15. v predlogu zakona o občni carinski tarifi in poznejšimi njegovimi izpremembami po uveljavitvi tega zakona, obenem z uveljavitvijo narodnemu predstavništvu
v odobritev. Ce narodno predstavništvo ne odobri carin, odrejenih s temi odločbami, razlike ni moči zahtevati, ne vrniti;
13. da sme dovoliti upravi državnih monopolov za materialne potrebe in izdatke, večje od zneskov, določenih s proračunom za leto 1934./1935., če razhodki, pre-liminirani za potrošek potrebnih monopoliziranih predmetov kakor tudi za stroške, ki so v zvezi z vsoto dohodkov od teh predmetov, ne zadoščajo po dejanski potrebi teh razhodkov za ostvaritev dohodkov od ustreznih monopoliziranih predmetov;
14. da sme dovoliti upravi državnih monopolov potrebne izdatke za porabo petroleja in materiala za njegovo prodajo, izplačilo potrebne delovne moči za prevoz in prenos petroleja, za nabavo tehtnic in za ostale skladiščne in druge stroške, če uvede uprava državnih monopolov nabavo in prodajo petroleja v svoji režiji; ti izdatki se morajo izkazati v breme dohodkov, ostvar-jeni dohodek pa izkazati v končnem računu v čistem (netto) znesku;
15. da sme kljub veljavnim zakonskim predpisom oprostiti plačila taks in davka na poslovni promet nabavo soli, ki jo izvrši uprava državnih monopolov od državnih monopolov soli republike Poljske, ob pogoju, da se tudi uprava državnih monopolov oprosti državnih davščin republike Poljske za to, kar prejme po pogodbah o kupoprodaji tobaka;
16. da določi višino denarne kazni po zakonu z dne 8. oktobra 1931 o kazenskih odredbah zaradi izvrševanja člena 9. pogodbe med državo in Narodno banko za izvrševanje zakona o denarju kraljevine Jugoslavije z dne
11.	maja 1931, zaradi kršitve predpisov pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami in vseh drugih naredb, izdanih na osnovi člena 9. pogodbe med državo in Narodno banko, po prosti oceni;
17. da sme po členu 62. finančnega zakona za leto 1928./1929., podaljšanega s členom 40. zakona, s katerim se podaljšuje veljavnost odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah, priznati končne račune oblastnih direkcij državnih železnic za Čas od osvoboditve do vštetega proračunskega leta 1922./1923. tudi brez predpisanih zakonskih obličnosti, kolikor organi glavne kontrole najdejo, da po teh računih ni bilo zlorab.
2.	Določbe o državnih posestvih.
§ 13-
Minister za finance se pooblašča:
1.	da sme dati javno na prodaj državne nepremičnine, ki ne dajejo dohodka in se ne dajo ukoristiti za kakršnokoli državno potrebo ali ne prinašajo dohodka, sorazmernega z njih prometno vrednostjo; dalje nepremičnine, katerih vzdrževanje je spojeno s stroški, ki niso v razmerju z dohodkom, in nepremičnine, ki so že več let nepretrgoma v posesti drugih oseb in se brezplačno ukoriščajo.
Za nepremičnine, katerih prometna vrednost je manjša od. 100.000-— dinarjev, izda končno odločbo o prodaji minister za finance, za nepremičnine, katerih vrednost znaša do 1.000.000-— dinarjev, izda odločbo ministrski svet na predlog ministra za finance, nad
1.000	000-— dinarjev pa ministrski svet po predhodni soglasnosti finančnih odborov narodnega predstavništva.
Prodaje državnih nepremičnin v vrednosti nad
100.000-— dinarjev se vrše po javni dražbi. Prodaja nepremičnin pod to vrednostjo se lahko vrši tudi z direktno pogodbo (direktnim dogovorom), če je kupec samoupravno telo, človekoljubno društvo ali ustanova, ki vrši posle javne koristi, ali če se dajo doseči z direktno pogodbo ugodnejši uspehi ali če je izključena možnost javne prodaje (n. pr. nepremičnine, ki so dolgo vrsto let v posesti drugih oseb). Ob direktni prodaji je treba odločbe ministrskega sveta na predlog ministra za finance;
2. da sme dovoliti izplačilo kupnine za nepremičnine, označene v prednjem odstavku, do največ 5 let v enakih polletnih obrokih, tako da se prenese lastninska pravica šele po popolnem izplačilu. Minister za finance predpiše sporazumno s finančnima odboroma narodnega predstavništva uredbo, s katero se določijo način in postopek za cenitev teh nepremičnin, ki se prodajajo z direktno pogodbo, kakor tudi drugi pogoji za odsvojitev teh državnih nepremičnin;
3. da sme, če se pokaže potreba, da se zameni izvest-na državna nepremičnina z drugo nepremičnino v zasebni lasti ali lasti javnega telesa iste ali višje vrednosti, odobravati take menje na predlog oblastva, za čigar potrebo se menja vrši;
4. da sme kljub členu 85. zakona o državnem računovodstvu odobravati zakupe manjših državnih posestev, in to do treh let, če ne preseza enoletna zakupnina vsote
100.000-— dinarjev;
5. da sme po soglasnosti ministrskega sveta prepustili poedina državna zemljišča za gradnjo sokolskih domov.
§ 14.
Vsi državni uradi in ustanove, ki upravljajo nepremična državna posestva, ki jim pa celoma ali v p >-edinih delih niso potrebna, morajo dati ta posestva ali njih dele na razpolago ministrstvu za finance.
3.	Določbe o državnih monopolih.
§ 15.
Samostalni upravi državnih monopolov se dovoljuje, da izloči iz svoje obratne glavnice, ustanovljene po členu 65. finančnega zakona za leto 1927./1928., vsoto
15,000.000 dinarjev za investicijske potrebe: nakup zemljišč in zgradb, gradnjo skladišč in poslopij kakor tudi za nabavo strojev in ostalih investicijskih potreb.
Znesek 15,000.000 dinarjev je vrniti obratni glavnici iz posojila ali z investicijsko amortizacijo samostalne uprave državnih monopolov.
4.	Določbe o davkih, taksah, trošarini in carinah.
§ 16.
1. Kotarske podporne zaklade so v vseh svojih poslih oproščene plačila davkov in vseh ostalih državnih davščin.
2. Neposredni davki na državna zemljišča in zgradbe se za leto 1934. in 1935. ne predpišejo.
3. Osnovni davek na dohodek od zemljišč za leto 1934. znaša 10% katastrskega čistega dohodka.
4. Kot izredni prispevek za to proračunsko leto 1934./1935. plačajo vsi zavezanci uslužbenskega davka 1% tistih kosmatih prejemkov, ki so temu davku zavezani. Od tega plačevanja so izvzeti: hišno služabništvo,
delavci in dninarji, orožniki, graničarji, podčastniki in upokojenci, katerim so urejene pokojnine po določbah zakonov, ki so veljali pred uveljavitvijo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923, zakona o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923 in zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923.
§ 17.
Tar. post. 318. a se izpreminja in se glasi:
	»Za poh:	tja nje vseh	državnih	šol se plačuje	šolnina:
kdor plačuje na leto			III. skupina	II. skupina	1. skupina
	Din		Din	Din	Din
nad	800 do	1.000	100—-	150—	200—
1»	1.000 „	3.000	150—	200-—	250-—
11	3.000 „	5.000	200—	250-—	300-—
11	5.000 „	10.000	300—	400-—	500-—
It	10.000 „	20.000	500-—	600—	700-—
11	20.000 „	50.000	800—	900—	1.000-—
1l	50.000		1.300-—	1.400-—	1.500-—
Osnova za plačevanje šolnine je seštevek neposrednih davkov roditeljev in učenca.
Ce je davčni zavezanec kakšne davčne oblike oproščen, se določi davek po Členu 3. zakona o neposrednih davkih.
Pripomba 1. Šolnina se plačuje:
na univerzah, ekonomsko-komercialni visoki šoli, višji pedagoški šoli in drugih šolah iste veljave za vsak semester z zneskom iz I. skupine, na ostalih šolah za vsako šolsko leto z zneskom iz ustrezajoče skupine.
Pripomba 2. Šolnina se plačuje po prednji razpredelnici za učence:
1. na univerzah, ekonomsko-komercialnih visokih šolah, višji pedagoški šoli in drugih šolah iste veljave po 1. skupini;
2. na srednjih šolah:
a) za nižje razrede po III. skupini;
b) za V. in VI. razred po II. skupini;
c) za VII. in VIII. razred po I. skupini;
3.	na učiteljskih šolah,	srednjih tehniških	šolah,
višjih ženskih obrtnih šolah, trgovinskih in pomorskih akademijah, bogoslovnicah, železniških prometnih šolah in	šolah za sestre pomočnice	v prvem in drugem letu
po	II.	skupini, v nadaljnjih letili po I. skupini. Če	je na
teh šolali dveletni pouk, se plačuje: v prvem letu po
II.	skupini, v drugem letu pa I. skupini;
4. na trgovinskih šolah po II. skupini;
5. na babiških šolah po ITI. skupini;
6.	na meščanskih šolah,	strokovnih obrtnih	šolah
(moških obrtnih, ženskih strokovnih in ženskih nižjih ter nadaljevalnih) in gozdarskih šolah se plačuje polovica šolnine iz III. skupine.
7. Za učence, katerih roditelji imajo po več otrok v Šolah, se plačuje:
a) za prvega otroka popolna šolnina iz te tarifne postavke;
b) za ostale otroke polovica šolnine.
8. Privatni učenci morajo plačati pred opravljanjem izpitov trikratno šolnino, predpisano za eno šolsko loto po predpisih te tarifne postavke.
Pripomba 3. Šolnina iz te tarifne postavke se ne plačujo:
a)	na osnovnih šolali, vojaških akademijah' in posebnih kmetijskih šolali, rudarskih šolah in občnih obrtno-trgovinskih šolah;
b) za učence državne gojence;
c) za učence, katerih roditelji z njimi vred plačajo manj od Din 300-— davka na leto;
č) za učence na srednjih in nižjih kmetijskih šolah.
Pripomba 4. To šolnino pobira upravitelj (direktor) dotične šole ali oseba, ki jo odredi, po posebej osnovanem dnevniku in izroča pobrano vsoto najbližji davčni upravi kot dohodek od taks.
Pripomba 5. Iz naslova šolnine se samoupravne davščine ne smejo uvajati.
Pripomba 6. Natančnejše določbe za izvrševanje te tarifne postavke predpiše minister za finance sporazumno z ministrom za prosveto s pravilnikom.«?
§ 18.
1. Izjemno od določb zakona o taksah se za račune, priznanice in ostale listine, s katerimi izpričujejo naša zastopništva v inozemstvu kredite, porabljene za svoje nabave in potrebe in izvršene v inozemstvu, ne plačuje nobena taksa.
2. V odstavku (') § 1., pod I., zakona o sodnih taksah je dodati novo 7. točko, ki se glasi:
»7. pred odborom za osporavanje in kasacijskim odborom uprave za zaščito industrijske svojine«.
3. V odstavku (“) § 45., točki 1., zakona o sodnih taksah je dodati na koncu nastopno: »in tudi določbe tar. post. 166 taksne tarife zakona o taksah, ki nasprotujejo določbam tega zakona«.
4. Na koncu drugega odstavka pripombe 4. k tar. post. 62 taksne tarife v zakonu o taksah se dodaja nov stavek, ki se glasi:
»Vinogradniki prejšnje pokrajine Dalmacije, primorja Savske banovine z vsemi otoki in s kastavskim srezom ne plačujejo te takse, če točijo vino lastnega pridelka z lastnega zemljišča, ako točenje ne traja več ko 40 dni.«
5. Železniški material za tire in vozila, ki se nabavlja v Poljski po kompenzacijskih pogodbah na račun monopolne režije, je oproščen plačila carine in vseh carinskih stroškov.
§ 19-
Veljavnost zakona o začasni oprostitvi delniške družbe aviatičnih delavnic Louis Breguet od plačila vseh taks, trošarine na električni tok, davkov in taks za registracijo, kakor tudi od uvozne carine na sirovine, izdelane dele in vse potrebščine za izdelovanje aero-planov z dne 20. januarja 1930 se podaljšuje do vštetega dne 31. marca 1934.
B.	Ministrstvo pravde.
§ 20.
Minister za finance se pooblašča, da izplačuje po razporedu ministrstva pravde v mesečnih obrokih biro pravoslavnemu duhovništvu, kolikor jo je doslej prejemalo v Drinski, Zetski, Dunavski, Moravski in Vardar-ski banovini in birovino (prispevek v naravi) parohij-skenni duhovništvu dalmatinske eparhije in biro imamom, kolikor so jo doslej prejemali, in sicer biro pravoslavnemu duhovništvu v skupni vsoti dinarjev 13,200.000— na leto, biro imamom v skupni vsoti dinarjev 2,100.000-— na leto, birovino parohijskemu duhovništvu dalmatinske eparhije pa dinarjev 636.000-—. To biro za te in one daje v globalnem znesku in v mesečnih obrokih minister
pravde na razpolago svetemu arkierejskemu sinodu srbsko pravoslavne cerkve, odnosno vakufskomearifski direkciji v Skoplju.	,
V mejah teh skupnih vsot odrejajo pristojna verska oblastva velikost bire vsake parohije in vsakega džemata po obremenitvi davčnih poglavij za leto 1932. Ce obremenitve ni, velja za to leto obremenitev za leto 1931.
Duhovniška bira, vplačana v navedenih skupnih vsotah za parohijsko duhovništvo v teh banovinah po členu 6. zakona o ureditvi duhovniškega stanja tudi po muslimanih, služi za kritje izplačil, ki se vrše po prvem odstavku tega paragrafa.
Dosedanji znesek Din 1'—, določen s členom 6. zakona o ureditvi duhovniškega stanja iz leta 1882., se zvišuje na Din 6-—.
Prav tako se izplačujeta po razporedu ministra pravde parohijska naklada in prispevek srbsko-pravoslavno-cerkvenih fondov v skupni vsoti Din 2,040.000'— na leto v mesečnih obrokih za plače pravoslavnega duhovništva gornjekarlovške eparhije. To vsoto da minister pravde v globalnem znesku in v mesečnih obrokih na razpolago svetemu sinodu srbske pravoslavne cerkve.
V mejah te skupne vsote odreja sveti arhierejski sinod izplačevanje plač tega duhovništvu.
Vplačana parohijalna naklada Din 4'— po oralu in prispevek fondov po členu 13. uredbe o ureditvi cerkve-nošolskih in fundacionalnih delov srbske metropolije v Sremskih Karlovcih z dne 10. avgusta 1868. v tej skupni vsoli služita za kritje izplačil, ki se vrše po petem odstavku tega paragrafa.
Minister pravde izda sporazumno z ministrom za finance natančnejša navodila za izvrševanje teh določb.
§ 21.
Minister pravde se pooblašča:
I.	(‘) Sme ustanoviti z uredbo sreska in okrožna sodišča na tistem delu območja apelacijskega sodišča v Skoplju, na katerem jih še ni, in na področju velikega sodišča v Podgorici in določiti likratu njihovo število, njihov sedež in njihovo območje kakor tudi dan, ko naj začno poslovati. Prav tako se pooblašča minister pravde, da predpiše z uredbo vse potrebne prehodne naredbe in vse druge naredbe, potrebne za izvedbo ustanovitve novih sodišč. Število sreskih in okrožnih sodišč,, njihov sedež in njihovo območje, ki se določijo, se smejo izpre-minjati samo z zakonom.
(a) Predpisi §§ 5. do 11-, 13. in 16. zakona o ustanovitvi sreskih in okrožnih sodišč v območju apelacijskega sodišča v Beogradu in na delu območja apelacijskega sodišča v Skoplju z dne 26. novembra 1930 veljajo tudi glede sreskih in okrožnih sodišč, ustanovljenih po določbi odstavka (‘), z naslednjimi izpremembami in dopolnitvami:
1.	Sreska sodišča v območju sedanjega velikega sodišča v Podgorici so pristojna za predmete, naštete v § 5. omenjenega zakona, če je takšnih predmetov kaj no zakonih, ki veljajo v tem območju; razen tega pa še, neglede na vrednost spornega predmeta:
a)	za spore o motenju posesti (razdelek IV. prvega rdela občnega imovinskega zakonika za Črno goro, odnosno poglavje I. šestega dela civilno-pravdnega postopnika za črno goro), o sosedski zadovoljitvi (razdelek V. drugega dela občnega imovinskega zakonika), o sosedskih služnostih frazdelek VI. drugega dela občnega imovinskega zakonika);
b) za odpoved najema ali zakupa (II. poglavje šestega dela civilno-pravdnega postopnika);
c) za izvedbo dokaza kot zaprošeno sodišče po členu 85. civilno-pravdnega postopnika kakor tudi zavarovanje dokaza po členu 140. civilno-pravdnega postopnika, kolikor ni za to postopanje pristojno okrožno sodišče kot pravdno sodišče;
č) za izdajanje odločb v zavarovalnem postopku glede vseh sporov lastne pristojnosti;
d) za opravila po zakonu o nezakonskih otrocih z dne 30. avgusta 1894, izvzemši spore iz člonov 4., 7., 12.,
14.,	16., 18., 22., 23. in 31., kakor tudi za ostale predmete nepravdnega postopka, kolikor spadajo po veljavnih predpisih v pristojnost rednih sodišč;
e) za voditev zastavnih knjig in izdajanje vseh odločb po predmetih zastave.
2. Glede pravdnih sredstev velja za sodišča v območju sedanjega velikega sodišča v Podgorici namesto § 8. omenjenega zakona tole:
»Kolikor ni uporabljati predpisov zakonika o sodnem kazenskem postopanju z dne 16. februarja 1929, odločajo o pravnih sredstvih zoper odločbe sreskih sodišč, izdanih v stvareh, navedenih pod št. 1. tega odstavka, razen varstvenih (skrbstvenih) stvari in ostalih stvari nepravdnega postopka, okrožna sodišča v drugi in poslednji stopnji, o pravnih sredstvih zoper odločbe sreskih sodišč, izdanih v varstvenih (skrbstvenih) stvareh in v ostalih stvareh nepravdnega postopka kakor tudi zoper odločbe okrožnih sodišč, izdane v prvi stopnji, odloča v prvi in poslednji stopnji apelacijsko sodišče, dokler se pa to ne ustanovi, veliko sodišče.«
3. Kjer je v zakonu, omenjenem v odstavku (D, govora o prvostopnih sodiščih, je razumeti, kolikor gre za območje sedanjega velikega sodišča v Podgorici, dosedanja okrožna sodišča v tem območju.
(3) Zakonik o sodnem kazenskem postopanju z dne
16.	februarja 1929 dobi v območjih, omenjenih v odstavku (‘j, obvezno moč na dan, ko začno sreska in okrožna sodišča poslovati. Dan, ko naj stopi za ta območja v veljavo zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah, določi minister pravde z uredbo.
(*) Predpisi člena 14. zakona z dne 16. februarja 1929, s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti, veljajo tudi za veliko sodišče v Podgorici, dokler se v območju tega velikega sodišča ne ustanovi apelacijsko sodišče.
II. Sme izločiti, kolikor se območja sreskih in okrožnih sodišč ne ujemajo z območji občnih upravnih obla-slev, z uredbo poedine občine ali dele občin iz dosedanjega območja sreskega sodišča in jih pripojiti območju drugega sreskega sodišča, odnosno izločiti območje ali del območja sreskega sodišča iz dosedanjega območja okrožnega sodišča in pripojiti območju drugega okrožnega sodišča, in tudi premeščati sedež sreskih sodišč. Prav tako se pooblašča, minister pravde, da predpiše s temi uredbami potrebne naredbe za izvršitev teh izločitev, pripojitev in premestitev sedežev.
III. Ustanovi lahko v območju kasacijskega sodišča v Beogradu v krajih, kjer so prej bila prvostopna sodišča, po potrebi z uredbo okrožna sodišča in izloči v ta namen iz območja dotičnih sedanjih okrožnih sodišč del za ta nova okrožna sodišča in tudi potrebni del sodniškega in sodno-administrativnega osebja in osebja državnega tožilstva. Prav tako se minister pravde pooblašča, da
določi z uredbo dan, ko naj začno ta nova sodišča poslovati, in da predpiše naredbe o prenosu poslov na nova okrožna sodišča in vse ostale naredbe, potrebne za izvedbo ustanovitve teh novih okrožnih sodišč.
IV.	Sme postavljati osebje, potrebno za nova sreska in okrožna sodišča in za državna tožilstva, tudi čez število osebja, določenega po vseh proračunskih partijah v proračunu razhodkov ministrstva pravde za leto 1934./1935., in sme porabiti prihranke po vseh partijah v proračunu razhodkov ministrstva pravde za leto 1934./1935. za pokritje osebnih in materialnih izdatkov ob ustanavljanju novih sreskih, okrožnih sodišč in državnih tožilstev.
§ '22.
1. V območjih, kjer ni javnih notarjev, se vrši izvensodna odpoved po § 660. zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah z dne 13. julija 1929 lahko po občnih upravnih oblastvih prve stopnje, odnosno v Beogradu po četrtih (kvartih) uprave mesta z učinkom sodne odpovedi.
2. § 2. zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 9. junija 1930 dobi dne 1. aprila 1934 obvezno moč v vseh območjih, kjer je že dobil obvezno moč zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah z dne 13. julija 1929, v ostalih območjih pa na dan, ko dobi ta zakonik obvezno moč.
Listine, omenjene v § 2. zakona o izvršbah in zavarovanjih, izdane po uveljavitvi zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah, toda pred uveljavitvijo tega zakona, se smatrajo za izvršilne v smislu tega paragrafa.
3. V členu 18. uvodnega zakona za zakonik o sodnem Postopanju v civilnih pravdah z dne 9. junija 1930 so dodajata naslednja odstavka:
>(s) Dokler se ne izda in ne dobi obvezne moči zakon o rodbinskih zadrugah, ostanejo v veljavi pred-Pisi §§ 434. do 448. zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah za Srbijo z dne 20. februarja 1865. in predpisi členov 29. in 30. uredbe o pospešitvi poslovanja pri sodnih in preiskovalnih oblastvih z dne 22. junija 1921, kolikor se nanašajo ti predpisi na delitev imo-vine med zadrugarje; v območju, kjer velja grajanski zakon z dne 11. marca 1844, veljajo za postopanje in sojenje o teh sporih predpisi tega zakonika. Kolikor je v teh predpisih govora o prvostopnih sodiščih, je razumeti s tem sreska sodišča. O pritožbah, označenih v Poslednjem stavku § 447. tega zakonika, odloča okrožno sodišče v drugi in poslednji stopnji.
(3) Ce se pojavi vprašanje o tem, ali je kakšen predpis iz zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah za Srbijo še v veljavi tudi po uveljavitvi novega civilnega pravdnega postopnika, se pooblašča minister pravde, da zahteva o tem načelno odločbo občne seje kasacij-skega sodišča v Beogradu, ki je obvezna za sodišča.«
4. Prvi odstavek § 58. zakonika o sodnem kazenskem postopanju z dne 16. februarja 1929 se izpreminja in se glasi:
>Branilci smejo biti advokati, javni notarji, prof e-, sorji prava na univerzi kakor tudi osebe, usposobljene za advokate, javne notarje in sodnike, če niso v aktivni državni službi (§ 62.) in če ni razlogov, zbog katerih M se morali izključiti od zvanja advokata, javnega notarja ali sodnika.
Branilstvo se ne more izvrševati kot samostalen Poklic.«
5.	Poštnih pristojbin se opraščajo:
a) vročitve pisemskih pošiljk v sodnem kazenskem postopanju po pošti, izvzemši pisemske pošiljke, navedene v točki 3., odstavku (*), § 208. sodnega poslovnika;
b) sodne dopisnice z odgovorom, ki jih pošiljajo sodišča, in to tudi glede tistega dela, ki naj ga uporabi stranka za odgovor [točka 2., odstavek ('), § 204. sodnega poslovnika].
§ 23.
Minister pravde se pooblašča, da sklene zaradi zidave palače pravde v Beogradu, kjer bi se nastanila vsa sodišča v Beogradu, pri Državni hipotekarni banki dolgoročno posojilo na osnovi letnih najemnin, ki jih plačujeta sedaj država in sodišče občine mesta Beograda za vsa sodišča v Beogradu, ter letnega prispevka, ki ga da IJunavska banovina kot odškodnino za zgradbo, v kateri so sedaj nastanjena okrožno sodišče za okrožje Beograd, državno tožilstvo pri tem okrožnem sodišču in sresko sodišče za vračarski srez. Te najemnine in prispevki morajo služiti kot anuitete za to posojilo. Razen tega se minister pravde pooblašča, da dovoli, kolikor ne bi zadoščale omenjene najemnine in prispevki Dunavske banovine za poravnavo potrebnih anuitet, prispevek iz centralnega sklada za kazenske zavode.
C.	Ministrstvo za prosveto.
§ 24.
Minister za prosveto se pooblašča:
1. da sme z odločbo vršiti razdelitev kreditov, odobrenih za subvencije in podpore, kolikor ta razdelitev ni izvršena s proračunom, do vsote 50.000 dinarjev;
2. da sme skleniti posojilo za zidavo gimnazijske zgradbe za moško gimnazijo kralja Aleksandra I. v Beogradu v višini anuitete, dovoljene s proračunom;
3. da sme skleniti v soglasnosti z ministrskim svetom pri Državni hipotekarni banki posojilo za zidavo in opremo državne tiskarne v Beogradu.
§ 25.
1. Učitelji osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol se ne smejo pošiljati na delo zunaj šole, razen v ministrstvo za prosveto, ministrstvo za telesno vzgojo naroda in k banskim upravam ter kot prosvetni referenti, delegati, lektorji in učitelji v inozemstvu, kakor tudi kulturno-prosvetnim družbam, ki imajo svoje šole in svoje internate.
2. Sreski šolski nadzorniki kakor tudi vršilci dolžnosti teh zvanj dobivajo, kolikor se postavljajo izmed učiteljev meščanskih ali osnovnih šol, svoje prejemke iz kredita, ki je določen za izplačevanje prejemkov teh učiteljev v poglavju osnovnega šolstva pri dotičnih banskih upravah. Specialno doklado po odstavku (2) § 293. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 prejemajo iz kredita, ki je določen za izplačevanje specialne doklade v poglavju ministrstva za prosveto. Kolikor bi se postavljali ti nadzorniki izmed učiteljev srednjih šol in učiteljišč, obremenjajo njih prejemki ustrezne partije proračuna za srednje šolstvo.
3. Kljub členoma 1. in 2. uredbe št. 84.600 z dne
12.	decembra 1931 se izplačujejo sreskim šolskim nadzornikom s povprečnino potni stroški in dnevnice za dva redna precrleda šol po §117.. točki 2., zakona o osnovnih šolah na jKKlstavi odločbe P. br. 24.377/1930 in 31.884/1930.
Povprečnina znaša za dva letna pregleda po terenskih razmerah in številu šol in oddelkov po 8.000-—,
6.000-— ali 4.000-— dinarjev v mejah kreditov, odobrenih s proračunom, po odločbi ministra za prosveto. Ta kredit se ne more zvišati.
4. Profesorji srednjih in tem enakih strokovnih šol, ki imajo 15 let službe in se odlikujejo s svojim šolskim delom, smejo kljub § 49. zakona o uradnikih biti postavljeni za direktorje popolnih srednjih in srednjih strokovnih šol v IV. položajni skupini, 1. stopnji; za direktorja nepopolne gimnazije v V. skupini se sme postaviti profesor, ki izpolnjuje pogoje iz čl. 72. zakona o srednjih šolah.
5. V občni univerzitetni uredbi z dne 11. decembra 1921 se izpreminjajo in dopolnjujejo tile členi:
a) V prvem odstavku člena 224. se postavlja na : koncu prvega stavka vejica in se dodaja: prazen na medicinskih fakultetah, kjer so vsi izpiti doktorski«.
b) V prvem odstavku člena 228. se postavlja v prvem stavku za besedo >izpitu« vejica in se vstavlja: >razen na medicinskih fakultetah«.
c) V tretjem odstavku člena 228. se postavlja na koncu prvega stavka vejica in se dodaja: >razen na medicinskih fakultetah, kjer je lahko dvoji: a) doktorski j izpit z disertacijo, ki daje pravico do znanstvenega na- | slova doktorja medicinskih naukov, in b) doktorski izpit brez disertacije, ki daje pravico do strokovnbga naslova j doktorja vsega zdravilstva«.
V istem členu in odstavku se postavlja na koncu drugega stavka vejica in se dodaja: prazen doktorskemu izpitu brez disertacije na medicinskih fakultetah«.
č) V členu 230. se dodaja nov odstavek, ki se glasi:
>Na medicinskih fakultetah se opravlja ustni doktorski izpit iz predmetov, določenih s fakultetnimi uredbami.«
d) Člen 262. se izpreminja in se glasi:
>Do novih fakultetnih uredb, ki se morajo izdati do dne 1. julija tega leta, se smejo opravljati doktorski izpiti po predpisih, ki so veljali, preden je stopila v moč občna univerzitetna uredba z dne 11. decembra 1931. V svojih prehodnih določbah odrede fakultetne uredbe, doklej najdalj se smejo opravljati doktorski izpiti na ta način.«
§ 26.
1. Tri državna osrednja narodna gledališča v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani imajo državno subvencijo za kritje osebnih izdatkov, preliminiranih v državnem proračunu in izdatkov za zavarovanje zgradb in inventarja; vsi ostali izdatki: honorarji, režijski stroški in ostali materialni izdatki pa obremenjajo celokupni dohodek teh gledališč po specialnih proračunih, ki jih odobruje minister za prosveto sporazumno z ministrom za finance.
Štiri oblastna narodna gledališča s sedežem eno v Skoplju, eno v Sarajevu, eno v Novem Sadu in Osijeku (skupno) in eno v Mariboru se vzdržujejo s svojimi dohodki in subvencijo, po proračunu, ki ga odobruje minister za prosveto.
To velja tudi za banovinska gledališča; njih proračun dohodkov in razhodkov odobruje pristojni ban.
Vsa omenjena gledališča so oproščena plačevanja takse iz tar. št. 99 a. točke 1.. zakona o taksah.
2. Na vstopnice za kinematografske nrireditve v krajih. kjer deluiejo državna narodna "Wali§ča se nobiru v korist teh gledališč taksa po 0-50 Din na vstopnice do
6 Din, preko tega pa po 1 Din od vstopnice. Miuister za finance in minister za prosveto določita policijski okoliš kraja, način pobiranja, predaje in uporabe vsot od teh taks tem gledališčem.
3.	V zvezi s § 27., drugim odstavkom, finančnega zakona za leto 1932./1933. se pooblašča minister za prosveto, da predpiše v soglasnosti z ministrom za finance uredbo in pravilnik o osrednjem pokojninskem skladu za starostno zavarovanje nerazvrščenega igralskega osebja pri gledališčih kraljevine Jugoslavije in njihovih rodbin ter pravilnik o posebnem podpornem skladu za zavarovanje ostalega neigralskega gledališkega osebja in njihovih rodbin pri gledališčih kraljevine Jugoslavije. Osrednji pokojninski sklad opravlja osrednja uprava združbe igralcev pod nadzorstvom ministra za prosveto po uredbi in pravilniku, ki ju predpiše minister za prosveto sporazumno z ministrom za finance.
Č. Ministrstvo za zunanje posle.
§ 27.
Izplačilo prejemkov državnih uslužbencev, pogodbenih uradnikov in dnevničarjev pri naših zastopništvih v inozemstvu se opravlja po odločbi ministrskega sveta z dne 8. avgusta 1933, R. br. 9952; smatrati pa je, da obseza skupni znesek prejemkov v tuji valuti po tabelarnem pregledu, ki je sestavni del te odločbe, vse prejemke državnih uslužbencev na službovanju v Beogradu in razen tega onerozno doklado za reprezentacijo.
Znesek prejemkov po prednjem odstavku in pa denarna vrsta, v kateri se ti prejemki izplačujejo, se lahko izpremenita na predlog ministra za zunanje posle in po odobritvi ministrskega sveta na podstavi 1 dolar = 5-18 zlatih dinarjev in po državnem obračunskem tečaju predhodnega meseca, za katerega se prejemki izplačujejo.
Če in kolikor bi zbog tega načina obračunjanja s proračunom za osebne prejemke osebja v inozemstvu določena vsota ne zadoščala, se mora izplačati iz rezervnih proračunskih kreditov.
V času, ko se izplačujejo dolarji po tabelarnem pregledu v švicarskih frankih, se obračunjajo, dvigajo in knjižijo po stalnem tečaju 1.111 dinarjev = 100 šv. frankov. Ob obračunjanju prejemkov iz dolarjev v švicarske franke se morajo dolarji predhodno zaokrožiti do 50 centov na nižji, nad 50 centov pa na višji naslednji dolar.
§ 28.
1. Kredita za izredne stroške, dostojno zastopanje državnih koristi in za zaupne namene se mora smatrati, da je v dinarjih 1,000.000'—, v švicarskih frankih pa 1,088.160-—. Specialnega zaupnega kredita se mora smatrati, da jo v dinarjih 10,300.000'—, v švicarskih frankih pa 2,500.000'—.
2. Krediti, odobreni za materialne razhodke zastopništev v inozemstvu, se morajo smatrati, da so v švicarskih frankih, denarna vrsta izplačila in obračunjanje pa se vrši po obračunskem tečaju, ki ga določa minister za finance sporazumno z ministrom za zunanje posle glede na posebne razmere v vsaki poedini državi.
3. Ministrstvo za zunanje posle zalaga zastopništva z denarjem in pregleduje njih račune po pravilniku z dne 11- oktobra 1926. K B. br. 9129. in vnaša vse izdatke zastopništev za glavno kontrolo v svoj letni račun.
Potemtakem ne pregledujejo organi glavne kontrole niti odslej preventivno izdatke ministrstva za zunanje posle in zastopništev, temveč pošlje ministrstvo, kakor doslej, glavni kontroli svoj letni končni račun v pregled.
4.	Podpore in priznanja prosvetnim in nacionalnim delavcem, ki so odobrene v proračunu ministrstva za zunanje posle', odreja minister za zunanje posle sporazumno z ministrom za prosveto po predhodni soglasnosti predsednika ministrskega sveta.
§ 29.
1. Kljub odstavku (') § 30. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 velja nastopno:
a) Državni uslužbenci ministrstva za zunanje posle, ki se premeste iz ministrstva k zastopništvom v inozemstvo, dobivajo prejemke v dinarjih do dne, ko se javijo, odnosno ko prevzamejo dolžnosti pri zastopništvu, od tega dne dalje pa v dolarjih po prednji določbi tega zakona.
b) Državni uslužbenci, ki se premeste d zastopništev k ministrstvu za notranje posle, dobivajo prejemke v dolarjili po prednji določbi lega zakona do dne razrešitve, odnosno predaje dolžnosti, od tega dne dalje pa v dinarjih, kakor ostali uslužbenci pri ministrstvu.
To velja tudi ob uporabi § 18. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih ter konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu.
c) Državni uslužbenci, ki se premeste od zastopništva v eni državi k zastopništvu v drugi državi, dobivajo prejemke države, iz katere so premeščeni, do dne razrešitve, odnosno predaje dolžnosti, če je znesek dolarja za to državo iz prednje določbe tega zakona enak ali višji od zneska dolarja za državo, v katero so premeščeni. Če pa je znesek dolarja iz prednje določbe tega zakona za državo, v katero so premeščeni, višji, dobivajo prejemke, določene za to državo, od dne, ko se javijo, odnosno prevzamejo dolžnost v kraju, kamor so premeščeni.
2. Določbe prvega odstavka tega paragrafa veljajo analogno tudi ob uporabi: §§ 80. in 101. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931, § 28., poslednjega odstavka in § 43. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih ter konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu in § 21. zakona o podaljšanju veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah z dne 31. julija 1929, če se odreja diplomatsko-konzularni uradnik iz ministrstva ali iz drugega zastopništva za odpravnika poslov.
3. Kljub prvemu stavku § 101. zakona o uradnikih se smejo uradniki ministrstva za zunanje poslč in diplo-matsko-konzularnih zastopništev v inozemstvu po soglasnosti predsednika ministrskega sveta in po potrebi službe dajati na razpoloženje; toda v lem položaju ti uradniki ne morejo ostati dalje ko tri mesece.
4. Kljub §§ 49. in 253. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 smo vršiti minister za zunanje posle v proračunskem letu 1934/1935 povišanja diplomatsko-kon-zularnih uradnikov po določbah zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923; toda določeno številčno stanje teh uradnikov kakor tudi proračunski krediti, odrejeni za te namene, se ne smejo zvišati.
§ 30.
Veljavnost zakona o pooblastitvi za nemudno uporabo mednarodnih pogodb in sporazumov z dne 19. aprila 1932 se podaljšuje.
D.	Ministrstvo za notranje posle.
§ 31.
Okrožni inšpektorati, banski inšpektorji in sreski načelniki se smejo postavljati kljub §§ 98. in 346. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 tudi na druga zvanja resorta ministrstva za notranje posle, za katere izpolnjujejo po zakonu predpisane pogoje, pri čemer obdrže skupine, v katerih so se zatekli. Ta določba se nanaša tudi na prejšnje primere postavitve na druga zvanja, kolikor se niso obravnavali poedini primeri že z razsodbami državnega sveta.
§ 32.
CUl dne uveljavitve zakona o občinah, t. j. izza dne
14.	junija 1933, pa v treh letih se opravijo v občinah, katerih okoliši so predpisani po tretjem odstavku § 6. omenjenega zakona, volitve po § 9. tega zakona samo, če jih odredi glede na obseg izpremembe na banov predlog minister za notranje posle.
E.	Ministrstvo za vojsko in mornarico.
§ 33.
Minister za vojsko in mornarico se pooblašča:
1. da sme oddati ministrstvu za finance vse vojski nepotrebne vojaške zgradbe, zemljišča in material na svobodno razpolago;
2. da sme vlagati vse dohodke od državnih zgradb in zemljišč, oddanih v zakup častnikom, podčastnikom, uradnikom, uslužbencem, strokovnim delavcem in obrtnikom pri vojski in mornarici, v blagajno ministrstva za vojsko in mornarico, v obstoječi fond, ki se uporabi za zidanje in popravila stanovanjskih zgradb za častnike, podčastnike, uradnike, uslužbence, strokovne delavce in obrtnike pri vojski in mornarici, kjer je to potrebno;
3. da vlaga izkupiček za prodane izknjižene avtomobile, avtomobilske dele in nerabne avtomobilske sestavine kakor tudi zneske, vplačane po raznih osebah za uničene dele avtomobilov, v blagajno remontno komorskega fonda za obnavljanje avtomobilskega parka, skladno s členom 242., točko 2., zakona o ustroju vojske in mornarice.
§ 34.
Minister za finance se pooblašča, da dai ministru za vojsko in mornarico na razpolago:
1. obratno glavnico Din 5,000.000-— za nabavo in izdelavo kompletnih jahaških oprem za rezervne častnike in za obveznike jahaških edinic.
Oprema se prodaja dotičnim po nabavni ceni, brez kakršnegakoli državnega zaslužka.
Ta kredit sme ukoristiti minister za vojsko in mornarico po možnosti dvakrat in trikrat; toda ta kredit se mora vrniti, odnosno izročiti glavni državni blagajni v tem proračunskem letu;
2. posojilo 15,000.000— dinarjev za plačevanje dela in nabavo sirovih tvarin za izdelovanje proizvodov,
določenih za proizvodnjo v tvornicah zavoda »Obilieevo« in vojaško-tehničnega zavoda; toda to posojilo se mora vrniti glavni državni blagajni konec tega proračunskega leta.
§ 35.
Ministrstvo za vojsko in mornarico mora oddati na zahtevo ministrstva za finance, ministrstva za šume in rudnike, ministrstva pravde in uprave državnih monopolov brezplačno iz svojih skladišč za finančno kontrolo, čuvaje državnih gozdov, paznike sodnih jetnikov, stražnike v kazenskih zavodih in čuvaje monopolnih založišč in skladišč nepredelanih tobakov neprikorno orožje, orožno opremo in strelivo.
Ministrstvo za vojsko in mornarico trpi, ne da bi se smelo zahtevati povračilo, vse izdatke v sanitetni, veterinami in artiljerijski stroki za orožništvo in ga opremlja iz svojih skladišč z vsemi potrebščinami v teh strokah.
§ 36.
1. Člen 99. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Za poveljevanje edinici, ki ustreza dotičnemu činu, se šteje čas, ki ga prebije častnik:
— na pripravi za generalno-štabno stroko;
— na praktičnem delu, odnosno na pripravi za ekonomsko in ostale stroke;
— kot slušatelj v vojaških šolah v državi ali v tujini;
— kot vojaško-državni gojenec v šoli, odnosno na univerzi v državi ali v tujini;
— v strokovnih šolah za črstnike glavnih vrst vojske na položajih komandanta, učitelja, pomočnika učitelja;
— v šolah za rezervne častnike glavnih vrst vojske na položajih komandanta, bataljonskega komandanta, komandirja in vodnika;
— v podčastniških šolah za glavne vrste vojske na položajih bataljonskega komandanta, komandirja in vodnika.
Razen tega se šteje za poveljevanje ustrezni edinici tudi čas — vendar skupaj največ le do treh let — ki ga prebije častnik na položajih komandanta podčastniške šole glavnih vrst vojske in razrednega ter oddelkov-nega starešine in pomočnika cddelkovnega starešine na vojaški (intendantski) akademiji.
Častnikom strok se šteje čas, prebit na enem spredaj navedenih položajev, za opravljanje službe, ki se zahteva pri poedinih strokah s posebnimi pogoji po tem zakonu.«
2. Člen 103. zakona o ust oju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Kandidati opravljajo komandantsko potovanje, od n. rešujejo naloge na karti, preden dobe položaj osebe, za katero je predpisano potovanje, odnosno reševanje nalog.«
3. Na koncu člena 336. zakona o ustroju vojske in mornarice se dodaja nov odstavek in se glasi:
»Določbe tega člena zakona veljajo povsem in ob istih pogojih tudi glede podčastnikov, kaplarjev in obveznikov iz rezerve, ki se med opravljanjem vežbe pri vojski in mornarici v službi popolnoma onesposobijo za kakršnokoli pridobitno delo.«
4. Na koncu člena 387. zakona o ustroju vojske in mornarice se dodaja nov odstavek in se glasi;
»Če se upokoji častnik in vojaški uradnik pred iztekom roka enega leta iz prvega odstavka, je vzeti kot osnovo za odmero količine njegove pokojnine njegovo plačo in položajno doklado čina, odnosno razreda, v katerem je bil ob upokojitvi. Rodbinska pokojnina po čl. 345. se odmeri po določbah § 139. zakona o uradnikih po prejemkih, po katerih se odmerja vplačevalcu osebna pokojnina, ako vplača rodbina naknadno vlog od dno napredovanja v višji čin, odnosno razred do dneva smrti, če je umrl častnik, odnosno vojaški uradnik, od katerega izvaja rodbina pravico, od dneva napredovanja do dneva upokojitve kot aktivni častnik, odnosno kot vojaški uradnik pa, če je umrl častnik, odnosno vojaški uradnik, od katerega rodbina izvaja pravico, kot upokojenec.«
5. Člen 396. zakona o ustroju vojske in mornarice se izpreminja in se glasi:
»Določbe členov 136. in 336. tega zakona je uporabljati tudi na vse rezervne častnike in rezervne vojaške uradnike, podčastnike, kaplarje in obveznike iz rezerve, kaplarje, redove in mornarje stalnega kadra ter gojence vojaških šol, ki so se onesposobili v službi med vežbo pri vojski in mornarici, odnosno med od3luževanjem obveznega roka službe v stalnem kadru v dobi od dne
5.	aprila 1920, pa do uveljavitve tega zakona, ob okol-nostih, določenih v teh členih, vendar brez 'pravice do gmotne odškodnine za minuli čas. Rezervnim častnikom in rezervnim vojaškim uradnikom je treba odmeriti1 pokojnino po plači, ki so jo prejemali na dan onesposobitve.
Pokojnina, odnosno podpora teče od dneva odloka o dodelitvi. Odlok izda minister za vojsko in mornarico.«
6. V drugem odstavku člena 382. se nadomeščajo besede »do dne 1. maja 1932« in v drugem odstavku člena 399. zakona o ustroju vojske in mornarice besede
do dne 1. aprila 1932« z besedami: »do dne 1. okt. 1934.«
7. Določbe točke 1. čl. 373. zakona o ustroju vojske in mornarice je treba uporabljati tudi na tiste vojaške uradnike, ki so to postali iz prejšnjih vojaško-tehniških poslovodij zrakoplovstva in ki so pred postavitvijo, odn. sprejemom za tehniške poslovodje imeli čin rezervnega častnika vrste vojske.
Minister za vojsko in mornarico se pooblašča, da izvrši to prevedbo dne 1. maja 1934.
§ 37.
Kljub členu 71. zakona o državnem računovodstvu je dopustno virmiranje med vsemi partijami, odobrenimi za materialne razhodke proračuna ministrstva za vojsko in mornarico. Viremente odobruje minister za finance na predlog ministra za vojsko in mornarico.
F.	Ministrstvo za gradbe.
§ 38.
Minister za gradbe se pooblašča:
1. da sme skleniti posojilo pri Državni hipotekarni banki v znesku, potrebnem za dovršitev zgradbe Narodne skupščine tako, da se vnesejo vsako leto potrebni krediti v državni proračun za plačilo anuitete;
2. da sme uporabiti stari stavbni material od porušenih mostov in zgradb za postavljanje barak za spravljanje motornih vozov in gradbenih strojev in orodja; vendar mora kolavdacijska komisija pri kolavdaciji vrednost uporabljenega materiala ceniti in vpisati to cenitev
v kolavdacijski zapisnik. Kolikor se ne da ta material ukoristiti na ta način, ga sme prepustiti minister siromašnim občinam za popravilo obstoječih in za postavitev novih mostov; vendar mora tudi v tem primeru kolav-dacijska komisija ob kolavdaciji ceniti vrednost uporabljenega materiala in vpisati to cenitev v kolavdacijski zapisnik.
3. da sme prepustiti tiste tipične železne konstrukcije (z odprtino 10 do 16 m), dobljene na račun reparacij iz Nemčije, ki so s prejšnjimi rešitvami bile porazdeljene ined samoupravna telesa in občine,' pa jih telesa in občine iz kateregakoli razloga do določenega roka niso ukoristile, po odobritvi ministrskega sveta brezplačno banskim in občinskim upravam za gradnjo mostov na njih cestah, toda s pogojem, da izvrše ob svojih stroških podzidje, prenos konstrukcije iz skladišča na stavbišče, montažo, pleskanje in cestišče;
4. da sme odrediti zaradi izvedbe obrambenih nasipov in uravnave rek in potokov uporabo ljudske moči, kadar je izvedba teh del za javno varnost in asanacijo poplavljenih krajin neobhodno potrebna.
Z uporabo ljudske moči se razume osebno delo zavezancev, odnosno njihovih namestnikov, ali pa plačilo ustrezajoče povprečne mezde navadnega delavca. V teh primerih se uporabljajo predpisi §§ 38. do 47. zakona o samoupravnih cestah tako, da se sme določiti za dela v enem letu uporaba ljudske moči, odnosno plačilo ustreznih mezd največ za tri edinice;
5. da sme zaradi sanacije finančnega stanja in zmanjšbe režijskili stroškov vodnih zadrug dovoliti, da se lahko združita dve ali več vodnih zadrug v tehničnem in administrativnem pogledu, kolikor je to v interesu teh zadrug, in da predpiše minister za gradbe pravilnik o prejemkih uslužbencev vodnih zadrug, s katerim uravna njih razmerja, toda tako, da se sedanji prejemki ne smejo zvišati;
6. da sme dovoliti, da smejo ustanoviti vodne zadruge zaradi sodelovanja in zastopanja svojih skupnih interesov zvezo vodnih zadrug, in predpisati pravila te zveze.
§ 39.
1. Prvi odstavek § 38. zakona o samoupravnih cestah se izpreminja in se glasi:
»Osebnemu delu so zavezani vsi za delo sposobni moški prebivalci na ozemlju dotične banovine — občine od polnih 18 do polnih 60 let starosti.«
V tretjem odstavku istega paragrafa se postavlja namesto pike podpičje in se dodaja:
»vendar smejo moški zavezanci, ki imajo tudi nad 60 let starosti, če so sposobni za delo, zadostiti cestni obveznosti z delom tudi osebno ali po namestnikih ali pa s svojimi prevoznimi sredstvi.«
2. Zakon o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe z dne 16. januarja 1930, z izpremembami z dne 29. marca in 8. decembra 1930, se izpreminja in dopolnjuje takole:
V § 2. se postavlja namesto besede »pet« beseda: »šest«, na koncu se pa dodaja: »Elektro-strojni oddelek (VI)«.
V § 4. se postavlja za besedo »delavnica« pika, vse ostalo do konca se pa črta.
Izza § 8. pride nov § 9., ki se glasi:
»V pristojnost elektro-strojnega oddelka spadajo: elektro-strojni posli iz vsega resorta. elektrifikacija, odobravanje načrtov in nadzor nad izdelavo privatnih
strojnih in elektro-strojnih naprav, namenjenih za javno uporabo, kolikor niso ti posli obseženi z zakonom o obrtih.c
Minister za gradbe se pooblašča, da izpremeni v smislu teh izprememb in dopolnitev v soglasnosti s finančnima odboroma narodnega predstavništva uredbo o razdelitvi oddelkov ministrstva za gradbe na odseke in razdelke.
G.	Ministrstvo za promet.
§ 40.
Minister za promet se pooblašča:
1. da plača iz dohodkov ministrstva za promet po sporazumih, ki so bili sklenjeni v proračunskem letu
1932./33. o izvrševanju veljavnih pogodb, subvencije paro-brodnim podjetjem zaradi organizacije in opravljanja rednega prometa in prevoza pošte po morju, in to v breme vozarinskih taks;
2. da sme plačevati iz dohodkov, s katerimi razpolaga, vse izdatke za dela in razlastitev zemljišč, da se podvoji tir Velika Plana—Lapovo;
3. da sme, kolikor ne bi zadoščale partije proračuna razhodkov za upravo državnih železnic, ki so določene:
a) za izdelavo tarife in vozovnic in nabavo obrazcev,
b) za povračilo škode zasebnikom, povzročene jim s telesno poškodbo ali smrtjo pri železniškem prometu,
c) za povračilo škode, povzročene z ožigom ob progi po iskrah iz strojev ali s požarom, kakor tudi za ostala povračila škode po slučaju ali nezgodi,
č) za povračilo škode za manjke in poškodbe blaga, zakesnitve itd. pri prevozu po železnici,
d) po obračunu stroškov skupne službe na obmejnih postajah po pogodbah za tekoče leto kakor tudi za prejšnja leta,
e) po obračunu najemnine za uporabo tujih vozov in najemnine za najete vozove po pogodbah za prejšnja leta kakor tudi za tekoče leto,
f) za povračilo škode za hudo poškodovane tuje vozove po pravilniku R. 1., V. §§ 7. in 16. in R. 1., S. §§ 41. in 58., — trošiti na račun dohodkov vsote, potrebne za njih izplačilo;
4. da dovoli upravi državnih železnic, da pridrži za železniški material v znesku 2,400.000-— šv. fr., ki ga je nabaviti iz Poljske na račun kompenzacij za tobak, potrebni kredit za obračun režijske cene tobaku iz rednih kreditov po proračunu za 1- 1934./1935., za ostanek vrednosti materiala do zneska 600.000-— šv. fr., ki obre-menja obračun za to proračunsko leto, pa knjigovodstve-no obračuni z ministrstvom za finance tako, da se izkaže ta razlika v razhodkih v končnem računu posebej kot razhodek po tej pooblastitvi;
5. da sme uporabiti iz železniških dohodkov za proračunsko leto 1934./1935. do Din 8,000.000-— za nadaljevanje del, da se usposobijo nove železniške delavnice v Kraljevu;
6. da sme porabiti iz dohodkov, s katerimi razpolaga, do Din 3,000.000-— za dela zavarovanja liške proge zoper snežne zamete;
7. da sme izplačati iz železniških dohodkov vsoto 188.727-23 zlatih frankov skladno s prilogo k točki 3. člena 39. rimskega sporazuma kot dopolnilni prispevek v letu 1932. zaradi poravnave obveznosti proti odboru posestnikov obligacij Družbe železnic Dunav—Sava— Jadran;
8. da sme v breme ostvarjenih presežkov dohodkov:
a) povrniti izposojila dolarskemu posojilu, vzeta začasno za gradnjo prog: Topčider—Mala Krsna, Mala Krsna—Požarevac, Gornji Milanovac—Ugrinovci, Gos-pič—Knin, Užice—Vardište po odločbah ministrskega sveta M. S. br. 30.619/22 v znesku Din 40,000.000—;
b) povrniti izposojila 1%nega investicijskega posojila Din 500,000.000—, vzeta začasno za gradnjo proge: Užice—Vardište, Gospič—Knin, Gornji Milanovac—Ugrinovci, Topčider—Mala Krsna—Požarevac, M. Sobota— Ljutomer—Ormož, in za trasiranje vseh prog po odločbi ministrskega sveta M. S. br. 1753/23 v znesku 49,000-000-— dinarjev;
9. da sme vršiti v tem proračunskem letu izplačila po uredbi K. br. 2764/27 z dne 14. maja 1927;
10. da izplača iz dohodkov pošte, telegrafa in telefona Din 4,840.520-— kot ostanek vsote upravi državnih monopolov za račun državne tvornice telefonskih in telegrafskih aparatov v Varšavi za dobavljeni telefonski material po odločbi ministrskega sveta z dne 27. junija 1932;
11. da nabavi v tem proračunskem letu potrebni material za izdelavo in tiskanje poštnih znamk in ostalih vrednotnic do zneska Din 6,000.000-— na račun dohodkov, ostvarjenih s prodajo poštnih znamk in vrednotnic;
12. da sme vršiti v tem proračunskem letu na račun dohodkov, ostvarjenih s poštno-telegrafsko-telefonsko službo izplačila odškodnine za izgubljene in uničene poštne pošiljke, kolikor dotična partija v proračunu raz-hodkov za poštno-telegrafsko-telefonsko službo ne bi zadoščala;
13. da dovoli Poštni hranilnici, da sme nabaviti v tem proračunskem letu inventarne predmete do zneska Din 1,500.000—. Te nabavljene predmete je knjižiti v bilanci med aktiva in odpisovati po 10% na leto;
14. da dovoli Poštni hranilnici, da tiska v tem proračunskem letu brezplačne obrazce, oglase, pravilnike in da plača delovno moč za natisk odplačnih obrazcev, da nabavi pisarniški material, plača kurjavo, vodo, razsvetljavo in najemnino, zavaruje blagajniško gotovino, inventar in zgradbe in vzdržuje poslopja do zneska 3,375.000-— dinarjev v breme računa izgube in dobička Poštne hranilnice;
15. da sme odpisati vse takse za instalacijo telefona, ne ubrane od državnih uradov in ustanov v času od dne
1.	januarja 1919 do dne 30. junija 1933, s katerimi so obremenjeni po členu 12. pravilnika o telefonski službi v notranjem prometu, kakor tudi instalacijske in na-ročbene takse narodne skupščine do leta 1934.;
16. da sme porabiti presežek dohodkov, ostvarjenih od strojne trakcije v Sipskem kanalu, za vzdrževanje, izboljšanje in izvršitev vseh del in instalacij v Derdap-skem sektorju, vštevši tudi tista deta, ki izvirajo iz obveznosti proti mednarodni dunavski komisiji, kakor tudi za odplačilo posojila fondu za vzdrževanje plovbnega parka in odplačilo neporavnanih obveznosti iz prejšnjih let. nastalih zbog del pri obnavljanju in izboljševanju te trakcije;
17. da sme vršiti ob eksploataciji strojne trakcije na Sipskem kanalu v državni režiji iz ostvarjenih dohodkov te trakcije izplačila materialnih razhodkov. potrebnih za eksploatacijo trakcije. kakor tudi izplačevati po zakonu o državnem nrnmotrmm o«ehi'n vse prejemke uslužbencem, zaposlenim pri tej trakciji;
18. da sme, kolikor ne zadoščajo partije v proračunu razhodkov direkcije pomorskega prometa, ki so določen« za materialne potrebe, trošili iz dohodkov, s katerimi razpolaga, za ta namen največ do skupne vsote Din 5,000.000—;
19. da sme imenovati pri Derdapski administraciji osebje, ki ga daje naša kraljevina na razpolago po zakonu o sporazumu o organizaciji Derdapske administracije. To osebje obdrži ves čas, dokler službuje pri tej administraciji, svoja mesta in zvanje uslužbencev ministrstva za promet, toda brez pravice do prejemkov, ker se plačujejo ti iz proračuna Derdapske administracije;
20. da sme analogno z odredbo člena 6. zakona o povračanju, pobiranju in storniranju voznine in ostalih pristojbin na državnih železnicah dovoljevati storniranje kontrolnih pripomb iz dobe od 1. 1918. do dne 1. avgusta 1929, kolikor kontrola dohodkov ugotovi, da so se kontrolne pripombe nepravilno izdale ali da so se Ob vplačilu pogrešno vknjižile ali se izdale prepozno in se niso dale izterjati ne od strank ne od računodajnikov, ali pa se ne more dokazati materialna odgovornost obremenjenih oseb, ker so se izgubili prevozni in ostali dokumenti.
§ 41.
Minister za promet se pooblašča:
1. da predpiše po soglasnosti ministrskega sveta in finančnih odborov narodnega predstavništva uredbe z zakonsko močjo o organizaciji podjetij in ustanov ministrstva za promet;
2. da sme predpisati po soglasnosti ministrskega sveta in z odobritvijo finančnih odborov narodnega predstavništva uredbo o železniškem omrežju v kraljevini Jugoslaviji;
3. da izpremeni in dopolni sporazumno z ministrom za finance pravilnik, kako je plačevati voznino za pošiljke državnih ustanov po železnicah in ladjah v državni eksploataciji, z dne 3. junija 1926, kolikor se nanaša ta pravilnik na ureditev vzajemnih uslug med železniško in poštno upravo;
4. da izda po soglasnosti z ministrskim svetom in s finančnima odboroma narodnega predstavništva uredbo o premiiranju in podpiranju pomorskega brodarstva;
5. da predpiše v soglasnosti z ministrskim svetom in s finančnima odboroma narodnega predstavništva uredbo o državnem brodarskem osebju in razvrsti po njej vse osebje rečne plovitve kraljevine Jugoslavije;
6. da predpiše uredbe: za plovitev in vzdrževanje reda na reki Neretvi; o merjenju morskih ladij; o pregledovanju parnih kotlov morskih ladij;
7. da predpiše sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje uredbo z zakonsko močjo o uporabi mednarodnih konvencij, ki se nanašajo na delo in socialno zaščito mornarjev, ki jih je naša država ratificirala;
8. da izda po soglasnosti z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje in s finančnima odboroma narodnega predstavništva uredbo z zakonsko močjo, ki naj nadomesti naredbo ministra za promet o zavarovanju državnega prometnega osebja za bolezen in nezgode z dne 30. maja 1922, M. S. br. 16.276/22.
Dokler se ne izda ta uredba, se pooblašča minister za promet, da sme v soglasnosti z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje izpremeniti in dopolniti veiiavno uredbo o zavarovanju M. S. br. 16.276/22 glede organizacije sklada in o dajanju podpore zavarovancem;
9- da sme v soglasnosti z ministrskim svetom urediti pravna in finančna razmerja s predstavniki sindikata lokalnih železnic v Dravski banovini. Družbe lokalnih železnic tega sindikata so oproščene vseh državnih in samoupravnih taks, davkov, doklad in mudnin kakršnekoli vrste glede sprejema ustanovljenih pOgodb o kupoprodaji družbenih prog;
10.	da izpremeni uredbo o organizaciji poštno-tele-grafsko-telefonske službe tako, da sme postavljati za direktorje direkcij pošte in telegrafa tudi tiste sedanje vršilce dolžnosti direktorja, ki so na dan uveljavitve tega zakona najmanj leto dni na tem položaju.
§ 42.
1. Zakon o železnicah javnega prometa z dne 23. junija 1930 se izpreminja, odnosno dopolnjuje takole:
a) Drugemu odstavku § 80. se dodaja naslednji stavek: »Ta določba se ne nanaša na motorne in lahke vlake, glede katerih izda minister za promet predpise.«
b) § 81. se izpreminja in se glasi:
»Minister za promet predpiše s pravilnikom način spoja.«
c) Četrtemu odstavku § 92. se dodaje naslednji stavek: »Te omejitve ne veljajo za motorne in lahke vlake, glede katerih izda minister za promet predpise.«
2. V zakonu o odvzemanju nepremičnih posestev (ekspropriaciji) za potrebe gradnje železnic z dne 16. januarja 1880, z izpremembami z dne 12. junija 1884 in 31. decembra 1909, se odrejajo tčle izpremembe in dopolnitve:
a) v prvem odstavku člena 4. se črtata besedi: »i manastirsko«;
b) v prvem odstavku člena 5. se dodaja za besedo »cerkveno« beseda: »manastirsko«.
3. Veljavnost pogodbe o državnem posojilu z dne 28. novembra 1931, sklenjene med vlado kraljevine Jugoslavije in Državno hipotekarno banko, in zakona z dne 5. decembra 1931, ki se nanašata na gradnjo železniških prog po tehniški pogodbi z dne 25. aprila 1931 z gradbeno družbo Batignolles, se razširja na vsa dela ob gradnji drugega tira Beograd—Resnik po odločbah ministrskega sveta G. Ž. br. 8724 z dne 23. septembra 1932 in G. Ž. br. 4529 z dne 30. maja 1933.
4. Generalna družba brezžične telegrafije v Parizu (La Compagnie Gčnčrale de Tčlčgraphie sans fil), ki ukorišča po pogodbi, sklenjeni s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 11. avgusta 1922 in podpisani po ministru za pošte in telegraf, radiotelegrafsko postajo Beograd—Rakovica, je oproščena plačila uvozne carine in vseh ostalih pristojbin (poslovnine, žigovine in tlaka-rihe) na stroje in aparate, ki jih je družba do uveljavitve tega zakona uvozila ali jih med trajanjem pogodbe uvozi in ki Služijo za instalacijo, obnavljanje in izpremembo instalacij radioelektrične postaje Beograd—Rakovica.
Ta oprostitev se ne nanaša na takso ležnine, glede katere veljajo občni predpisi, in velja samo in zgolj za stroje in aparate, ki jih je generalna družba za brezžično telegrafijo uvozila ali jih uvozi zaradi instalacije, obnove in izpremembe instalacije radioelektrične postaje Beograd—Rakovica.
Generalna družba ima pravico do povračila carine. Plačane za predmete in namene, označene v prvem odstavku te točke.
5.	Prvi odstavek § 9. zakona o luških pristojbinah se izpreminja in se glasi:
»Domače jadrenice plačujejo za vsako netto tono naslednjo pristojbino:
a)	če prihajajo iz inozemstva:	ladje s	prostornino
do 100	netto ton Din 2—, ladje	nad	100 ton	Din 5—;
b)	če prihajajo iz domačih	luk:	ladje s	prostornino
do 100	netto ton Din 1—, ladje	nad	100 ton	Din 2-50.
Poslednjemu odstavku tega paragrafa se dodaja naslednji nov stavek: »Tiste ladje, ki jim je motor glavna pogonska sila, se morajo smatrati za motorne ladje ia plačati pristojbine, ki so določene v tem zakonu za parnike.«
Vse posle morskega ribarstva upravlja ministrstvo za promet.
H.	Ministrstvo za kmetijstvo.
§ 43.
Minister za finance se pooblašča, da sme izplačati na predlog ministra za kmetijstvo osrednjemu odboru vodnih zadrug v Novem Sadu na račun vsoto do
5,600.000	dinarjev kot neporavnani zaostanek vodnih prispevkov iz 1. 1933. za zemljišča, privzeta v agrarno reformo.
Poplavne prispevke, pobrane v letu 1934. po odmeri pristojnih sreskih načelstev po členu 2., drugem odstavku, pravilnika o dohodkih in razhodkih v stroki agrarne reforme št. 10.145/25 z dne 7. marca 1925 od interesentov agrarne reforme, ki imajo dodeljene površine v območju tiste vodne* zadruge, ki je članica centralnega odbora vodnih zadrug v Novem Sadu, izplačujejo davčne uprave centralnemu odboru vodnih .zadrug v Novem Sadu.
Pobiranje in nadzorstvo nad pobiranjem vodnih prispevkov kakor tudi vseh ostalih dohodkov agrarne reforme od interesentov agrarne reforme opravljajo organi, ki vrše pobiranje in nadzorstvo nad pobiranjem davka po uredbi o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov št. 148.000, izdani na podstavi pooblastitve člena 159. zakona o neposrednih davkih.
Poplavne prispevke, vplačane v državno blagajno po interesentih agrarne reforme za njim dodeljena zemljišča v poplavnem območju tistih vodnih zadrug, ki niso članice centralnega odbora vodnih zadrug v Novem Sadu, morajo izplačevati davčne uprave neposredno tem vodnim zadrugam, kakor se izplačujejo poplavni prispevki, ubrani od lastnikov zemljišč dotičnega poplavnega območja po zakonu o vodnem pravu (zakonski člen XXIII. iz leta 1885.).
O vsotali, izplačanih gorenjim ustanovam, mora pošiljati donavska finančna direkcija v Novem Sadu ministrstvu za kmetijstvo vsake tri mesece poročila.
§ 44.
Minister za kmetijstvo se pooblašča:
1.	da izplača direkciji svilarstva in državnih tvornic svile v Novem Sadu razen vsote Din 200.000-—. dovoljene za namen, označen v partiji 3 v proračunu razhodkov državnega kmetijskega sklada za leto 1934./1935., vsoto Din 2,300.000-—, kolikor je še treba za izplačilo prve anuitete zaradi odplačila strojev, nabavljenih za industrializacijo svilarstva. in to iz skupaj dovolienti' kreditov v partijah 1 do 6 v proračunu razhodkov državnega kmetijskega sklada za leto 1934./1935.;
2. da sme izplačevati veterinarjem bakteriologom na državnih bakterioloških zavodih, bakteriologom v oddelkih za veterinarsko epidemiologijo pri higienskih zavodih in bakteriologom pri veterinarski eksperimentalni postaji posebne doklade v znesku, odobrenem z odločbo ministrskega sveta št. 50.902 z dne 16. septembra 1932;
3. da sme odložiti še za leto dni uporabo § 74. zakona o ukoriščanju vodnih sil, kolikor se nanaša na opremo z načrti in delovnimi dovolili glede potočnih mlinov, ki so bili doslej postavljeni.
§ 45.
Ministrski svet se pooblašča, da sme obravnavati in na predlog ministrstva za kmetijstvo z uredbo urediti razmerje Zemaljskega saveza zadrug za kmetijski kredit v Beogradu in Privilegirane agrarne banke glede dolžniške listnice krajevnih zadrug za kmetijski kredit in glede skladov, ki so nastali pri Privilegirani agrarni banki iz državnih sredstev v zvezi s to listnico, zato, da izvede Zemaljski savez zadrug za kmetijski kredit s sredstvi iz prejetih skladov sanacijo, odnosno likvidacijo tistih kmetijskih zadružnih zvez, pri katerih se to pokaže za potrebno, in to ob pogojih, ki jih določi ministrski svet.
§ 46.
1. V § 2., točki f), zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, z izpremem-bami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931 in 24. junija 1933, je med besedi »iloške« in »novosadske« vriniti besedo: »iriške«. Roki, določeni v tem zakonu in v pravilniku za izvrševanje tega zakona, začno teči za iriški srez z dnem uveljavitve tega zakona.
2. Težaki, ki jim je bila 3 pravnomočno sodbo zavrnjena agrarna prijava za razrešitev težaškega razmerja po zakonu o likvidaciji agrarnih razmerij v območju prejšnje pokrajine Dalmacije z dne 19. oktobra 1930, imajo pravico, zahtevati s predlogom obnovo postopanja, če se naslanja sodba na razloge, ki nasprotujejo zakonskemu tolmačenju § 3. omenjenega zakona, izdanega v § 54., prvem odstavku, finančnega zakona za leto
1933./19S4.
3. Predlog za obnovo postopanja je treba podati pri tistem sreskem sodišču, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji, v neprestopnem roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.
4. Sodišče razpravlja o predlogu za obnovo obenem z glavno stvarjo.
5. Kolikor je nastala od dne pravnomočnosti sodbe izprememba v osebi težaka, sme zahtevati obnovo postopanja težak, čigar agrarna prijava je bila s to sodbo zavrnjena. Če je pa nastala izprememba v lastnikovi osebi, je tudi obnova dopustna, če je novi lastnik vedel, da je bila zemlja v agrarnem razmerju.
6. Vse pravde kakor tudi postopanja po zakonu o izvršbi in zavarovanju, ki so v zvezi 3 predmetom obnovitvene prošnje, se do končne rešitve te prošnje ustavljajo.
7. Zakon o likvidaciji agrarnih razmerij v območju prejšnje pokrajine Dalmacije z dne 19. oKtobra 1930, s svojimi izpremembami in dopolnitvami, se razširja na vse območje otoka Krka in sosednih malih otokov.
8. Interesenti morajo podati po § 23. zakona prijave pristojnemu sodišču v 6 mesecih od dne, ko stopi ta zakon v moč.
§ 47.
1. Razveljavljajo se določbe točke 1. § 46. in točke 1. § 47. zakona o pospeševanju kmetijstva z dne 6. septembra 1929, dalje §§ 2. in 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah v. zakonu o pospeševanju kmetijstva z dne
6.	decembra 1929.
2. Razveljavlja se točka 3. § 54. finančnega zakona za leto 1933./1934.
3. Člen 14. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 14. junija 1928 se izpreminja in se glasi:
»Za izdajo živinskih potnih listov in za prenos lastninske pravice na njih, za podaljšavo zdravstvenega potrdila in za izpremembo namembnega kraja se plačujejo tudi pristojbine, ki jih predpiše minister za kmetijstvo v soglasnosti z ministrom za finance. Te pristojbine pobirajo občine ob odpravljanju živinskih potnih listov in jih po polovici zaračunijo za občinski veterinarski sklad, drugo polovico pa vplačajo v banovinsko blagajno v korist banovinskega veterinarskega sklada, ki ga je osnovati pri vsaki banski upravi. Pristojbine, ubrane ob odpravljanju živinskih potnih listov, se smejo uporabljati pri občinah in banovinah izključno le za veterinarsko-zdravstvene potrebe in stroške; ne smejo se pa porabljati za potne stroške in nagrade. Dohodki in razhodki veterinarskih skladov se morajo budžetirati posebej; izdatki pa se smejo opravljati samo na osnovi banove odobritve po predpisih pravilnika, ki ga izda ban, odobri pa minister za notranje posle v soglasnosti z ministrom za kmetijstvo. Proračunski prihranki se prenesejo na naslednje leto.«
§ 48.
1. Veljavnost uredbe o ribarstvu z dne 28. oktobra 1928, objavljene v »Samoupravi«, službenem listu ljubljanske in mariborske oblasti, št. 15 z dne 31. decembra 1928, in uredbe, s katero se izpreminja, odnosno dopolnjuje uredba o ribarstvu z dne 28. oktobra 1928, »Samouprava« št. 55/15, izdane dne 5. junija 1929 in objavljene v tem službenem listu »Samoupravi« št. 6 z dne 4. julija 1929, se razširja na vso Dravsko banovino.
2. Vsi posli po zakonu o občinskih žitnicah, ki spadajo v pristojnost ministra za kmetijstvo, se prenašajo v pristojnost banskih uprav.
3. Lastniki vinogradov, ki imajo vinske trte. zvane hibridi-otelo, jih morajo kot škodljive porvati iz zemlje; sicer (store to oblastva po 10 mesecih. Za svojo hišo in zase sme ostaviti kmetovalec do 500 trsov. Doslej neplačane samoupravne takse se opraščajo.
4. Zakupnikom zemljišč uprave državne kobilarne v Vrani se dovoljuje, da smejo odplačevati zakupnino z očiščevalnimi deli pri kanalih in ostalih izboljšavah na posestvu državne kobilarne v Vrani. Natančnejše določbe o tem predpiše minister za kmetijstvo sporazumno z ministrstvom za finance.
I.	Ministrstvo za trgovino in industrijo.
§ 49.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča:
1.	da sme postavljati na račun kreditov, preliminlra-nih s proračunom za osebne razhodke stalnemu osebju na srednjih tehniških šolah in moških obrtnih šolah, strokovno učiteljsko honorarno osebje; število in vrsta
določenih zvanj kakor tudi znesek ustreznih zakonskih prejemkov in kreditov se pa s temi postavitvami ne smeta prekoračiti.
Te postavitve vrše po pristojnosti o postavitvah minister in bani po predhodnem angažiranju proračunskih mest na osnovi člena 06. zakona o državnem računovodstvu pri računovodstvenih odsekih ministrstva;
2. da sme postavljati na račun kreditov, določenih s proračunom za honorarje, honorarno osebje (šolske poslovodje in zdravnike) in honorarne učitelje (stalne in po opravljenih urah) pri srednjih strokovnih in moških obrtnih šolah.
Te postavitve opravlja na ozemlju uprave mesta Beograda minister, na ozemlju banskih uprav pa jih opravljajo pristojni bani v višini kreditov, določenih s proračunom za srednje strokovne šole;
3. da sme dohodke, ki mu pripadajo po določbah § 26. zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva, uporabiti za pospeševanje obrta in industrije ter za pospeševanje izvoza in gospodarske propagande v inozemstvu, in to v osebnem in materialnem pogledu.
4. da predpiše uredbe o organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja članov združbe za bolezen, onemoglost, starost, smrt in nezgode, določeno v § 384. zakona o obrtih; zavarovanje pridobitnikov se izvede postopno po gospodarskih razmerah dežele.
§ 50.
1. Teritorialni okoliš trgovinsko-industrijske zbornice v Skoplju in obrtne zbornice v Skoplju obseza območje vse Vardarske banovine, okoliš trgovinsko-industrijske in obrtne zbornice v Podgorici pa območje Zetske banovine, razen območja, ki spada po točki 12., prvem odstavku, § 4. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah z dne 3. avgusta 1932, II br. 24.640/U, pod trgovinsko-industrijsko in obrtno zbornico v Dubrovniku. Zbornice, iz katerih se neka območja izločijo, izroče ta območja zbornicam, določenim s tem predpisom, v mesecu dni od dne uveljavitve tega zakona. Glede likvidacije imovinskih razmerij veljajo smiselno določbe §§ 38. in 39. uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah.
Z uveljavitvijo tega zakona prestane veljati določba točke 6. § 57. finančnega zakona za leto 1933./1934.
2. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da sme po soglasnosti ministrskega sveta izpremeniti uredbo o gospodarskih zbornicah, izdano na osnovi §§ 393. in 394. zakona o obrtih.
§ 51.
Ustanova komisarja ministra za trgovino in industrijo iz § 419. zakona o obrtih se ukinja, njegovi posli pa se prenašajo na upravnika mesta Beograda; pri tem se ustanavlja za te posle poseben obrtni oddelek z organizacijo, ustrezno organizaciji tehniškega oddelka in oddelka za socialno politiko in narodno zdravje pri upravi mesta Beograda.
Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da sme prenesti sporazumno z ministrom za notranje posle z uri dbo na upravnika mesta Beograda posle, za katere je po zakonu o obrtih pristojen ban.
Konceptno osebje za ta oddelek spada v resort ministrstva za trgovino in industrijo, ostalo osebje pa v resort ministrstva za notranje posle. V proračunu za komisariat
določeni osebni in materialni razhodki se uporabljajo za ustanovljeni oddelek.
Minister za notranje posle se pooblašča, da prenese sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo posle po zakonu o obrtih v poedinili mestih, kjer izvršujejo občno upravo sreski načelniki, kjer so pa državna krajevna policijska oblastva, od sreskih načelnikov na ta policijska oblastva ali obratno.
§ 52.
1. V prvem odstavku § 51., pod a), zakona o srednjih trgovinskih šolah z dne 18. marca 1932 se poslavlja namesto številke >18« in pod b) namesto številke >16«, v § 51. zakona o pomorsko-trgovinskih akademijah z dne
18.	marca 1932 namesto številke >18«, v § 47. zakona o ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih z dne 31. marca 1932. namesto številke >18« in v prvem odstavku § 49. zakona o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah z dne 31. marca 1932 namesto besede »osemnajst« številka: >15« ali beseda: »petnajst«, in to kljub § 49. zakona o uradnikih.
2. § 44. zakona o ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih z dne 31. marca 1932, drugi odstavek § 51. zakona o srednjih trgovinskih šolah z dne
18.	marca 1932, § 49., drugi odstavek, prvi in drugi stavek, zakona o srednjih tehniških in moških .obrtnih šolah z dne 31. marca 1932 je treba razumeti tako, da je v njih navedene roke uporabljati kljub § 49. zakona o uradnikih.
3. Veljavnost določbe § 200. zakona o obrtih se odlaga za leto dni.
4. Določbe točk 1. in 8. § 420. zakona o obrtih, razveljavljene z določbo točke 3. § 57. finančnega zakona za leto 1933./1934., ae vzpostavljajo. Roki, določeni v § 439. zakona o obrtih, tečejo od dne uveljavitve zakona o obrtih.
J. Ministrstvo za šume in rudnike.
§ 53.
Minister za finance se pooblašča, da sme odobriti ministru za šume in rudnike, da pridrži iz svojih sredstev največ Din 60,000.000'— kot posojilo za obratno glavnico vseh državnih rudniških in gozdno-industrijskih podjetij kakor tudi za lastno režijo, ki ga morajo vrniti konec proračunskega leta.
§ 54.
Minister za šume in rudnike se pooblašča:
1. da sme odrejati postopno iz tekočih gozdnih in rudniških dohodkov za leto 1934./1935., izplačilo vseh vrst državnih davkov in samoupravnih davščin za proračunska leta 1981./1932., 1932./1938., 1933./1934. in 1934./1935. do zneska Din 30,000.000'—;
2. da sme iz tekočih gozdnih dohodkov za leto 1934./1935. postopno dajati državnemu gozdnemu podjetju Dobrljin-Drvar na razpolago Din 10,000.000-— kot obratno glavnico; podjetje pa mora do konca tega proračunskega leta vrniti to vsoto blagajni ministrstva za šume in rudnike;
3. da izplača postopno iz tekočih gozdnih dohodkov za leto 1.934./1935. Din 108-185'51 kot kupnino lastnikom zemljišč, črez katera teče industrijska železnica Pod-gradič—Brestovac;
4. da izplača iz tekočih gozdnih in rudniških dohodkov vse materialne izdatke za vzdrževanje nove zgradbe ministrstva za šume in rudnike, za kmetijstvo, za trgovino in industrijo in za notranje posle v letu 1934./1935. v najvišjem znesku do Din 900.000—;
5. da uporabi gotovino gozdnega fonda, ustanovljenega po členu 27. zakona o gozdih z dne 30. marca 1891, z izpremembami in dopolnitvami z dne 2. avgusta 1898, 26. januarja 1900, 16. maja 1902 in 23. marca 1904, za Srbijo, z vsemi obrestmi vred do dokončne uporabe in likvidacije tega fonda za razmejitev še nerazmejenih državnih gozdov, za postavitev zgradbe za direkcijo šum in za stanovanja uradnikov šumarske stroke v Skoplju in za popravilo in postavitev v pravilno stanje vseh ostalih zgradb pod upravo ministrstva za šume in rudnike. Ta kredit razporedi minister za šume in rudnike; za razmejitev gozdov je odrediti najmanj Din 3,000.000-—;
6. da sme porabiti za dovršitev zamejičevanja gozdov v krajinah predvojne Srbije in Južne Srbije iz rednih dohodkov po šumarski gram v proračunskem letu
1934./1935. vsoto Din 1,200.000-— za vse izdatke za za-mejičevanje gozdov;
7. da sme izplačati iz tekočih gozdnih dohodkov za leto 1934./1935. vodnim zadrugam za dolgovani in za tekoči prispevek, in to na ozemlju direkcije šum v Vin-kovcih znesek Din 2,888.575-40, direkcije šum v Zagrebu znesek* Din 129.191-— in direkcije šum v Apatinu znesek Din 791.769-—. Vsi ti izdatki se morajo v končnem računu za to proračunsko leto izkazati ločeno;
8. da sme porabiti iz tekočih gozdnih dohodkov Din 1,000.000-— za vzdrževanje in popravilo cest na Avali;
9. da sme uporabiti dohodke iz depozita Liske imo-vinske občine, ki so se natekli v ta depozit do dne uveljavitve tega zakona iz tistega dela gozdov, ki so določeni za Liško imovinsko občino, za gradnjo gozdnih potov in povzdigo predelov tistih gozdov, ki so dali te dohodke;
da sme izknjižiti porabljene vsote iz depozita Liške imovinske občine za gradnjo gozdnih cest, kolikor so se ti posli izvršili;
10. da sme izplačati iz rednih proračunskih dohodkov razliko plače med starim in novim zakonom in po § 259. zakona o uradnikih tudi rodbinsko doklado po besedilu partij 1, 36, pozicij 4, 5 in 6, v proračunu za leto
1933./1934. v skupnem znesku Din 700.000-—.
11. da sme vršiti kljub § 51. zakona o gozdih z dne
21.	decembra 1929 v mejah cen odobrenega preliminarija prodaje v lastni režiji izdelanih gozdnih proizvodov za potrebe vojaških ustanov in ostalih državnih in samoupravnih uradov, ustanov in državnih industrijskih podjetij brez licitacije in neglede na njili vrednost v po-edinem proračunskem letu in poedinem primeru.
Tako izvršene prodaje se ne vračunijo v skupne vrednosti, navedene v drugem in tretjem odstavku § 51. zakona o gozdih;
12. da proda bukova stoječa in ležeča debla v državnih gozdovih, ki so se posušila zbog elementarnih nezgod, kljub predpisom zakona o gozdih in zakona o državnem računovodstvu v večjih ali manjših oddelkih po dejanski vrednosti na osnovi cenitve brez licitacije, z direktnimi pogodbami;
13. da oddaja, dokler se ne izda poseben zakon o ureditvi državnih gozdov, obremenjenih s služnostmi, ki Je napovedan v § 184. zakona o gozdovih, iz državnih
gozdov brezplačno neobhodno potrebni stavbni les in drva liškim in dalmatinskim naselnikom-kmetovalcem prav tako, kakor ostalim služnostnim upravičencem;
14. da sme razdeliti med interesente (občine, zemljiške zajednice, imovinske občine, javne ustanove, privatne osebe) brezplačno sadike, vzgojene v državnih drevesnicah pri gozdnih upravah in pri političnih obla-stvih (srezih), in sicer predvsem za pogozdovanje kraščin in goličav, v drugi vrsti pa za napravljanje gajev okoli malih kmetskih posestev, šol, občin in mest. V ta namen sme razdeliti med interesente brezplačno seme, vzgojeno v državnih semenogojnicah;
15. da sme izterjevati po davčnih oblastvih z izvršbo:
a)	vse dolgovane državne rudarske davščine tako iz
tega leta, kakor tudi iz prejšnjih let;
h) izvršne kazni, izrečene po rudarskem zakonu;
c)	vse dolgove rudarskih in topil niških podjetij iz tekočega leta kakor tudi iz prejšnjih let bratovskim skladnicam v kraljevini za zavarovanje rudarskih delavcev in osebja v podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone v kraljevini Jugoslaviji; in
č) vse dolgove rudarskih in topilniških podjetij za delavski zaslužek, če bi delavske terjatve iz kateregakoli vzroka utegnile biti v nevarnosti;
16. da sme dovoljevati po soglasnosti ministrskega sveta po potrebi obročna odplačila dolgov za kupljene proizvode državnih rudarskih podjetij.
§ 55.
Minister za šume in rudnike se pooblašča:
1. da z odobritvijo ministrskega sveta in finančnih odborov narodnega predstavništva izda uredbo, s katero se:
a) odloči vrhovno gozdno- in rudniško nadzorno oblastvo od uprave državnih gozdov in državnih rudniških podjetij in izvede reorganizacija ministrstva za šume in rudnike in podrejenih ustanov;
b) kljub odredbam zakona o državnem računovodstvu predpišejo vse potrebne odredbe za strokovno in umno upravo državnih gozdov in državnih rudniških podjetij in določijo vsi kontrolni ukrepi glede tegg poslovanja.
Ministrski svet, preuredi z uredbo na predlog ministra za šume in rudnike, kljub predpisom veljavnega trgovinskega zakonika, državno gozdno-indusfrijsko podjetje Dobrijin-Drvar d. d. (šipad) in Durmitor po vodilih, določčnih po predhodni točki b) tega paragrafa, pri čemer -opusti obliko delniške družbe;
2. da poveri začasno do izdaje posebnega zakona vodstvo državne režije v eksploatacijskih območjih razveljavljenih pogodb državnemu gozdnemu podjetju Dobrljin-Drvar (šipad) po načelih njegovega poslovanja ob pogojih, ki jih predpiše minister za šume in rudnike;
3. da izda v soglasnosti z ministrskim svetom uredbo, s katero predpiše zaradi vzdrževanja trajnega in umnega gospodarstva vse potrebne ukrepe upravnega, gospodarskega in finančnega značaja za organizacijo, sanacijo in olajšanje stanja krajiških imovinskih občin;
4. da odloži za tekoče proračunsko leto izvršitev § 123. zakona o gozdih; ta čas veljajo povsem predpisi pravilnika o zbiranju in upravljanju prispevkov za pogozdovanje št. 855 z dne 11 januarja 192«. z izpremem-bami in dopolnitvami št. 20.886/1928, 25.507/1929 in 17.525/1930;
5. da sme podaljšati lastnikom, ki jim je s svoje dni njim izdanimi potrdili ministrstva za šume in rudnike in z odločbami ministrskega sveta priznana lastninska pravica do posestev v mejah državnih gozdov po členih 24., 25. in 26. zakona o zamejičevanju državnih gozdov iz leta 1922., ki se pa niso v zakonskem roku po členu 32. zakona o zamejičevanju državnih gozdov z dne 27. marca 1930 prepisali, rok za zemljiškoknjižni vpis še za leto dni od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, da se vpišejo v tem času na osnovi predloženih spredaj omenjenih, potrdil in odločb, kakor tudi tistim, ki jim je priznana v mejah zamejičenih državnih gozdov z državnimi tapija-mi, potrjenimi pri pristojnih sodiščih, lastninska pravica do zemljišča, ki pa so doslej to pravico izgubili, ker so roki po zakonu o gozdih in zakonu o zamejičevanju državnih gozdov zamujeni, ali ki so bili na ta zemljišča vpisani, pa so jim vpisne listine med vojno propadle;
6. da sme dovoliti z odobritvijo ministrskega sveta voditev spora o lastnini vsem osebam, katerim je ostala hiša ali orna zemlja po zamejičevanju v državnem gozdu in jim država ni priznala lastnine, in to leto dni od dne uveljavitve tega zakona.
Lastniki dokažejo lahko lastninsko pravico pri rednem sodišču z vsemi dokazili, označenimi v civilnem sodnem postopniku.
Za dokaz so dopuščene tudi priče, neglede na vrednost imovine;
7. da sme, dokler se ne izda poseben zakon, dodeljevati in dajati v zakup dobrovoljcem, invalidom in osebam brez stanišča, kakor prej, državna gozdna zemljišča v mejah pravilnika o izvajanju notranje kolonizacije, odobrenega z odločbo ministrskega sveta z dne 8. decembra 1924, št. 53.556. Ves les nad 15 cm prsnega premera, kar ga je na dodeljenih parcelah, se mora plačati po gozdnem cenovniku;
8. da sme prepustiti preostali del zamejičenega državnega gozda »Kozjaka« v last okolnim najbližjim vasem Pelincu in Vragoturkom v pelinski občini in Žegljanu, v žegljanski občini, žegligovskem srezu, za gospodarsko potrebo grajanov teh vasi.
Razdelitev in ugotovitev meje tega gozda med mejami imenovanih vasi izvrše njih pooblaščenci v smislu zakona o občinski upravi po razsodišču.
§ 56.
1. Kljub predpisom § 12. zakona o zamejničevanju državnih gozdov se dovoljuje grajanom vasi in občin: rožajske, biševske, poliške in budimske, da smejo iznova podati sodišču za zamejničevanje svoje prijave v zakonskem roku od dne, ko dobe te občinske uprave od sodišča za zamejičevanje državnih gozdov dopis, da je pričelo poslovati v okoliših dotičnih občin.
S to pooblastitvijo se ne morejo koristiti tisti interesenti, ki so vložili ob svojem času prijave in bili s sodbo zavrnjeni iz materialnih razlogov, ker niso dokazali svoje pravice.
2. V zamejičenih državnih gozdovih, kjer lastninsko vprašanje še ni dokončno rešeno, se dovoljuje prebivalcem vasi in občin, v katerih okolišu ti gozdi leže, da smejo uživati do dokončne rešitve lastninskega vprašanja vse pravice, ki so jih uživali do začetka zameji-čevanja.
3. V pravilniku o zbiranju in upravljanju prisnev-kov za pogozdovanje št. 855 z dne 11. januarja 1928 se
dodaja v členu 2., pod A. 5. in B. 1. in B. 2. na koncu; »pri prodaji proizvodov, izdelanih v režiji, pa toliko gozdne takse.«
4. Zaradi zalaganja malih domačih žag, ki nimajo svojega rezervacijskega območja, katerih letna zmogljivost za predelovanje pa ne preseza 300 m3 okroglega lesa, sme prodati minister za šume in rudnike les iz državnega gozda do iznosa letnp zmogljivosti po vplačilu takse, predpisane v veljavnem cenovniku gozdnih proizvodov.
5. Minister za šume in rudnike vknjiži sporazumno z ministrom za finance vse neporavnane dolgove državnih uradov in ustanov iz prejšnjih proračunskih let za dobavljene jim proizvode iz državnih rudniških podjetij. Knjiži se pa tako, da vpiše ministrstvo za finance te dolgove v korist tekočega računa oddelka za računovodstvo in finance ministrstva za šume in rudnike (za direkcijo državnih rudniških podjetij v Sarajevu) kot odpremo presežkov dohodkov državnih rudniških podjetij.
K. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje.
-§ 57.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje se
pooblašča:
1. da uredi v soglasnosti z ministrskim svetom z uredbo vprašanje zaposlitve tujih državljanov v kraljevini Jugoslaviji, ki dajejo svojo telesno ali umsko moč ali usluge v službo tretjim osebam proti nagradi ali brezplačno ali zaradi izučitve ali ki opravljajo kakšno samo-stalno defo, za katero ni treba pooblastitve, odnosno dovolitve po zakonu o obrtih ali po kakšnem drugem zakonskem predpisu. S to uredbo sme predpisati minister za socialno politiko in narodno zdravje posebno takse, ki jih je pobirati od delodajalcev, ki zaposlujejo tujo delovno moč, odnosno od tistih tujih državljanov, ki delajo samostalno ali ki dobe po predpisih te uredbe osebno dovolitev. Odločbe ministra za socialno politiko in narodno zdravje glede zaposlovanja tujih državljanov so izvršne. Z isto uredbo določi minister za socialno politiko in narodno zdravje tudi denarne kazni za vse kršitve predpisov uredbe, ki se smejo gibati med 100 in 10.000 dinarji.
Sodbe izrekajo občna upravna oblastva.
Takse in kazni se stekajo v »sklad za neposredno podpiranje nezaposlenih delavcev«;
2. a) da sme razširiti, kadar misli, da to gospodarske razmere pripuščajo, pokojninsko zavarovanje po predpisih prečiščenega besedila zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, razglašenega v »Službenih novinah« z dne 12. decembra 1933, št. 285/LXXXIV, tudi na ostale pokrajine kraljevine Jugoslavije, kjer doslej tega zavarovanja ni bilo, in to glede vseh ali pa le glede poedinih pridobitnih gran. Po predpisih tega zakona se zavarujejo z dnem 1. junija 1934: 1. nameščenci vseli pomorskih parniških podjetij v kraljevini Jugoslaviji, neglede na luko ladjine pripadnosti; 2. lekarnarji in dispenzanti, zaposleni v kraljevini Jugoslaviji;
b) da omogoči z uredbo tem novim članom udeležbo v zboru Pokojninskega zavoda;
c) da omogoči z uredbo predstavnikom Članov Pokojninskega zavoda iz prejšnje pokrajine Dalmacije udeležbo v upravnem odboru Pokojninskega zavoda;
3. da sme odrediti kliub predpisom drugega odstavka § 209. zakona o zavarovanju delavcev zaradi izvedbe
zavarovanja za onemoglost, starost in smrt do konca proračunskega leta 1934./1935. kesnejši rok, kakor tudi odrediti rok za izvedbo te vrsie zavarovanja glede po-edinih gran gospodarstva posebej glede na ekonomske razmere dotične grane;
4. da sme izpremeniti pravilnik o kopališčih, rudninskih in toplih vodah;
5. da sme po potrebi izpremeniti in dopolniti pravilnik, ki je predpisan po pooblastitvi iz točke 5. § 51. finančnega zakona za leto 1932./1933.;
6. da predpiše sporazumno z ministrom za prosveto, za kmetijstvo in za trgovino in industrijo pravilnik o ureditvi, vzgojnem poslovanju in vzdrževanju doma kralja Aleksandra I. za slepce v Zemunu;
7. da sme ustanoviti kljub predpisom §§ 63. in 90. Invalidskega zakona več oddelkov pri tistih invalidskih sodiščih, ki so preobložena z velikim številom nerešenih invalidskih stvari, in dopolnjevati nezadostne proračunske kredite za osebne in materialne izdatke invalidskih sodišč iz dohodkov narodnega invalidskega sklada;
8. da predpiše sporazumno z ministrom pravde pravilnik o izvrševanju določb uredbe o novinarjih, ki se nanaša na pokojninsko zavarovanje novinarjev, in da uredi s tem pravilnikom vprašanje poklicnih novinarjev.
Države ne smejo obremenjati nobena plačila po tej uredbi;
9. da predpiše v soglasnosti z ministrom za finance in po odobritvi finančnih odborov narodnega predstavništva uredbo o velikosti in obliki prejemkov rednih uradnikov in dnevničarjev izselniške službe v inozemstvo v breme izselniškega sklada.
Prav tako se pooblašča minister za socialno politiko ln narodno zdravje, da uredi v soglasnosti z ministrom za finance in po odobritvi finančnih odborov narodnega predstavništva s to uredbo tudi prejemke, ki se temu osebju niso Izplačali.
§ 58.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča;
1. da sme odobriti higienskim ustanovam, da smejo porabiti presežke ostvarjenih dohodkov nad preliminira-nimi dohodki za asanacijo vasi in druge materialne potrebe, bolnice, zdravilišča in ostale ustanove pa za svoje potrebe;
2. da sme porabiti presežke dohodkov Vrnjačke banje za potrebe njene ureditve;
3. da sme postavljati za dnevničarke zaščitne sestre zavoda za dojence, šolskih poliklinik in dečjih dispanzerjev v breme presežkov pri dohodkih, ki jih ostvarijo higienske ustanove;
4. da sme odrejati posebno doklado poslovodjem delavnic in mojstrom, zaposlenim v državnih ortopedskih zavodih (delavnicah) in ustanovah za nastanitev slepih, gluhonemih in invalidov: prvim po 540 dinarjev, drugim po 350 dinarjev na mesec, poleg rednih prejemkov, za strokovno prekočasno delo v breme proračuna omenjenih državnih ustanov.
8 59.
1. Ukinja se subvencija iz 8 130. zakona o zavarovanju delavcev,
2. Ustanovitev vrhovnega sodišča za delavsko zavarovanje. določena v 88 172. in 173. zakona o zavarovanju delavcev, se odlaga: pristojnost prednjega sodišča po omenjenem zakonu preide no kasacilsko sodišče na sedežu osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Vsi
nedovršeni predmeti se morajo v mesecu dni izročiti temu kasacijskemu sodišču.
3. Dohodke od kazni, ki se pobirajo po § 200. zakona o zavarovanju delavcev, sme uporabiti osrednji urad za zavarovanje delavcev ne samo za izredne potrebe rent-nikov po drugem odstavku omenjenega paragrafa, marveč tudi za izredne podpore obolelim članom urada, ki so izčrpali 26 tednov podpore po § 45. zakona o zavarovanju delavcev.
4. Ukinja se subvencija iz § 37. zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev.
5. Potrjuje se uredba o organizaciji posredovanja dela z dne 26. novembra 1927, z izpremembami in dopolnitvami z dne 19. aprila in 31. decembra 1932 tako, da postane § 42. § 43., novi § 42. pa da se glasi:
»Minister za socialno politiko in narodno zdravje sme predpisati z izvršilno naredbo: 1. stopnjo redne dnevne podpore od 5 do 15 dinarjev za čas največ 20 tednov sorazmerno s trajanjem in višino prispevkov v poslednjih petih letih od dne, ko se prijavi nezaposlenost; 2. način izdajanja izrednih podpor v gotovini, v naravi in na odslužitev z delom in 8. teritorialno pristojnost organov za posredovanje dela.
Obračun ubranih prispevkov in obresti na aktivna in pasivna salda se vrši: izza dne 1. januarja 1924 do dne 31. decembra 1933 letno z obrestmi po 5% (pet od sto), po tem roku pa z obrestmi, ki jih dovoljuje Državna hipotekarna banka. Izdatki po odločbah ministra za socialno politiko in narodno zdravje, izdanih do uveljavitve te uredbe, obremenjajo tiste ustanove, za katerih ozemlje so napravljeni. Izravnava pasivnih saldov po stanju z dne 31. decembra 1933 in obračun obresti se vršita v korist ali v breme občnega rezervnega sklada, v katerega se stekajo tudi odstotki po § 38., točkah 3. in 4., prispevkov, ubranih do dne 1. januarja 1927. Anuitete iz dovoljenih posojil in presežki skladov za dajanje cenenih posojil se stekajo v rezervne sklade po § 38., B., te uredbe.
Glede ureditve uslužbenskih razmerij uslužbencev posredovanja dela velja do uveljavitve pragmatike z dne 27. maja 1933 odločba ministra za socialno politiko in narodno zdravje Kub br. 76 z dne 11. aprila 1933 (»Službene novine« St. 85/XXVI z dne 15. aprila 1933).«
6. Pri obračunjanju in izterjavi bolničnih stroškov v javnih bolnicah po §§ 7. in 8. zakona o bolnicah se morajo smatrati za siromašne osebe, ki so oproščene plačila bolničnih stroškov, tele osebe:
1. za zdravljenje v bolnicah za duševne bolezni
, davčni obvezane! z letnim neposrednim davkom
do vštetih 400 dinarjev;
2. v ostalih Javnih bolnicah, in to:
a) osebe ali zadruge, ki plačujejo osnovnega davka do 100 dinarjev;
b) osebe, ki plačujejo osnovnega davka 100 do 150 dinarjev, plačujejo za bolnične stroške po 10 dinarjev na dan;
c) osebe, ki plačujejo osnovnega davka 150 do 200 dinarjev, plačujejo za bolnične stroške po 20 dinarjev na dan;
č) 09ebe, ki plačujejo osnovnega davka nad 200 dinarjev, plačujejo za bolnične stroške po 25 dinarjev na dan;
d) vdova z več ko tremi maloletnlmi otroki in starešine zadrug z več ko tremi maloletnimi domačimi z letnim neposrednim davkom do vštetih 400 dinarjev.
S to ugodnostjo se ne morejo koristiti tisti, ki plačujejo neposrednega davka do 200, odnosno do 400 dinarjev na leto, pa imajo kakšno drugo imovino ali dohodek, na kar se jim osebno predpisuje davek, kakor n. pr. vrednostne papirje, denar, naložen plodonosno pri denarnih zavodih, v kakšno trgovino ali podjetje komanditno vložen denar, delniško glavnico, koncesije z oprostitvijo plačevanja davka in podobno.
Plačevanja bolničnih stroškov so oproščene neglede na davke tudi vse osebe, za katere se ugotovi, da bi plačilo bolničnih stroškov ogražalo njihov ali njihove rodbine gospodarski obstanek.
7. Dohodke, dobljene za zdravljenje neinvalidov, ob-drže invalidski sanatoriji in ortopedske bolnice za pokritje razhodkov, izvršenih za prehrano in zdravljenje teh neinvalidov.
8. a) V zakonu o zdravstvenih občinah z dne 27. februarja 1930 se postavlja za prvim odstavkom § 2. namesto pike vejica in se dodaja: »če imajo občine finančno možnost, da trpe vsa po zakonu določena bremena kot samostalne zdravstvene občine, o čemer sklepa občinski odbor. Kjer te finančne možnosti ni, se smejo tudi take občine spojiti v združene.«
b)	Na koncu § 33. zakona o lekarnah in o nadzorstvu nad prometom z zdravili se dodaja: »Omejitve iz drugega odstavka § 14. in § 33. zakona o lekarnah in o nadzorstvu nad prometom z zdravili se ne nanašajo na lekarnarje, ki so pridobili dovolilo za svojo lekarno z nakupom inventarja že obstoječe lekarne, pa so kesneje pristali, da se prenese dovolilo za to lekarno na drugo osebo, in če je to storjeno pred dnem 31. decembra 1933.
Ta pravica se prizna samo tistim, ki dotlej niso nikoli dobili dovolila za otvoritev lekarne po natečaju.«
§ 00.
Minister ža socialno politiko in narodno zdravje se pooblašča, da sme odkupiti angleško-jugoslovansko dečjo bolnico v Beogradu za potrebe občne državne bolnice v Beogradu. Odkupna cena se ugotovi komisijski, poravna se pa:
a) iz sanitetnega sklada z vsoto Din 500.000-—, in
b) s prevzemom dolga pri Državni hipotekarni banki v Beogradu v znesku Din 500.000-—.
Zaradi izplačila ostanka do ocenjene vsote, če ga bo kaj, sklene minister za socialno politiko in ndrodno zdravje posojilo pri Državni hipotekarni banki v Beogradu in se postavi vsako leto kredit, potreben za izplačilo anuitet za to posojilo, v proračun razhodkov ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, dokler se dolg ne poplača.
Anuitete na prevzeti dolg Din 500.000— pri Državni hipotekarni banki se plačujejo iz obresti sklada zavezniških bojevnikov in lampe Sira Arturja Markama.
Prav tako se pooblašča minister za socialno politiko In narodno zdravje, da sme porabiti iz sanitetnega sklada vsoto do Din 500.000— za dovršitev novega kirurško-ginekološkega paviljona državne bolnice v Skoplju.
L. Ministrstvo za telesuo vzgojo naroda.
§ 61.
Podpora Zvezi Sokolov kraljevine Jugoslavije za sokolska društva in selske sokolske čete, za katero je
-	 -________   .	T	  •	■■	,■»—-
odobren kredit v proračunu ministrstva za telesuo vzgojo naroda, se izplačuje v mesečnih obrokih po naredbah ministra za telesno vzgojo naroda.
Ko dobi ta zakon moč, predloži upravni odbor Zveze Sokolov kraljevine Jugoslavije ministru za telesno vzgojo naroda proračun razhodkov, ki se naj vrše iz te podpore, v odobritev.
Kljub zakonu o državnem računovodstvu in zakonu o glavni kontroli vrše dokoučno likvidacijo vseh izdatkov iz te podpore vsake tri mesece dva ministra in dva člana glavne kontrole, ki jih odredi predsednik ministrskega sveta.
Natančnejša navodila o izvrševanju te odredbe predpiše minister za telesno vzgojo naroda.
§ 62.
V § 27. zukona o obvezni telesni vzgoji z dne 2. februarja 1934 se za besedami »v proračunskem letuc namesto »1933./1934.« postavlja; »1934./1935.«, a za besedama »za leto« namesto »1933./1934.« se postavlja »1934./1935.«
III.	del: Ostale določbe.
§ 63.
Ministrski svet se pooblašča, da sme izdajati uredba z zakonsko močjo zaradi ureditve in olajšanja gospodarskih razmer v državi in vobče zaradi pospeševanja gospodarske delavnosti.
Te uredbe stopijo v veljavo z dnem razglasitve ia se mo.ajo takoj predložiti narodnemu predstavništvu zaradi soglasnosti.
Z uveljavitvijo tega zakona prestane veljati člen 6. zakona o podaljšavi veljavnosti zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. decembra 1932.
§ 64.
1. Ministrski svet se pooblašča, da ukrene in ukrepa zaradi zmanjšbe državnih razhodkov med proračunskim letom 1934./1935. in zaradi ustvaritve trajnih pogojev za sistematsko in umno varčevanje v državnem in samoupravnem gospodarstvu vobče vse, česar je treba, in to v okviru veljavnih zakonskih določb kakor tudi z uredbami z zakonsko močjo, ki jim je predmet določitev osnov državnih in samoupravnih razhodkov v drugem obsegu, nego so te osnove postavljene v zakonskih določbah, ki veljajo sedaj.
2. Vsi predpisi o prejemkih, najsi se opravljajo pod kakršnimkoli nazivom in v kakršnikoli obliki, in o postranskih prejemkih (dnevnice, honorarji, nagrade, tantieme in temu podobno) aktivnih in upokojenih državnih in samoupravnih uslužbencev in drugih oseb, zaposlenih pri državnih gospodarskih in denarnih ustanovah, kakor pri Državni hipotekarni banki, državni loteriji. Poštni hranilnici, upravi državnih monopolov, gozdno-industrijskem podjetju »Dobrijin-Drvar«, tvornici sladkorja na Čukarici, železarni v Zenici, državnih tvor-nicah svile, v svojstvu članov upravnega ali nadzornega odbora ali sveta, komisarjev in temu podobno, se morajo revidirati neglede na osnovo in višino teh prejemkov po dosedanjih določbah takč, da se znižajo ti prejemki in postranski prejemki izza dne 1. aprila t. 1. na polovico dosedanjih. Prav tako se sme število članov pri upravnih
in nadzornih odborih omenjenih ustanov zmanjšati, imenovanja pa opravljati neglede na čas, za katerega so bili po prejšnjih predpisih postavljeni.
3. Da se dosežejo proračunski prihranki pri osebnih razhodkih in se s tem ustvari možnost, da se zaposlijo absolvirani učenci fakultet in strokovnih šol, določi ministrski svet pogoje nadaljnjemu ostanku v državni ali samoupravni službi uslužbenk, katerih možje so tudi zaposleni v državni, samoupravni ali privatni službi ali imajo sicer zadostnih dohodkov za vzdrževanje rodbine, kakor tudi pogoje zaposlitve v primerih, ko je več oseb iz ene rodbine v državni in samoupravni službi. S tem v zvezi se sme z odločbo ministra za finance zvišati število oseb nad število, odobreno v proračunih vseh delov. Prav tako se smejo z odločbo ministra za finance v ta namen po virmiranju zviševati ustrezni krediti, dovoljeni za osebne razhodke, iz vseh prihrankov, ki se dosežejo na prednji način pri osebnih in materialnih razhodkih v vseh delih državnega proračuna.
4. Ministrski svet izvrši tudi revizijo specialnih doklad, honorarjev, nagrad in drugih postranskih prejemkov, ki jih uživajo državni uslužbenci po dosedanjih posebnih predpisih poleg svojih rednih zakonitih prejemkov, in omejiti te prejemke do največ 50% rednih prejemkov.
5. Da se pripravi sistemizacija mest v državni službi, pregleda ministrski svet število osebja in obseg poslovanja poedinih državnih uradov in izda po potrebi odločbe o ukinitvi ali spojitvi uradov, ki se izkažejo za odvišne.
§ 65.
Minister za finance se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za kmetijstvo in ministrom za trgovino in industrijo ter v soglasnosti s finančnima odboroma narodnega predstavništva uredbo, s katero se:
1. ureja odkupna cena sladkorne pese po vsebini sladkorja v njej;
2. osnuje sklad za pokrivanje razlike med ceno izvoženega in proizvedenega sladkorja; vanj vplačujejo tvornice sladkorja in proizvodniki sladkorne pese;
3. odrejata sestava in upravljanje tega sklada.
§ 66.
Minister za finance se pooblašča, da predpiše z uredbo z zakonsko močjo reorganizacijo finančne kontrole, v kateri namen sme izpremeniti vse zakonske predpise, ki so s tem v zvezi.
§ 67.
1. Kredit za upokojitve vseh civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev vseh strok, odobren v oddelku »Pokojnine in invalidske podpore« proračuna državnih razhodkov za to leto, se uporablja po odobritvi ministra za finance.
2. V breme prostega kredita za uradnika višje skupine se sme postaviti samo uradnik nižje skupine; ne sme se prekoračiti ne število ne skupna vsota kredita, odobrena po proračunu.
3. Ministri smejo postavljati in premeščati uslužbence svoje stroke v mejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega za osebne razhodke teh uslužbencev po proračunu, neglede na njih številčno stanje in višino
kreditov, odobrenih z istim proračunom, pri ministrstvu in poedinih banskih upravali ali finančnih direkcijah in njihovih podrejenih ustanovah ali ostalih ustanovah.
4. Prejemki, izplačani po odločbah o službenih razmerjih, ki jih je državno sodišče s sodbami razveljavilo, se izterjajo od uslužbenca, na katerega se razveljavljena odločba nanaša.
Uradniki, ki so lake odločbe pripravili in pristojnemu ministru ali za to pooblaščenemu organu v odobritev predložili, odgovarjajo za povračilo škode pred glavno kontrolo, če za izdajo takih odločb ni bilo osnovnih in jasno določenih zakonskih pogojev in če nastopi nemož-nost, izterjati jih od uslužbenca, na katerega se razveljavljena odločba nanaša. Odločba glavne kontrole postane izvršna, ko jo odobri kasacijsko sodišče, če se je vložila pritožba. Rok za pritožbo znaša 15 dni.
5. Izplačilo vseh mesečnih prejemkov ministrov brez portfelja se vrši iz proračunskih rezervnih kreditov. Iz tega kredita se vrše tudi vsi osebni in materialni raz-hodki tega zvanja.
§ 68.
1. 1. Državni in samoupravni osebni upokojenci ne smejo biti zaposleni pri državi in državnih podjetjih. To se ne nanaša na upokojene univerzitetne profesorje, ki delujejo kot priznani znanstveniki na univerzi v svoj-stvu honorarnih profesorjev, in tudi ne na upokojence vojne invalide.
2. Državnim in samoupravnim osebnim upokojencem, zaposlenim v službi banovin in občin ali njih podjetij v zvanjih, ki ne dajejo pravice do pokojnine, gredo, dokler jim ta služba traja, zmanjšani pokojninski prejemki, izvzemši rodbinsko draginjsko doklado, in sicer:
a) za četrtino onim, katerih mesečni kosmati, dohodek od te zaposlitve znaša 600 do 1499 dinarjev;
b) za	treijino onim, katerih	mesečni	kosmati	dohodek od	te zaposlitve znaša 1500	do 2499	dinarjev;
c) za	polovico onim, katerih	mesečni	kosmati	dohodek od	te zaposlitve znaša 2500	do 4999	dinarjev.
3. Določbe drugega odstavka tega paragrafa veljajo tudi za one državne upokojence, ki jim je pokojnina odmerjena po prejemkih po zakonih, izdanih pred dnem
1.	julija 1923, če znašajo njih kosmati mesečni pokojninski prejemki, nevštevši rodbinsko draginjsko doklado, več ko' 2000 dinarjev. To velja tudi za upokojence vojne invalide, zaposlene pri državi in pri samoupravi, katerih mesečni pokojninski prejemki, ne vštevši rodbinsko draginjsko doklado, znašajo več ko 2000 dinarjev.
4. Upokojencem iz drugega odstavka tega paragrafa kakor tudi upokojencem vojnim invalidom, zaposlenim pri državi ali samoupravi, katerih mesečni kosmati dohodek znaša yeč ko 5000 dinarjev, pokojninski prejemki ne gredo.
5. Določbe tega paragrafa ne posezajo v predpise uredbe o draginjskih dokladah državnih upokojencev.
6. Predsedniki, podpredsedniki, načelniki in svetovalci (»kmeti«) občin, četudi dobivajo kakšno nagrado za delo v občini, se izvzemajo od odredb tega paragrafa in prejemajo, če so državni upokojenci, svojo popolno pokojnino.
II.	Začasne upokojitve, izvršene po zakonskih predpisih, ki so določali začasno upokojitev, se smatrajo za
definitivne čez leto dni od dne, ko so se dotične upokojitve izvršile. Glede začasno upokojenih uslužbencev, ki so se pozneje vrnili v aktivno službo ali bili definitivno upokojeni, veljajo dotični zakonski predpisi.
III. Zasebniki kakor tudi organi, ki vršijo javno varnostno službo, a nimajo pravice do pokojnine, imajo, če se pri opravljanju te službe brez svoje krivde poškodujejo ali ranijo in s tem onesposobijo za pridobitno delo in če so po zakonu o neposrednih davkih siromašnega stanja, pravico do invalidnine po invalidskem zakonu; če se pa pri izvrševanju te službe smrtno ponesrečijo ali za zadobljenimi poškodbami umro, gre pravica do invalidnine njihovim rodbinam po odredbah istega zakona.
To se nanaša tudi na primere, ko je pravica do invalidnine ali stalne podpore bila obravnavana z izvršilnimi odločbami v času od dne 1. januarja 1921 do dne 4- julija 1929, kakor tudi na primere izza dne 4. julija 1929 do uveljavitve tega zakona, toda brez pravice do odškodnine za čas do dne 1. aprila 1934.
Določbe o postopku, o podeljevanju invalidnine, o izplačilu, trajanju in izgubi pravice do invalidnine predpiše z uredbo minister za notranje posle sporazumno z ministrom za finance in ministrom za socialno politiko in narodno zdravje.
Ukinjata se drugi odstavek člena 120. in člen 123. zakona o žandarmeriji (orožništvu) z dne 6. novembra 1931.
IV. Cas, prebit v svojstvu učitelja glasbenih šol, ki so imele pred pretvoritvijo v državne konservatorije pravico, izdajati javna izpričevala, se priznava direktorjem konservatorijev za pokojnino po § 116. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.
V. Podpore, ki se izplačujejo iz državne blagajne na osnovi zakona o podpori z dne 16. februarja 1929, objavljenega v »Službenih novinah« št. 42 (pod 93) z dne 20. februarja 1929, se ne smejo jemati v izvršbo za nobeno terjatev. Ta določba se nanaša tudi na tiste izvršbe, ki so bile dovoljene do dne uveljavitve tega zakona; zahtevajoči upnik pa ni dolžan vrniti tistih zneskov, ki jih je na osnovi dovoljene izvršbe pred uveljavitvijo tega zakona že prejel.
Ta določba velja za ves čas, za katerega se izplačujejo prednje podpore iz državne blagajne.
Podpore iz spredaj navedenih zakonov znašajo, če umre mati, za vsakega otroka po Din 1.600 na mesec.
VI. Hercegovskim in bokeškim vstašem in njihovim rodbinam, ki jim je odredila bivša črnogorska vlada dosmrtne podpore, se izplačuje državna podpora še nadalje z draginjskimi dokladami vred ob pogojih, ki veljajo za državne upokojence.
VII. Upokojenim uradnikom I. in II. položajne skupine ministrstva za zunanje posle se priznava kot čas efektivne državne službe čas od leta 1918. do vštetega leta 1920., ki so ga prebili kot funkcionarji mirovne delegacije v Parizu. Prav tako se jim priznava čas pred 31. junuarjem 1931. ko so kot opolnomočeni minPUi na razpoloženju bili dodeljeni v službovanje pri ministrstvu za zunanje posle.
Čas od dne 8. novembra 1924 do dne 8. novembra 1925, ki so ga prebili državni podtajniki na razpoloženju, se šteje za pokojnino v smislu poslednjega stavka devetega odstavka člena 137. zakona o civilnih
uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. Tistim, ki jim ta čas v prednjem smislu ni bil vštet, se urede pokojnine iznova.
VIII.	častniki in rodbine častnikov, ki se jim je odmerila pokojnina od prejemkov po zakonu o ustroju vojske in mornarice z dne 6. septembra 1929, se prevedejo z dnem 1. aprila 1934 na pokojnine po določbah zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 30. septembra 1931, in to po letih službe, ki so jim bila z izvršno odločbo priznana za pokojnino.
Upokojenim častnikom, ki jim je določena pokojnina od prejemkov po zakonu o ustroju vojske in mornarice z dne 9. avgusta 1923, se zvišuje pokojnina izza dne
1.	aprila 1934, in to: armijskim generalom s po 800-—, divizijskim generalom s po 700-—, brigadnim generalom s po 500-—, polkovnikom in podpolkovnikom s po 400-— dinarjev na mesec.
§ 69.
1. Izza dne 1. aprila 1934 prestane obveznost zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev glede vseh dnevničarjev, honorarnih uslužbencev in stalnih delavcev državnega posestva »Belje« in »Topolovac«.
Uredba o podpornem skladu pomožnega osebja v službi države se mora ustrezno uporabljati tudi na te dnevničarje, honorarne uslužbence in stalne delavce.
2. Člen 5. uredbe o službenem razmerju državnih cestarjev in njihovih prejemkih, izdane na osnovi § 26. zakona o državnih cestah, se ukinja.
Uredba o podpornem skladu pomožnega osebja v službi države se mora ustrezno uporabljati tudi na državne cestarje, začasne in stalne cestne delavce.
§ 70,-
1. Ukinja se peti odstavek § 16. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931.
2. Drugi stavek odstavka (') § 95. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 in drugi odstavek § 103. zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931 je treba razumeti tako, da imajo žena ali otroci pravico do dvomesečnih prejemkov umrlega uslužbenca sam6, če razen pokojnine nimajo niti imovine niti dohodkov od imovine ali od osebnega dela.
3. V § 152. zakona o uradnikih in § 158. zakona o državnem prometnem osebju se dodaja nova, peta točka, ki se glasi:
»5. z vstopom v samoupravno službo v zvanja, ki imajo za posledico pravico do pokojnine, dokler služba traja. Če dobi pokojnino tudi od samouprave, ne more uživati obeh pokojnin, ampak ima pravico izbere.«
4. V § 156. zakona o uradnikih in § 162. zakona o državnem prometnem osebju se dodaja nov, drugi odstavek, ki se glasi:
»Osebna državna upokojenka, ki pridobi pravico do rodbinske pokojnine proti samoupravi, ne more uživati obeh pokojnin, marveč prejema tisto, za katero se izjavi.«
5. Kljub § 275. zakona o uradnikih in § 262. zakona o državnem prometnem osebju se izvrši likvidacija skladov, iz katerih so se izplačevale rodbinske pokojnine do dne 1. septembra 1923, z uredbo, ki jo predpiše minister za finance.
Dokler se ne izda uredba iz predhodnega odstavka, plačuje država iz svojih sredstev pokojnine rodbinam tistih uradnikov, ki jim je prestala služba pred dnem
1.	septembra 1923, a so po dotičnih zakonih obdržali pravico, še dalje vplačevati, in na tej osnovi neprestano vplačevali tudi izza dne 1. septembra 1923 pa do svoje smrti. Pravico do rodbinske pokojnine, kakor tudi nje količino določi s pristojno odločbo tisto ministrstvo, ki mu je umrli plačevalec pripadal ob prestanku službe.
6. § 118. zakona o državnem prometnem osebju in člen 112., točko 9., zakona o ustroju vojske in mornarice je treba razumeti tako, da je že s tem, da se sklicuje odločba o prestanku službe na te zakonske predpise, ugotovljeno, da je nastopil kateri primerov, ki imajo po teh zakonskih predpisih za posledico prestanek službe, in je tako odločba izdana v smislu zakona.
7. V § 4. zakona o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto
1933./1934. se dodaja za tretjim odstavkom nov, četrti odstavek, ki se glasi:
»Ob napredovanju ali imenovanju v zvanje višje skupine pred dovršenim letom dni v nižji skupini, ostane uslužbenec pri dotedanjih prejemkih do konca začetega leta; na to mu gredo za eno leto prejemki predhodne skupine, iz katere je napredoval, odnosno bil imenovan, in šele po izteku tega roka ima pravico do prejemkov nove skupine.«
8. Po treh letih pripravniške službe pri državnem pravobranilstvu zadobi pripravnik pravico, opravljati sodniški izpit. Ta rok obseza tudi čas, prebit v sodni pripravljalni službi, če je bil pripravnik neposredno prešel iz sodne stroke v službo državnega pravobranilstva.
§71.
1. Članom komisije za opravljanje državnih strokovnih izpitov in višjih državnih strokovnih izpitov, kjer jih je kaj, ne gre nagrada ne od države ne od kandidatov. Vsi predpisi poedinih zakonov, uredb in pravilnikov,.ki temu nasprotujejo, se razveljavljajo. To ne velja za profesorske izpite in nagrade članom komisije za te izpite. Minister za prosveto določi sporazumno z ministrom za finance višino teh nagrad, ki se izplačujejo iz proračunskih rezervnih kreditov za male potrebe. Višina teh nagrad velja tudi za profesorske izpite v resortu ministrstva za trgovino in industrijo.
2. Za delovne ure čez čas, kolikor se po službeni potrebi morajo uvesti, se ne plačuje nikakršna nagrada, razen nagrad za čezurno delo osebja, ki izdeluje državni proračun in končne račune. To ne velja za primere, kjer sta pravica do nagrade in nje višina urejeni z zakonom.
3. Sefom in računskim preglednikom krajevnih kontrol se brez odobritve občno seje glavne kontrole ne sme izplačevati nikakršna nagrada za delo pri uradih, pri katerih so postavljeni.
§ 72.
1.	Prestanejo veljati vse zakonske določbe, po katerih Je bilo dopuščeno odobravanje glede vrednosti licitacij In pogodb za nabave, izdelave, prodaje in dr. kljub
načinu, določenemu v členu 95.g zakona o državnem-računovodstvu.
2. V členu 11. zakona o Privilegirani agrarni banki z dne 16. aprila 1929, z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 25. februarja 1930, 27. marca 1931 in
5.	decembra 1931, se dodaja za točko 14. nova točka, ki se glasi:
»15. Izvrši finančno likvidacijo agrarne reforme na veleposestvih po predpisih uredbe o finančni likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, ki jo je izdal minister za finance, sporazumno z ministrom za kmetijstvo in v soglasnosti z ministrskim svetom na osnovi § 42. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. decembra 1931 in 24. junija 1933.«
3. Proti častnikom, članom zadrug za zidanje stanovanj, je dopustna za terjatve teh zadrug prepoved do 50% aktivnih in pokojninskih prejemkov, razen rodbinskih draginjskih doklad, če na to pristanejo, in s pogojem, da se sme prepoved izdati šele, ko se jim izroče hiše in izdajo tapije, odnosno ko se izvrše vpisi njih lastninske pravice v zemljiških knjigah. Taka prepoved se more dovoliti samo za amortizacijske terjatve, ki ne trajajo več ko 20 let.
4. Določba § 1. zakona o končni likvidaciji poslov ob prisoji in izplačilu povračila vojne škode z dne 15. decembra 1930 se tolmači takole:
Z zaostalimi in nedovršenimi predmeti o povračilu vojne škode, glede katerih je predpisan s tem zakonom likvidacijski postopek, je razumeti samo liste predmete, glede katerih je postopalo deveto prvostopno sodišče za vojno škodo v Beogradu in drugo višje sodišče za vojno škodo do uveljavitve omenjenega zakona o končni likvidaciji poslov, pa do tega dne niso bili dokončani, kakor tudi tisti predmeti, ki jih odbor za vojno škodo do tega dne ni končno razsodil v prvj ali poslednji stopnji po členu 27. zakona o izplačilu vojne škode.
Predmeti vojne škode, ki jih je izročilo ministrstvo pravde devetemu prvostopnemu sodišču za vojno škodo v Beogradu, niso mogli biti obravnavani po zakonu o končni likvidaciji poslov ob prisoji in izplačilu povračila vojne škode in se dovoljuje oškodovancem po takih predmetih, če jim je bil zahtevek po povračilu vojne škode zavrnjen, ponovno sojenje.
Zahtevke za ponovno sojenje s potrebnimi dokazi je treba poslati v mesecu dni od uveljavitve tega zakona oddelku za državne dolgove in državni kredit — za odbor za vojno škodo. Tem zahtevkom je priložiti prejšnje sporne akte, ki jih pribavi ta oddelek od sodišča in izroči odboru za vojno škodo v rešitev.
Odbor za vojno škodo izdaja sodbe in odločbe na osnovi predloženih ali zbranih dokazil po prosti oceni dokazov.
Odbor za vojno škodo upošteva ob sojenju pravočasnost prijav za povračilo vojne škode skladno z določbami uredbe o povračilu škode in njenih izprememb in dopolnitev.
Sodbe in odločbe odbora za vojno škodo so izvršne.
Sodbe o prisojenem povračilu škode, izdane po tem zakonu, je treba predložiti zaradi izplačila oddelku za državne dolgove in državni kredit v 15 dneh od dne prejema. Po izteku tega roka se sodbe ne sprejemajo v izplačilo niti se ne smatra država zavezane, da po njih komurkoli karkoli plača.
§ 73.	.
I. Členu 1. zakona o ozemlju občine mesta Beograda in o ukrepih za izgraditev Beograda in okolice z dne
2.	oktobra 1929 se dodajata nova odstavka, ki se glasita:
Izza dne 1. aprila 1934 spadajo občine: višnjiška, mirijevska, malomokroluška, velikomokroluška, kumo-draška, jajinska, resniška, kneževška, žarkovška, železniška, bežanijska, zemunska, borčanska in ovčanska v sestav občine mesta Beograda. Razen tega spadajo v občino mesta Beograda vsi dunavski otoki pri Velikem selu, dunavski otoki proti Kovačiškemu ritu in naslednji deli sosednjih občin, ki segajo do tehle mej:
a) od tromeje bivšega ozemlja občine Ovče in ozemlja občine Pančeva in Jabuke po meji pančevskega ozemlja ob Sibinci do točke, kjer se ta meja od Sibince loči; odtod ob Sibinci do kote 73 poleg Sibince v Kralje-vičevskem ritu, odtod po meji bivšega ozemlja občine Borče do Ketaške grede in odtod do Totskih salašev na bregu Dunava;
b) od preseka kanala Petrača po meji med bivšo občino Bežanijo in občino Surčinom, pa ob tem kanalu do preseka z mejo ozemlja občin Surčina in Jakova, odtod ob meji ozemlja občin Surčina in Jakova do reke Save, pa preko Save na železniško postajo Ostružnico, odtod v hrib na koto 161 nad Liparji in Drenovačo, pa preko kote 171 na kraju, imenovanem Doše, do tromeje med bivšo občino Železnikom in občinama Ostružnico in Sremčico.
Z uredbo ministra za notranje posle se smejo sestaviti iz omenjenih, doslej obstoječih občin posebni oddelki za opravljanje poedinih upravnih in občinskih poslov. Z isto uredbo se predpišejo sestava, področje in način poslovanja teh oddelkov.
II. Člen 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o občinah z dne 12. februarja 1929 se izpreminja in se glasi:
»Upravo občine mesta Beograda sestavljajo predsednik, dva podpredsednika, kmet pravnik z dovršeno pravno fakulteto in 75 odbornikov.
Sodišče občine mesta Beograda sestavljajo predsednik, dva podpredsednika in kmet pravnik. Predsednika nadomešča, če je odsoten ali zadržan, naslednji podpredsednik, podpredsednika pa kmet pravnik in odborniki s fakultetno izobrazbo po vrsti, ki jo določi občinsko sodišče ob začetku leta.
Za sojenje po civilno-sodnem postopniku, po uredbi o pospeševanju dela kakor tudi za prekrške, ki spadajo v pristojnost občinskega sodišča, je pristojen kmet pravnik ali so pristojni poedinično občinski uradniki z dovršeno pravno fakulteto in opravljenim sodniškim ali politično-upravnim izpitom, ki jih določi predsednik.
Posle, ki so jih doslej po zakonu opravljali člani občinskega sodišča (kmeti), sine prenesti v občini mesta Beograda predsednik občine na poedine občinske uslužbence.
Predsednik občine mesta Beograda in sodišče občine Beograda smejo prenesti poedine posle iz svoje pristojnosti na občinske uradnike s fakultetno izobrazbo, ki načelujejo poedinim granam občinske službe. Ta prenos pristojnosti velja, ko ga odobri minister za notranje posle.
Proračunsko leto občine mesta Beograda se mora skladati s proračunskim letom državnega proračuna.«
III.	Zaradi oprostitve in izenačitve upravne in sodne oblasti v območju občine mesta Beograda, odprave razlike veljavnih zakonskih predpisov in ureditve vseh drugih razmerij se pooblašča minister za notranje posle, da izda sporazumno z resortnimi ministri uredbe, po potrebi z zakonsko močjo, o vseh vprašanjih, ki se pojavijo po uveljavitvi teh izprememb in dopolnitev.
§ 74.
Odkupi zemljišč, ki so bila doslej razlaščena ali ki se še razlaste v gradbenem okolišu Beograda za potrebe gradnje državne ceste Beograd—Zemun in mostu kralja Aleksandra I. preko Save na tej cesti, obremenjajo občni kaldrminski sklad, kolikor razlaščenega zemljišča za-obseza širina cestišča od začetka te nove državne ceste v Beogradu do mostu in zaobsezajo stebri mosta z beograjske strani.
Višina tega zneska, ki obremenja občni kaldrminski sklad, se mora ugotoviti iz izplačil, doslej že opravljenih po občini, in iz naknadnih cenitev, ki se opravijo po zakonu o beograjskem ozemlju, in se mora ta vsota izplačati beograjski občini iz. občnega kaldrminskega sklada. Toda tudi pred ugotovitvijo vsega tega zneska se morajo tiste denarne vsote, ki so potrebne za izplačilo razlastitve, da se omogoči pristop iz Brankove in Pop Lukine ulice do novega savskega mostu, takoj izplačati po cenitvah, brž ko postanejo izvršne.
§ 75.
1. Ne sestavljeni in ne odobreni proračuni selskih' občin za prejšnja leta do konca leta 1933. se smejo naknadno sestaviti in odobriti. Ti proračuni ne morejo biti večji od proračuna, odobrenega v predhodnem letu. Ce vobče ni odobrenega proračuna, se višina proračuna razhodkov in cenitev dohodkov vršita po občnih predpisih, ki se na to nanašajo. Take proračune odobruje ban, če občinska doklada na državne neposredne davke ni večja od 200%, proračune nad tem odstotkom pa ministrstvo za finance. Proračune z doklado do 50% odobruje sreski načelnik, če ga ban pooblasti.
To izjemno odobravanje proračunov selskih občin se sme vršiti do konca leta 1934.
Prekoračitve kreditov pri materialnih razhodkih, napravljene v že odobrenih proračunih selskih občin do konca leta 1933, odobruje ban na obrazložen predlog sodišča in odbora dotične občine.
Prekoračitve kreditov za osebne razhodke se ne odobre.
2. Dokler se ne izda zakon o mestnih cjbčinah, smejo mesta iz § 136. zakona o občinah v prid narobnega zdravja s krajevno uredbo odrediti obvezno uporabo občinske klavnice za klanje za javno porabo. Take uredbe dobe obvezno moč po odobritvi nadzornega oblastva.
3. Odobruje se pravilnik o občinski pristojbinski dokladi, po katerem je pobirala občina Sušak od dne
1.	januarja 1916 do dne 31. decembra 1927 občinsko pri-stojbinsko doklado na vse vrste pravnih poslov.
4. Vse proračunske prekoračitve in virmiranja, napravljena ob izvrševanju proračuna bivših oblastnih samouprav, če so napravljeni brez predhodne odobritve
ministra za finance, rešuje po predloženih listinah in računih glavna kontrola.	,	•	....
5.	a) Za tiste državne zgradbe, ki se uporabljajo za urade banskih uprav, se ne plačuje najemnina. Prav tako se ne plačuje najemnina za tiste banovinske zgradbe, ki se uporabljajo za državne urade in ustanove.
b)	V krajih, kjer so meščanske in osnovne šole v državnih in ne v občinskih zgradbah, so šolske občine dolžne, opravljati popravila in vzdrževanje teh zgradb iz svojih sredstev, če ne plačujejo državi nikakršne najemnine.
§ 76.
1. Banovinski sveti se pooblaščajo, da izdajo uredbo, omenjeno v prvem odstavku § 112. zakona o lovu z dne
5.	decembra 1931; z dnem razglasitve te uredbe v »Službenih novinah« dobi zakon o lovu z dne 5. decembra 1931 v poedinih banovinah obvezno moč.
2. Tuji lovci, povabljeni od domačih lovskih organi-' zacij, dobe po predhodni odobritvi ministrstva za šume in rudnike brezplačno lovsko karto; dovoljeno pa jim je, vnesti v kraljevino Jugoslavijo carine prosto 2 lovski puški in petsto patron (nabojev) na osebo.
Brezplačne lovske karte izdaje ministrstvo za šume in rudnike.
3. Členu 13. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931 se dodaja: »Občinski odbor občine, na katere ozemlju leži zemljišče, ki je dano v zakup, sme skleniti z odobritvijo banske uprave, da se za lov dobljena zakupnina ne razdeli med lastnike zemljišč, ampak vknjiži kot dohodek občine.«
§ 77.
Jemljejo se v vednost in se odobrujejo:
1. Uredba o finančni likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 26. septembra 1933, št. 28.000/VI, ki jo je izdal minister za finance sporazumno z ministrom za kmetijstvo in v soglasnosti z ministrskim svetom na osnovi § 42. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami tega zakona z dne 5. septembra 1931 in 24. junija 1933;
2. pravilnik o izvrševanju pravice predkupa z dne 21 avgusta 1933, št. 54.415/VI, ki ga je predpisal minister za kmetijstvo na osnovi četrtega odstavka § 75. in sedmega odstavka § 78. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931 in 24. junija 1933;
3. odločbi ministrskega sveta št. 28.284/VI z dne
5. septembra 1933 in št. 28.285/VI z dne 5. septembra 1933, s katerima so se usvojili sporazumi, sklenjeni s predstavniki inozemskih imetnikov obveznic zunanjih državnih in po državi zajamčenih posojil glede delne odložitve opravljanja obrestne in amortizacijske službe za čas od dne 14. oktobra 1932 do dne 14. oktobra 1935. Tudi se jemlje v vednost in odobruje sporazum z dne
6. julija 1933, sklenjen s Pariško-holandsko banko iz Pariza in Trgovsko vzhodno družim iz Milana, s katerim sta se uredili obrestna me^a in amortizaeiiska služba glede 6%nega črnogorskega posojila iz 1- 1913.;
4.	odločba ministrskega sveta št. 5955 z dne 3. julija •1928; D. br. 22.051 z dne 26. oktobra 1933; Str. Pov. K. B. br. 559 z dne 16. novembra 1933; Str. Pov. br. 253/VII (ministra za finance) z dne 7. decembra 1933; Pov. br. 6/V, (ministra za finance) z dne 14. februarja 1934; Str. Pov* br. 46/11 (ministra za finance) z dne 16. februarja 1934; odločba ministra za finance št. 503/VI z dne 5. januarja 1934; odločbi ministra za kmetijstvo št. 77.341/Via z dne 16. decembra 1933 in št. 80.637/VIa z dne 16. decembra 1933, izdani v soglasnosti z ministrskim svetom; odločba ministra za finance št. 157.198/11 z dne 7. decembra 1933 in št. 24.650/11 z dne 22. februarja 1934 o podaljšavi roka, da se vzamejo iz obteka novčanice stare izdaje; odločba ministrskega sveta Pov. V. K. br. 53 z dne 8. februarja 1934; odločba ministrskega sveta Pov. br. 12/VII z dne 12. februarja 1934; odločba ministrskega svetal G. D. br. 6513/33 ^ dne 11. julija 1933 o odobrih i po' godbe med generalno direkcijo državnih železni in družbo »Putnikom« d. d. o prodaji vozovnic in afiširanju na železnicah in odločba ministrskega sveta G. D. br. 58.087 z dne 16. oktobra 1933, s katero se je prednja odločba potrdila; odločba ministrskega sveta št. 8978/1 z dne 6. marca 1934, s katero so se uravnale pokojnine ministrov prejšnje kraljevine Črne gore; odločba ministrskega sveta št. 9.098/1 z dne 9. marca 1934 o določitvi pokojnine otrokom pokojnega Božidarja Hajdukveljko-viča.
§ 78.
Vse določbe dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah, s katerimi so bili veljavni zakoni izpremenjeni, ukinjeni ali dopolnjeni, kakor tudi vse uredbe, pravilniki, drugi predpisi in odločbe, kar jih je bilo že izdanih na podstavi pooblastitev, navedenih v omenjenih zakonih, veljajo še dalje.
§ 79.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in se razglasi v »Službenih novinah«, kolikor ni v poedinih paragrafih odrejeno drugače. Krediti, odobreni s tem zakonom, veljajo kljub odredbi člena 2. zakona o državnem računovodstvu od dne 1. aprila 1934 do dne
1.	aprila 1935.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj sc mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 28. marca 1934.
Aleksander s. r.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.	Predsednik
ministrskega sveta Videl	Nik. T. Uzunovič s. r.
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)1
Razhodki: Dinarjev šest milijard devet sto štirinajst Dohodki: Dinarjev šest milijard devet sto štirinajst milijonov tri sto petdeset štiri tisoč tri sto štirideset. milijonov tri sto petdeset štiri tisoč tri sto štirideset.
Oddelek
Pregled
proračuna občnih državnih razliodkov in dohodkov za leto 1934./1935.
ki se objavlja skladno s členom 2. finančnega zakona za leto 1934./1935.
Priloga II.
Pre-
proračunov razhodkov in dohodkov državnih
ki se objavlja skladno s členom 2.
Oddelek	R a z h o d k i		Odobreni krediti za 1. 1934./1935.
	%		Din
V.	II. Državna gospodarska podjetja in ustanove. A. Razhodki: V stroki ministrstva za prosveto: a)	Državna tiskarna v Beogradu 		 17,739.727-— b)	Državna tiskarna v Sarajeyu 		 5,268.341-—		23,008.068—
VIII.	V stroki ministrstva za fina'nce: a)	Uprava državnih monopolov ......... b)	Državni posestvi Bel je in Topolovac c)	Državna tvornica sladkorja na Čukarici		406,393.000— 62,055.856— 37,600-000—	506,048.856—
XI.	V stroki ministrstva za promet: b)	Direkcija rečne plovitVe			 c)	Pošte, telegrafi in telefoni	 č) Poštna hranilnica s podružnicami	90,552.261— 329,578.238— 14,808.818—	2.331,784.941—
XII.	V stroki ministrstva za kmetijstvo: a)	Državna razredna loterija	 b)	Državne kobilarne	 c)	Srednje kmetijske šole . . , 		 č) Državni kmetijski sklad 			8,635.113—	
	Skupaj . . . 53,566.861— Po odbitku dotacije, določene pri poglavju »Ministrstvo« 15,607.548-—		37,959.313—
XIII. XIV.	V	stroki ministrstva za trgovino in industrijo: (Državna hipotekarna banka) 	 V	stroki ministrstva za šume in rudnike: a)	Šume	 b)	Rudniki /			66,806.692— . 219,722.690—	18,480.551— 286,529.382—
XV.	V stroki ministrstva za socialno politiko in narodno*zdravje: (Bolnice, zdravilišča in okrevališča — po odbitku dotacij Din 81,600.132-—, določenih v poglavju ^Ministrstvo in banske uprave«)		 .		53,085.347—
			
	Skupaj razhodki , ■ ■		3.256,896-458—
šest t	~ 1 Razhodki: Dinarjev tri milijarde dve sto petdeset šest milijonov osem sto devetdeset isoč štiri sto petdeset osem.		
gled
podjetij in ustanov za leto 1934./1985.,
finančnega zakona za leto 1934./1935.
Odde- lek	Dohodki		Usvojena ocenitev za 1.1934./1935.	Presežek dohodkov nad razhodki, izkazan v občnih dohodkih pod I., pod B., za leto 1934./1935.
			Din	Din
IV.	II. Državna gospodarska podjetja in ustanove. B. Dohodki: V stroki ministrstva za prosveto: a)	Državna tiskarna v Beogradu .... 26,780.000— b)	Državna tiskarna v Sarajevu .... 6,500.000—		33,280.000—	10,271.932—
	V stroki ministrstva za finance: a)	Uprava državnih monopolov (znesek raz-liodkov, ker je presežek dohodkov nad razhodki izkazan v III. delu občnih državnih dohodkov) 	 b)	Državni posestvi Belje in Topolovac c)	Državna tvornica sladkorja na Cukarici	406,393.000— 73,297.300— 48,320.000—	528,010.300—	21,961.444—
	V stroki ministrstva za promet: a)	Uprava državnih železnic	 1.926,685.518— b)	Direkcija rečne plovitve	 92,838.000— c)	Pošte, telegrafi in telefoni	 482,700.000— č) Poštna hranilnica s podružnicami . . . 74,000.000-—		2.576,223.518—	244,438.577— !
	V stroki ministrstva za kmetijstvo: a)	Državna razredna loterija 	 b)	Državne kobilarne	 c)	Srednje kmetijske šole	 č) Državni kmetijski sklad		25,500.000— 8,635.113— 1,224.200— 18,890.973—		
	Skupaj . . . Po odbitku presežkov dohodkov, izkazanih pri državnem kmetijskem skladu	54,250.286— 16,290.973—	37,959.313—	
	V	stroki ministrstva za trgovino in industrijo: (Državna hipotekarna banka)	 V	stroki ministrstva za šume in rudnike: a)	Šume	 b)	Hudniki		94,149.249—	53,500.000— 360,739.835—	35,019.449— 74,210.453—
	V strdki ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje: (Bolnice, zdravilišča in okrevališča)			53,085.347—	
	Skupaj dohodki . . .		3.642,798.313—	385,901.855—
	Po odbitku presežkov, izkazanih v občnih dohodkih . . .		385,901.855—	
	Skupaj		3.256,896.458—	
« šest t	Dohodki: Dinarjev tri milijarde dve sto petdeset šest milij isoč štiri sto petdeset osem.		onov osem sto	devetdeset
273.
Dne prvega aprila tega leta stopi v veljavo proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1934./1935. Da hi ravnali vsi nakazovalci in računodajniki ob izvi’še-vanju proračuna glede računovodstvenega postopka enotno, predpisujem na podstavi členov 5., 6. in 59. zakona o državnem računovodstvu naslednja
navodila
za izvrševanje proračuna razhodkov in dohodkov za leto 1934./1935.*
PRVI ODDELEK.
I.
Občne pripombe.
Celotno poslovanje v vseh resortih se mora gibati izključno v mejah kreditov, ki so odobreni s proračunom. Za vsako prekoračenje kredita in ustvaritve obveznosti za državno blagajno zoper veljavne zakonske predpise odgovarjajo nakazovalci in računodajniki po členu 58. zakona o državnem računovodstvu in § 23. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah in § 9., točki 1., finančnega zakona za leto 1934./1935.
II.
Otvarjanje kreditov.
1.	Proračun za leto 1934./1935. se ne razlikuje glede . svoje tehnične sestave od prejšnjega, ker so v njem razhodki občne administracije popolnoma ločeni od razhodkov državnih gospodarskih podjetij, ki so izkazana v proračunu v posebnih prilogah.
Redni postopek ob izvrševanju proračuna razhodkov, t. j. predhodno otvarjanje kreditov po oddelku za državno računovodstvo, predpisano s pravilnikom o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih, velja za vse proračunske kredite (partije in pozicije), ki so obseženi v proračunu občne administracije; ne velja pa za proračunske kredite, ki so odobreni avtonomnim ustanovam in določeni v prilogah. Te ustanove izvršujejo svoje proračune samostalno, brez predhodnega otvarjanja kreditov po oddelku za državno računovodstvo, povsem po pravilniku o poslovanju specialnih računovodstev in blagajn in postranskih računovodstev in blagajn.
Predhodno otvarjanje kreditov po oddelku za državno računovodstvo po novem proračunu velja tudi za ministrstvo za promet, ki označa v svojih razporedih kreditov potrebne kredite za prometne upravne ustanove na podstavi njih zahtevkov kreditov in zahteva otvoritev kreditov pri blagajni generalne direkcije'državnih železnic, iz katerih dohodkov se morajo kriti njih potrebe.
Prebitke dohodkov v poštni stroki izroča ministrstvo za promet glavni državni blagajni.
Otvarjanje in zatvarjanje kreditov se mora v.siti po predpisih pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih. Kljub predpisom členov 9.. 10. in 11. ome-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. marca 1933, št. 73/XVI1I/1G9.
njenega pravilnika pa sestavljajo računovodstveni odseki pri ministrstvih za redne potrebe svojega resorta razporede kreditov za osebne razhodke za šest mesecev, za materialne pa po tromesečjih. Če se pa pokaže potreba, otvoriti več ko četrtino vsote, odobrene v proračunu pri materialnih in izrednih razhodkih, je treba zahtevati take kredite v rednem postopku s posebnimi zahtevki kreditov in obrazložiti, zakaj se zahteva več ko četrtina.
Za tiste ustanove, ki so določeni zanje v proračunu manjši dohodki od razhodkov in je postavljena v višini razlike v proračunu občne administracije dotičnega ministrstva posebna dotacija, ne zahtevajo pristojna ministrstva otvoritve kreditov za izplačilo teh dotacij, če se pokaže, da zadoščajo dohodki dotične ustanove za pokrivanje razhodkov. Če se pa pokaže, da so razhodki večji od dohodkov, zahtevajo pristojna ministrstva otvoritev kredita samo v tistem znesku, v čigar višini se dohodki pokažejo nezadostne za pokritje razhodkov, ne pa v celotnem znesku dotacije, dovoljene dotični ustanovi s proračunom. Zato je treba, da kontrolirajo pristojni ministri gibanje dohodkov in razhodkov dotične ustanove.
Ministri nakazovalci označujejo, ko pošiljajo zahteve za otvoritev kreditov, tč po partijah in pozicijah (člen 4. zakona o državnem računovodstvu).
2. Kredite, ki so določeni v proračunu za 1.1934./1935. za banske uprave, dajo banom na razpolago resortni ministri po svojih strokah in so bani po § 30. zakona o banski upravi po teh kreditih nakazovalci I. stopnje in razpolagajo z njimi neposredno ali pa jih otvarjajo na-kazovalcem II. stopnje, če jih odrede.
Poedini oddelki banskih uprav pošiljajo svoje zahtevke kreditov pristojnim oddelkom pri ministrstvu; ti pa sestavijo zahtevke kreditov za vse svoje območje in jih vroče v določenem roku odseku za računovodstvo, ki sestavi zahtevek kreditov za ves resort.
Ko je oddelek za državno računovodstvo kredite otvoril, obvesti odsek ža računovodstvo pristojne oddelke, banske uprave o otvorjenih kreditih, obenem pa tudi finančni oddelek dotične banske uprave.
Ker je otyoriti kredite za bansko upravo v globalnih zneskih, vroči finančni oddelek, če se porazdele krediti med nakazovalce II. stopnje, finančni direkciji izvršeni razpored po nakazovalcih in obvesti istočasno vsakega drugostopnega nakazovalca o vsoti otvorjenega krediia.
3. V razdelku »Pokojnine in invalidske podpore« proračuna državnih razhodkov je za to lelo določen v part. y4 kredit za upokojitev vseh civilnih uradnikov in ostalih državnih uslužbencev vseli strok, razen ministrstva za vojsko in mornarico, za kajero je odobren poseben kredit za upokojitev častnikov, uradnikov in ostalih uslužbencev v part. 407 in 441.
Krediti po partiji 54 se smejo otvarjati samo po zahtevkih občnega oddelka ministrstva za finance, ki mu pošiljajo poedina ministrstva poedinične zahtevke, ko so po § 67., točki 1., finančnega zakona za leto 1934./1935. predhodno izposlovali mojo odobritev o angažiranju izdatka za upokojitev.
Krediti za pokojnine državnih uslužbencev in dra-ginjske doklade, odobreni v partiji 40, poz. 1, 2 in 3, ter krediti po partijah 47, 48, 49, 50, 51 in 53 občnih državnih razhodkov se otvarjajo, kakor doslej, po zahtevah občnega oddelka — personalnega in pokojninskega odseka ministrstva za finance.
Posebej se'Še'opozarja, da je treba pri poslovanju zaradi otvarjanja kredita strogo paziti na roke, ki s o
predpisani s pravilnikom, da se morejo krediti nakazo-valcem pravočasno otvoriti. Zato je smatrati posel glede otvarjauja in razporejanja kreditov pri vseh ministrstvih m ustanovah za zelo važnega in nujnega, ker je poglavitno od tega zavisno pravilno poslovanje državnih ustanov. Zahtevke kreditov je treba primerjati. Potrdilo, da se je primerjanje opravilo, morajo tisti podpisati, ki so primerjanje opravili.
Prav tako je treba paziti ob sestavljanju razporeda kreditov kar najstrože na to, da se postavijo vanje samo dejanski najpotrebnejše vsote po poedinih proračunskih partijah in pozicijah in za čas, za katerega se zahteva otvoritev kredita, da se prepreči zatvarjanje kreditov pri blagajni ene in naknadno otvarjanje kreditov pri blagajni druge finančne ustanove.
Rešitev o otvarjanju kreditov po vseh strokah izdaja šef odseka glavne državne blagajne.
Ministrstva se opozarjajo, naj opozore svoje oddelke in njim podrejene ustanove, naj se zaradi otvarjauja kreditov, izplačila, zalaganja finančnih direkcij z denarjem in za razna pojasnila ne obračajo na ministrstvo za finance — oddelek za državno računovodstvo neposredno, ampak samo preko pristojnega računovodstvenega odseka dotičnega ministrstva. Noben predmet, ki se vroči oddelku za državno računovodstvo po nepristojni poti, se ne vzame v postopanje.
Istotako ni treba, da bi se finančne direkcije, če ugotove v triplikatu zahtevkov kreditov napake, obračale zaradi njih popravka neposredno na oddelek za državno računovodstvo, ampak se morajo obračati za pojasnila o tem na pristojne računovodstvene odseke pri ministrstvih, kakor je to predpisano s členom 18. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
Če se pokaže potreba, da se kredit zaradi odobritve virmiranja zatvori, ni treba pošiljati zahteve za zatvori-tev kredita, rešitve o virmiranju in zahteve za otvoritev kredita istočasno, ampak je storiti to v presledkih po nekaj dni. Najprej je treba poslati zahtevo za zatvoritev kredita. Čez nekoliko dni rešitev o virmiranju. Naposled, nekoliko dni pozneje, zahtevo za otvoritev kredita. Obenem z rešitvijo o odobrenem virmiranju je poslati tudi soglasno odločbo glavne kontrole v overovljenem prepisu,
Kaj pogosto se zgodi, da zahtevajo računovodstveni odseki več kredita, nego je razpoložljivega po partijah-pozicijah. Zato se opozarjajo računovodstveni odseki pri ministrstvih, naj se ravnajo strogo po členu 12., pred-poslednjem odstavku, pravilnika o poslovanju računo-vodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
4.	V točki 3. § 67. finančnega zakona za 1. 1934./1935. je dana resortnim ministrom možnost, da lahko postavljajo in premeščajo uslužbence svoje stroke v mejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega po proračunu za osebne razhodke teh uslužbencev, neglede na njih številčno stanje in višino kreditov, odobrenih z istim proračunom, pri ministrstvu in poedinih banskih upravah ter njihovih podrejenih ustanovah ali ostalih ustanovah.
Da se more ta zakonska pooblastitev okoristiti, je treba izvršiti, preden se izda odločba o uslužbenčevi postavitvi, odnosno premestitvi, virmiranje po § 24. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah, iz kreditov po dotičuih partijah in pozicijah za
osebne razhodke tiste banske uprave ali ustanove, pr! kateri je zadosti prostega kredita za izplačilo prejemkov . postavljenega, odnosno premeščenega uslužbenca, v korist kredita, določenega za te razhodke pri tisti banski upravi ali ustanovi, pri kateri se namerava dotični uslužbenec odrediti na delo. Prejemki dotičnega uslužbenca se morajo izplačevati v breme tega povečanega kredita, ko se je predhodno otvoril kredit po rednem postopku.
5.	Skladno s § 26. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah, katerih veljavnost je podaljšana s § 78. finančnega zakona za 1. 1934./1935., vknjižuje oddelek za državno računovodstvo kljub členu 4. zakona o državnem računovodstvu vse kredite in vodi evidenco samo po proračunskih partijah; razhodke, izvršene iz otvorjenih kreditov po proračunu za leto 1934./1935., pa vknjižuje oddelek za državno računovodstvo po poglavjih, partijah in pozicijah (členov 4. in 133. zakona o državnem računovodstvu).
III.
Likvidacija neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let.
Po določbi točke 1. § 8. finančnega zakona za leto 1934./1935. se sme opravljati izplačilo neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let po odobritvi ministra za finance iz neporabljenega ostanka monopolnega posojila 22,000.000 dolarjev.
Postopek glede likvidacije teh obveznosti je naslednji:
Da se zbero točni in popolni podatki o vseh še neporavnanih državnih obveznostih iz prejšnjih let, morajo poedina ministrstva — računovodstveni odseki in avtonomne ustanove, pri katerih obstoji specialno računovodstvo in blagajna, vsem svojim podrejenim nakazoval-cem II. stopnje in avtonomnim ustanovam, pri katerih obstoje postranska računovodstva in blagajne, naročiti, naj jim pošljejo čimprej vse dokumente o takih obveznostih, da po dokumentih, ki jih zbero, in po dokumentih, ki jih že imajo, sestavijo potem spiske za odobritev in otvoritev kredita za te obveznosti.
Nakazovalci II. stopnje in pa avtonomne ustanove s postranskim računovodstvom in blagajno morajo na dokumentih potrditi, ali je ob svojem času bilo in koliko je bilo otvorjenega kredita, iz katerega je bilo izplačati dotiono obveznost, in koliko je še kredita po angažiranju dotičnega izdatka. Če bi se dognalo, da je ta ugotovitev netočna, odgovarjajo nakazovalci za predložitev netočnih poročil.
V računovodstvenih odsekih, odnosno v avtonomnih’ ustanovah, v katerih obstoji specialno računovodstvo z blagajno, se morajo vsi dokumenti skrbno in vestno pregledati in ugotoviti njih pravilnost.
Na osnovi pravilnih listin sestavijo računovodstveni odseki, oddelki ministrstva za finance in državna pravobranilstva poseben spisek v triplikatu za vsako poedino izplačevalno blagajno — finančno direkcijo — glavno državno blagajno — osrednjo carinsko blagajno. V vsakem teh spiskov, ki ga mora podpisati resortni minister in sopodpisati šef raču no vodstvenega odseka, se vpišejo samo tiste obveznosti, ki se naj izplačajo pri dotični finančni direkciji, odnosno glavni državni blagajni ali osrednji carinski blagajni. Vsi ti posebni spiski, sestavljeni v triplikatu za vsako poedino izplačevalno blagajno, se morajo poslali ministrstvu za finance, oddelku za državno računovodstvo, s spremnim spisom, podpisanim
po resortnem ministru in sopodpisanim po šefu računovodstva, v katerem se prosi za odobritev in otvoritev kredita.
Avtonomne ustanove, pri katerih obstoje specialna računovodstva in blagajne, sestavijo spiske v duplikatu, ki jih podpiše resortni minister, sopodpiše pa šef računovodstva. Tudi ti spiski se morajo poslati ministrstvu za finance s spremnim spisom, podpisanim po resortnem ministru, v katerem mora biti zahtevek za odobritev in otvoritev kredita za izplačilo obveznosti, označenih v spisku.
V vsakem spredaj omenjenih spiskov morajo biti obenem vpisane osebne in materialne obveznosti po kronološkem redu, kakor so obveznosti nastale, in izkazani glede njih v posebnih razpredelkih naslednji podatki:
1. zaporedna številka;
2. pravi upnik, kateremu se naj izplača (ime, priimek in stalno prebivališče);
3. vrsta obveznosti;
4. proračunsko razdobje, ko je bila obveznost ustvarjena;	,
5. proračunska partija in pozicija, na katerih breme se je obveznost ustvarila;
6. znesek obveznosti;
7. zakaj se ni opravilo izplačilo v določenih rokih dotičnega računskega leta, kakor tudi, zakaj obveznost ni bila prej prijavljena;
8. zakaj je bila obveznost ustvarjena brez predhodno odobrenega in otvorjenega kredita;
9. ime nakazovalca, ki je obveznost ustvaril zoper člena 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu; v katerem mesečnem znesku mu je postavljena administrativna prepoved na prejemke, odnosno je zahtevano zavarovanje in izterjava po sodni poti iz zasebne imo-vine, ter številka odloka o prepovedi, odnosno spis, s katerim se zahteva izterjava po sodni poti.
Razpredelka 8. in 9. se morata izpolniti glede obveznosti, ki ne izpolnjujejo pogojev iz členov 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu.
Na koncu spiska mora biti izkazan skupni seštevek obveznosti.
Tako sestavljeni spiski vseh neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let, ustvarjenih do dne 31. marca 1933, se morajo poslati ministrstvu za finance, oddelku za državno računovodstvo, na dan 30. septembra 1934.
Pripominja se, da je treba s posebnimi spiski, sestavljenimi povsem po spredaj navedenih predpisih, prijaviti obveznosti, glede katerih je bil izdatek angažiran skladno s členoma 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu, t. j. za katerih izplačilo je bilo o svojem času zadosti odobrenega in otvorjenega kredita po proračunu za dotično proračunsko razdobje, ko se je obveznost ustvarila, pa se izplačilo do konca računskega leta iz kateregakoli razloga ni opravilo; s posebnimi spiski pa glede obveznosti, ustvarjenih zoper navedeni zakonski predpis, t. j. za katerih izplačilo ni bilo nikakšnega ali ni bilo zadostnega odobrenega in otvorjenega kredita. Nepravilno ustvarjene obveznosti se skladno z mojo prejšnjo naredbo št. 5600—11—1934. ne morejo prijaviti, dokler se predhodno ne ukrenejo zakonske odredbe zoper odgovorne na^azovalce po § 58. zakona o državnem računovodstvu, § 23. zakona o podaljšavi veljavnosti
odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah, § 10., točke 3., finančnega zakona za leto 1931./1932. in § 9. finančnega zakona za leto 1932./1983., ki določajo moralno in materialno odgovornost za nakazovalce. Od vsakega takega nakazovalca je treba zahtevati plačilo zneska v višini, kakor se je kredit prekoračil; v ta namen je treba postaviti administrativno v prepoved na njegove prejemke, ki jo določa čl. 94. zakona o uradnikih, skladno z mojim pojasnilom št. 48.273—1 z dne
26.	oktobra 1933, s katerim se je izjavila soglasno glavna kontrola z odlokom št. 117.281 z dne 10. novembra 1933.
Ce je znesek državne terjatve tako velik, da bi izterjava z odtegljaji od rednih prejemkov trajala dolgo in bi bila terjatev v nevarnosti, se morata zahtevati skladno z omenjenim pojasnilom po pristojnem državnem pravobranilstvu pri rednem sodišču zavarovanje in izterjava iz zasebne imovine.
Organi, ki se jim ta posel nalaga, se opozarjajo še posebej, da morajo obveznosti, za katere se zahteva odobritev in otvoritev kredita, biti nedvomne državne obveznosti, t. j. da morajo biti zanje likvidni dokumenti in pristojna odločba o obstoju dotične obveznosti.
Ko se prejmo spiski v oddelku za državno računovodstvo — odseku glavne državne blagajne, se izdajo odločbe o odobritvi in otvoritvi kreditov zaradi izplačila obveznosti.
Po opravljeni odobritvi in otvoritvi kreditov se vrnejo duplikati spiskov pristojnim računovodstvenim odsekom pri ministrstvih, avtonomnim ustanovam s specialnim računovodstvom in blagajno, oddelkom ministrstva za finance in državnim pravobranilstvom; triplikati pa se pošljejo finančnim direkcijam in ostalim izplače-valnim blagajnam, pri katerih se izvrši otvoritev kredita.
Računovodstveni odseki in avtonomne ustanove s specialnim računovodstvom in blagajno izdajo, ko prejmo duplikate spiskov, naredbe za izplačilo, s podpisom resortnega ministra in šefa računovodstva, pri blagajnah, pri katerih se otvori kredit za izplačilo dotičnih obveznosti.
Glede obveznosti po finančni stroki izdajajo naloge za izplačilo oddelkovni načelniki ministrstva za finance in državna pravobranilstva.
V naredbah za izplačilo, ki se morajo izdajati izključno po kronološkem redu, kakor so obveznosti nastale, je treba označiti številko odobrenega in otvorjenega kredita ter zaporedno številko, pod katero je vpihana dotična obveznost v duplikatu spiska.
Finančne direkcije in ostale izplačevalne blagajne opravljajo izplačila po prejetih naredbah za izplačilo kar najstrože po kronološkem redu, kakor so obveznosti nastale.
Vsi organi, pristojni za pošiljanje spiskov obveznosti iz prejšnjih let, se opozarjajo, naj postopajo po teh navodilih kar najvestneje in v določenem roku, ker se noben naknadno poslani zahtevek za odobritev kredita iz monopolnega posojila ne vzame v postopek. Izjemoma se sprejemajo pred odobrenim rokom in po odobrenem roku samo spiski po obveznostih, katerih izplačilo je treba opraviti na osnovi izvršnih sodnih sodb; v teh primerih je treba postopati tako, kakor je predpisano z mojima naredbama štev. 28.400—11—1933. in štev. 39.590—11—1933. Spiski obveznosti po izvršnih sodnih' sodbah morajo biti sestavljeni tako, kakor je spredaj glede izdelave spiskov predpisano.
DRUGI ODDELEK.
L
Knjiženje po finančnem zakonu za leto 1934./1935.
1. Po §8., točki 1., finančnega zakona za 1.1934./1935. se smejo opravljati izplačila neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let iz neporabljenega ostanka monopolnega posojila, odobrenega po § 4. zakona o monopolnem posojilu 22,000.000 dolarjev.
Ko se potemtakem izdajo v oddelku za državno računovodstvo odločbe o izplačilu teh obveznosti in izvrše izplačila po nalogih pristojnih nakazovalcev, izkažejo izplačevalne blagajne izplačane vsote v svojih obračunih v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, paračun: prispevek monopolnega posojila, in tako se vknjižuje tudi v odseku za glavno državno knjigovodstvo.
2. Po § 8., točki 2., finančnega zakona za 1.1934./1935., izplačane obveznosti po proračunih za prejšnja zaključena leta, ki se niso mogle likvidirati v teh letih, se izkažejo v končnem računu za naslednje proračunsko leto kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
Potemtakem izkažejo ustanove, ki se obračunavajo z oddelkom za državno računovodstvo z obračuni (glavna državna blagajna, finančne direkcije, osrednje carinske blagajne in avtonomne ustanove), take izdatke, če jih kaj imajo, v končnem obračunu za leto 1933./1934. v posebnem izpisku razhodkov kot razhodek po § 8., točki 2., finančnega zakona za leto 1934./1935.* Odsek za glavno državno knjigovodstvo knjiži te izdatke v breme računa obratne glavnice glavne državne blagajne, paračuna: § 8., točke 2., finančnega zakona za leto 1934./1935.
Pripominja se, da se smejo po tej zakonski določbi izknjiževati in v končnem obračunu za leto 1933 /1934. izkazovati samo redni dokumenti, izplačani v času, ko traja dotično računsko leto, na katero se nanašajo.
3. Po § 8., točki 4., finančnega zakona za 1.1934/1935. se odpišejo terjatve državnih podjetij in ustanov proti drugim državnim ustanovam, nastale v času od dne
1.	januarja 1919 do vštetega dne 31. marca 1932, v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, kolikor so v teh letih te terjatve izkazane kot dohodek.
Likvidacija teh obveznosti se izvrši v smislu moje odločbe št. 152.197/11—1933. z dne 15. januarja 1934, in sicer:
a) medsebojne terjatve državnih gospodarskih podjetij in ustanov, ki imajo dvostavno knjigovodstvo, kakor: ministrstvo za promet, ministrstvo za šume in rudnike, direkcija rečne plovitve, uprava državnih monopolov in državno posestvo Belje, se likvidirajo s knjiženjem v njihovem tekočem računu pri ministrstvu za finance brez položbe denarja, ker so zneski teh obveznosti pri teh že ob svojem času izkazani kot razhodek, pri drugih pa kot dohodek po njihovih končnih računih. Te vknjižbe se morajo opraviti na osnovi redne zahteve upniške ustanove, vidirane po pristojni krajevni kontroli, o čemer se obvesti tudi ustanova, ki dolguje;
b) terjatve spredaj naštetih in ostalih državnih go-spo< arskih podjetij in ustanov proti drugim državnim ustanovam, ki jih je bilo ob svojem času treba izplačati v breme kreditov, odobrenih tem ustanovam po njihovih specialnih poračunih, odnosno po občnem delu proračuna državnih razhodkov. za dotično leto. se izknjižijo
v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, ko nastane za to možnost, t. j. ko bo kaj obratne glavnice.
Zaradi likvidacije obveznosti, omenjenih spredaj v odstavku pod b), ni treba, da predlože te ustanove naknadno spiske, ker so jih že predložile po § 8., točki 4., finančnega zakona za leto 1933./1934. in navodilu za izvrševanje proračuna za isto leto št. 43.700/11 z dne
5.	aprila 1933.
4. Po § 9., točki 2., finančnega zakona za 1.1934./1935. se smejo ustvarjati pri državnih podjetjih obveznosti proti kakršnikoli drugi državni ustanovi samo po predhodnem zavarovanju kredita in ob materialni odgovornosti pristojnega nakazovalca. Obračun po teh obveznostih se vrši samo preko ministrstva za finance.
Za ob račun jan je obveznosti po tej zakonski določbi se predpisuje naslednji postopek:
Pristojni nakazovalec, ki je tako obveznost pri do-tičnem državnem gospodarskem podjetju ustvaril, četudi je zadosti odprtega kredita pri pristojni izplačevalni blagajni (glavni državni blagajni, finančni direkciji), izda tej izplačevalni blagajni redni nalog za to izplačilo in mu priloži redne dokumente. Ko prejme izplačevalua blagajna nalog z dokumenti in jih redno likvidira, jih izknjiži v breme dotične partije in pozicije razhodkov dotičnega nakazovalca, a odobri tekočemu računu ministrstva za finance in obvesti o tem takoj oddelek za državno računovodstvo (odsek za glavno državno knjigovodstvo), sklicuje se na številko računa in priznanice dotičnega podjetja, ki sta priložena nalogu. Na osnovi tega poročila obremeni odsek za glavno državno knjigovodstvo tekoči račun te izplačevalne blagajne, odobri pa tekoči račun dotičnega državnega gospodarskega podjetja in ju o tem obvesti.
Pripominja se, da se vrši tak način obračuna po tej zakonski določbi samo na koncu računskega leta, če ne razpolagajo izplačevalne blagajnice med proračunskim letom z zadostno gotovino, da bi izvršile izplačilo po teh nalogih, da ne preidejo v obveznosti iz prejšnjih let; kajti takšne obveznosti ne smejo po izteku računskega leta ostati nelikvidirane.
5. Po § 12., točki 10., finančnega zakona za leto
1934./1935. je minister za finance pooblaščen, da uporabi vse obveznice državnih posojil, ki pripadejo državni blagajni iz zapadlih kavcij in po kakršnikoli drugi osnovi, za zvišano amortizacijo dotičnega posojila, kateremu obveznica pripada.
Zato morajo vse državne ustanove takšne obveznice, glede katerih izdajo po veljavnih zakonskih predpisih odločbo, da pripadejo državni blagajni, pošiljati po izvršnosti odločbe oddelku za državne dolgove in državne kredite, sklicuje se na ta zakonski predpis; ta pa postopa z njimi dalje po veljavnih predpisih.
6. Po § 20. finančnega zakona za leto 1934./1935. je minister za finance pooblaščen, da izplačuje po razporedu ministrstva pravde v mesečnih obrokih biro pravoslavnemu duhovništvu, kolikor jo je doslej prejemalo v Drinski, Zetski, Dunavski, Moravski in Vardar-ski banovini, birovino (prispevek v naravi) parohij-skemu duhovništvu dalmatinske eparhije in biro imamom, kolikor so jo doslej prejemali, in sicer: biro pravoslavnemu duhovništvu v skupni vsoti 13,200.000-— dinarjev na leto, biro imamom v skupni vsoti 2,100.000-— dinarjev na leto, birovine parohijskemu duhovništvu dalmatinske eparhije pa 036.000.-— dinarjev.
Duhovniška bira, vplačana v navedenih skupnih vsotah za parohijsko duhovništvo v teh banovinah po členu 6. zakona o ureditvi duhovniškega stanja in od muslimanov, služi za pokrivanje izplačil, ki se vrše po prvem odstavku tega paragrafa.
Potemtakem morajo izkazati glavna državna blagajna in finančne direkcije vse vsote, izplačane za biro po tej zakonski določbi, v svojih obračunih po stroki ministrstva pravde kot razhode k po § 20., prvem odstavku, finančnega zakona za leto 1934./1935. posebej za pravoslavno duhovništvo in posebej kot biro, izplačano imamom.
Biro, pobrano po prednji zakonski odredbi, morajo izkazati omenjene ustanove v svojih obračunih kot dohodek od bire po § 20., tretjem odstavku, finančnega zakona za leto 1934./1935.
Prav tako se izplačujeta po pooblastitvi v tem paragrafu finančnega zakona po razporedu ministrstva pravde parohijalna naklada in prispevek srbsko-pravoslavno-cerkvenih fondov v skupni vsoti Din 2,040.000-— na leto v mesečnih obrokih za plače pravoslavnega duhovništva gornjekarlovške eparhije.
Vplačana parohijalna naklada Din 4— po oralu in prispevek fondov po členu 13. uredbe o ureditvi cer-kveno-šolskih in fundacionalnili delov srbske met,ro-polije v Sremskih Karlovcih z dne 10. avgusta 1868 v tej skupni vsoti služita za pokrivanje izplačil, ki se vrše po odstavku 5. tega paragrafa.
Vsa izplačila kakor tudi dohodek od porabnih paro-hijalnih naklad in prispevkov fondov izkazuje torej pristojna finančna direkcija v svojih obračunih, in sicer: izplačane plače kot razhodek po § 20., odstavku 5., finančnega zakona za leto 1934./1935., pobrano parohijalno naklado in prispevek fondov pa kot dohodek po § 20., odstavku 7., finančnega zakona za leto 1934./1935.
II.
Poročilo o stanju fondov in skladov.
Po § 5. finančnega zakona za leto 1934./1935. morajo o vseh razhodkili iz fondov ali skladov po tem ali drugih specialnih zakonih, kolikor niso razloženi v računskem delu proračuna, podati uradi, ki razpolagajo s temi fondi ali skladi, meni nadrobno poročilo, da jih morem izkazati v končnem računu za leto 1934./1935.
To poročilo, odnosno pregled o vseh razhodkih iz teh fondov ali skladov, za vsak fond ali sklad posebej, naj mi predloži dotični urad ob koncu proračunskega leta 1934./1935., in to najkesneje do dne 31. maja 1935, po obrazcu, ki mu ga pošlje oddelek za državno računovodstvo (odsek za glavno državno knjigovodstvo).
III.
Dotacije državnim podjetjem in ustanovam.
Glede na to, da se daje državnim gospodarskim podjetjem in ustanovam državna dotacija za pokrivanje njih razhodkov, in to samo, če ne morejo pokriti raz-hodkov z lastnimi dohodki, se sme uporabiti dotacija samo kot razlika za pokritje izvršenih razhodkov, kolikor niso mogli biti poravnani iz lastnih dohodkov ustanove same.
Vsa tista državna gospodarska podjetja in ustanove, ki prejemajo državno dotacijo, prav tako pa tudi tista, ki Je ne prejemajo, morajo izročiti razliko med dejanski ostvarjenimi dohodki in dejanski izvršenimi razhodki
neposredno pristojni državni blagajni in o tem s posebnim spisom takoj neposredno obvestiti oddelek za državno računovodstvo (odsek za glavno državno knjigovodstvo). To morajo označiti tudi v svojem končnem računu.
Državne gospodarske ustanove, ki prejemajo poleg državne dotacije za poravnavo svojih razhodkov tudi še dotacijo od državnega kmetijskega sklada, morajo P°* ravnavati razhodke predvsem iz lastnih dohodkov, nato iz dotacije državnega kmetijskega sklada in nazadnje iz državne dotacije. Če take ustanove dotacije državnega kmetijskega sklada ne porabijo popolnoma, morajo vrniti ostanek državnemu kmetijskemu skladu, vso neporabljeno državno dotacijo pa pristojni državni blagajni, ker je že zgoraj rečeno, da se sme porabiti državna dotacija za poravnavo razhodkov šele nazaduje.
Državne gospodarske ustanove, ki prejemajo dotacijo samo od državnega kmetijskega sklada, morajo vrniti, kolikor je ne porabijo za poravnavo svojih razhodkov, ostanek državnemu kmetijskemu skladu.
Vsa državna gospodarska podjetja in ustanove morajo izkazati v svojem končnem računu dohodke in razhodke, držeč se strogo svojega proračuna; vseh ostalih dohodkov, ki niso določeni s proračunom, kakor tudi dohodkov iz prejšnjih let ne smejo vpisati v končni račun, ampak jih morajo izročati kot dohodek zunaj proračuna neposredno pristojni državni blagajni in jih zaradi razvidnosti knjižiti pri sebi v depozitni dnevnik kot prehodno postavko.
Vsč rešitve o naknadnih zviških kakor tudi rešitve o izvršenem virmiranju med poedinimi partijami in pozicijami se morajo priložiti v overovljenem prepisu h končnemu računu, ki ga je poslati oddelku za državno računovodstvo.
Pripominja se, da mora biti končni račun, preden se pošlje oddelku za državno računovodstvo, predhodno pregledan in vidiran po pristojni krajevni kontroli in razrešen po glavni kontroli.
IV.
Režiserji.
Nobeno ministrstvo ali urad, odnosno nakazovalec
I.	ali II. stopnje ne sme imeti več ko enega režiserja po členu 87. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodštveni službi pri nakazovalcih.
i Izjema je dovoljena samo za tehniška dela ob napravi cest in drugih objektov, ki se opravljajo ob istem času na več krajih, oddaljen ib med seboj, kjer bi bilo enemu režiserju nemogoče, izvrševati vse te posle. V teh primerili odobrim na obrazloženo zahtevo resortnega ministra, da se odredi večje število režiserjev.
Določba člena 87., trinajstega odstavka, pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodštveni službi pri nakazovalcih se dopolnjuje in se mora razumeti tako, da se snie izdati režiserju po nalogu pristojnega nakazovalca nova akontacija po enem poslu, brž ko predloži izplačevalni blagajni pravilne izpričujoče dokumente za poprej vzeto akontacijo in izroči eventualni ostanek prej vzete akontacije obenem z odtegnjenimi državnimi davščinami, ne da hi se čakalo na to, da se izpričujoči dokumenti vidirajo p° krajevni kontroli in knjižijo po knjigah dotične izplače-valne blagajne.	*
Vsi nakazovalci in računodajniki se morajo povsem držati teh navodil; za vsa pojasnila, ki bi se nanašala nanje, pa se je treba obračati na oddelek za državno računovodstvo.
V Beogradu, dne 28. marca 1934; St. 42.700/11.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
Banove uredbe.
274.
II.	No. 43/150.
Razglas.
Z odločbo z dne 19. decembra 1933, št. A 414/33—6, je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve, izvedene dne 15. oktobra 1933 v občini Cezanjevci, srez ljutomerski.
Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino nove volitve občinskega odbora na petek, dne 25. maja 1934.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banovinskega sveta o glasovalnem postopku z dne 5. septembra 1933, »Služb, list št. 470/73, in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 15. oktobra 1933.
Volišče bo določila in objavila občina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. aprila 1934.
Ban: Dr. Marušič s. r. .
275.
II.	No. 43/247.
Razglas.
Z odločbo z dne 8. februarja 1934, št. A 511/33—16, je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve, izvedene dne 15. oktobra 1933 v občini Hoče, srez Mari-bor-desni breg.
Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino
nove volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 27. maja 1934.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banovinskega sveta o glasovalnem postopku z dne 5. septembra 1933, »Služb, list« št. 470/73, in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 15. oktobra 1933.
Volišče bo določila in objavila občina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. aprila 1934.
Ban: Dr. Marušič s. r.
276.
II.	No. 43/6.
Razglas.
Z odločbo z dne 19. decembra 1933, št. A 413/33—9, je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve, izvedene dne 15. oktobra 1933 v občini Križevci, srez ljutomerski.
Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino nove volitve občinskega odbora na sredo, dne 23. maja 1934.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banovinskega sveta o glasovalnem postopku z dne 5. septembra 1933, »Služb, list« št. 470/73, in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 15. oktobra 1933.
Volišče bo določila in objavila občina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. aprila 1934.
Ban: Dr. Marušič s. r.
277.
II.	No. 43/175.
Razglas.
Z odločbo z dne 26. februarja 1934, A 472/33-16,
je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve,
izvedene dne 15. oktobra 1933 v občini Sv. Jurij ob
Ščavnici, srez ljutomerski.
Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino *
nove volitve občinskega odbora na soboto, dne 26. maja 1934.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banovinskega sveta o glasovalnem postopku z dne 5. septembra 1933, »Služb, list« št. 470/73, in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 15. oktobra 1933.
Volišče bo določila in objavila občina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. aprila 1934.
Ban: Dr. Marušič s. r.
278	1
II.	No. 43/253.
Razglas.
Z odločbo z dne 30. januarja 1934, št. A 416/33—9, je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve, izvedene dne 15. oktobra 1933 v občini Veržej, srez ljutomerski.
Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino nove volitve občinskega odbora na ponedeljek, dne 21. maja 1934.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banovinskega sveta o glasovalnem postopku z dne 5. septembra 1933, »Služb, list« št. 470/73, in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 15. oktobra 1933.
Volišče bo določila in objavila občina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. aprila 1934.
Ban: Dr. Marušič s. r.
279.
VI.	No. 6717/1.
Zaposlovanje inozemcev.
Povodom tožbe neke tvrdke na državni svet proti odločbi ministra za socialno politiko in narodno zdravje, s katero je minister tej tvrdki odklonil zaposlitev inozemskega delavca na osnovi določbe § 103. zakona o zaščiti delavcev z dne 28. II. 1922 (Ur. list št. 211/74 iz 1. 1925), je državni svet z odločbo br. 2138/34 od 29. januarja 1934 zavrnil tožbo tožeče tvrdke iz naslednjih razlogov:
Po § 103. zakona o zaščiti delavcev je ministru prepuščeno, da po svobodni oceni izdaja svoje odločbe v pogledu izdajanja dovoljenj za zaposlitev delavcev, ki niso naši državljani. Proti takim odločbam ni dopustna pritožba na državni svet v smislu določbe čl. 19., toč. 3., zakona o upravnih sodiščih in državnem svetu z dne
27.	oktobra 1922 (Ur. list z dne 7. VI. 1922, št. 167.).
O tem se obveščajo vse zainteresirane tvrdke na področju kraljevske banske uprave Dravske banovine, s pristavkom, da so zadevne odločbe ministra za socialno politiko in narodno zdravje definitivne in proti njim niso dopustne pritožbe na državni svet.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. aprila 1934.
Namestnik bana pomočnik:
Dr. Pirkmajer s. r.
■ 'i
280.
II.	No. 7709/2.
Objava
o pobiranju občinskih trošarin v občini Rib* nici na Poh. v letu 1934. in pravilnika o občinski davščini od postelj za prenočevanje tujcev.
Občina Kibnica na Poli. v srezu dravograjskem bo
pobirala od razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a)	od 100 1 vina Din 100'—,
• b) od 100 1 vinskega mošta Din 1(X>—-,
c) od 100 1 piva Din 50—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5—,
d) od goveda nad 1 letom Din 30-— do 50 —-,
e) od goveda pod 1 letom Din 20—,
f) od prašičev Din 20'—,
g) od 100 kg uvoženega mesa Vseh vrst Din 20—.
Občinsko davščino od postelj za prenočevanje tujcev bo pobirala občina po naslednjem pravilniku, ki se odobruje po § 82. zakona o občinah.
Pravilnik
o odmeri in pobirunju občinske davščine od postelj za prenočevanje tujcev v občini Ribnici na Pohorja.
§ 1.
Na osnovi sklepa občinskega odbora z dne 2. februarja 1934 pobira občina Ribnica na Poh. v korist občinskega zaklada za olepšavo kraja v namen povzdige
tujskega prometa davščino od postelj v prostorih, ki se oddajajo za prenočevanje bbrtoma ali drugače proti odškodnini.
§ 2.
Davčni zavezanec proti občini je prenočiščar (koncesionar) ali zakupnik prenočevalskega obrta, kakor tudi vsak zasebnik, ki prenočuje tujca proti odškodnini.
§ 3.
Davščina znaša za vsako posteljo v prostorih, ki se obrtema oddajajo v prenočevalne namene za vsakokratno prenočevanje tujca Din 1—.
Prenočiščar sme priračuniti prenočevalcu k čisti oddajni ceni Din 1*— kot davščino za prenočišče. Ako je v enem prostoru več istočasnih prenočevalcev, mora priračuniti prenočiščar od vsake postelje prenočevalcu, ki jo je uporabljal, Din 1— k temu, kar mora osebno plačati za prenočišče. Ako se odda lokal, zavezan davščini, za dalj časa proti pavšalni najemščini za določeno dobo (tedensko, mesečno), je računiti endlnarskl davek za enkratno prenočevanje po številu dni za vsako posteljo. Pavšalirani najem prostora in pogoje pa mora prenočiščar ob sopodpisu najemnikovem v 24 urah po pogoditvi naznaniti občinski upravi.
Te določbe morajo biti v informacijo prenočeval-cem v vsakem obrtoma oddajanem prostoru, ki je zavezan tej davščini, na vidnem mestu nabite obenem z ostalimi oddajnimi pogoji.
Občinska uprava ima v vseh primerih pravico, na željo prenočiičarjev ali pa po lastni iniciativi davščino pavšalirati v sporazumu z obdačencem.
§ 4.
Ako je oseba, ki jo veže poklic na stalno bivanje v občini Ribnici na Pohorju in je naš državljan, zase ali z rodbino prisiljena zgolj zaradi tega, ker nima stanovanja, prebivati več ko teden dni nepretrgoma v prenočišču, ki je zavezano tej davščini, more občinska Uprava na kolka prosto pismeno prijavo, ki mora navajati tudi poklic te osebe in biti podpisana po prizadeti stranki in po prenočiščar ju, dotično prenočišče za čas uporabe oprostiti te davščine. O ukrepu pa je treba obvestiti stanovalca in prenočiščarja.
Dan izselitve mora stanovalec vsaj 24 ur prej naznaniti občinski upravi. Naznanilo mora prenočiščar sopodpisati.
Osebe, ki so prišle v občino Ribnico na Pohorju le
po khpčiji ali kot zastopniki zunanje firme in so se za dalj časa nastanile v hotelu ali prenočišču, ne Uživajo ugodnosti § 4.
§ 5.
Ko stopi ta tiaredba v veljavo, morajo vsi prenoči-ščarji v osmih dneh prijaviti občini kraj (hišna številka, Ime hotela ali prenočišča) prenočevalskega obrta, število davščini zavezanih prostorov, in 9icer vsak posamezni prostor z navedbo števila postelj, kakor tudi dnevni skupni uspeh vseh prostorov.
Prenočiščarji morajo predložiti najkesneje ob vsakem plačilnem roku za davščino (§ 7.) občinski upravi pismen obračun o tein, koliko postelj v že javljenih prostorih je bilo oddanih v zadnjem polmesecu.
Če bi bil med polmesecem pritegnjen v obrt prenočevanja nov prostor, ali pa če je bil dosedaj uporabljeni prostor opuščen, mora prenočiščar to najkesneje
v 24 urah javiti občinski upravi z individualno navedbo, za kateri prostor gre. Otvoritev novega prenočevalskega obrta mora koncesionar neglede na določbe obrtnega zakona prijaviti občinski upravi v namene te davščine Po 1. odstavku tega člena najkesneje tedaj, ko je začel prenočišče dejanski oddajati. Enako je naznaniti v davčne namene poleg obrtne odglasitve v 8 dneh občinski Upravi tudi opustitev obrta ali izmenjavo v osebi pre-nočiščarja.
§ 6.
Občinska uprava ima pravico in dolžnost, da se, če je treba, po svojih organih na mestu samem, ali z zaslišanjem prenočiščarjev, njih osebja in njih najemnikov, ali sploh na katerikoli način uverja o pravilnosti podatkov, ki so ji bili v namene davščine dani na uporabo po določbah te naredbe ali prostovoljno.
Enako se mora gojiti primeren stik z drugimi javnimi oblastvi, v katerih področje spada urejanje in prirejanje prenočišč, stanovanjskega in tujskega prometa.
§ 7.
To davščino mora prenočiščar plačati 16. dne vsakega meseca in 1. dne vsakega prihodnjega meseca za nazaj. Ako je davščina pavšalirana, jo je plačati za vsak koledarski mesec vnaprej. Pri pavšaliranih najemnih prenočiščih pa je plačati ob vsakem domenjenem plačilnem roku najemnikovem ali pa 3 koncem pavšaliranega najema, če drug rok za plačevanje najema ni bil dogovorjen med prenočiščar jem in najemnikom. V ta namen mora prenočiščar ob sopodpisu najemnikovem najkesneje ob prihodnjem plačilnem roku za davščino občinski upravi naznaniti domenjene plačilne roke pavšalne hajemsčine.
Zakesnelim plačilom zaračuni občinska uprava 10% ne zamudne obresti in izterja dolžne zneske po politični izvršbi, ako je bil plačilni opomin brez uspeha.
§ 8.
Če davčni zavezanec opusti predpisano prijavo, ali če navede v teku postopanja podatke, ki bi utegnili prikrajšati davščino, ali če pri podajanju pojasnil zamolči bistvena dejstva, more občinska uprava, ne da bi uvedla zoper njega kazensko postopanje, predpisati zvišani davek v najvišji izmeri 100% prikrajšanega ali prikrajšbi namenjenega davčnega zneska. Kazen tega sme občinski odbor naložiti globo od Din 20’— do Din 100'—, in sicer vedno višjo v primeru ponovitve prestopka.
§ 9-
V vseh zadevah je zoper odločbe občinske uprave dopusten ugovor na občinski odbor v roku 8 dni.
Proti odločbi občinskega odbora je dopustna pritožba na nadzorno oblastvo v roku 15 dni.
§ 10.
Ta davščina se pobira v dobi od dneva, ko se razglasi ta pravilnik v ^Službenem listu« pa do dne 31. marca 1935.
Podaljšava gorenje davčne dobe je zavisna od novega privoljenja kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. aprila 1934.
Namestnik bana pomočnik: dr. Pirkmajer s, r.
281.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
II.	No. 6869/2.
Občina Dobrna v srezu celjskem bo pobirala od razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina	Din	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5‘—,
d)	od	goveda	nad	1	letom	Din 15—,
e)	od	goveda	pod	1	letom	Din 10-—,
t) od prašičev Din 5-— do Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. aprila 1934.
II.	No. 5369/2.
Občina Horjul v srezu Ljubljana-okolica bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina	Din	100—,
b)	od	100	1	piva	Din	50—,
c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—,
č)	od	goveda	nad	1	letom	Din 15'—,
d)	od	goveda	pod	1	letom	Din 10’—,
e) od prašičev Din 10-—,
f) od drobnice Din 3—,
g) od' 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 15-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. aprila 1934.
II.	No. 5651/2.
Občina Ljutomer v srezu ljutomerskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 150-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 i piva Din 75-—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 25'—,
e) od goveda nad 1 letom Din 20-—,
f) od goveda pod 1 letom Din 10—,
g) od prašičev Din 15'—.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani, dne 18. aprila 1934.
II.	No. 9113/1.
Občina Marenberg v srezu dravograjskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a)	od	100	1	vina	Din	100-—,
b)	od	100	1	vinskega	mošta Din	1001—,
c)	od	100	1	piva	Din	30.—,
č)	od	lil	stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. aprila 1934.
II.	No. 9768/1.
Občina Pleterje v srezu brežiškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 litrov vina Din 100-—,
b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—,
c) od goveda nad 1 letom Din 20—,
5) od prašičev Din 5 —.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 19. aprila 1934.
II.	No. 8482/1.
Občina Studenec v srezu krškem bo pobirala od
razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	75'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	75'—,
c) od	100	1	piva	Din	50'—,
e)	od	hi	stopnje	alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5’—,
d) od goveda nad 1 letom Din 10-—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
f) od prašičev Din 10-—,
g) od drobnice Din 5'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. aprila 1934.
II.	No. 5814/2.
Občina Sv. Ana v srezu kranjskem bo pobirala od
I. aprila 1934 dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b)	od	100 1 vinskega mošta	Din 100-—,
c)	od	100 1 piva Din 50-—,
č)	od	hi stopnje alkohola	špirita,	žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 13. aprila 1934.
II. No. 9528/1.
Občina št. Janž v srezu krškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 50-—,
č)	od	hi stopnje alkohola	špirita,	žganja,	likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 10'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 5'—,
f) od prašičev Din o-—,
g) od drobnice Din 5—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. aprila 1934.
II.	No. 0527/1.
Občina Št. Rupert v srezu krškem bo pobirala od dne razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 100—, •
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—,
d) od	goveda	nad	1	letom	Din	20'—,
e) od	goveda	pod	1	letom	Din	15'—,
f) od prašičev Din 5'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1934.
II.	No. 6868/2.
Občina št. Peter v Sav. dolini v srezu celjskem bo pobirala od razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1 vina Din	100-—,
b) od	100	1 vinskega	mošta	Din	100'—,
c) od	100	1 piva Din	50—,
č) od	lil	stopnje alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5—,
d) od	100 1 sadnega	mošta	Din	15—,
e) od	goveda	nad	1	letom	Din	25—,
f) od	goveda	pod	1	letom	Din	15-—•,
g) od prašičev Din 15'—, ii) od drobnice Din 5—,
i)	od 100 kg uvoženega mesa vseli vrst Din 20—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. aprila 1934.
II.	No. 9717/1.
Občina Trata v srezu kranjskem bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1 vina Din	100-—•,
b) od	100	1 vinskega	mošta Din	100—,
c) od	100	1 piva Din	50'—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 15—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10'—,
1) od prašičev Din 10—,
g) od drobnice Din 2'50—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 18'50.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 19. aprila 1934.
II/ No. 9413/1.
Občina Železniki v srezu kranjskem bo pobirala od dne razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1 vina Din	125—,
b) od	100	1 vinskega	mošta Din	4,00-—,
c) od	100	1 piva Din	50'—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od 100 1 sadnega mošta Din 5—,
e) od goveda nad 1 letom Din 25—■,
f) od prašičev Din 10-—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1934.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur d, d. i Ljubljani.; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 34. kosu V. letnika z dne 28. aprila 1934._
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII.	No. 2428/1.	903	2—2
Razglas.
Kranjske deželne elektrarne namera-yajo elektrificirati zahodni del Dolenjske od Grosupljega, občin Videin-Dobre-polje, Velikih Lašč, Sodražice, Hihnicc-tiga in okolice, Dolenjo vasi do Kočevja-mesta in okolice in zgraditi daljnovod 20.000 voltov Grosuplje-Kočevjc, bo z odcepi dolg približno 53 km.
Projektirane so v zvezi z daljnovodom tfilo transformatorske postaje:
Račna......................‘20	KV	A
Videm-Dobrepolje ... 30	„
Ponikve.....................20	,.
Velike Lašče	&	»
Dvorska vas.................20	„
Sv. Gregor..................20	„
Sodražica...................30	„
Jurjeviča...................20	„
Ribnica.....................50	„
Goriča vas	30	„
Prigorica ...... 20	„
Rakitnica	20	„
Ložine	20	„
Stara cerkev................20	„
Kočevje.................2	X 75	„
V posameznih krajih se bodo gradila kesneje tudi krajevna omrežja, zaenkrat se bo popolnoma rekonstruiralo in razširilo obstoječe krajevno omrežje za isto-smerni tok v Kočevju.
Predložen je tehnični opis, trasni načrt daljnovoda in načrti transformatorskih postaj ter načrt omrežja v Kočevju.
Ministrstvo trgovine in industrije je ta projekt načelno že odobrilo z odlokom III. Br. 21.068 od 7. julija 1931.
Zaenkrat se namerava zgraditi le direktna zveza Grosuplje—Kočevje, transformatorski postaji pa le dve. in sicer v Vel. Laščah ter v Kočevju. V Vel. Laščah se bo na transformatorsko Postajo priklopilo že obstoječe omrežje nizke napetosti, v Kočevju se bo pa krajevno omrežje zgradilo na novo.
O tem projektu se na podstavi 88 110. in 122. obrtnega zakona, 8 84., odstavek 2., S 89., odstavek 3., gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i, sl. z. u. post. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na ponedeljek, 7. maja t. 1.,
s sestankom komisije ob 7. uri pri kolodvoru v Grosupljem.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled ter se po-zivljejo, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski Upravi, na dan obravnave pa v roke
vodji komisije. Poznejši ugovori 8o ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava Dravsko banovino v Ljubljani, dne 20. aprila 1934.
K V—No. 1180/23—1934	939	3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo II. skupine gradbenih del pri nazida-nju banovinskega uradnega poslopja v Knafljevi ulici v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. maja 1934 ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 37 tehničnega oddelka.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami! na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
Din
1. Mizarska, steklarska in tapetniška dela............... 182.070-—
2. Ključavničarska dela . .	38.700'—
3. Slikarska in pleskarska
dela...................... 80.789'—
4. Električna	instalacija . .	27.121'—
5. Telefonska	instalacija . .	58.474-50
G, Vodovodna	dela ....	14.874'—
7. Dobava in	položitev linoleja 	 157.327—
8. Pečarska dela................16.161'20
9 Centralna kurjava . . . 177.355
Skupaj .	752.871-70
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nuh< in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 24. aprila 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 61/34—7.	t	946
Razglasitev preklica.
S sklepom sreskega sodišča Sv. Lenart v Slov. gor. z dne 20. III. 1934, opr. št. Os 2/34—5, je bil Kramberger Jožef, posestniški sin v Bačkovi, zaradi slaboumnosti omejeno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen Rajšp Franc, posestnik v Drvanji.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. I„ dne 9. aprila 1934.
Og 9/34—3.	949
Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim.
Škrabi Alojz, roj. 11. VI. 1878 v Str-mecu, pristojen v občino Sv. Florjan
pri Rogatcu, srez Šmarje pri Jelšah, je spomladi leta 1915. odrinil s 1. pohodno četo 26. domobranskega polka na rusko bojišče, kjer je bil baje ranjen in je 8. VII. 1915 v nepi vojaški rezervni bolnici na Ogrskem umrl. Od navedenega dne se pogreša.
Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu 8 1. zak. od 31. III. 1918, drž. zak. 128, se uvaja na prošnjo Škrabi Terezije postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogre-šancu poroča sodišču.
Škrabi Alojz se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. XI. 1934 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 18. aprila 1934.
*
953
Og 19/34-3.
Amortizacija.
Na prošnjo Maček Helene, užitkarice na Praprotni polici št. 31, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilka baje izgubila ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev po razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Oznamenilo: Vložna knjižica Mestne hranilnice v Kranju št. 21.664, z vlogo 3.578'05 Din, noe Maček Helena. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 23. aprila 1934.
I 1012/33—12	926
Dražbeni oklic.
Dne 22. maja 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Beltinci, vi. št. 689, pare. št. 3/2, 4/2 in 5/2, stavbišče.
Cenilna vrednost: Din 187.500'—.
Vrednost pritikline: Din 2.800'—.
Najmanjši ponudek: Din 126866'—■
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajna sodišče v Lendavi, dne 18. aprila 1934.
&
I 130/33.	951
Dražbeni oklic.
Dne 25. maja 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 na podstavi s tem odobrenih in na predlog zavezanca v toliko spremenjenih dražbenih pogojev, da se dražba utesni na spodaj navedene parcele po-
samezno po vrsti dotlej, da pride zahtevajoča stranka do kritja, dražba naslednjih nepremičnin vpisanih v vlož. št. 717, k. o. Unec:
označba	cenilna najmanjši
nepremičnin vrednost ponudek Din	Din
pare. DOS, njiva 2.500-— 1.666-63 pare. 1003, njiva 2.500— 1.666-33 pare. 909, njiva 2.000—- 1.333-32 pare. 910, njiva 2.500-— 1.666-33 pare. 1002, njiva 2.500-— 1.666-33 pare. 583, njiva 5.000— 3.333-32
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati j>Jede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Srcsko sodišče v Cerknici, dne 12. aprila 1934.
*
IX I 2806/33—9.	891
Dražbeni oklic.
Dne 28. maja 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Grajska vrata, vi. št. 105. Cenilna vrednost: Din 79.049-30. Najmanjši ponudek: Din 39.529-75. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je -nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 28. marca 1934.
J 237/33.	904
Dražbeni oklic.
Dne 28. maja ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ratenska vas, vi. št. 32 in 102.
Cenilna vrednost: 1. za vi. št. 32. k. o. Ratenska vas Din 187.475-—; 2. za vlož. št. 102, k. o. Ratenska vas Din 153.157-—.
Najmanjši ponudek: ad 1. dinarjev 93.737-50: ad 2. dinarjev 86.177-20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uv ijavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Rogatcu,
dne 23. marca 1934.
*
I 1107/33—11.	827
Dražbeni oklic.
Dne 28. maja 1934 dopoldne ob pol enajstih bo pri podpisanem sodi-
šču v sobi št. 26 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Studor, vi. št. 331 in 494, 2. Srednja vas, vi. št. 338.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 153.500-— in Din 16.200-—, ad 2. Din 9.420-—.
Vrednost pritikline: Din 3.300-—.
Najmanjši ponudek: ad 1. 102.333-50 dinarjev in 10.800-— dinarjev, ad 2. 6.280-— dinarjev.
Jamčevina: ad 1. Din 15.350-— in Din 1.620-—, ad 2. Din 942-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem so opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Radovljica, dne 10. aprila 1934.
I 53/34-4.	894
Dražbeni oklic.
Dne 29. maja 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lipsenj. vi. št. 188.
Cenilna vrednost: Din 10 400-—.
Najmanjši ponudek: Din 1000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Ložu, dne 5. aprila 1934 ❖
IX I 2080/33—10.	826
Dražbeni oklic.
Dne 30. maja 1934 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dragučova, vi. št. 129.
Cenilna vrednost: Din 15.636-50.
Najmanjši ponudek: Din 10.460-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle ^eč uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 29. marca 1934.
I 160/34—7.	905
Dražbeni oklic.
Dno 1 junija 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Borovec, vi. št. 58.
Cenilna vrednost: Din 72.016-08.
Najmanjši ponudek: Din 48.011-—.
Varščina: Din 7202-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
je priglasiti sodišču najpozneje pri benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.	.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 18. aprila 1934.
$
J 510/33-22.	860
Dražbeni oklic.
Dne 1. junija 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemlji* »k n knjiga Tržiše, vi. št. 206.
Cemina vrednost: Din 80.305-—•
Najmanjši ponudek: Din 37.625	•
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelia. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki fe nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Rogatcu,
dne 6. aprila 1934.
Konkurzni razglasi
384.
St 6/34—2.	928
Konkurzni oklic.
Razglasitev koukurza o imoviui pre" zadolženke Korošec Katarine, restavra-terke v hotelu Osterberger v Ptuju.
Konkurzni sodnik: dr. Poznik Aleksander, starešina sreskega sodišča v Ptuju.
Upravitelj mase: dr. Senčar Matej, odvetnik v Ptuju.
Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Ptuju dne 9. maja 1934 ob 9. uri-Oglasitveni rok do 30. maja 1934. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 9. junija 1934. ob 9. uri-Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III-» dne 23. aprila 1934.
385.
St 5/34—31.
*
958
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženec Korošec Ciril, trgovec z mešanim blagom v Ljubljani, Gradišče št. 7.
Za razpravljanje in sklepanjo o Prl' silni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženec, se določa narok na dan 18. maja 1934 ob 8-30 uri pri tem sodišču, soba št. 140.
Prezadolženec mora priti k naroku osebno.
Poravnalna ponudba: Upnikom I”’ razreda se plača 20% njihovih sodno ugotovljenih terjatev v 6 mesecih P° pravnomočnosti poravnave.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IlH-* dne 20. aprila 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. aprila 1934.
Aktiva.	Dinarjev
Podloga . . 1.863,231.357-74 (+12,336.522-88)
Devize, ki ni-	    ..
so v podlogi 35,154.458"58 (+	709.	<0< 14)
Kovani no-	   .
vec v niklju 295,508.874*50 (-}-27,24;>.948	)
Posojila . .1.858.220.728-68 (-10,612.599-28)
Vpa6pi+Stnl. 14,768.208 90 (+ 1,559.209-60)
JeraVdrLrvid 1.717,658.090-89 (+	146.829-67)
Začasni pred-jerni gl. drž.
blagajni .	600,(XX).000"—
Vrednosti re-
zervn. fonda 70,016.536-86 Vrednosti ostalih fon
dov ...	12,850.353-10	(+	1.000'-)
Nepremični-	,
ne	156,399.021-91	(+	49.512*25)
Razna aktiva 104.167.449-49 (+ 4,177.467-97)
6.726.060.080-65
Pasiva.	Dinarjev
Kapitat . .	180,000.000*
Rezervni
fond . . .	87,799.507-28
Ostali fondi 15,601.924-32 (+ 1,081.166" ) Novčanice v	,
obtoku. . 4,120,965.600"— ( 10,<73.320 ) Obveze na
pokaz . . 1.119,456.409-10 (+44,903.557-80)
Obvezo z rokom .	966,943.899-01	(—22,550.000-—)
Razna nasiva 235,292.740-94 (+23,042.194-73)
6.726.060.080-65
Obtok in obveze . . .5.240,422.009 10 Celotno kritje . . . 85-56*/,
Kritje v zlatu . . . 33"27°/n
Obrestna mora:
po eskomptu.............................7'o
po zastavah:
na zlato in varante.......................................7^
na vrednostne papirje ...... 8/»
*
Štev. 3918/3—1934.	923	2—1
Razglas.
Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Begunjah je predložilo nažrte /.a gradnjo javnega kopališča na parcelah Štev. 203, 1832 in 1021, k. o- Begunje, in Prosilo za odobritev naprave.
O tem projektu se na osnovi §§ 107., 109. in 111. obrtnega zakona, 2.. 53. in 64. zakona z dne 15. 5. 1872, dež. zak. št. 16, in § 9. zakona z dne 25. 10. 1875, dež. zak. št. 26, razpisujeta ogled in razprava na mestu samem za ponedeljek, 7. maja 1934 ob 10. uri.
Interesenti smejo pregledati nažrte do dneva razprave pri sreskem načelstvu v Radovljici in jim je na izvolji, vložiti svoje prigovore do dneva razprave pismeno pri sreskem načelstvu v Radovljici, ali ustno na razpravnem na-
roku. Če se prigovori pravočasno ne podajo, se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih ovir.
Srcsko načelstvo v Radovljici, dne 23. aprila 1934.
*
X. Štev. 4878/1048—1934.
838 3—3
Razglas
o I. pismeni ponudbeni licitaciji za dobavo in montažo ekshaustorja v zgradbi carinske pošte v Mariboru na glavnem kolodvoru.
Mestno načelstvo mariborsko razpisuje na podstavi rešitve kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 173/37 z dne 6. aprila 1934 in na podstavi naročila g. bana Dravske banovine V. No. 161/80 z dne 19. septembra 1933 ter na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izpre-memb, dnosno izpopolnitev, za dobavo in mouiažo ekshaustorja v zgradbi carinske pošte v Mariboru
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. maja 1934 ob 11. uri v prostorih mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica št. 8 I, soba št. 1.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami isto-tam, soba št. 5, odnosno je tam dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu Din 5-—.
Ponudbe je vložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša:
za dobavo in montažo ekshaustorja Din 27.000—.
Zapečatene ponudbe, kolkovane po zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, § 9. z dne 25. marca 1932. (Služb. nov. br. 70/XXIX z dne 26. marca 1932), vsako prilogo pa s kolkom z Din 2-—, morajo izročiti ponudniki ali pa njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za dobavo in montažo ekshaustorja od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro. Po pošti pravočasno došle ponudbe se sprejemajo pod pogojem, ako ponudniki v njih navedejo, da so jim vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejemajo. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in posebne pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za naše državljane Din 2.700-— odnosno za tuje državljane Din 5400-—.
Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri mestni blagajni mariborski v Mariboru. Slomškov trg št. 11, v vrednostnih papirjih, odnosno garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo
je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O poioženi kavciji prejme ponudnik blagajniško položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobrenje ministrstva za grad-be, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati delo neglede na višino ponujene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Mestno načelstvo mariborsko.
Maribor, dne 12. aprila 1934.
Mestni načelnik:
Dr. Lipoid s. r.
*
Št. 1114/34.
854 3-8
Razpis o pismeni licitaciji.
Mestna občina Kranj razpisuje javno pismeno dražbo za oddajo gradnje javnega letnega kopališča v Kranju.
Pismene, pravilno kolkovane in opremljene ponudbe s potrdilom, da je oferent upravičen vršiti take gradnje in da ni v zaostanku s plačilom davkov, je vložiti v skrajšanem roku do 2. maja 1934. do
11.	uro pri mestni občini Kranj.
Načrti, proračun in dražbeni pogoji so na vpogled pri mestni občini, kjer je dobiti tudi načrte v prepisu za 100-— dinarjev.
Uprava mestne občine Kranj, dne 17. aprila 1934.
Predsednik: C. Pirc s. r.
No. 1747.	920
Objava.
Okrogla uradna občinska štampiljka z grbom občine Šmartno, sreza litijskega, ki je dne 5. aprila 1934 izginila na nepojasnjen način iz občinske pisarne občine Šmartno pri Litiji, se proglaša za neveljavno.
Županstvo Šmartno pri Litiji, dne 21. aprila 1934.
*
Št. 981.
921
Razpis.
Občinski urad Stari log, srez Kočevje, razpisuje glede na okrožnico kraljevske banske uprave Dravske banovine No.
II.	2420/2 ed 3. marca 1934 mesto delovodje.
Pravilno opremljene prošnje je nasloviti na podpisani urad do 25. 4. 1934, kjer se dobe tudi potrebne informacije.
Občina Stari Log, dne 3. aprila 1934.
Štev. 868/34.
Razpis.
907 3—2
Po rešenju g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje, 0. br. 7305, 7306, 7322. se bodo vršilo v skrajšanem roku 10 dni tretje pismene ponudbene licitacije, in sicer:
1. v sredo, dne 2. maja 1934, za dobavo kruha,
2. v četrtek, dne 3. maja 1934, za dobavo mleka,
3. v petek, dne 4. maja 1934, za dobavo špecerijskega blaga
in hišnih potrebščin za potrebe bolnice za duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu v času od 1. maja do 3 ). septembra 1934.
Licitacija se bo vršila vsakokrai točno ob 11. uri v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, kier se dobe tudi vsi podrobnejši podatki.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studcnec v Ljubljani, dne 21. aprila 1934.
*
ER. No. 2206.
941 3—1
Razpis nabave.
Za nabavo mesa, slanine ter mleka in mlečnih izdelkov občni državni bolnici v Ljubljani v času od maja do 30. septembra 1934 se razpisuje v skrajšanem roku 10 dni tretja licitacija, in sicer za meso in slanino javna ustna, za mleko in mlečne izdelke pa ofertna licitacija, ki se bosta vršili po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje istega dne 12. maja 1934, ob 11. uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani.
Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine kavcije, potrebne za udeležbo pri licitacijah, daje uprava bolnico.
Uprava občne državne bolnice v Ljubljani, dne 24. aprila 1934.
*
Opr. št. 212/4-1931-23.	942
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje na s oje in zobnem ambulatoriju v Ljubljani eno mesto pogodbenega zobozdravnika, odn. specialista za bolezni ust in zob. Podrobna pojasnila daje urad v sobi št. 201.
Lastnoročno spisane prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti, je vložiti pri podpisanem uradu po pošti ali osebno (soba št. 205) do vštetega dne
16. maja 1934
do 12. ure. Kesneje došle prošnje se ne bodo upoštevale.
Prošnjam je priložiti naslednje priloge: rojstni in krstni list. domovnico, dokaz o ureditvi vojaških obveznosti.
vsa potrebna strokovna izpričevala in dokazila o dosedanjem službovanju. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 25. aprila 1934.
*
938
štev. 1117/E—Ing. S.
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo električnega števca za visoko napetost.
Ponudnik dobi natančne pogoje v pisarni ravnateljstva mestne elektrarne, Krekov trg 10/11.
Ravnateljstvo ljubljanske mestne elektrarne, dne 24. aprila 1934.
Štev. 203/34.	932
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, dn je gospod dr. Polenšek Jurij z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Novem mestu.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1934.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
931
Vabilo na XXVI. redni občni zbor
Občekoristne zadruge za stavbe in stanovanja r. z. z o. z. v Ljubljani,
ki se bo vršil v torek, dne 8. maja 1934 ob 20, uri v restavraciji »Zvezda«.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo nadzorstva o pregledu knjig in bilance za leto 1933. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 5. Dopolnitev § 2., drugi odstavek, Načel za oddajanje zadružnih stanovanj«. 6. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 26. aprila 1934.
Načelstvo.
*
930
Vabilo na XIII. redni občni zbor,
ki ga bo imela Salus d. d. v Ljubljani
v družbeni pisarni v Ljubljani, Aleksandrova c. št. 10, v petek, dne 11. maja 1934 ob 17. uri z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Predložitev bilance za 1. 1933.
3. Poročilo nadzorstvenega sveta.
4. Razdelitev čistega dobička iz 1. 1933.
5. Volitev upravnega in nadzorstvenega odbora.
6. Eventualnosti.
Pripombe: Občni zbor je po § družbenih pravil sklepčen, če je zastopana po njegovem prvem sklicanju četrtina delniške glavnice.
Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu.
Delnice je treba založiti vsaj do dne
4.	maja 1934 pri družbeni blagajni-V Ljubljani, dne 25. aprila 1934.
Upravni svet.
*
950
Vabilo na 12. redni letni občni zbor,
ki ga bo imela »Korotan«, lesna industrijska d. d. Prevalje,
dne 12. maja 1934. ob 16. uri, v družbeni pisarni v Farni vasi štev. 8.
Dnevni red:
1. poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1933,
2. poročilo nadzorstvenega sveta,
3. odobritev bilance in sklepanje o ab-solutorlju upravnemu svetu,
4. volitev upravnega sveta,
5. volitev nadzorstvenega sveta,
6. likvidacija ali poravnalno postopanj0*
7. slučajnosti.
Pripomba: Po čl. 28. družbenih pravil imajo na občnem zboru glasovalno pravico samo oni delničarji, ki založili svoje delnice najkesneje 14 dni pred občnim zborom pri družbeni blagajni v Farni vasi št. 8.
Upravni svet.
$
952
Objava.
Izgubil sem odpustnico drž. osnova0 šole v Velenju z dne 27. marca 192*>. na ime Meža Rudolf iz Velenja. Proglašam jo za neveljavno.
Meža Rudolf s. r.
*
908
Objava.
Izgubila sem izpričevalo V. gimnazijskega razreda mestne ženske realn0 gimnazije v Ljubljani za 1. 1930./31. na ime: Starec Frančiška iz Prigorice. Pr°* glašam ga za neveljavno.
Starec Frančiška s. r.
*
Objava.
947
Izgubil sem tablico št. 1426 kočije U* jo proglašam za neveljavno.
Ant. Stergar s. r., Kamnik-
Izgubil sem potni list, izdan na ib} Vladislav Stergar, Kamnik-Šutna 45, 11 ga proglašam za neveljavnega.
Vladislav Stergar s. r., Kamnik-
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mihalck v Ljubljani.