L
L
arodsfeih
v f
eci
Odgovorni vrednik nr. Janez Bleiwei*
Tečaj Ji.
saboto 20. junia (ranoletna)
1852.
List SI
NarodsUa pesmiea i
olj un od
Kupe
p
Zapisal kakor cul Marko Kobé.
Tri junaske tuge.
Mèrkla noc na zemljico pala, Vsim je ljubi mir i pokoj dala Samo nije mlađemu junaku. Zavdala mu tri tuge nevolja. Perva tuga: ljuba mu zbolela : Drusra tu ira :
Ob košnji in žetvi je za vsaciga kmetovavca dobro in potrebno, poznati znamnja prihodnje vre menosti, da vé po njih vravnati delà. Koliko pri
in v nić pride zavoli nevédnosti
■ 1 Ako
délka dez
zmoci
sprememb, ki se godijo v podnebnim zraku ! bi pa to, kar zastran vremena stare skušnje
v r	•	• i •	■	»li v
?
uce
5
primerjali s tem, kar vremenik kaze

bi
mnogo mnogokrat zadéli kakošno bo vreme.
hiša mu
zgorela
Tretja tuga: vranac mu ohrome!
pricujocim spisu si bomo prizadjali kmeto vavcam v poduk in korist sostaviti skušnje na vre meniku, in poslednjič tudi omeniti vremenskiga prerokovanja iz druzih kmetovavskih skušinj.
Tuga, žalost.
Kdor ima barometer ali vremenik
5
naj:
O pom ín Ume to r a v e a m
i. Pazi, kadar
živo
srebro v njem pada ali
j. • i.	j auuui	f v u i v m a v f lij v li* |/ui«i« »* m. &
se dviguje, na vsako nar manjši spremembo
Kar stari možje pomnijo, ni bilo tistiga malo- o tem, da tako zve prihodnje vreme. Na to do
pridniga zeliša, ki se vošič ali pl
1

1
5 ?
Idk
k

glus
IVI, » lUftii/Mj Ï aoivuuv, tu . čili VI C lil C111IV V i a U ti u an 11 1 O IX U BI/UJI. VC £JlV
Klappertopf, Alectorolophus srebro kviško gré, se vidi zgoraj kakor da bi sre
kane
5
9
skropotec (gr
major, Rhinanthus villosus) imenuje, toliko po nožetih, posebno pa po njivah med redk kakor ga najdemo letos
bro paziti, je veliko bolji, kakor če se gledale na to: ali vremenik visoko ali nisko stojí. ~
Ce
živo
ZJ
bro kapico imelo; ce pa pada, je pa ni, marvec
se vidi srebro zgoraj vpadeno.
2. Letni čas, veči ali manjši gorkota ali mraz
nam treba tega rumeno-cvetečiga, kosma- in vlažnost podnebniga zraka, kakor tudi različni
tiga zelisa, ki ima cvetje v podobi kljukic
5
dali
vetrovi imajo — pri enacih spremenih vremenika
popisovati, ker je pod gori nastetimi imeni kmetam veliko moč do vremena. Treba je tedaj, da ob enim predobro
Ker pa ima vsako zeliše mnogo sémena
5
se
vse to porajtamo, kadar gledamo na vremenik.
3. Ob 10. uri zjutraj stoji srebro v barome
je bati, da se bo po njivah tako zasejalo, da bo tru navadno nar višji, proti eni popoldne sred
drug
leto
nadlegovalo žitam in jim škodovalo
vi* W^v IVIV kjuiiv llttUlV/^Uf CIIU ^IVUIII in jun WIIVUVFWIVJ	I1J 1/ ^ 111 L U Tt i 11 • U1 U pupuiuiiu llttl 11 l MJ J 1 ^ A«l Ol
ako ga, preden ouevetè in séme dozori, kmetovavci tudi pri majhnih spreminih vremenika lahko zapazi
nie
med 4. in 5. uro popoldne nar nižji, kar se
ne daj
pleti
Svetjemo tedaj prav živo: naj se iz nj
4. Na vreme, kakor zgoraj na tablici vreme
p o p o 1 n a m
nika zapisano stojí :
„suho,
lepo

spremenljivo, de
skode za žito in v
pul i, kar se v redkih žitih brez ževno, zlo deževno, viharno", se ni terdno zana
11J
let
k dobiček za prihod
cek pa
lahko storiti da. Trud je majhen
'■V
dobi
Izpulj
sati, čeravno večidel po zaznamovanim vremenu srebro pada ali se vzdiguje.
5. Važno pa je: ali srebro v barometru hi zeliše pa naj se ne verže na gnoj, tro pada ali počasno, ali se hitro dviguje ali
»	1	1	f	II*	••	V	.	X	•	1	« » i	I	» V 1	V,
da se morebiti že dozorelo séme ne zaplodi po gnoji počasi. Če je srebro hitro kviško šio
njive
Tud
5
se vreme
naj se ne poklada živini, ker je scer naglo spremeni, pa ni stanovitno; ako pa
grozno malopridna pica in želodec zreliga semena je počasi kviško šio, se počasivzvedri tudi prebaviti ne moi potem spet v gnoj
? Pa
pride po živinskim blatu potem tudi stanovitno lepo ostane. Će srebro hi . &—r	tro pade, je poleti to večidel znamnje nevihte ali
Posuši naj se in potem so ž g è ; to je nar bolje vetra; ako pa pada počasi, je znamnje, da bo
1Z/l A.^îJ	ď\ /\ 1 ďiň	/\ rr vr I /\
za tako osatj
Pravila /* meto va ream
zastran barometra in vremenskima prero
kovanja.
Barometer, zrakomér ali vremenik

to je
dolgo deževalo.
6.	Če vremenik zdaj pada zdaj kviško gré in se tedaj naglo spreminja, je to znamnje nestáno
vitniga vremena.
7.	Visoko stoji vremenik praviloma o lepim
5
Z
vremenu, ob
izhodnih in zahodnih vetrovih, o mrazu
živim srebram napolnjena cev, ki vreme (prav za brez vetra in po viharjih.
prav tezo podnebniga zraka) kaže, se najde sko raj pri vsaki boljši kmetii; pa malo je ljudi, ki se
o njem prav znajdejo.
8. Nisko stoji vremenik večidel pri tihim vre
menu
ko se k dežju napravlja, ob silnih viharjih
IV»	• •	t	I	V • I
LUI/11U . AU Ks IV U l; lij U 11U jJl U »IJU ^ \J Kf wninu
tudi brez dežja, pri jugu in podsončniku.
202
9.0b času pasj ih dní se lažejo večidel vse dru- sim se dalje na zgornje Stajarsko podal. Železníca ge predznamnja dežja, dokler vremenik visoko stoji* pelje iz lepe ravnine kmalo v žleb, po kterim Mara
10. Nar bolj negotov je vremenik spomladi in jeseni takrat, ko sta dan in noč enako dolga.
(Dalje sledi.)
jfáako se ognja obvarovatí.
(Dalje.)
10. Če se pepél iz peči ali ognjišajemlje, se
mora saj 8 dni v tak kraj, kjer ni nevarno za oginj
ali ki ni na vetru
5
d jati.
Se mora v lončeno


ni
spravljati, se majn
ampak
se
v
kdar pa ne v lesene posode smé na dile ali pod streho spraviti, kleti (keldre) devati. Kovaško oglje se ne smé berš v oglarnico spraviti, če se za gotovo ne vé
5
da ni nobeniga vogla živica vines.
11. Nikoli se ne smé veliko živiga ali nevga
lahko
šeniga apna na tacih krajih imeti, ^^ ui ia>m< na-nj deževalo, ali voda do njega prišla, tudi ne
kjer
ce je
5
blizo slame, kerme
ali suhiga protja.

12.	Mokrotna kèrma ali žito semorapridno prevetriti, da se ne vnarne. Tudi golobji gnoj ne smé predebelo ležati, ker se lahko vname; ravno tako tudi žaganje, čreslo, predivo ali lan in ko noplje. Take reci se morajo večkrat prevetriti ("pre
luftati), da se ne vžgejo.
13.	Kolesa pri vozéh in tačkah (Karren), ponve in čepi pri mlinskih kolesih in zvonovih se morajo o pravim času namazati, da se ne vnamejo.
14.	Posebno se mora varovati, da se slabo
umnim ali neumnim
U111111 ili tlil lily li ill II i III , pijanim, oivpiui, HOûinutJiu ui l
starim ljudém in nespametnim otrokam, ali zaspaní družini ognja in luči ne zaupa. Nikolj se ne smé pustiti otrokam z gobo, žveplam, vžigavnim gla žam, smodnikam (pulfram) in puškami ali samo kresi igrati ; v mladosti že se morajo pridno pod učiti. kako velika nesreća se zna z nar majnši
slepim
nezmoznimi
y
iskrico zgoditi, in se jim mora z lastno previdnostjo lep izgled dajati.
15.	Pri gostenji, svatvah ali ženitvah, oblet-
nicah, žegnanji ali drugih prilikah, kjer včasih vse vprek gré, se mora nalaš pameten človek za to po
luč pazi, in nič ne pregleda, tudi je prav dobro, da se zmiram dosti vode pri
pravljene ima.
16.	Gorećiga oglja ali žérjavice se ne smé čez
posodi nositi, da
staviti, da na oginj in
cesto ali poti ali dvoriše v odperti kakošno oglje proč ne odleti.
17. Vosene svečice
ce se perzgejo, se mo
X « • V UUV1IV O f	VV ^ v V ^JU Jjiyx U^VJ v ^	u uiv
rajo na lončene sklede ali okrožnike (talarje) po staviti, pa ne blizo kakošne vžigavne reci, in če se proč gré, se morajo vgasniti. To je prav - ne varno, če se goreča luč zraven postelje na stol postavi, da bi se še kaj iz bukev ali knjig bralo in per tem se zaspi.
18. Žganjarji in tisti, kteri žgane reci prêta
kajo , ne smejo blizo z lučjo iti, če kaj pregledu
jejo ali preiskavajo okoli cevi ali čepov, ker taki
hlapi žganja se radi od luči vžgejo, in naglo velik
1 v • i #
5

naredijo, kteri
se ne more berz zadusiti.
19. Pozimi, če olje zmerzne, se ne smé z gorečo žerjavico pod oljnat sod devati, da se ne vžgé, ampak taka posoda se mora le na gorak kraj
postaviti, dasepočasi otaja. (Konec sledí.)
Polov an je
po nekterih jugoslavenskih krajih.
Spisal M. Verne.
20. pismo.
Dragi prijatel !
teče, in ki ga na obéh stranéh visoki hribi obdajajo. Semtertje se pride pa vender v velike, prav zale in ro-dovitne doline. Taka lepa dolina je med neko vasjó, ki se ji Strassengel pravi, in med
tergam
z imenam
Gradwein, dvé ali tri ure od Gradca. Iz terga pelje stranska cesta v Rein, neko silno staro opatijo, ki jo je austrianski mejni grof Leopold že v letu 1128 osnoval. — Potem se pride med Muro in gorami pri majhni
vasi, ki se ji
S t iï b i n g
pravi

v
drugo
lepo dolino
kteri je
terg

v
z imenam Deutsch-Feistriz. Do tod
pelje železnica na desni strani Mare
5
tù
p&
?
med Bi-
ki se
y
strico in drugim majhnim tergam v ti zali dolini mu P egg a u pravi, se zavije na levo stran. Dalje je žleb nekoliko sirji in prijaznisi, in terg z imenam F roh n-
leiten ima prav lepo polje.
Od
Í9
tega
polja naprej pa
je zleb cedalje ozji, in se le pri vasi Miksnic, in pri nekim gradu, ki mu po nemško
Barne g g
in ki bi

pravijo,
mi Slovenci nar bolj prav „Medvedje berdoa
do
imenovali, se spet nekoliko
razšin.
Od tega
grada
mesta Bruk pri Muri je po navadni cesti mende še dvé uri, po železnici pa sim bil kmalo tam.
Mesto Bruk leži v lepím kotu, kjer Marica v Muro teče, poleg griča, na kterim so še krasni ostanjki veliciga
terdniga
grada, ki je bil nekdaj mesta jaka bramba. V letu 1792 je bilo skoraj celo mesto pogo-relo, pa so ga kmalo spet prav zalo sozidali. Sred me-
sta
, ki je pa Ie majhno, in ki šteje malo čez 200 hiš in mende komaj 1500 prebivavcov, je velik lep terg. Ne vém od kod pride , de se mesto pri svoji pristojni legi v kraji, kjer se dvé veliki cesti, teržaška in laska
snidete, bolj ne povzdigne.
Ker ga hitro
je
ogledal,
mesto, kakor sim rekel, le majhno, sim
Ko
in potem na nek bližnji hřib šel.
sim izverh hriba visoke gore zgornjiga Štajarskiga, po
sebno
gore
ze
sneg
nad Aflencam in Maria-Celam, na kterih je bil, ogledoval, me je jelo silno silno mikati, dalje na Dunaj iti. Pa ker sim sklenil, na Danaj ne poprej iti, dokler železnice do našiga lepiga Tersta ne
napravijo

in ker
sim
tenax propositi vir", sim sam
sebe
v
y
ceravno prav tesko
premasral.
?
o
Ali v Bruku ni
sim imel več kaj početi, in zato sim se pol dvéh po-poldne v Le ob en (Ljubno) peljal. Cesta pelje zmiram po ravni, precej široki lepi dolini, po kteri Mura teče. Peš človek ima iz Bruka v Ljubno skoraj tri ure hodá z dobrimi konji se pa v poldrugi uri lahko tje pride.
y
Leoben, prav ljubo, čedno mestice, je nekoliko veči in lepši ko Bruk, in šteje čez 300 prav zalih his
v
ze
m mende okoli 2500 stanovavcov. Silno staro je ker se v pismih najde, de je že v letu 900 po Kristu-sovim rojstvu samoblastne gospodarje imelo. Kupčíja z
železam premožni
ga
vedno
bogati,
in mestnjani so neki sploh
Tudi tù je sred mesta prav velik lep ter
ar • © J
in pred mostam, ki čez Muro iz mesta v predmestje Waasen pelje, stojí visok, silno star, pa pred nekte-rimi leti popravljen in pobeljen stražen stolp s tem nem-škim napisani:
1280 bin ich erstanden da,. 1 .
0
1794 war ich dem Sturze nah ; Ich bin somit in jedem Falle Sehr alt, und alter als ihr alle$ Sah viele Feinde durch mích çehen, Und blieb doch immer aufrecht stehen ; Sah viermuhl auch die Franken schon, Doch immer fest den Kaiserthron.
Nar bolj pa sim se čudil, de je to majhno mestice že v letu 1371 občno bolnišnico imelo. — V predmestji W aasen se cesta deli, in pelje na desni v Solnograško,
na levi pa v Italio.
Tudi v Ljubnim so se
bili Ligo
Pet dní sim bil v prijaznim Gradcu, šesti dan rianarji vselili, in so zunaj mesta lepo cerkev sozidali,
203
ki pa še nedodelana stojí, ker so Ljubenčani v znamenitim nepokojnim letu 1848 te mnišce pregnali.
V-dvéh urah sim bil dovelj ogledal. ljubo mestice z bližnjo okolico vred, ktero je tudi zastran osnove mirú v vasi pri pilu stanuje. Od dalječ je bila tedaj med Napoleonam Bonapartam (ki je bil takrat, o pervi njega hišo po pilu spoznala. Kadar so jo noter pripe
Nevesti so bili že pred povedali, de ženinovi so prav bogati, de ravnajo 50 ovác, in 10 žvinčet, in de redijo par volov za mesnico ; tudi so ji rekli , de ženin
že sama
francoski vojski leta 1797 se prav mlad vojskovodja) in med našo austriansko vlado v zgodovini znamenito.
Proti večeru sim se nazaj v Bruk vernil. Drugo
ljali
je nasla v hiši tašo in babico
tast in dedic
9
sta bila že odumerla se je bila dobro odrešila; devirčkam in zvičencam je to
štiri devirje in zvične ; vsem
jutro pa sim jo naravnost nazaj v Ljubljano potegnil in dopadlo, in so se prav veselili, de bodo nevesto imeli potem domu v Terst.
In tako je bilo konec
tega
mojiga potovanja
se j
taša
tedaj je to pismice tudi poslednje o mojim potopisu po vadle po tem, ki ji je bila
Ker sta bila dva devirja že vùn oženjena , zlo veselila, de je že tretjo nevesto dobila; rekla ji jo
pila
y
Slovenskim. Veselí me, če si ga rad prebiral in če si čiča, to je, dečka na kolena položili
V • . •
kakošno drobtinico v ujem našel, ki ne bo brez prida
vošim
y
de kakor sim bila
strohnela. Odkritoserčen kakor sim, sim povsod tudi od- tudi ti meni bila
kriřosercno govoril. Z Bogam !
in ko so ji bili kolen-
s sercama pride bi
35 let nevesta, in jest tebi taša! Bog
i
in sim se svoji taši
daj dobro zdravje! Potem jo je serčno objemala in peševala
Poskusnja stare slorensine po
Mparskim in Primorskim.
Spisal Matija Vertovc *).
Med Malfalkonam, ki je bil beneški, in laškim Gradišem, segne dolajni Kras skozi, in na tem koncu,
tedaj v sred Lahov cvetč še lepó čista slovenšina. Slovenski in Furlanski pastirji večkrat vkup pasejo, Kraški fan-tinci se navadijo furlansko, Furlanski pa ne slovenskiga.
Na tem suhim končiču so imeli per neki ženitvi veliko lebengo. Ženin je bil povabil na svojo plat kerst-
niga nonea in nonco, dva strica in eno strino, tri tete in dvé vojni. Pripeljali so letí seboj svoje bolj odrašene mlajài, de je imel ženin na svoji plati5bratanov in6se-stričin, je imel tedaj od svoje strani 11 sterničev. Strina bila tudi seboj pripeljala eniga bratranca in ena vujna neko sestričnico. Na nevestni plati sti bili nar popred dvé družici, sosedovi hčeri; ker je ništi znale prav
je
i
, ne bo
krušarica
oplesti, jima je rekla : delajti kakor hoceti prav; nevoljna je poslala h krušarjevim, in je vadle prišla, je přinesla eno pogačo v prinos po nje misli oplela , in ji prav vstregla. tudi dva nevestna vujca, eden letéh je seboj pripeijal
jo je
Prišla sta bila
y
y
eniga pasterka in tri pasterke, drugi pa svojiga zêta, ki je bil vdovec. Prišla sta tudi dva nevestna svaka eden s svojo ženo in z očetam , ki je bil že star, pa
^ plesal. Drugi, ki
se tako čverst, de je prav šaldo
je
5
bil že oččm sterih mladih
«eno
otrok, je pustil svojo drugo doma, ki jim je bila tedaj tudi že maćeha, de bi
jih bila varovala.
y h
Tudi je bila povabljena ena še živa strina s svojima rejcama ; svojih botrov pa, ki so nevesto v kerstu deržali, ni bil nje oče povabil, vstavil je bil na mesti nekiga Krajnca 3), ki je že večkrat pri njem polnil. Godcov so imeli dva pčskica, dva trobica in tri škantarje. Lebengo so deržali na borjaču pod enim oreham; negmasne otroke so vùn zapodili, ravno tako eniga prav sitniga berača, ki je nevoljno in klavorno vùn
vse bodo zalébali!
gredé ,rekel: so pravi lébarji, Pa v resnici, kar Kras stojí, je ni bilo še na njem take
Dosti je bilo prijatlov in žlahte 4) skupej in
!
lében°;e :
prav veseli so bili.

Z veseljem smo našli med stářími rokopisi Novícam na menjenimi priéujoči spis našiga nepozabljiviga Verto vc£
• •
kteriga berž podamo svojim
bravcam. Spisal ga
moz 28. rožnika 1844
»De lai ti, kakor h<
t
ki dvob
ki
la
la
Vred.
(dual)
pri
je
med ljudstvam sliši. Ce rečem, »sti d
k
b
ki višeb
ce pa recem
t
d
med »delajti, k
h
»délaite, kar h
nje moški
oj (plural). Kakošen razloćek četi, n e b o p r a v« in pa med ne bo prav«. Ali ni posled-
2 3
)
pih in Sald Kraji
Žlah
h
ženski višebroj
Nikar
slovenskiga jezika
i
zametujmo
izverstno, valde
to je,
skiga kup
ali sorodovína (Verwandtschaft) iz nemáke besede
Xoviéar iz storanshih kra jer.
Is Zadra se čita v ondašnjem časniku „Osser-vatore Dalmato" življenjopis prezgodaj umerlega nadepolnega mladenča Jožefa Sernica, sinů mnogo-spoštovanega g. Janeza Sernica, c. k. kolegialnega sve-tovavca v Zadru in verlega Slovenca, ki je naMariani nesrečnim parobrodu, ki se je od 4—5. marca v morje potopil, med druzimi tudi ob življenje přišel. Izverstne
, da rajnega
y
dušné lastnosti mlađega Slovenca zaslužijo, spomnino tudi v naših Novícah.
Jožef Edvard Sernic, rojen 19. marca 1828v Gorici pride še otrok na Dalmatinsko. V Spalati seje učil brati in pisati, potem je stopil v Zadru v gimnazij, kjer je bil vedno med pervimi. Ze otroka je posebno morje veselilo, in kar mu je le časa ostalo, se je posebno ti-stih vednost učil, ktere so se mu za mornarstvo potrebne zdele.
Njegova rajrika mati, Elizabeta, rojena Pavlič, iz Krajnja na Gorenskim, kteri je morje že enega brata vzelo, si je vse prizadela, svojemu sinu morje iz glave zbiti; pa vse zastonj. nagnjenje do brodarstva je z njim vred raslo in morali so ga poslati v Benetke v mornar-
sko šolo.
Tù
je Sernic vse svoje učence naglo pre
kosil. Komaj stopi iz 4. leta, postane kadet na fregati
da

y
Bellona". Tukaj se je tako hvalevredno obnašal ga je admiral Buratovič, ko je pisal nečemu svojih prijatlov v Zader 19. septembra 1847, posebno pohvalit.
Ze v letu 1850 postane Sernic častnik (oficir) in zavolj njegovih vednost mu je bilo 30 kadetov izroče-
nih, jih čiti.
y
znansko in djansko v potrebnih vednostih podu-Njemu se je zahvaliti, da je barka „Elisabeta" na kterej je Carigrad obiskal, sardinski barki, ktera jo je pri Tenedosu čakala, srećno ušla. Razun Carigrada je obiskal v letu 1849 tudi otok Madeiro in pozneje Napolitansko.	. ' A
V letu 1851 pride na parobrod Mariana, kjer mu pa ni dopadlo, ker njegovo veselje je bilo le biti na sirocem morji, kar pa od parobroda ni zamogel priča-kovati. Kaj pa da se je z Mariano od 4.—5. marca
> bodi Bogu milo! znano dostojno. Tudi
1852 zgodilo,
Je
naš Sernic se je potopil z barko.
Geschlecht ali Geschlacht. Treba je, de razločimo žlahtno in zla h no. Žlahtno je, kar žlah to (Verwandtschaft) zadeva, na priliko, žlahtna dedišna itd. Žlahno pa (brez t), kar je posebno dobro, blago, verlo,
pitano, — mende od tod, ker so južni Slovenci in sosedje Lahov boljši reči nekdaj od Lahov, iz Lahov dobivali, na priliko žlahno sukno (Paduan iz Padue), žlahne breskve, vina itd. Od tod beseda žlahno st; zato se
pravi požlahtiti se
v žlahto priti (in die Verwandt
schaft treten),
požlahniti se
se izverstno po
boljšati (sicli veredeln); zato dobro rečem in pišem: Tone in Jaka sta se scer požlahtila, pa ne še požl ahnila,
sta divja kot pred.
Písatelj
204
Od narave
bogato obdarovan mládenec je govoril
in povabi ude, naj ee obilo snidejo, ker ee bo v tem
nemško , taliansko, francosko, angleško, ilirsko in slo- zboru tudi 15 odbornikov volilo.
vensko ; bil je vès vnet za blagor cloveštva in imel je
tudi dar , druge s svojim duhom navdati. Za mornar- kakor današnji
Is Ljubljane. Svitli nadvojvoda Janez pridejo,
oglasnik" naznani. prihodnjo sredo v


etvo, v kterem si je izverstne vednosti pridobil vès nadušen.

je bil
Ljubljano in bojo zbor kmetijske in obertnijske družbe v ćetertek s svojo nazoćnostjo postavili. Nadjamo se
v---------------------- ----> —^ -----v- r——
(Je vse to prevdarimo, lahko spoznamo , da ga je da bojo udje imenovanih družb od vsih krajev přivřeli
• 1	i	I	V	1	1	^ #	m	•	•	' «	*	• 1 • I	•	1 t ^	I	1 •	1 1 •	•	«	■ — m	^	_
slavna příhodnost cakala.
Ali
komaj je zaćel sad vidit in slisat preljubljeniga gospoda.
Zbornica kup
svojega truda vživati, ravno je svoje serce se većemu čijska in obertnijska naše dežele je s ćastitim dopisam
kakor da bi mu bilo od 24. t. m. naznanila vredništvu , da bo pomenke in
pu odperl, ga pozre nemilo morje
zavidilo njegovo slavo, kakor da bi se bilo balo prihod- sklepe svojih sej prihodnje redno po „oglasniku Novic"
njega zvedenega in pogumnega krotivca!
razglasovala, kar je „Novícam" tolikanj bolj prikladoo,
Iz Siska 19. junia. Kakor terdo so tukajšnji ter- ker je njih zapopadek tudi obertnijsk in kupčijsk. inker govci se pred malo časam žito deržali, tako ga ponujajo je dosto tacih obertnikov in tergovcov po deželi. ki nem
mm	m	•	• V • # t	•	nr	t	V t	•	v # .	V • #	V	• t	«	•	m	mm	m	« ^	^
sedaj po zmiraj nizji čem.
Zunaj
soršice
je žita škiga časnika ne berejo in bi vunder radi zvedili
dovelj, posebno t u r si c e na zbero, ktere bo blizo 160.000 delà naša zbornica.
?
kaj
vaganov, kadar še tieta pride, ki se pričakuje; pa se
lz Ljubljane 25. junia. Danes zjutraj je přisel
tudi po nji nar bolj poprasuje; na drobno ji je cena po v 49. listu napovedani sila veliki vol, ki ga
or
2
kup.
24 krajc. ; s o r š i ca za olarije 2 il. do 2
30 kr., na debelo in kdor koj placa, jo dobi nizji Bit Pšenica po razni sorti od 4

12 do 4 fl. 20 ali
vidili
Koroškim kupil in kakoršnjiga tukaj se nismo
i
3
iz Vošperka (Wolfsberg) v šiško, kjer bo
45 do 3 fl. 50 kr.; ječmen skoz 10 dni iza 2
or to
) viditi, na somajni dan sv. Pe
6 kr.; proso po 3 fl. 10 kr. ; tra in Pavla bo pa na zivinskim somnji na ogled po-
velikán med volmi je 6 let star, 76 pavcov
o vès po 1 fl. 30 do 1 fl. 40 kr. Vožnja po Kupi in stavljen. Ta Savi je po poskdnjim dežji dobra; nekaj časa sèm je ali 19 pesti vožnje po suhim do
elik
od pers do repa
Zidauiga
76 pavcov dolg,
vožnina ponižala na 16 do 18 grošev za vagan.
mosta manj, toraj se je cez persi 108 pavcov debel ; vagal je v Vošperku 26
, da ga
Iz
centov in 7 funtov ; veljá pa 3S3 fl. Vreden je
Banata zvemo, da so kupci kibljo pšenice po 7 fl« gre vsakdo gledat
zaárali. Ogeršice se bo nek letos sila malo přidělalo.
Iz Celovca. V pervim zboru gojzdnarske
gorate dezele nasiga cesarstva,
družbe, ki obseže vse je bil izvoljen pervi predsednik te družbe gosp. Anton vitez Guttenberg, gojzdnarski svetovavec v Gr a d cu,
predsednik žl. gosp. Maks Wunderbal-
IXoviéav iz mnogih hrujev.
Veliko cesarskih oficirjev, ki so se vdeležili po-
punta in ki so bili za več let v ječo
slednjiga Ogerskiga
drugi
dinger, gojzdnarski svetovavec v Gmunden-u, tretji predsednik žl. gosp. Mor ie Ke m p e le n iz Hall-a
obsojeni, je presvitli cesar po sklepu od 16. t. m. ali popolnama pomilostil ali pa kazin na 2, 4 ali polovico
na Tiroljskim nim Ullrich
i
. v
glavni tajnik družbe pa gosp. Hiro
?
VlSjl
or
ojzdnar v Bledu.
let pomanjšal. — Slisi se, da je zdravje g. ministra Thun-a že veliko boljši in da bo v stanu po preteku dovoljeniga počitka spet svojo službo nastopiti. — Onovi
politiški osnovi cesarstva se nek posvetuje ravno se
Iz Postojne. Letos se menda ne bomo znebili stek- daj deržavno svetovavstvo, tako da nova vredba kresij, lih psov , ker se stekljina prav po kužje od popadenih okrajnih vradij itd. zna o vsih svetih v djanje stopiti; kdaj pa dalje siri.
21. dan t. m. so vstřelili spet eniga, ki raz- da bojo županije po novim se začele
se še nič ne ve'.
telesen je znamnja stekljine razodel. In pri vsem tem
Ker podoba cesarjeva, ki pride na nove dvajse
je se nepotrebnih psov

kamor se pogleda : in
?
zraven ti ce, ni pristojno skovana, se je opustilo kovanje dvaj
tega mnogo tacih terdovratnežev, ki ne bojo verjeli prej
setic

da se nova boljši izdela in tudi nova tarifa do
na stekljino, dokler se jim ne bo zgodilo, kar se je pri petilo nesrečni Uršuli Klemenovi !
loči, po kteri se bo sreberni denár koval.
Tele graf
Od teh žalostnih med Milano, Benedkami in druzimi austrianskimi deže-rečí se vernem k veseli, ki našo šolo zadeva. Postojnska lami se je začei 22. t. m. — Ministerialni tajnik g. Hain šola ima nad svojim katehetam in vodjam, tukaj občje je razglasil število zakonskih in nezakonskihotrok
spostovanim kaplanam g. Potočni kam možá, ki je za
v našim
cesarstvu, in jenaznanil, da 1 nezakonsk otrok
res velike hvale vreden. Kot dober pastir med ovčicami pride v voj a ski granici na 75 zakonskih, na Go-
se obnaša on med šolskimi otročiči, ki ga pa tudi Iju- riškim in Istrianskim na 38, na Be ne skini na 34,
kot svojiga očeta. 21. dan t. m. je peljal vse sku- v Dalmacii na 26, na Lom bars kim na 23, na T i-

bijo
Pej
Postojne, na sprehod.
bilo jih je okoli 250
na Zobič, hrib poleg roljskim na 20, v Bukovini na 13, v Gajicii in
klice skupej
Tukaj so se, fantiči skupej, de- na Krajnskim na 11, na Marskim na 7, v Sle
igrali po njegovim napeljevanji
«■» vw DI1UJJVJ l^mil pu Iljl/^U V i III IlU^VlJl/ > M lij 1 J - po tem	MA 1 a ti u VF j IlU V/ V D n i m JI»» v ^ ▼ ^ b Vl "J 1 a m. m ^ v I I I U
so pobožne slovenske pesmi prepevali, poslednjič pa se 4, v Solnograškim in Štajarskim na 3, v Ter
zii na 6, na Ceskim na 5, v z g or nji A u str i i na
nad cešnjami in kruham veselo gostili, ki sta jih
gosp
stu in njegovi okolici na 3, v spodnji Austrii na 3,
vodja in pa šolski ogleda gosp. apotekar Gottsberger na Koroškim pa
y
se
ne na 2 zakonska.
Iz An
jim pripravila. Kakošna veselica je tak sprehod v pri- glešk iga so po novi colni pripustbi pripeljali na Dunaj jazni drušini svojiga učenika, je lahko zapopasti. Kako veliko prav dobrih peresnikov (nóžev peresa rezati) in pa tudi mlade serca vnema k veselju do šole ink prid- škarij, ki so sila dober kup; peresniki so po 12 kr.,
škarje srednje velikosti pa po 6 krajc. Naši nožarji se
nosti, je očitno v naši soli, kjer se tudi vsi drugi uce-niki verlo obnašajo. Kjer klije taka živa ljubezin do
bojo
mogli
sedaj na noge spraviti, da bojo tudi lepo blago
otrok, kakor v persih našiga vodja, tam mora vspeh po ceni delali.
Na Francoskim se je razpertija vnela
sole dober biti. Slava takimu šolniku !
med škofi zastran pripušenja staroslavnih bukev
pagan
Á3
Sesšane. Začasno vodstvo noviga, 4. grudna skih latinskih in gerških pisavcov v sole. — Švajcarji
1851 osnovaniga društva za pogojzdenje K
v kantonu Freiburgu so začeli nekako
rogoviliti.
Teržaški in Goriški strani dá na znanje, da bo pervi V svobodni deržavi Lj u b ek u so se j u d a m v vsim enake
občni zbor 22. dan prih
mesca julia v S
pravíce podelile kakor drugim derzavljanam.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.
>