I I I I I .i Kam je izginil podjetaA Z velikinii siaard io n^ojenim prvim pip šoaiom v je pu^i^afl Izvedeti Štefan SuBoita. VREME Začetek vojne med radgonsko in radensko komunalo, Ob koncu tedna bo delno oblačno in hladno, možne so padavine. Vestnikov koledar 12. januar, četrtek,Tanja 13. januar, petek. Veronika 14, januar, sobota, Srečko 15, januar, nedelja, Lovro 16. januar, ponedeljek,Marcel 17 .januar, torek, Anton IS.januar, sreda, Marjetka Murska Sobota, 12. ianuaiia 1995 • Leto KLVII • ŠL 2 • Cena 139 SIT Zadružništvo, po besedah kmetijskega ministra tako ime-i novano »tapravo- zadružništvo, ki se ga kmetje (tudi po njegovih besedah) Se morajo učiti, naj bi bilo rešilna bilka za solidno kmetovo preživetje, če ne celo njegovo bogatitev. Ozka skupina predvsem »politično'« angažiranih kmetov je tako pograbila in vplačala nekaj sto mark, da bi si pridobila lastništvo nad nekdanjimi zadrugami in s tem posredno tudi nad skorajda polovico predelovalne industrije, ki jim pripada po zakonu o zadrugah. Vse io pa se kljub dobri veri (dobremu zakonu o zadružništvu in lastninjenju) ni izteklo tako, kot so si politično prepričani kmetje in zadružniki predstavljali. Resnici na ljubo v vseh primerih ni vse preveč Črno. Toda če damo pod lupo nekdanjo soboško občino in Panonko kot zadrugo, ki je pokrivata s svojimi enotami v preteklosti vse območje občine, so izgubili skorajda vse. Kot kapljice vode, ki so jim začele curljati na glavo, najprej ■s krizo Panonke, zatem Agromerkurja, je sedaj Se doletela njihovo lastno organizacijo, torej zadrugo. Ta je sedaj v brezupnem položaju, tako rekoč pred bankrotom. I 's O- I o o tem na strani 3 Pregovor če Jinton z dežjem prihaja, se potem zemlja rtapaja. Namesto bogasivu »kodiška palica« Zgledi Panonke, prej pa Še Križevec in delno Lendave so jasno pokazali pri zgolj enostranskem gledanju na zadružništvo, da se bilanca osebnega interesa velikega kmeta, ki je kQssrb.c^w n,r**t-*t*t /v katere naj bi mu ustvarjali videt v njej svoje koristi, za , materialne možnosti mali kmetje (pretežno nečlani), ne po- krije Ta trditev sicer ne vzdrži za vse velike kmete, da ne bo pomote, ampak predvsem za kmečko poiitokracijo, ki se je vej čas smukata, ne glede na režim, v upravnih organih bivših in sedanjih zadrug. Žalostno dejstvo ob vsem tem je * upravnih organih namreč, da so ob uživanju bonitet in največjih ugodnosti, ne glede na upravičenost, pozabili na kontrlo poslovodenja vodilnih struktur, kajti za to so imeli ves Čas zakonske tnožnosti. Sedaj pa jim recimo ni jasno, kako se je Panonka znašla na tleh. Razlaga je preprosta. Gledano s poslovnega vidika je Panonka zmeraj servisirala in garantirala prodajo tistih pridelkov, pri katerih je pobirala najveČjo provizijo in peetežno ščitila interese prej omenjenih funkcionarjev. Ob tem bi se sedanji funkcionarji morati spomniti razkola zno-tzaj prašičerejske skupnosti. Tudi ob dokazanih nepravitno-^nh in kršenju pooblastil direktorja zadruge ob sposojanju in tzvozu ajde, ko je podpisoval pogodbe mimo pristojnega direktorja in pridelal zadrugi (sredi osemdesetih) nemajhno ^Sitbo, so zadružni funkconarji, torej kmetje, zahtevali od ^oUti/cov mnenje o moralno-politični neoporečnosti, blo-ena skrivnost tudi ni, da so takrat, ko so razdelili pomoč po nesrečah ^^posvečenim«, ustvarjali skrite sklade, * ^aterifni so pokrivali izgube. Sedaj, ko so se drlavne pipe zaprte in zadruge niso bile ravno pri finačnem koritu iz -zžavnih jasel in ko so padli nekateri veliki manipuatiivni posli z velikimi provizajaml, npr. odkup pšenice, nas sedanji ne presenetili. Toda roka roko umije. Zato tudi Pogosto slišimo, da so za nastali položaj največ krivi ^jekttvni dejavniki, O odgovornosti znotraj zadruge zato ^ličali še niti besede. Slišimo pa lahko, na stolčkov se bo kdo usedel. Prav pa je, da tudi n veljaki (nekoč samoupravljalci, danes pa itokrati in zadružni veljaki) plačajo svoj zapitek za boni- _ f kt so jih ves Čas uživali, tudi ceno poslovnega uspeha ■vOr fuge, na račun tistih, ki niso bili pri koritu. Na »kodiško verjetno le ne bodo prišit. j VOTEK ptilico |,00 SIT, za naročnika v tujini 100 DEM tetra. Tekoči račun pri SDK Murska Sobote: S1900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tlak: Ttskama Ljudske pravice, Ljubljana. Ne podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB idra 30. 1. 1992 s« šteje tednik Vestnik med proizvode infornudivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katera so plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. aktualno okoli nas Evropska unija — naša nova severna soseda Kot prijeten jutranji vonj po sveže pečenih žemljah soboških pekam, »vonj po Evropi« od začetka tega leta tudi uradno vznemirja naše čute. Ce je verjeti napovedim avstrijskih medijev, bo ta vonj prijal predvsem avstrijskini potrošnikom, mi pa lahko že sedaj zatrdimo, da tudi našim. »Evropa« naj bi prinesla predvsem več konkurence, saj bodo lahko na policah avstrijskih trgovin svoje, velikokrat dosti cenejše izdelke, sedaj prosto ponujali tudi trgovci iz celotne Evropske unije. Ali bo to slovenskim trgovcem všeč, je težko reči. Prej bi lahko trdih, da se bodo ponovili dogodki izpred nekaj let, ko so nam Pomur-cem na avstrijskem bregu Mure v rekordnem času zgradili kar dve veliki trgovini z živili in podobnimi drobnarijami. Pomurski živilski Nižje cene če povzamemo ekonomske upe striji v prvih šestih letih po pristopu znašalo 5,2 odstotka. Čeprav bodo kontrole na mejnih prehodih Avstrije z Nemčijo in Italijo vse do pristopa Avstrije k Schengenskemu sporazumu konec leta 1996, pa lahko le EU potniki že sedaj brez plačevanja carine in strahove, in naj bi jih v prihod- , , . nosti Avstrijcem prinesla januarska prinesejo v Avstrijo po 800 cigyet, priključitev, lahko prve strnemo v pričakovanje nižje ravni cen, druge pa, da bo prišlo do propadanja avstrijskega kmetijstva in nerazvitih regij. 10 litrov žganih pijač, 90 (!) litrov vina ali 110 litrov piva. Edini pogoj je, da navedena (po)zivila ne smejo biti namenjena nadaljnji prodaji, Multifunkcionalno Začnimo torej s cenami. Nižje , *•» *_ cene živil, tekstila in (predvsem kmetijstvo... »monopolist« se je lahko takrat zgolj zategnjeno tolažil češ: »Kruh in mleko bodo naši ljudje Še zmerom kupovali doma...!« Vse kaže, da sta pri nas trg in tržnost še zmerom zgolj stvar načelnega prikimavanja predstavnikov tistih struktur iz preteklosti, ki rabljenih) avtomobilov, bi morale realno povečati dohodek povprečne avstrijske družine z dvema otrokoma za približno 1000 avstrijskih šilingov. Največje znižanje cen pričakujejo pri izdelkih, katerih osnova je TABELA 1: Nove članice Evropske unije AVSTRIJA Strahove, ki so jih povzročali evroskeptiki pred referendumom o priključitvi Avstrije k Evropski uniji, poskuša bruseljska centrala sedaj odpraviti s pomočjo denarnega subvencioniranja kmetijstva ter slabše razvitih regij. HNSKA Švedska J žiti roko na srce - s 40 niilijardajuL t avstrijskih šilingov letnih dotaci) * dokaj »razvajene« gospodarske če* javnosti. Prevedeno v razumljivo ( slovenščino bi »ekonomska raci* onalizacija« tukaj pomenila pove; J Čanje obsega obdelovalnih površiif! s sedanjega povprečja 28 hektarjev 1 j po kmetiji ter zmanjšanje Števili zaposlenih v tej dejavnosti, To pij lahko marsikaterega od sed atiji 6 260. MO avstrijskih gospodarjev »lastnega grunta« mogoče it kmalu oropa dosedanje osnove z( njegovo eksistenco. Zagovorniki idejnega sklopa, ki ga v dokumentih Unije srečamcj I I S ( t pod imenom »Multifunkciooalnt}: ? kmetijstvo«, pravijo - in tukaj jittf * lahko z zanesenostjo pritrdimo -] ® da se funkcija kmeta dandanes lazt H vija proč od trdega dela v hlevu in e na polju k ustvarjanju pozitivnih'( eksternih učinkov, ki jih kmetjt vzdržujejo in ohranjajo za celotno se ne dajo enostavno zamenjati, še število prebivalcev manj pa spremeniti v tako kratkem (v mUiJonifa) času. Tudi tukaj bo pač potrebno površina (kmh pusbti prosto pot naravni selekciji rast BDP (%) in čakati na generacije, ki še priha- nezaposlenost jajo. Tako bodo na j večji trgovci pri nas še nekaj časa pridno izkoriščali prednosti, ki jih imajo, in bodo pač »ptice gives«, torej tisti, ki določajo cene, in ne »priče takers« ali tisti, ki jih v določanje cen prisili prisotnost drugih ponudnikov enakih ali podobnih proizvodov na trgu, kot je to pač normalno za neko družbo, ki se potem lahko upravičeno krasi s pridevnikom »tržna«. V praksi to pomeni, da čim manj je ponudnikov na nekem trgu in čira težji je vstop na ta trg - ker velikim pač ni do delitve tržnega kolača, bodo le-ti prepreče- Vir; OECD, OSTAT 8,0 83,900 2,7 4,6 5,0 338.200 4,7 17,7 8,6 450.01)0 2,9 7,8 TABELA 2: Razlike v cenan nekaterih živil; ŽIVILO bela moka sladka smetana riž mazgarina Rama (500 g) čajno maslo špageti Vir: Die Presse BERLIN RAZLIKA (nasproti Dun^in, v %) (v ATS) 4,79 8,09 6,54 12,74 14,43 15,20 (Dunaj je za toliko draijil) 170 128 63 53 48 41 TABELA 3; Razlike v cenah nekaterih avtomobilov vali vstop drugih tem višje bodo Stanje 22. 11. 19!M, v ATS tudi cene izdelkov na tem in najverjetneje tudi na drugih trgih. znamka Do pred nekaj leti je nekaj po- Andi 80 dobnega predstavljalo realnost tudi BMW serija S v Avstriji, Sele približevanje Mercedes C180 Avstriji, Evropski uniji je avstrijsko gospo- VW Passat D darstvo, katerega velik delež pred- Chrjsler Vojager stavlja izgubarska državna industrija, prisililo v usklajevanje av- Vir Uit Prnse AVSTRIJA 3387350“ ’ 395.(HM) 370.296 303,750 398.900 NEMČUA 303.557 ’ 369.000 349,623 314.929 419,932 RAZLIKA -34.993 -25,777 -20,673 -11.175 + 21.032 sirijskih obrazcev ekonomskega kmetijska proizvodnja. Med njimi obnašanja Š tistimi, uveljavljenimi naj bi bil največji padec predvsem v Uniji. V mislih imam predvsem pri izdelkih Z velikim deležem su-uvedbo obveznega mednarodnega rovin. Praktično bi to pomenilo, da razpisovanja javnih natečajev za izvajanje velikih projektov ter omejevanje državnega subvencioniranja »kritičnih« gospodarskih panog, kot sta recimo težka industrija in predvsem kmetijstvo. Evroskeptiki in evrooptimisti Avstrijski ekonomisti so že nekaj let pred pristopom v EU izračunali, da bodo pozitivni učinki pristopa prevladali nad negativnimi. Kritika pristopa ali tako imenovani »evroskep-ticizem«, je Se pred štirimi leti prevladoval v splošni in delno tudi v strokovni razpravi. Skupni trg naj bi gospodarstvu Unije prinesel več koristi kot tistemu v Avstriji, po združitvi naj bi prišlo do koncentracije evropskega gospodarstva predvsem v velikih centrih, zaradi neoviranega pretoka blaga, storitev, dela in kapitala, naj bi prišlo do selitve delov proizvodnje iz Avstrije v Španijo, na Portugalsko ali v Grčijo, v dežele torej, kjer je cena dela na enoto proizvoda dosti nižja kakor v Avstriji. Kljub kritikam, dvomom in predvsem nezmožnosti na- tančne ekonomske kvantifikacije prihodnosti so prevladali pozitivni aspekti pridružitve. Argument nižjih stroškov, ki jih prinese ekonomija obsega, torej možnost proste proizvodnje in prodaje Sirom po Evropi, je bil jeziček na tehtnici, ki je navsezadnje prevladal v razpravi, Tudi zmanjšanje transakcijskih stroškov, ki so jih do priključitve povzročale predvsem carine in meje nasploh, ter odstranitev čisto formalnih ovir za trgovanje med narodi, kot so recimo neenotni normni sistemi, vse to bi naj po priključitvi prevladalo nad strahom pred propadom avstrijskega kmetijstva, koncentracijo industrije v visoko razvitih regijah ter, zaradi prilagajanja na novo gospodarsko in družbeno okolje, slabšim časovnim izhodiščem za avstrijske izvoznike. bodo za eno tretjino nižje cene moke v enakem obsegu znižale tudi cene kruha in drugih pekarskih proizvodov. Toda trgovci že bijejo plat zvona in v navzočnosti TV-kamer režejo ceno kruha, pri kateri na moko kot glavno surovino, odpade zgolj dobrih 20 do 30 odstotkov celotne cene in potemtakem zgolj ta del cene kruha lahko pride v poštev pri končni pocenitvi proizvoda. Enako velja tudi za izdelke mlekarske industrije, kjer pa je že prišlo do prvih pocenitev: mleko je cenejše za 1 do 2 avstrijska Šilinga. Po izračunih Instituta za gospodarske raziskave (WIFO), bi naj skupno znižanje cen v Av- ~iz Monoštra piše = Zaradi presežkov na svetovnem trgu kmetijskih proizvodov je agrarna politika, predvsem v obliki zaščitnih cen in subvencij, leta 1992 predstavljala kar 62 odstotkov proračuna Evropske unije, ki je znašal 62,4 milijarde ecujev. Tako predstavlja danes reformiranje skupne agrarne politike in zmanjšanje agrarne postavke v proračunu eno od glavnih Želja agrarnih ministrov Unije, Od 1, julija 1992 dalje velja, da dobijo predvsem pridelovalci žita in oljaric, ki pustijo svoja polja v prahi, ter kmetje, ki so pripravljeni zmanjšati Število živine, za to svojo »žrtev« denarno nadomestilo . Zahteve po zvišanju delovne produktivnosti pomeni predvsem čimprejšnjo racionalizacijo te - in tu si morajo avstrijski kmetje polo- Kriminalno skupnost. In za to je potrebno I j kmeta tudi primemo nagraditi. Zaenkrat pa ima agrarni lobi št toliko vpliva v Bruslju, da si lahko zagotovi vsaj »umiranje ni I L l ( obroke« tet s tem tudi bolj po- * s topno spreminjanje lastne str ut, ture. Tako se bodo morali avsttij-, ski kmetje zaradi nižjih cen mesA mleka in žita sicer zadovoljili z manjšim dohodkom kot doslej! vendar bodo za to dobili denarni] nadomestila v skupnem zneski 15,9 milijarde avstrijskih šilingov. kolikor jim jih je obljubila Evto(b I ska unija za obdobje naslednjih Sti ^i rih let. ■ Poleg predpisanih količin za prof izvodnjo mleka, žita in vzrejo Ži*, Vine je za Poraurce pomembna in*| formacija, da so se avstrijskim pri- delovalcem sladkorne pese fk; priključitvi k Evropski uniji zmanj' Šale razvojne možnosti, saj bo mu' rala avstrijska industrija za pride lavo sladkorja svojo daavnosl kob' Činsko dokaj omejiti. Čeprav naj h( bile za prosto trgovino znotraj meja Evropske unije odpravljen* vse ovire, pa so si Avstrijci za vsak r Zl k. primer Se zmerom pridržali moŽ-^ tii nost uvedbe trgovinskih ovir v pd’ meru. »če bi uvoz iz dežel Unije S< avstrijskem trgu povzročil,-p reve*" V like motnje«. ’ Ij Sklep Kot smo lahko videli, je šla Av- p Sirija na svoji poti do »srečneg* konca«, to je članstva v EU, skoti procese preverjanja negativnih id pozitivnih strani takega koraks. kompetentno strokovno ter tudi la* ično razpravo, ki se je potem skU' nila s pristankom prebivalstva n O c; o referendumu. Dolgoletno prosto* p voljno usklajevanje avstrijskih predpisov m norm s tistimi, ki vt-Ijajo znotraj EU, je potem toJU olajšalo sama pogajanja, kjer si] Avstrijci kol prihodnji neto plačnik v Evropski uniji, lahko izposloval' skoraj vse, kar so si tudi zamislili' ANDREJ HORVAT tudi odpovedalo rezervacije. Reš dve zaenkrat ni, obstaja le »tiho soidje« med gosti, lastnikoma in komandosi. Tudi v naslednjem primeru so odigrali glavno vlogo močni fantje, te da so bili neko-Novo leto se je začelo za marsikoga na Mad- uko glasnejši kot ob zasedbi motela. Dan pred čarskem kriminalno. Doiivetje strank zasebne boUČem sta vznemirila prebivalce glavnega turistične agencije Emanuele tours je več kot mesta dva umora, med katerima na prvi po- poučno. Agencija je organizirala silvestrovanje gled ni bilo nobene povezave. Po krajši zašle v Egiptu. Ponudba je bila privlačna, cena pri- dovalni vožnji so namreč pri belem dnevu merna, tako da je bilo povpraševanje preeejš- ustrelili voznika mercedesa. Isto noč so našli nje. Potniki so odleteli v Egipt, kjer so kmalu mrtvega tudi 19-letnega mladeniča, in to zvedeli, da agencija p hotelu ni plačala stro- v parku enega »nobeU hotelov v Rudimpešti. škov, v katerem so bivali. Potnike je sicer Policija je ugotovila, da je , zagrabila panika, ko jim je lastnik hotela odv- uporabljeno isto orožje. Niti so vodile v svet v obeh primerih zel potne liste, toda takrat so Še upali, da gre le mamil, storilca so priprli. Zaradi informacij-za nesporazum. Toda ko so zvedeli, da agen- ske blokade se še ne ve, ali gre za osebni cija ni plačata niti povratnih letalnih vozovnic, obračun pod vplivom mamil (storilec ni samo so obupali. Lastnika agencije se ni dalo dobiti prekupčeval z mamili, temveč jih je tudi ne po telefonu ne po telefaksu. Niti doma na uHvalj, ali za obračun med mafijami. Madžarskem ga niso našli, ko so se s pomočjo ......................... ' _ _ . Večina Madžarov pa bo namesto obračunov konzula v Egiptu obrnili na domače organe, pripravljala predračune in proračune, da bi Po nekajdnevnem čakanju so vseeno prispeli ugotovila, ali bo zaradi podražitev lahko sha-domov, in sicer na stroške zavarovalnice, pri jala s svojo plačo. Novo leto nas je dočakalo kateri je bila zasebna agencija na srečo zavaro- j precejšnjimi podražitvami. Ob višji ceni ener-vana. Ti turisti si prav gotovo ne bodo več gije (povprečno 26%) bomo več plačevali za Želeli potovati v deželo mumij, verjetno pa bi razne storitve (pošta, telefon, zavarovanje itd.) »mumificiraliir lastnika agencije, če bi ga dobili in prevozne stroške. roke. »Lastnoročno 'čč n; tn te V( pl Sč Pl ni Ct sc f CK k< D| k( ns EC sij us dc sk Sp oh Sli 1 v 1 bil Kmalu bomo morali odšteti za liter bencina je poskusil rešiti zaplete skoraj sto forintov, tako da bodo imele ob- okrog lastninjenja novi lastnik nekega malega mejne črpalke v Prekmurju prav gotovo večji motela. Po odločbi sodišča bi moral nekdanji lastnik prepustiti motel novemu. Ker tega ni promet. - Madžarsko prebivalstvo je precej prizadela storil in ker se je novi lastnik naveličal Čakanja tudi podražitev Živil. Za Madžare " in zavlačevanja, se je odločil drugače. Pri za- ve, da radi dobro jejo in dobro pijejo. Da sebni varnostni službi je najel močne fante, ki nadvse ljubijo polne želodce, so pravzaprav so z dobro pripravljeno akcijo zasedli motel. , , . . ...... se namreč - , . , vedele madžarske vlade v vseh režimih. Najno- Gostje so prav začudeno gledali, ko so na vejša pa je menda ugotovila, da je 60 odstotkov vsakem koraku srečevali komandose. Nekateri Madžarov predebelih so kar hitro zapustili motel, precej gostov je na Marijana Sukič I ■9i vestnik, 12. januarja 1995 stran 3 ,1, J aktualno doma aml acij de' Denacionalizacija po lendavsko iJe Schwarz vstal od mrtvih? KOMENTAfi rSiii ■jev rila P? IJlB jeV že za Sina nekdanjega lastnika dolgovaške opekarne je sodišče pred leti razglasilo za mr- J ah a a2 a v* aIvpb a aI-«« ».a a a **a l-r A Ivi zdžg, po sprejemu zakona o denacionalizaciji, pa je na občinsko komisijo, ki sku^ popraviti, kar je zakrivil prejšnji režim, iz Izraela prišel zahtevek za vrnitev premoženja, ki ga je podpisal »mrtvi« Schwarz. Kako preživeti brez unije Kako ste preživeli prvi teden zunaj Evropske unije? Ste se počutili manjvredno, manj evropsko in manj pomembno? Ni potrebe, kajti najvidnejši ekonomski strokov-Ujaki in poznavalci političnih razmer v Evropi pred'vide-vajo, da smo lahko pravzaprav veseli, da smo »izviseli«. Čeprav se je o Evropski uniji govorilo že nekaj let, k rao Ino jim az- Ta zabtevj^k je samo eden v nizu prošenj za vrnitev podrzavlje-premoženja. Skupna denacionalizacijska komisija, kiji pred-^nje Franc SočiČ, je za zdaj dala to zadevo ad seta, vse pa bo denacionalizacijski Mvisno od sodišča, ki v posebnem postopka ugotavlja, kako je - - ■ So pa že vrnili prejšnjim lastnikom (židov-družini Epinger) poslopje nekdanjega gostinskega lokala ■^ona. Dokler ne bo izveden postopek dedovanja, bo z njim M sW)nik , sicer pa možni dedič Vladimir Pandur iz nJvv?’ Epit^geiju so na podlagi poravnave vrnili v obliki 45- bilo tako, izhaja tudi tz pisnih dokumentov, ki jih je samo na komisiji v Lendavi za eno košaro, le koliko jih je potem Sele v Mur- ski Soboti?! No, grofica je poseben problem, ki ga bodo io rulet Bw IH puuH^i puraTUHTe vrnul v uuiui tta- lii solastniških deležev objekte mlina v Partizanski alki nil no iDD tn - uP1 4 a-.. in-ri-l' pOi in-( lei£ Pomursko zaostajanje po plačah in številu prebivalcev y Lendavi I Po podatkih slovenskega I statističnega zavoda so bile ko-I smate plače zaposlenih v po' djetjih in drugih organizacijah n lanskega oktobra realno spet E višje, in sicer za 7,8 odstotka v primerjavi z letom poprej. I Pri tem so zanimive tudi šte-I Vilke za posamezna področja. prej največji Maribor. Prva naj bi imela 272.650 prebivalcev, druga pa 134.475 prebivalcev. Sledijo Kranj (50.863), Celje (50,6^), Novo mesto (50.194) in Koper (45.805), Šele na 17. mestu je Murska Sobota pravzaprav več kot deset let, je bil njen ponovoletni prihod I bolj podoben naravni katastrofi kot dobro pripravljenemu zgodovinskemu prelomnemu dejanju. Zakaj nas je preše- ■ povojne oblasti največ poslovnih stavb nadonall- Tako so se realno n^bob pove- aK kom**'^ Partizanski ulici. Zdaj Jih počasi vračajo prejšnjim lastni- čaie kosmate plače zaposlenih ij, g. . *** »»tiičem. Lokacija Je odlična, zato veliko lokalov. In v zdravstvu in socialnem var-iP RO Jih Se več, - Fotografija: Š. S. st™, in sicer za 21,5 odstotka, leta. Kakšna smola! v javni upravi, skladih, združe* z 20.972 prebivalci. Pred njo so, denimo, tudi Brežice, Jesenice, Krško, Kamnik tn Domžale. Le 5 mest za Mursko Soboto je občilu Ljutomer, ki naj bi po teh podatkih štela 18.612 ia^, pa lahko imajo so-^a«n.ki nekdanjega mlina i,yEnterovcih, kajti kmalu bo IZnanA _ . . . ’‘V¥W|1, ftdJU IMllalU DO v- pozitivna odločba. Ker f m se bodo dediči ' . morah ih ^^dovoljiti z denarno ij I “'iSkodnino • - ■ '^mi, Prav_ v Čen- 3i oziroma obvezni- gotovo bi rešili tudi bi se dogovorili za o- DTPr„„x' .^ega podržavljenega ili;SaT Zdaj so poklicali c; h]j drugega izvedenca. 1^' ™ ravno lahko »vrniti« ki jo je H teea J solastnikov, ko pa . obrata že 1& 'črednost ii davnai ni več. Treba pa je po- ,J ''edati Drenir, komisija »vrača« I mho kakor je bilo zapj-V doki I ___ dokumentih, in sicer . četudi jih oziroma živečim dedi- ' ^ein- živečim de sodišču postopku na zahtevk?t^'^ podlagi ® ^»interesiranih strank u;r »pogače« nacionalizirana kme- tijska --‘“"iJUHija MJiV- ““O moeo/B , ■ ■ J'*' (bO hek,2'^'b> sojih vrnili soh^''^ '' Tudi sot soiac, • naravi, luoi kompleksih, kmetijsko Sija za rt ° Lendava. Komi-'^streoia /^nacionalizacijo je doin^^^u^fj' ^Pnijskim — Beltinci črenšovci in skupai ^™’'a vsega Specifičnost gozdov, občine starolendavske ■ ki agrarne skupno-^eh kraiik delujejo spre^?’ P^ je ___zakon o možnosti Sija za ^stregla ura* o možnosti hektarjev pašnikov, ki pa so njih in v organizacijah pa so v glavnem preorani in v dr- ■ “ ■ " * ■ ■ žavnt lasti, najemnik (in ne več lastnik) pa je kmetijsko gospodarstvo Lendava. Je pa problem, ker sedanji lastnik kme- bile realno višje za 19,4 odstotka. Sledijo gostinstvo in turizem (višje za 15,5 odstotka), gradbeništvo (8,1-odslotno po- . .. . .. . višanje),vfinancahza7,vizo- tijskih zemljišč (kmetijski sklad braževapju in kulturi za 5,9 od- R Slovenije) v glavnem meni, da odškodnina v obliki nadomestnih zemljišč ni mogoča, kar pomeni, da naj bi oškodovanci dobili denarno odSkod- stotks, v prometu in zvezah realno za 5,4, v obrti za 4,1, v industriji za 3,6, v trgovini pa $o za 2,5 odstotka višje. Ome- njene pa so tudi tri panoge, nino. Temu nasproti pa stoji kjer so se v tem obdobju ko- odškodninski sklad, katerega predstavniki trdijo, da je treba dati oškodovancem predvsem ista oziroma nadomestna zemljišča, Sele če to nikakor ni mogoče, naj bi prišla v poštev denarna odškodnina. To prenašanje obveznosti z enega na drugi sklad je zelo nerodna zadeva, smate plače realno celo znižale. To so stanovanjska in komunalna dejavnost, kjer beležijo l),l-odstotni padec, v vodnem gospodarstvu za 0,8 odstotka, v gozdarstvu pa so bile realno nižje za 2,6 odstotka. Izračunali so tudi, da so zna- , šale povprečne oktobrske Čiste posledice pa čutijo denaciona- pja^g 65.284 tolarjev. Po teh lizacijske komisije, ki proble- podatkih so oktobra lani naj-mpv ne m trejii rediti. L'e kje. '' potem v nekdanji občini Lendava ne bi smelo biti težav, kajti državnih zemljišč, od katerih bi lahko »odrezali« ubogih 30 hektarjev, kolikor znašajo denacionalizacijski zahtevki za vrnitev njivskih povr- več ZlisEiifili Anpcdletii v sEnri občim Ljubljana Center, m sicer v povprečju 88.312 tolarjev. Sledita ji občini Ljubljana Bežigrad s 76.478 SIT in Nova Gorica, 74.719 tolarjev. Zadnja na tej lestvici je stara ob- čina Tržič, kjer so zaposleni Sin, je 300 hektarjev. Torej de- dobili povprečno 50,988 tolar-setkrat več! Se pa stanje utegne jgv. In kako so se odrezali v Sti-povsem spremeniti, če bodo za j-ih nekdanjih pomurskih obči-pokojno grofico Zicy dejansko nah? NajviSje je občina Gornja ugotovili, daje bila v času naci- onalizacije naša državljanka (kar se je sicer že zgodilo, a je dana pritožba), kajti potem bo joj. Kdo ve, koliko hektarjev zemlje je imela samo na območju katastrskih občin Bistrice, Črenšovci, Polana, Hotiza in drugod. In veliko več na obmoi^u katastrskih občin sedaj nove občine Beltinci. Daje Radgona z 62.720 tolarji, kar jih uvršča na 18. mesto v Sloveniji. V občini Murska Sobota, ki zavzema 32. mesto, so si izplačali 59.506 tolaijev povprečne čiste plače, za občino Ljutomer (42. mesto) so izračunali znesek 57,131 tolaijev, za občino Lendava, ki zavzema nehvaležno 50. mesto, pa 55.156 SIT. Ti podatki jasno prebivalcev. Lendava ima 13.887, Gornja Radgona pa 13.108 preblvdcev. Med novonastali občinami v Pomurju iipajo Beltinci 8.500 prebivalcev, Moravske Toplice 6.798, Puconci 6.778, Cankova-H-šina 6.629, CrenSovci 6.150, Radenci 5.346, Kuzma 4.728, Rogašovci 3,992, Turnišče 3.678, Sveti Jurij 2.993, Gornji Petrovci 2.741, Hodoš- Šalovci 2.606, Odranci 1.770 in Kobilje 658 prebivalcev (za njimi je le občina Osilnica, kjer so ob zadnjem popisu prebivalstva našteli 398 stalnih prebivalcev, MILAN JERŠE netilo? Ker se ni nič spremenilo, razen tega, da imata Avstrija in Italija odslej na mejnih prehodih tudi zastave in oznake Evropske unije (zvezdice na modri podlagi), sicer pa bo prehajanje meje enako kot doslej. Pravzaprav cariniki Se niso dobili nobenih navodil, dejstvo pa je, da bodo avstrijski in italijanski natančnejši, kajti postali so cariniki na meji z Evropsko unijo, Slovenija je država na jugu EU in s tem se moramo sprijazniti oziroma bi morali iz tega potegniti kar največ koristi. Potrošniki - kupci bi morali biti veseli, saj naj bi se pocenila vrsta živil (meso, mlečni izdelki, zamrznjena živita ...), prav tako naj bi odslej slovenski izvozniki v Avstriji la^e prodajali, Avstrija je.Jjila doslej znana po močni zaščiti domače živilskopredelovalne industrije, višje omejitve (carine, davščine) kot v drugih državah pa so občutiti predvsem slovenski pivovaiji in mineralct. EU se najbolj bojijo avstrijski kmetje in že pred' novim letom so predvidevali, da bodo morali zapreti številne manjše mlekarne, saj ne bodo mogle konkurirati npr. agresivno konkurenčnemu Mullerju. Nemčija je ščitila svojo kovinskopredelovalno industrijo in izdelovalce strojne opreme, zato npr. radenski izdelovalci polnilne opreme upajo, da bodo odselj tam lažje prodajali svoje izdelke. Velikih sprememb torej zaenkrat Se ni čutiti, kajti sosedje so si vzeli tri mesece časa - v prehodnem obdobju Se vedno niso ukinjene vse dajatve, niti niso poslali obvestil sosednjim državam. Verjetno je to tudi čas preračunavanja,: kaj bodo izgubili in kaj dobili. Ali je torej za Slovenijo dobro ali slabo, da smo na jugu Evropske unije? Laično zapisano: dobro je, da lahko imamo na meji Se vedno brezcarinske trgovine, da bomo; lahko kupovali cenejše izdelke v avstrijskih trgovinah, da se bodo predpisi in zahteve v vseh evropskih državah, s katerimi naša podjetja poslovno sodelujejo, poenotili (kdor je »zahodno« usmerjen, je že do sedaj upošteval najbolj zahtevne evropske standarde). Resnica je, da marsikatera slovenska podjetja lažje sodelujejo z zahodnoevrospkirni državami kot pa na primer z Makedonijo in Hrvaško, ki postavljata slovenskemu blagu višje carine kot uvoženemu blagu iz drugih evropskih držav; menda je temu vzrok tudi slovenska izolacijska politika. Zaščita domačega gospodarstva bo Sloveniji nekaj let še kako potrebna - nismo dovolj močni, dorasli, da bi se lahko postavili po robu »evropski enakovrednosti«, zato bi bili pošteni, če bi priznali, da se prej bojimo kot veselimo članstva v EU. Tudi dober poznavalec in objektivni kritik mednarodnih razmer Jurij Gustinčič je v intervjuju v Razgledih (St. 17 1032, 6.januarja 1995) izjavil: »Sploh pa ne vemo, kaj bo Z Evropsko unijo Čez nekaj let, tam vendar tudi vse Škriplje. Malo smeSno se mi zdi, zakaj tako povzdigujemo možnost vstopa v umirajočo Efto, Kaj nam to koristi? Raje poča-. kajmo,« Vsekakor je vedno bolje z vsemi sodelovati kot nasprotovati zaradi trenutnih političnih razprtij. Očitno nam manjka samozavesti in upam si trditi, da jo bolj potrebujejo slovenski politiki kot gospodarstveniki. in Še nasvet: ne žalujte za »unijo«. BERNARDAH. PEČEK Seja vlade Strokovne razlage in priporočila Občine morajo prepustiti prostore in sredstva občinskim svetom. V Sloveniji je 140.^ invalidnih oseb - 7 odstotkov populacije. Drago Ferš je četrti direktor vamostno-obvesčevalne organizacije. Vlada Republike Slovenije je na svoji zadnji seji obravnavala problematiko prevzemanja upravnih enot po 1. januaiju in odnosa županov oziroma predstavnikov lokalnih skupnosti do vršilcev dolžnosti načelnikov upravnih enot ter do njihovega prizadevanja za vzpostavitev normalnega delovanja upravnih enot. Dejstvo je namreč, da so občine v skladu z zakonom o upravi dolžne upravnim enotam prepustiti v uporabo prostore in sredstva, ki so jih kot družbeno premoženje do zdaj uporabljali občinski upravni ograni. Za uporabo teh prostorov in sredstev zagotavlja vlada Republike Slovenije povračilo sorazmernega dela stroškov za vzdrževanje in obratovanje. V zvezi s tem vlada ugotavlja, da postopki prevzemanja prostorov in sredstev nekaterih upravnih enot ne potekajo po predvideni poti, kar tudi onemogoča normalno delovanje upravnih enot. Z namenom, da bi zagotovili čim ta^i prehod oziroma normalno delovanje upravnih enot, bo medresorska skupina pri Službi za lokalno samoupravo pripravila in posredovala ustrezne strokovne razlage in priporočila županom, občinskim svetom in državnim upravnim enotam. elektron LENDAVA /"''»A.Ia po ZELO UGODNIH CENAH: dokazujejo, da v pokrajini ob - K”* Gorenje od 48.560 Električne bojleije: 801 - 14.890 501 - 14.400 101- 8.790 tudi rezervni deli za gospodinjske aparate. ^•-Iporoča se TRGOVINA ELEKTRON DONKO, ^^rtizanska 68, Lendava, tek; 75 882, Muri tudi po zasluženih kosmatih plačah zaposlenih v podjetjih in drugih organizacijah realno dokaj zaostajamo za razvitejšimi predeli Slovenije. Iz podatkov slovenskega statističnega zavoda pa povzemamo Se nekaj zanimivosti o novih občinah. Pri tem so se opirali na podatke, zbrane ob zadnjem popisu prebivalstva iz konca marca leta 1991. Na tej osnovi so izračunali, da je no- vonastaia občina Ljubljana po j številu prebivalcev prehitela Vlada je obravnavala in sprejela tudi informacijo o zagotavljanju socialne varnosti invalidnih oseb ter usmeritve za hitrejše in doslednejše razreševanje odprtih vprašanj na tem področju. Po podatkih ima Slovenija prek 140.000 invalidnih oseb, ker je 7 odstotkov populacije. V letu 1994 je bilo za socialno varnost invalidnih oseb v Sloveniji zagotovljenih 63,5 milijarde SIT. Iz informacije je razvidno, da se v parlamentu sprejeta politika invalidskega varstva uresničuje. Ob tem je pomembno tudi, da se v preteklih treh letih socialne pravice najtežjih skupin invalidnih oseb niso zmanjšale, na področju zdravstvenega varstva ter davčne politike pa so se celo nekoliko povečale. Kljub ustreznemu izvajanju politike invalidskega varstva pa na nekaterih področjih invalidskega varstva invalidnih oseb problemi Se niso ustrezno rešeni, To Se posebno velja za družine, ki imajo v domačem varstvu prizadete otroke, ter ustrezni delovni usposobljenosti ne morejo dobiti zaposlitve. Prepočasi se rešujejo tudi stanovanjski problemi najtežjih invalidnih skupin, pristojne strokovne ustanove pa so premalo aktivne pri opravljanju arhitekturnih ter komunikacijskih ovir. Zato vlada meni, da bo za hitrejše in učinkovitejše reševanje navedenih vprašanj potrebno tesnejše sodelovanje pristojnih ministrstev s strokovnimi ustanovami ter invalidskimi organizacijami. Vlada je tudi sklenila, da bo odraslim invalidnim osebam, ki nimajo statusa invalida po drugih predpisih, ta status zagotovila z zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb ter zakonom o invalidnini duševno in telesno prizadetih oseb. Direktor Sove - Drago FerŠ Na zadnji seji je vlada Republike Slovenije ' ' imenovala Draga Ferša za direktorja Slovenske ■ ob vešče val ne-var- n ost ne agencije. Le-ta je to funkcijo opravljal tudi do ser invalidne osebe, ki kljub daj, vendar kot vršilec dolžno« sti. ,, . „ ' Matjan Horvat stran 4 vestnik, 12. januarja 1995 gospodarstvo Koncem Mercator sklenil predpogodbo s podjetjem Semidt Šiviljstvo Končno Kidričevo? Iskanje najprimemješega prostora v sosednji deželi, v kateri delovna sila ni tako draga in kjer bi bhko usnjarski magnat iz Vrbnega (FeMbacha) sr Avstriji ^el s šivanjem usnja, je po nekaj letih končno dobilo svoj epilog. Začelo se je v začetku 91. leta v murskosoboški občini, ko naj bi s postavitvijo tovarne razvili nerazvito Goričko; naslednja je bila na vrsti občina Gornja Radgona, ko se je nekomu porodila ideja, da bi bile za tovrstno proizvodnjo najprimernejše prazne delovne hale EIrada v bližini Mure. Najbolj blizu so bili z iskanjem v lenarški občini, kjer so imeli veliko podporo tamkajšnjega predsednika Jožeta Škileča, ki je že poskrbel za nakup polrelmih zemljišč v Gočovi (vrednost posto^ov in parcel je okrog 6^ milijona šilingov, ki jih Semidt verjetno ne bo kar tako pozabil). Tudi v ljutomerski Tovarni usnja Konus so že bili na obisku, vendar so verjetno ugotovili, da bi bil zalogaj zaradi nerešenih ekoloških problemov prevelik. Intenzivno iskanje s pomočjo slovenskega predstavnika je potekalo tudi v Podravju, na seznamu so bili kraji Majšperk, Cirkulane, Ptuj in nazadnje Kidričevo. Da je predpogodba med koncernom Mercator in Semidtom že sklenjena, so delavci profitnega centra Zaščita izvedeli šele po dejanju) imajo občutek, da se poslovni rezultati namerno prikazujejo slabše, kot so v resnici, da se sistem MlP-a Ptuj sploh ni potrudil, da bi v resnici izboljšal njihov položaj, ampak se jih želi čim prej otresti — seveda s prodajo mešanemu podjetju Semidt Šiviljstvo. Pravzaprav so bili s tem namenom že ustanovljeni kot novo podjetje Zaščita, d,o.o,, s sedežem v Industrijskem naselju 10 v Kidričevem, kajti del delavcev naj bi nadaljeval delo pri mešanem podjetju Schmidt Šiviljstvo, ki je pripravljeno odkupiti vse proizvodne objekte, zemljišča in opremo, razen osnovnih sredstev, ki jih bodo Se naprej potrebovali v podjetju Zaščita. V prihodnosti naj bi postopno prevzemali strokovne in proizvodne delavce, tako da bi v drugi polovici leta 1995 zaposlovali 60, po nekaj letih pa že 200 delavcev. Po predpogodbi, ki je bila sklenjena med vodstvom Mercatorja in avstrijsko-slovenskim podjetjem, bodo imeli pri zaposlovanju prednost delavci iz dosedanjega profitnega centra Zaščita, verjetno pa računajo na prezaposlitev delavcev tudi druga velika podjetja (npr. TALUM). Na eni strani gre torej za reševanje poslovnih težav nekega podjetja, ki ga uprava koncerna v Ljubljani želi rešiti po Čim krajšem postopku: s prodajo celotnega podjetja mešani družbi (ki pravno sicer ni tujec). Delavci trdijo, da so namerno prikazali slabše rezultate, da bi imelo vodstvo dovolj tehten razlog za nujnost prodaje. Po drugi strani pa gre spet za problem uvoza določene industrije. Kdor pozna zgodbo o iskanju primerne lokacije za preselitev usnjame Schmidt iz Vrbnega (Feldbacha) v Avstriji, ve, da v njegovem prvotnem projektu preselitve ni Slo zgolj za Šivanje usnjenih izdelkov. Po obisku tovarne v Vrbnem in po razgovoru s Cristianom Schmidtom v letu 91 smo v Vestniku zapisali, da želijo preseliti del proizvodnje zgolj iz poslovnega interesa: ».,. Pri tem jim je popolnoma vseeno, če bodo novo tovarno gradili v Sloveniji ali na Madžarskem, pomembno je le, da je delovna sila cenejša kot v Avstriji. Že do junija bi preselili izrezovanje in šivanje usnja, torej tista dela, kjer je potrebno največ klovne sile. Vendar pa ne bi ostali le pri tem. Hkrati s »štanca-njem« bi čez čas preselili sem tudi mokri del obdelave govejih kož: Če povzamem večurno prepričevanje: 2500 govejih koŽ bi Še vedno v celoti obdelali v Feldbachu (mokri in kemijski del), le 500 kož pa bi mokro obdelali v Gornji Radgoni, kemijsko pa v Feldbachu .,. v začetku bi bilo zaposlenih 150 do 180 ljudi in na koncu še 100 za končno obdelavo .,.« V Lenartu so bili projekti bolj »mokri«, saj naj bi po navdušenih zagotovilih takratnih predsednikov Škrleca in Zavrnika zaposlili kar 800 ljudi. Krajan iz Gočove Ludvik Matjašič je med drugim izjavil: »Kasneje smo izvedeli, da tovarna z zmogljivostjo do 50 ton kože na dan ne bo zaposlovala tisoč delavcev, da stoodstotnih Čistilnih naprav ni, da odpadkov ne bodo vozili v Avstrijo. Odlagali naj bi jih rut tovarniškem dvorišču, kasneje pa celo sežigali v lastni sežigalnici odpadkov./, Celotna zgodba torej Se malo ni tako nedolžna, kot se sliši. Ne gre namreč zgolj za nekakšno šivanje, ampak za mednarodno reševanje problemov usnjarske industrije in drage delovne sile . BERNARDA B.PEČEK Rehabilitacija R & S v Boračevi — Le zadovoljna stranka je tudi zvest kupec — Širitev proizvodnih programov in dodatna zaposlitev — Nova tovarna konstrukcij? Konec »džuboks-podjetij« Podjetje, ki deluje na podoben način kot glasbeni avtomat na kovaec, ne razmišlja kaj preveč o vsebini svojega dela; opravi naročilo, za katerega je dobilo določeno plačilo, pa Če se mu to splača ali ne. Andrej Frangež, direktor podjetja R & S (Radenska in Steinle) v Boračevi pri Radencih, trdi, da ima kovinskopredelovalna industrija v Pomuijn ta trenutek dovolj, celo preveč dela, vendar je za dolgoročno uspešno poslovanje podjetij pomembna raven poslov in pravilno ovrednotenje dela. R & S si je v minulih letih pridobd sloves izdelovalca kakovostne polnilne opreme, v prihodnje bodo prevzeli Še nekaj programov izdelovanja kovinskih konstrakcij, vendar je najveČja težava, ker ne morejo dobiti deset dobrih varilcev. Višje oblike sodelovanja /<’« Delovna ura prolZ vodnega delavca je zelo drago, Prva naloga družbe R & S je obremenjena je s 110 DEM, it prodati polnilno, paletirno in biti mora povsem izkortsčentk pralno opremo pod blagovno Na primer, če je za tovrstni ‘ ~ ' ' " ' ’ ' delo v podjetju na voljo 30 tisal znamko Radenska Steinle (le- tos v višini 12 milijonov mark) - le tako namreč lahko zagotovijo trdnost tovarne, kjer usklajeno delujejo prodaja, konstrukcija. proizvodnja, mon- ur, ze osnovni program pa po- JL Izdelek in trg sta I »evropska« Tovarna polnilne opreme ali I kratko TPO so zaradi lastnih 1 potreb v Radenski ustanovili 1978, leta. Vsa leta nazaj se nekako ni mogla dvigniti, že pred izgubo jugoslovanskega , trga pa se je bila prisiljena I usmeriti na zahodnoevrospki I trg. 1989. je bila podpisana po- I godba s Steinlom, tako da sta I družbenika nove firme R & S Radenska in Steinle. Blagovna znamka in trg sta danes »evropska«. V letu 1994 so dosegli skupno 12,5 milijona mark realizacije, kar je nekaj manj kot leto prej, vendar pa je kljub temu velika razlika, saj so 1993, leta 50 odstotkov izde- STije? tanega prodali na domačem |B slovenskem trgu, lani pa so kar 75 odstotkov izdelkov v vrednosti 9 milijonov mark izvozili. Že nekaj časa je menjalniški tečaj za izvoznike sicer neugoden - lani se je vrednost marke napram tolarju zvišala za 8 odstotkov, inflacija pa se je povečala kar za 18 odstokov - ven- Lfl J I I L Hii' I' Eden od dodatnih progi* mov družbe R & S je izdelov* nje delov čistilne naprave Ji avtopralnice za nemško druži* OSORNO v Augsburgu, ki jf generalni dobavitelj za tri nei* Ške izdelovalce avtopralmd lani so jih izdelali 200, letos p< načrtujejo 500 fluktadjskih n* prav. I I 1 I I 1 I trebuješ 20 tisoč ur, potrebU' I jemo za realizacijo progranti v višini 3,5 mio DEM 60 tisot\ delovnih ur oziroma okrog । delavcev,^! je pojasnil direkio* , Preizkušanje paletimega stroja lipa RAPID EGM za sortiranje Frangež, ' ' *..................... • - " ■ - Velike možnosti se odpirajo ’ pločevink v domači tovarni v Boračevi; kupec stroja je SCANIA NOLIKO iz Belgije. dar na slovenskem trgu nimajo alizacije mora partner poskr-obstoja. Ker se bo podobna beti. V letu 1990 jim je postal politika tečaja nadaljevala tudi nezvest, saj je zaradi ugodnih letos, so jo vključili v poslovni državnih subvencij kupoval načrt. Letošnja realizacija naj raje izdelke iz vzhodnoevrop-bi dosegla vrednost 15 milijo- skih držav. Družba R & S je nov mark, kar bo oomagalo morala vzpostaviti lastno pro-premagati izgubo, čeprav so dajno mrežo in napeti vse sile, načrtovali pokritje izgube Že da si pridobi (in obdrži) evrop- ob koncu leta 1994, jim to za- ski trg, radi slabih odnosov s partner- jem ni uspelo. Nezvesti partner Kar je bilo v nekem določenem obdobju dobro, se je v naslednjem izkazalo za popolnoma zgrešeno. Po podpisu za- Večino od 9 milijonov DEM izvoza so prodali prek multinacionalk - na primer Heineken je kupil opremo v vrednosti 3,5 mio DEM za obrate na Madžarskem, v Sin-gapuru in na Nizozemskem; tri belgijske firme, ki so kupile . - - - . opremo R & S 1991, leta, stopniške pogodbe s Stemlom vsako leto znova pošiljajo na- 1989. so imeli točno določeno, za kolikšen delež tržišča in re- Center za razyoj pjodjetništva Lendava Vez med državo in lokalno skupnos^o Center za razvoj podjetništva Lendava si je v kratkem času svoje blagajne primaknile za delovanja zelo utrdil svoje mesto in ugled tako v mednarod- financiranje. Vloženi denar nem sodelovanju še posebno z Madžarsko pa tudi na republi- se jim bo obes to val, smo raški in lokalni ravni. In tu mu je mesto tudi v prihodnje, lahko zumeli direktorja Centra To-razumemo ravnanje Centra ali direkloija Toneta Balažka, ki neta Balažka. je Se pred koncem lanskega leta povabil na razgovor z držav- In katere so letošnje na-nega vrha sekretarko za drobno gospodarstvo Stašo Baloh loge Centra? Postaviti na Plahutnik in direktorico Sklada za razvoj drobnega gospodar- noge informacijsko turistično In katere so letošnje na- ročila, kar pomeni, da so bili z dobavljenim zadovoljni. Nezvestoba pa se je partnerju maščevala že čez dobri dve leti: poljska polnilna oprema je bila precej slabše kakovosti in reklamacij veliko; Radenska je zaradi neizpolnjevanja določil pogodbe decembra 1992 zastopniško pogodbo prekinila, R & S je še vedno slovensko podje^e z mešano lastnino. Radenska je družbenik več kot 90-odstotnim deležem, Steinle pa z nekaj več kot 9-odstotnim deležem. »Steinle je kjub stva Cvetko Tinauer pa tudi župane novih občin Lendava, pisarno, strokovno podpirati Črenšovci, Odranci, Turnišče in Kobilje. Hkrati so torej bili ustanovljen tenološki center vabljenj tako z državnega kot lokalnega vrha in vabilu so se pa tudi vsaka občina bo prav tudi odzvali. Pogovarali so se prav vsi na isti dan, za isto mizo, gotovo pripravila tak projekt, in to je bilo prvo srečanje občinskih županov novih občin ki ga bo potrebno strokovno ■ - ............................................, • • - =. T, lendavskega konca z državnim vrhom, najbolj pristomim za podpreti in izpeljati, pospeševanje podjetnišva in drobnega gospodarstva. Zupani njimi je tudi ustanovitev po-so ob tem srečanju lahko spoznati, da bo pri določenih občin- djetniškega inkubatorja, saj ritih razvojnih [Hojektifa Center za razvoj podjetnišva dober jim je za to prejšnja občina Tavn^mik pri pridobivanju tudi denarne državne podpore, zagotovila prostore nekdanje gostji iz Ljubljane pa uvideli, da če želijo imeti dobro mrežo za lekarne. Dobili so od 300 do pospeševanje podjetništva in razvoja in če želijo izpeljati de- 400 kvadratnih metrov pro-centralizacijo pospeševanja podjetništva, kol so si jo zamislili, štorov, tako da bi lahko spre-potem morajo imeti dobre in strokovno močne centre, kot je jeli tri začetnike v podjetni-■ ■ ■ ‘ Stvu. S tem bi jim zmanjšali na primer lendavski. Po besedah direktorja Toneta Balažka so povabljeni župani soglasno sprejeli stališče, da bodo vztrajali pri tem, da so pravni nasledniki Centra za razvoj pojetniStva ter Razvojnega sklada, ki naj bi ju zaradi racionalizacije kmalu združili v Razvojno začetne stroške za delovanje agencijo. Z župani se bo raz- jgp strokovno pomagali. Di-Siril tudi strokovni svet Cen- rektor tudi napoveduje, da tra. s čimer bo še tesnejša vez ix>do sodelovanje, ki je bilo med pospeševalnim centrom , J ministrstvom za gospodar- in novimi občinami, To, da so dejavnosti ter ministr-občine pripravljene prevzeti stvoni za znanost in tehnolo- ustanoviteljstva gjj^ sedaj dobro, razširili Centra in razvojnega sklada, - - - nasledstvo pa tudi pomeni, da bodo iz Še na ministrstvo za delo, MH vsemu pojem za kakovostno tehnologijo, ki pa je bila načeta. V Nemčiji deluje okrog 400 paletizacij Steinle. Sloveniji bo težko prodajati opremo v Nemčijo, ker danes nihče ne sprašuje, kje se kaj dela, ampak je pomembna zttamka.« je povedal direktor R & S Andrej Frangež. Tudi Radenska je pred leti prevzela del koncepta Steinle in prodajala opremo, izdelano v Boračevi, v glavnem pod znamko Steinle. Danes je tehnologija v R & S tako razvita, da je kakovostno na precej višji ravni, 90 odstotkov izdelkov pa prodajajo pod znamko Radenska Steinle. Steinle za mene več ne obstaja, trdi direktor. Radenska se bo morala še ta mesec odločiti, kakšen bo prihodnji odnos s tem nemškim partnerjem; zaradi nekoristnih dogovarjanj so namreč že izgubili dragoceno leto. taža; druga naloga družbe je, pridobiti višje oblike poslovnega sodelovanja oziroma iz- z navezavo dolgoročnih in tesnejših poslovnih vezi s holdi*' J gom ADTEFA iz Au^burgf * delovati določene izdelke po prepletajo), v Nemčiji (na področju izdelo vanja paletizacij se popolnoma l tuji dokumentaciji. »Dodatno dejavnost po tuji dokumentaciji bomo opravljali v z možnostmi in v skladu z dob goročnostjo tega posla. Trdim, da ta trenutek ni problem dobiti g.m,b.h.-jev, ki s ima katerimi ,! prav tako možno razviti skladu slovno sodelovanja. Vsaj Se tf takšne programe, kot je sed* nje izdelovanje konstrukcij daj že tudi montaža) fluktacij skih naprav si obetajo v pr* ■ _ _ ■ ’ ' ‘; so lani uspel' je to delo kakovostno opraviti ustvariti lastno prodajno mrež* J in Še prej zagotoviti kakovostno na tujem in bodo v tem leO* delovno silo, Tu moramo biti osnovni proizvodni progr^ | zelo previdni, kajti lahko bomo v evrospkih državah prodaj*® imeli 17 milijonov mark posla prek lastnih zastopnikov, posla v vrednosti toliko in to- i . liko milijonov mark, problem hodnosti. Če in 3 milijone mark izgube ali pa 500 tisoč mark posla in 100 tisoč mark dobička. Dodatne programe bomo gradili počasi in zanesljivo, v skladu s sposobnostmi in zmožnostmi, tudi ena najpomembnejših naW v letu 1995 ločitev »montaže* in »konstrukcije«. Dejavnost ne gresta skupaj ne po filozofi)* in ne po tehnologiji, zato . . , nujno treba pridobiti Se neM dodatni zaposleni bodo pogod- novih proizvodnih programu*’ ■ ■ ki bodo pomagali obli kova® samostojni profitni center “ __... ___ ............... ... omogočili njegovo ekonomsl( bomo potrebovali. Partnerja je preživetje, S tem so povez**!* tudi morebitna širitev pro*^ vodnih prostorov, ustanovit^’ samosotjne firme in dodat*'’ beno vezani na posamezne programe - ko ta več ne bo uspe- Šen, tudi zaposlenih veš ne potrebno na pravi način vezati nase. Po enem letu, pravzaprav Že kar po dveh letih smo pro- gram za nemško firmo P RO- zaposlovanje. CON pripeljali do višine mili- BERNARDA B.PEČE* tričn« energije v htto 1^. Fo Nn so pri^ todi podttošl o ptoftin n P o v tl P v Sl k n ji Ji Sl b si . ..... * njih SQ V vsem milijarde v 1^, ksr to odstottet ifod leto poprej. IFa j«! n amogočiio. da je da) slovenski elektroei vojameig 432,5 mr . aa je aaj stovenski elektroenergetski sistem 9,665 milijarde kilovatniH ur, pri i&mer je 1001 wr uvodlene^a toka, V jBmi so m temtotdektoimM! ra i P Sl f. elektrarnah proizvedli 3,} milijarde kilovatnih sr ali za odstotkov mtoddtorame, kamor > všteu tudi jedri< elektrarna Krško, pa 6.12 milijarde kilovabnilt ur, Zanimivo je, da Jc naše elektrogospO' v darstvo ,v va^nr« je, daje nt^ el ’ prejšnjem leto četo fevcMSo 194.9 ir^^a energije. Omea^iiRo Se to, ttei 6» pc električnega Krita zlasti povečali veliki odjemalci, kot so ; železarne. Tovarna dušika Ruše in Talum. Tl porabniki prejemajo elektriko neposredno iz visokonapetostnegs j tmirežja Etefetra Slovenije. D so porabili za dobri čM < milijardi kilovatnih ur sli 9,2 odstotka več. In kako je O z odjemalci čHstribuctjskih podjetij, k čemur štejejo dinjstva, majhna podjetja in ustanove? Tudi ti so poti 7,19 milijarde ali za 2,2 odstotka več elektrike M. d k je pi b( le tv to vestnik, 12. januarja 1995 stran 5 gospodarstvo iz it J4 no •oi M- Zadružni sistem Panonka Odločitev o sanaciji še ni dokončna? Kakšna bo usoda Kmetijske zadruge Panonka, zaenkrat ni nauo, saj jim z upniki še ni uspelo najti najustreznejših rešitev. Potem ko v splošnih kmetijskih zadrugah niso sprejeli sanacijskega programa, ki so ga ponudili upniki, ostajajo nekatera ^rasanja brez odgovora, razmere v zadrugi pa se še slabšajo. Če •bil podatek, ki so ga v zadnjem času večkrat omenjali sestavljala ^“J^kega programa, da zadružni sistem Panonka dnevno ••stvaija 800 tisoč tolaijev izgube, potem vsako odlaganje razmere samo Še poslabšuje. rS' 'S' bo j< d' id P< iB' Pravzaprav je bilo pričako-v splošnih kmetijskih zadrugah predlagani sanacijski program zavrnili, glavni yzrok za zavrnitev pa je najver-Jbtneje v tem, ker je s sanacijo predvidena drugačna zadružna organiziranost. Sedanje splošne kmetijske zadruge bi se namreč združile in bi skupaj ‘^erna sedanjima zadružnima ^jetjema tako nastala nova nižba Panonka Kmetijstvo in ®°^narstvo. V splošnih kmetij-•uh zadrugah trdijo, da bi se-^“1^ zadruge s tem izgubile sakršno samostojnost, pa tudi ova družba bi imela bistveno ^“njSe pristojnosti, saj bi odlo-anje pretežno ostalo na ravni ‘“Ornega sistema. Kot smo pati, da zanjo ne bo zelene luči. Če bi se namreč proti njej izrekli le v eni splošni kmetijski zadrugi, bi celotni projekt propadel, saj je medsebojna prepletenost posameznih pravnih oseb zelo močna. Usoda 'M' ni oi 2i d P ed kratkim že zapisali, naj bi amreC po novem delovali dve Urinski firmi (Panonka Kme-'jstvo in gozdarstvo ter Pa- bonka Trgovina), ki bi bili v la- oblikoval bb tej ravni pa bi se . , - — tudi upravni odbor, 1-*^°,“^ fbe hčerinski podjetji lastnih •j« ;S' H' g> ir 03 ei 30 o tri ,Š' it' ir ri' sli ŽO tv ir »li t »o II ? a) Vi iti it ;( (I r •1 i( 'nieli. upravnih organov ne bi Ker je idHaeijjjji program predvidel - ■ ■■ enotno sanacijo ce- j — ‘ -"'Juiu sanacijo cc-a zadružnega sistema, je nn? p™** razpravah na pravnih odborih mogoče skle- skupne sanacije je bila odločena na izrednih občnih zborih splošnih kmetijskih zadrug, saj so se na večini izrekli proti njej. Izjema je bila SKZ Prosenjakovci, medtem ko v SKZ Cankova izrednega občnega zbora sploh niso imeli, V slednji so se namreč že na upravnem odboru odločili, da predlagani program sanacije podprejo, pri sprejemanju dokončne odločitve o tem pa se bodo prilagajali drugim zadrugam. Da so skorajda na vseh sejah upravnih odborov in tudi na izrednih občnih zborih poudarjali, da niso proti sanaciji, je res, vendar pa je res tudi, da ob zavrnitvi predlaganega sanacijskega programa niso imeli nobenih konkretnih in pripravljenih lastnih predlogov, kako se lotiti sanacije. Vzroke za težave, v kakršne je zašel zadružni sistem Panonka, je namreč potrebno predvsem iskati v preveliki zadolženosti, saj so obveznosti celotnega si- Oglašujte v Vestniku Sterna dosegle že skoraj 2 milijardi tolarjev in se še povečujejo. Da je problem Se toliko težji, pa potrjuje podatek, da od vseh teh obveznosti odpade na kratkoročne obveznosti kar 97 odstotkov dolgov. Od skupnih dolgov odpade na notranje obveznosti 317 milijonov tolarjev, kar pomeni, da so to teqa-tve med posameznimi pravnimi osebami znotraj Panonke, In tudi to potrjuje, da bi bila sanacija po posameznih pravnih osebah izredno težka, če ne celo nemogoča. Po podatkih, ki so na voljo, je med sedanjimi desetimi pravnimi osebami kar polovica takšnih, ki nimajo možnosti za uspešno ločeno sanacijo. Te pravne osebe namreč ne morejo niti s celotnim premoženjem pokriti dolgov ali pa so njihove obremenitve tolikšne, da v njih ni mogoče vzpostaviti pozitivnega tekočega poslovanja. V njih bi tako moralo prej ali slej priti do stečaja, ta pa bi potegnil v stečaj Se preostale pravne osebe in vprašanje je, Ce bi se katera uspela ohraniti. Upniki so seveda vztrajali pri svojem, kakšen bo dogovor. pa je za zdaj težko napovedati. Če so občni zbori najvišji organi upravljanja v zadrugah in so na zadnjih izrednih sejah le-ti sprejeli odločitev, da predlagane sanacije ne podpirajo, potem je takšno odločitev potrebno spoštovati. Če bi prišlo do kakršnih koli sprememb oziroma bi med tem našli drugačne rešitve, bo verjetno potrebno vse postopke odločanja ponoviti. Preveč neresno in tudi neodgovorno bi namreč bilo, če bi se nove odločitve zdaj sprejemale v drugačni sestavi in na drugih nivojih. Je pa dejstvo, in to smo zapi- sali že uvodoma, da je lahko vsako odlašanje za Panonko usodno. Kaže, da so se nekateri tega začeli resneje zavedati, zato so na izrednem občnem zboru Zveze zadrug Panonka začeli razmišljati že nekoliko drugače. Na tem zboru seveda niso mogli spremeniti odločitev, ki so jih sprejeli izredni občni zbori splošnih kmetijskih zadrug, so pa zato zbor prekinili in imenovali posebno skupino, ki naj bi pripravila predlog sanacije po posameznih pravnih osebah in pri tem našla skupni jezik z upniki. Prvi razgovor pred tednom dni v Ljubljani ni dal željenih rezultatov, zato so v začetku tega tedna z izrednim občnim zborom nadaljevali, nanj pa povabili tudi predstavnike Zadružne zveze Slovenije, Slovenske zadružne kmetijske banke in Hranilno-kreditne službe. Zadružniki in upniki naj bi tako skupaj našli najboljše rešitve za sanacijo Panonkinega zadružnega sistema, vendar smo po vseh razpravah, ki so občasno prerasle v takšne ali drugačne očitke, dobili občutek, da je do rešitve Se daleč. Res je sicer, da imajo škarje in platno v rokah upniki, vendar je odločitev v rokah zadružni-kiov in upniki bodo morali spoštovati njhovo odločitev. Tokrat je obveljala odločitev, da v splošnih kmetijskih zadrugah vztrajajo pri sanaciji po posameznih pravnih osebah, upniki pa so se obvezali, da bodo že prihodnji teden obiskali vse pravne osebe Panonkinega zadružnega poslovnega sistema in bodo skupaj skušali ugotoviti, kakšne so možnosti za tovrstno sanacijo. Po vsem, kar smo v zadnjem času slišali in spoznali, bi st skorajda že zdaj upali zapisati, kako se bodo zadeve razpletale. Pa vseeno odločitev prepustimo zadružnikom in vsem tistim, ki so v te procese tako ali drugače vpleteni. Nekoliko nas lahko skrbi le, da bodo zadružniki, preden bodo dojeli, katera rešitev je najboljša, izgubili preveč časa, čas pa zdaj dela predvsem škodo. v njihovo LUDVIK KOVAČ Olastninjena podjetja z novimi direktorji Menjava vodstva v Varstroju v direktorskih in menedžerskih vrstah lahko čutimo nemir. Skoraj zagotovo bo prišlo do vala menjav na vodilnih mestih v podjetjih, ki so se olastninila, se vpisala v sodni register in kjer SO izpeljali že tudi prve skupš^e delničarjev družbe. Zanimivo bo spremljati dinamiko zamenjav, videti, v katerih podjetjih ali s kakšno izkaznico poslovanja. Sicer pa, mar ne bodo imeli prav zaposleni, ki so skoraj v vseh olastninjenih podjetjij večinski lastniki, odločilno besedo pri zamenjavi vodstva? Pričakujemo lahko tudi, da bodo zamenjave vodilnih v podjetjih povezane z rezultati poslovanja v lanskem letu, saj imajo prve skupščine delničarjev olastninjenih podjetij pred sabo že tudi številke za lansko leto. V upanju . da prepih po direktorskih mestih ne bo spodnašal zgolj zaradi zamer in da bo svežina vodenja dobro dela ter prinaš^a rezultate, Čakamo novih dni v obdobju znanega lastniStva, Zamenjava vodstva se bo kmalu zgodila tudi v Varstroju , tovarni varilne in rezane opreme Varstroj je bilo drugo podjetje iz naše pokrajine, ki je dobilo soglasje za lastninski program, za njim pa je že tudi izpeljan postopek lastninjenja tet vpis v sodni register. Večinski lastniki podjetja so delavci, ki so z vložitvijo svojih denarnih nadomestil dokapitalizirali podjetje za 398 milijonov tolarjev ter ga lastninili še s certifikati, Republika Slovenija ima v podjetju 27-odstotni delež lastništva, nekaj malega še Pomurka banka in skladi, Varstrojove delnice, ki so jih prenesli na Sklad za razvoj, so bile prodane na prvi javni dražbi Sklada za razvoj Republike Slovenije, njih kupec pa je bila Pooblaščena investicijska družba Maksima 1. O dražbi Varstrojovih delnic zapišimo le toliko, da so jih prodali zelo pod ceno ali za 60 odstotkov od izklicne cene (za manj so prodali delnice le še dveh podjetij od 59, kolikor jih je bilo na dražbi). Odkrito rečeno, presenečenje je že to, da so delnice Varstroja prodali na prvi dražbi, saj tega niso pričakovali niti v vodstvu. Kljub podcenjenim delnicam podjetja se Je podjetje po stečaju in izgubi Jugoslovanskih trgov vendar pobralo in obeta se mu tudi razvojni vzpon na področju varilne in rezalne tehnike. Tudi petnajstodstotni delež zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo, razvojna enota podjetja ter soustanoviteljstvo tehnološkega centra v Lendavi lahko obetajo hiter razvoj podjetja. Stanislav Sraka, direktor Varstroja ah sedaj vršilec dolžnosti dražbe, Je že lani na pomlad za podjetje napovedal tudi pridobitev certifikata ISO 9001 in doseganje 70-odstotnega izvoza. Sedaj pa vodenje podjetja zagotovo prepušča dragemu. Sedanjega vršilca dolžnosti direktorja Varstroja niso odstavili, kot je bilo neuradno slišati, ampak v družbi poteka regularni postopek imenovanja direktorja z razpisom, kar je logična posledica olastninjenja podjetja, nam je zatrdil predsednik nadzornega sveta Janez Orban. Vendar s tem še ni zanikano, da je v podjetju prišlo do konflikta med direktorjem in zaposlenimi. Po tem, kolikor smo spremljali razvoj podjetja in njegovo pot do lasninjenja, ne bi mogli reči, da je problem nastal na primer zaradi vodenja ali organizacije dela, prej Je prišlo do napetosti, vsaj tako domnevamo, zaradi Številk poslovanja ali, drugače rečeno, denarja. Sicer pa je to zadeva, ki jo bodo reševali za zaprtimi tovarniškimi vrati. Konec lanskega leta je bila sUicana skupščina delničarjev Varstroja, sestal pa se Je tudi nadzorni svet družbe, ki bo predvidoma prihodnji teden na svoji drugi seji tudi imenoval upravo, štela bo tri člane, krmilo podjetja pa naj bi prevzel, če bo seveda imenovan, dr, Arpad KoveS, dosedanji direktor Industrije konfekcije v Veliki Polani. Dr, KoveS je v razgovoru povedal, da je kandidat za direktorsko mesto Varstroja, na odločitev nadzornega sveta pa je seveda treba Se počakati. Dvanajst let je delal na inštitutu za varilstvo in doktoriral v Ljubljani na Fakulteti za elektrotehniko. Po strokovni plati je torej mesto, ki ga zapušča Stanislav Sraka, za znanega kandidata pravo. MAJDA HORVAT /n/ - * p F v J pomočnikom gGieralne^a direktorju Telekoma Slovenije Jožefom Kavaitem Spremembe bodo omogočile tudi enotno ceno telefonskega priključka taz^Sn^"' jbbuaijem 1995 seje dosedanje Prt potuje SVoren^e Ploven’” samostojni podje^i - T d etn m Slovenije in Pošta nos« Kljub temu, da bosta sistemska luLoi_ Potreb" *^^»*rr’*''<'»'kacijah sprejeta šele v tnt letu, li lo^cv lu n prit^ni dejaV" ohe sa * približevanja evropski urecbtvL Ni ti uriJii bosta dejavnosti lage kos bjJvun čh. Tn pi je prvd-nspešnejše odzivanje na potrebe, zahteve in želje ‘»ko kot d*' podjetji bosta na začetku organiziran! o .“"^^•Ibnje skupno podjetje, kar poimrm, rta hodu zn vuiisktk telekomunikacijsko dejavnosi pj pmumoniill slo- - ■ - Obe novi podjetji bosta na začetku organizirani dosedanje skupno podjetje, kar pom mi, rta bodo za poslovne enote. Tiin tli ni območju in p*",**^ Morska Sobota ustanovljeni poslovni enoti Tele-Trgu , Slovenije, ki bosta imeli sedež v zdajšnjih prostorih jati c . "Bage 6. o nekaterih aktualnih zadevah smo se pogovar- smo se pogovar- K direktoija Telekoma Slovenije KaVašem, ki vodi poslovno enoto v Murski Soboti. fC L ^^islim, '-iovp.o se je minulo (5o- klo, v kar dobro izte ' ’ ^brski e Pt>slovni enoti i Prertv T ™ naložbenem Sedem nn k vključili =onskih avtomatskih tele-^Sradiii na Goričkem, učnih kilometrov op- daj tp na katere so se-Koneaii DPriključene, do- na delovnem mestu in županskem stolčku? »Doslej sem bil predsednik izte- enoti smo vključili lavnih precej ttra- ■ 'O Pa pomrežij. Vse ■ Sicp ”” osnova za na- ^’94 Jak/ P® poslovno leto uar je v d boljše, ven- I polovici tega leta P'‘^cei fin* podjetje Slovenije bomo ^^žav, ki jih 'etu.« zlasti v tem še boljše, ven- -jnčnih težav, ki jih Občutili zlasti ' družbenopolitičnega zbora Kolikšno Število delavcev je bilo zaposlenih v dosedanjem PTT podjetju Murska Sobota in kakšne bo njihov položaj po preoblikovanju podjetja? »Na območju Pomurja je zaposlenih okrog 430 delavcev; od tega je 280 poštnih delavcev, 150 pa jih bo pri Telekomu. Pri slednjem gre predvsem za tehnično službo, ki se ukvarja z izgradnjo in vzdrževanjem telefonskega in telegrafskega omrežja. Vsem zaposlenim je zagotovljeno delovno mesto.« Ob vsem tem pa se odpira pomembno vprašanje glede delitve prejšnjega skupnega premoženja in kapitala ter možnosti izravnave? »Treba je povedati, da se pošta in Telekom dokončno ločujeta v roku petih let. Dohodkovno je Telekom zmeraj pokrival izgubo pošte, zato je za leto 1995 predvideno, da bi se pet milijard tolarjev prelivalo iz Telokoma v pošto. Naslednje leto bi ta znesek znašal 3,2 milijardo SIT, zatem 2,8 in zadnje leto Še milijardo tolarjev. Tako naj bi po petih letih pošta zaživela samostojno, pri čemer bodo morali uveljaviti ekonomske cene poštnih storitev, določen delež pa bo zagotavljal tudi državni proračun. Vse pa seveda v dogovoru s slovensko vlado.« Kako pa bo z zelo aktual- povišane cene poštnih storitev in telefonskih impulzov. Takrat je bilo tudi predvideno, da bi vlada sredi januarja zopet odločala o cenah telefonskega priključka. Tu so namreč načrtovane spremembe in poenotenje v Sloveniji, K temu smo dali tudi svoje predloge, pri čemer pa ima vlada drugačno rešitev. Zato Čakamo na uskladitev te zadeve. Vsekakor pa bo prišlo do enotne in skupne cene telefonskih priključkov v Sloveniji. Ta cena pa bi bila za nas nekoliko nižja,« Kaj bi to konkretno pome- naložbe. Poleg tega bomo nadaljevali povezave z optičnimi kabli med Turniščem in Dobrovnikom, zgradili naj bi novo centralo v Turnišču, naj-vei^a naložba pa bo montaža glavne centrale v Murski Soboti ter central na Tišini in v Moravskih Toplicah, Skupna vrednost te naložbe je 700 milijonov tolarjev. Vrednost drugih naložb pa je 672 milijonov tolaijev. V to so vštete tudi naložbe v ljutomerski občini, kjer pa niso predvideni kaki večji posegi v omrežju, Tam razširitev dokončujemo nilo za območje Pomurja? »Če bi se oprli na predvidevanja in zagotovila vlade pred novim letom, naj bi vlada tako odločitev sprejela okrog 15. januarja. Po nekaterih izračunih bi ta znesek znašal 80 tisoč tolarjev. Tako bi lahko novo ceno telefonskega priključka uveljavili že s prvim februarjem, To pomeni, da je vse odvisno od drugih,« Kakšna pa bo naložbena politika v letu 1995? Tnteres je vključiti čim več novih telefonskih naročnikov. V ta namen smo Že pripravili načrte, ki sicer Še niso sprejeti, .L-r čaka na odločitev vlade, od čigar bodo namreč odvisne nove cene. Načrtujemo izgrad- omrežja Logarovci-Berkovci. jeseni pa smo dokončali dela v Križevcih pri Ljutomeru in Veržeju.« Predvidevate še kaj? »Ne. to so glavni načrti. Če bomo uspeli to uresničiti, bomo zadovoljni. Vse pa je odvisno od načrta, ki sa nameravamo sprejeti po odločitvah slovenske vlade. Upam pa. da bomo lahko zadovoljili potrebe novih interesentov po telefonskih priključkih. Pri tem se bojim navala novih naročnikov po odločitvi vlade o enotnih cenah. Ob velikem pritisku ljudi morda m- bomo mogli na- nim lastninjenjem? »Lastninjenje bo potekalo v naslednjih mesecih. Od 16. do 31. januarja je predvideno vpisovanje certifikatov poštnih delavcev, nekdanjih zaposlenih v tem podjetju in upokojencev. Dodajmo še to. da je stavba PTT podjetja v Murski Soboti last pošte, Telekom pa ima v svoji lasti prostore na Bakovski cesti, kjer so upravna zgradba in garaže. Oboji pa smo najemniki v obeh zgradbah. tako na Bakovski cesti KOt na Trgu zmage v Murski Soboti. Ali se že nakazuje, da bi cene telefonskih priključkov poslale enotne za vso Slovenijo, saj Je znano, da so najdražji ravno v Pomurju? »To je vsekakor veiik problem. Lanskega decembra je slovenska vlada predlagala nov tarifni sistem, s čimer so bile Skupščine občine Murska Sobota in predsednik sveta Krajevne skupnosti Beltinci. Menim, da ti funkciji lahko nadomestita zdajšnje moje županovanje. Vemo pa tudi to. da nove komunalne občine praktično skrbijo samo za komunalne zadeve, kot so ceste, vodovod in nekatere obrobne stvari, za kar je prej skrbela krajevna skupnost, dodan pa je še prejšnji krajevni urad Beltinci. Če se za .c-ševanje teh zadev »nastavi« dober operativni tajnik, ki to funkcijo poklicno opravlja, potem je praktično nepoklicni župan kot posvetovalni organ. -Jenim. da smo v štirih letih mojega predsednikovanja veliko naredili, zato upam, da bo z dodatnim angažiranjem možno nadalje razvijati obči no,- »/ ^7 ? K^fel enkrat zadovoij; coireb nt'-’-;?! interesenio', Sicer pa na CJ- \A ČELU POMUR- MO telefonskih omrežij močju Telekoma Murska Sobota, ki zajema Pomurje, predvidevamo zgraditi 204t.' tele- \ Kuzmi. Gornjih Petrov cih. -■iuhneih. Cepincih, Markovcih. Šalovcih. na območju celotne Krajevne skupnosti Bogojina. kakor tudi v KS Turnišče in v Negovi. To so večje SKEGA TELEKOMA - Pomočnik generalnega direktotja Telekoma Slovenije in vodja poslovne enote v Murski So-troti Jožef Kavaš. tonskih priključkov. C tem w bili tudi zti no- ' ‘ ŽUoa Aa kaia Beltinci. '^učin nameravate fj vetike obveznosti nekoliko zmanjšali ■ azkorak T razvitejšimi območji Slove- nije.« MILAN JERŠE I stran 6 vestnik, 12. januarja 199j sociala, šolstvo, zdravstvo r Predlog zakonu o delovnih razmerjih življenje r pregnanstvu »Svet se ohlaja kot ta snej zunaj. Izpovedala sem ss Starši z malčkom tri leta Takrat, ko se na mizo postavijo zakoni, ki se tičejo družine in njenih pravic, politične stranke vsaj pred javnostjo morajo zaobliti osti političnega komuniciranja. Toliko bolj, ko gre za otroke. Obravnavati vrašanja družinske politike pred javnostjo je namreč nadvse občutljivo vprašanje. Še topel je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmeijih, ki so ga podpisali iz vrst slovenske krščanske demokracije Štefan Kociper, Nada Skuk in Miroslav Mozetič in prav kmalu bo o njem razpravljal parlamentarni odbor za družino, zdravstvo in socialna vprašanja. Kot nam je v pogovoru povedal predsednik odbora Štefan Kociper, kije tudi med predlagatelji zakona, računa na razumevanje in podporo Članov odbora kot doslej, odobravajoče mnenje pa je bilo izrečeno. Predlagatelji sprememb zakona o delovnem razmerju pišejo, da je podaljšanje dopusta za varstvo in nego otroka eden izmed ukrepov za spodbujanje rojstev, V Sloveniji se namreč število rojstev znižuje od 79, leta, ko se je rodilo 30 604 otrok, v letu 93 je bilo le še 19 982 novorojenčkov, v lanskem letu pa še manj. Za obnovo prebivalstva pa bi morali imeti na leto vsaj 30 tisoč novorojencev. Po zakonu o delovnih razmerjih pa ima delavka pravico do porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka, ki traja 365 dni. Porodniški dopust, ki traja 105 dni, pripada materi, delavki, dopust za nego in varstvo otroka pa lahko koristi ali mati ali oče in lahko tudi tako, da dela le polovičen delovni Čas do 17 mesecev otrokove starosti. Posebne ugodnosti pa veljajo, če je otroku zaradi zdravstvenih razlogov potrebna posebna nega. Predlagana sprememba pa je v tem, da bi dopust za nego in varstvo otroka skupaj s porodniškim dopustom (ki je 105 dni) trajal 36 mesecev, torej tri leta. Poročoniški dopust bi lahko koristila le mati, dopust za nego in varstvo pa mati ali oče ali vsak del. Zaradi podaljšane nege otroka bi se, kot pišejo predlagatelji sprememb zakona, hitreje zavrtel tudi krog zaposlovanja, saj bi se tako, po njihovih predvidevanjih, sprostilo okoli 40 tisoč delovnih mest, ki bi jih lahko zapolnili mladi iskalci dela. Zmanjšalo bi se tudi število otrok v vrtcih, in to kar za petino. Tako bi bil nižji strošek države za izplačane denarne pomoči nezaposlenim kakor tudi za materialne stroške v jaslih, kjer bi z enakim številom zaposlenih otrokom v vrtcih lahko takoj dali več. Kriv si, ker si ziv Na Štiri dele smo otroci rezali Časopisni papir in vanj zavijali svetleče krhke kroglice z novoletnega drevesa. Še skrbneje smo v vato zavijali betlehemsko družino in ovčice. Ovijali smo mavčne podobice, posebej njih vratove, samo da se ne bi zlomile. Da jih bomo imeli spet za drugo letO) smo pri tem poslušali odrasle. Ovite figurice in kroglice smo zložili v kartonasto škatlo, jo povezali z vrvjo ter jo zataknili ali privezali za tram na podstrešju. Tam je čakala naslednjih božičnih in novoletnih praznikov. Otroci in vsi v hiši smo vedeli, da bodo prazniki zagotovo spet prišli, z njimi pa spet vse lepo, kar so nam prinašali. Povezana škatla za tramom nam je pomenila upanje in pričakovanje. Njihova novoletna smrečica pa je bila revna kot njihovo Toda njih veselje je umrlo v eni sami noči, prav na praznik velike noči. S plastično vrečko z osebnimi dokumenti v roki, bolno hčerko in bolnim možem je mati Jela zapustila svoj dom. »Imeli smo dobro življenje. Pošteno smo delali na kmetiji. Zemlja je bila rodovitna in gozdovi bogati hrastovine. Imeli v cerkvi in klela politike. A župnik mi pravi, ne klej jih. moli, da se jim umirijo strasti in možgani. Več jih ne kolnem, ampak jim želim, da bi jih doletelo to, kar so napravili meni.« Trpljenje pregnanstva in življenje v begunstvu namreS zadene bolj kot kletev. Mnogo težkih besed se je zgrnilo nad njihove glave, ki so sprli ljudi v Pt P> bi us Ul in začeli vojno, toda mir je vse-, m. dalje. če »Mi pa bi radi spet videli vssj »Ml pa bi radi spet videli vsej sosede, če se bomo kdaj vrnili.j (Dl bi 2 njimi skupaj spili kavo, saj pr so se tudi njihove matere žago- n« tovo morale odeti v črno,« želi bil Življenje, božična kartica Predlagatelji podaljšanja dopusta za nego in varstvo otroka so svoje predloge seveda podprli z izračuni, o katerih pa vendar moremo dvomiti. Zagotovo ne bo vzdržala trditev, da bi delovna mesta, ki jih bodo zapustile matere ali oba mlada starša, lahko takoj zapolnili s tistimi iz vrst nezaposlenih. Razmere na trgu delove sile in izobrazbena struktura nezaposlenih se namreč ne »prilegajo« delovnim mestom, saj je strukturna brezposelnost ali razkorak med potrebami po določenih delavcih in ponudbo delovne sile že sedaj prevelik. Denarnega nadomestila tudi ne prejemajo mladi iskalci prve zaposlitve, saj je to vendar pravica iz dela. Pri podaljšanju porodniškega dopusta, kot ga predlagajo, gre le za pravico, ki jo starši lahko izkoristijo ali pa tudi ne. Lahko se zgodi, da parlamentarci hkrati s sprejetjem podaljšanja dopusta za varstvo otroka ne bodo sprejeli dopolnil ali popravkov zakona o družnskih prejemkih, ki določa obračunavanje denarnega nadomestila za čas porodniškega dopusta in bi matere prejemale nadomestilo le za prvo leto, drugo ali tretje leto varovanja otroka pa bi si lahko »privoščili« v družnah. kjer bi se lahko odpovedali enemu dohodku. Vendar pričakujemo, da se slednje le ne bo zgodilo in bodo s spreminjanjem zakona o delovnih razmerjih sprejeli tudi dopolnilo zakona o družinskih prejemkih. Avtorji predlagajo rešitev, in sicer v prvem letu dopusta bi denarno nadomestilo porodniškega dopusta znašalo 100 odstotkov, drugo leto 75 in tretje leto 50 odstotkov nadomestila prvega leta. Kljub preskromni podprtosti zakona z strokovnimi utemeljitvami in predvidevanji, kaj bo sprememba zakona pomenila ali katera kolesja drugače zavrtela, je nekaj vendar jasno: ni tistega denarja, ki bi poplačal, kar je v dobro otroka. V pričakovanju, da bodo tako razmišljali mladi' starši. Če se bodo seveda lahko odločali za triletno varovanje otroka in jih bo delovno mesto vendar čakalo, pa parlamentarci pričakujejo, da bodo spremembe zakona o delovnih razmerjih in družnskih prejemkih sprejete. Da, predvsem za dobro otrok gre, in šele potem bi smeli govoriti, da je to tudi ukrep za spodbujanje števila rojstev. s sveto družino pa skromno znamenje minulega božiča. Da le ne bi svoje revščine s smrečice morali tudi pri njih pospravljati za drugo leto! Saj so bili njih prazniki že drugič v tujem kraju, na tuji zemlji in med tujimi ljudmi. Pregnani s svojega kot begunci živijo Življenje. polno bolečine in solza. Prazniki božičnega miru in družinske sreče ter novoletnega pričakovanja in upanja pa zanje bolj kot vsakdan načenjajo nikoli zaceljeno rano. »Božič in novo leto preživljamo odeti v žalost. Bilo je težje kot kdaj, ko smo se spominjali svojega doma. Grem v cerkev, se vračam in jočem. Ob sebi nimam svojih, pa kako smo se znali skupaj veseliti praznikov. Želim si svojih otrok, sanjam o njih in njihovih otrocih. Umiram od strahu, žalosti in skrbi zanje.« Neizmerna je bila ljubezem matere Jele do svojih otrok in zato je neutolažljivo njeno srce, ko so morali zapustiti dom in se razbežati po svetu. Pisma si pišejo, v njih pa si nimajo zapisati nič dobrega. Strti z vsakim novim dnevom, zaznamovani za vedno, z vsakim mesecem in letom pregnanstva. Življenje na tujem, v begunstvu in tujstvu, sprejemanje vsakršnega dela, medsebojna pomoč, samo da bi preživela vsa velika družina, nače- ,4^, z #1 T’ po vsem preživetem dobro ii: mati Jela, »Nikomur, ljubi Bog, ne daj, da bi mora! to sr doživeti in preživeti, daj, da bi dt ljudje živeli v miru Življenje, čeprav je od njega je bt ostalo le golo preživetje in leta, je vendar treba živeti. Lepa; novi ga živijo v najeti hišici d< v Beltincih, ki pa jo bodo mOrali marca zapustiti, saj je hiša dj namenjena za rušenje. Kani di bodo šli potem. Se ne vedo. P' Upajo, da se bo našel prostoJ zanje. Oče Ivan je namreč Ž« j” trikrat doživel srčni infarkt, prav kmalu pa bo mora! Še oa K MAJDA HORVAT i' d ,4tt' f-j' K IJ -J V okviru praznovanja božičnih in novoletnih praznikov so se v cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni predstavili trije mladi organisti, ki so na novih orglah igrali skladbe Joe-hana Sebastiana Bacha in drugih mojstrov. Orgelski koncert so izvajali 12-letna .Maijeta Vrbanič iz Apač, 17-letna Felicita Heric iz Radenec in 17-letni gojenec Slomškovega semenišča Danijel Lasbaher iz Gornje Radgone. Mlade organiste je predstavil profesor Friderik Volf s Slavešin-skega Vrha, sicer upokojeni glasbeni profesor Pedagoške fakultete v Mariboru, kije občinstvu, koncertu je prisluhnilo več kot 2(M) poslušalcev, napovedoval dela, ki so jih izvajali mladi organisti. Mladi organisti, ki igrajo v Apačah, Radencih in v Gornji Radgoni ob cerkvenih obredih, so pri poslušalcih poželi veliko aplavza. Srečanje je pripravil Župnijski urad Gornja Radgona. Besedilo in fotograBja L. Kr. nja duha in telo članov velike družine Lepan iz vasi Njivaka v občine Gradačac. »Vse je bilo tako lepo, mi in sosedje smo živeli skupaj. Mi smo živino pa pure, gosi, perutnino. V vasi je bil telefon pa asfaltirane ulice in dobro Hrvati, oni pravoslavci. Skupna nam je bila pekarna, ena mlekarna, ena trgovina, ena občina. Pozdravljali smo se, bili drug z drugim, mi smo hodili na njihove pogrebe, oni na naše svatbe. Prišlo je do vojne na Hrvaškem, mi smo pa upali, da v Bosni vojne ne bo, saj smo vendar mešani narod. Bili so sestanki, kjer so nam govorili, Bosna bo enotna. Mi smo se pa veselili, da pa nas nihče ne izžene z naših domov. Vsi smo tako mislili, tako mi Hrvati kot pravoslavci in muslimani. Bili smo veseli na svojem,« se spominja mati Jela. mirno življenje. Otroci so rasli, končali šolanje, se poročali po svoji volji in bili zaposleni. Vse življenje smo delali, sedaj pa ... Nismo mogli prodati živine, Vladni sklep za samostojnost bolnišnice Polene čas za novega direktoija Reforma lokalne samouprave je zagotovo prinesla nekaj dobrega: Splošna bolnišnica Murska Sobota je namreč dobila vladni sklep, da se lahko preoblikuje v javni zdravstveni zavod. O tem so se na vladi odločali 28. decembra. O zapletu razdružitve Pomurskega zdravstvenega zavoda in tem, da bolnišnica ni dobila soglasja za status samostojnega zavoda, smo že večkrat pisali. Slovo velikih občin pa je pripeljalo do dogovora med predsedniki izvršnih svetov tik pred prenehanjem delovanja, da k sklepu o preoblikovanju bolnišnice dajo soglasje, saj so ga v Ljubljani trmasto teijali. Bolnišnica, ki je sklep končno dobila, si bo tako Šestdesetih dneh sestavila niče, ki je že predolgo viselo v zraku, končno pripeljano do operacijo. Dragica, hčerka, ]( * mentalno prizadeta in tudi telesno zelo bolehna in potrebujs -posebno nego in oskrbo pa tudi pomirjanje ob napadih agresivnosti. Tudi babica Marica, ki s' je naložola že deveti križ, ni dobrega zdravja. Odeta v črna in solznih oči roti Boga, zakaj ji te ne je dal toliko let življenja, ds st mora na stara leta videti vse ču irpnjenje svojih bližnjih. k* ničesar, saj se tega, da bo najmanjša hčerka matere Jele, P> ’ ........... kije dobila ime po svoji babici, vojna, nismo nadejali. Vse je ostalo, koruza in tobak, ki bi ga bilo treba pobrati.., Dan in noč mislim na dom, kamorkoli grem, tega ne morem pozabiti. Marica, ki je bolni družini leva P* in desna roka, tolaži jokajočo mater in upa, da bo vendalj h tam se zaživela življenje, kot ga je sa-* je živelo in delalo mojih njala. Toda nasmeh in prijazen tat obraz so vendar Se zmogli i/? fotografijo, za vse dobre ljudi, dvainšestdeset let, rojevalo in raslo. Sedaj pa otroci ne morejo do mene in mi ne do njih,« objokuje svojo nesrečo, nesrečo pogubljenih v bosanski vojni mati Jela. »Ponoči sanjam o domu, potem pa ves dan mislim na vse, kar sem imela in za kar sem živela. Prevarali so nas, saj so govorili, da bo Bosna ostala enotna, sedaj pa tečejo reke krvi. Najbolje bi bilo, da bi bili takoj vsi mrtvi, da bi Bog dal. sp lu n« ki ki so jim lajšali življenje in jiif ■ prinašali za prežvetje, za vssi ki imajo zanje prijazno besede in dobro misel. ra P« »Hvala temu narodu, ki nas dt je srejel. Hvaležna sem za vse^ kar smo prejeli, in svojo hvaležnost bom prenesla na svojč otroke in otroke mojih otrok,* reče mati Jela. at tr la vi In njeno hvaležnost bonif ki začutili, jo spoznali kot zelo j. da bi izbruhnil vulkan in bi vsi globoko in od srca, če bofflO n« utonili. Nikomur nisi nič kriv, sami za trenutek zastali in pO' ** kriv si samo, ker si živ. Da, mislili. Na družino Lepan to." tisoče družin, ki jih je doletala Pred očmi sveta se dogaja podobna usoda, in morda rtš vojna, strašna in uničujoča, to, da imamo svoje družin^ Toda svet pred kriki na pomoč vendar vsi. Usoda pa ni pra’' ostaja čedalje bolj gluh in pred nikomur vnaprej znana, trpljenjem, umiranjem si vse bolj zatiska oči. MAJDA HORVAT kriv si samo, ker si živ. Da, vojna, strašna in uničujoča. O dobroti »Dobrota ou pomeni navado ,. H to P m N dl I -11 dn Cio I pravi o tej vrtini ’ svet zavoda. Pri imenovanju Članov v svet zavoda so v bolnišnici pohiteli in še ujeli vlak, saj so vse štiri stare občine imenovale člane, eden bo predlagan še s strani vlade, eden z zavoda za zdravstveno zavarovanje. pet pa bo notranjih. Za slednje bodo v januarju med zaposlenimi bolnišnice izpeljali volitve. Načrtujejo namreč, da bi se svet prvič srečal konec januarja. Poleg tega, da se bodo člani spoznali in izmed sebe izbrali predsednika, običajno iz notranjih članov sveta, ter namestnika, iz vrst zunanjih članov, jih že na samem začetku čaka kup dela. Za delovanje bolnišnice bodo namreč morali takoj sprejeti kar nekaj sklepov, ki so na to že dolgo čakali. Sprejeli bodo tudi statut bolnišnice in s tem odprli pot za imenovanje rednega direktorja bolnišnice, S tem bo končano večletno vedejevsko di-rektorovanje dr, Antona Trčka konca. Po pričakovanju bi za ime rednega direktorja bolniS- niče lahko izvedeli ob polletju. Z dnem, ko se bo pri registracijskem sodišču registrirala kot samostojni zavod Splošna bolnišnica Murska Sobota, + in vprašanje vodenja bolniš- bodo končno iz registra zbrisali Pomurski zdravstveni zavod in od večletnega vedejevskega di-rektoroVanja se bo poslovil tudi Štefan Vučak. Skoraj istočasno z bolnišnico pa se ho v register vpisala tudi Skupnost zdravstvenih zavodov, sedanje skupne službe Pomurskega zdravstvenega zavoda. Ustanovitelji Skupnosti so zdravstveni dom Murska Sobota in Lendava ter Zavod za zdravstveno varstvo in predvidoma tudi bolnišnica. Skupnost pa bo po pogodbi opravljala storitve še za zdravstvena domova v Ljutomeru in Gornji Radgoni. Tudi Skupnost ima že zbrane člane sveta zavoda, ki bodo zanjo speljali postopek za samostojni javni zavod. MH Fratteis Bucou. Dobrota je težnja po človekovem blagru. Od vseh vrtin, ki jili more imeti Šovek, se mu zdi najv^a, j »bf^ nje bi bil človek nadležna, hudobna in pomiiov8tya vredna stvar, prav niČ b^jša od mrčesa.« Dobrota je bo^o onrave, iijavj|^ Bacon. v svetu je gorj®' ljudje, ki jitn je potrebno izkazovati dobroto. -Zadnji gornji Baconov stavek in t^e ugotovitev, ta potrditev očitnega dejstva ii Človekovega bivanja, silita v formulacijo znanega teološkega vprašanja. je dobrota namreč božje narave, svet pa je božja stvaritev, kako to, da svet ni dober? Kako to. daje v takem svetu izkazovanje dobrote sploh potrebno? Kajti dobrota nastopa taro, kjer je potrebno popravip nedobro stanje stvari. Ce je Bog, od kod zlo, se glasi vprašanje, ki povzema ta paradoks. Najpteprostejša in najpopatejša rešitev tega paradoksa je v tem. da se iz njega izpelje sklep, kako je prav to dokaz, da Boga ni. Ta rešitev nas tukaj ne zanroia iz različjrih razlogov, med drt^ro zato ne, ker je tako preprosta, daje zaradi tega Že neumna. Paradoks navajamo zaradi nečesa drugega, , Pokazati hočemo, da vprašanje dobrote, ali v jroiitiencm jeziku. ’ v jezika socialne države rečeno: vprašanje sorialne pomoči, ni , r^jfvo sistemsko. Tako, kakor je paradoks nekaj, kar krši sistem, ■ je tudi vprašanje dobrote nekaj. kw ni mt^oče MSteinsko rešiti, En sistetnski poskus izkazovanja dobrote smo že nakazali. To je socialna dr^va, v klasični sistemski politični teoriji je to paralelni sitem političnemu in ekonomskemu državnemu sistemu. Pri nas \ v postsocialistični družbi ta termin ni uveljavljen, ker je funkcijo socialne države opravljala kar država nasploh. Drug sietemslri po^us z dobroto je tisti, ki poteka skozi razne dobrodelne organizacije, kot so Karitas, Rdeči križ. Rotary klub in druge. Nobene od teh sistemskih načinov dobrote ni dovr(j, Se vedno gre za to, da mora dobrota postati stvar posameznika, njegova - : navada, K temu pa se je potrebno vzgajati. V sistemu ni dobrote t ' *' STEFAN SMEJ ' I I ! •' m« la« alg ion I i ho I I vestnik, 12. januarja 1995 sfran 7 kmetijska panorama ! Zadružne sadovnjake se • -m -m V ■V najem delavcem se ih, isti tn, lovili Kb se Je celotiii zadružni poslovni sistem Panonke znašel tva ^***®’^*'’ niso obšle tudi Zadružnega podjetja Sadjarstvo *Tiwnci. Težave so v preostalem delu Panonke dokaj dolgo Igo h T'!'''’'* ^®*9®retvn pa nanje že precej Časa opozarjaj«, vendar aČ kbktšaega koli uspeha- V tem zadružnem podjetju, katerega jjj so vse splošne kmetijske zadruge iz poslovnega si- j, Panonka, zatijujejo, da že ob reorganizaciji Kmetijske ^nige Panonka v letu 1992 niso opravili nekaterih nalog, zaradi jr položaj sadjaijev zelo poslali. Ker sta se iz takrat... ®«ga tozda Sadjarstvo in vinogradništvo oblikovali dve poletji, bi ral'**' narejena delitvena bibnea, vendar te takrat niso pnpravfli. Na vseh sejah upravnega odbora in skupščine Zadrnž-čli h^ P®41bija Sadjarstvo so na to opozaijali in takšno delitveno •^iicn zahtevali, vendar je vse do danes nihče ni pripravil. lil. it* bodo delali, dokler ne dobijo zaostanka osebnih dohodkov. Po razdelitvi tozda Sadjar-tt in vinogradništvo v Žabi družno podjetje Sadjarstvo, ki J® pretilo dotedanjo druž-S’ I pridelavo sadja in sadnih ta. in v podjetje Europro-la aukt, jg prevzelo hladilniško id ^javnost, so Sle nekatere za-zadružnega po-namreč zatrjujejo, lin da f" A - iiujiiivkK bile na njihovo podjetje lo. prenesene nekatere obvezno- Ol Žt rt, ns e-ije dl V' si ni w j’ Ja se e C n izhajale iz hladil- ’ske dejavnosti, zato se je nji- položaj hitro slabšal. ■ temu so svoje dodale Se ne- urejene razmere na trgu sadja v zadnjih dveh letih, in ker podjetje prevzetih obveznosti ni moglo vračati, so se dolgovi seveda kopičili. Težak likvidnostni položaj čutijo tudi zaposleni, saj ti Še niso prejeli drugega deta plače za november, zato so napovedali delovno neposlušnost, (čeprav prodaja sadja zdaj teče dokaj normalno in bi bilo potrebno sadje pripraviti za prodajo, so zaposleni sklenili, da bodo vztrajali pri svojem in ne Ker v splošnih kmetijskih zadrugah niso podprli skupne sanacije zadružnega poslovnega sistema Panonka, so se tudi v Zadružnem podjetju Sadjarstvo odločili, da predlagajo program lastne sanacije. Po besedah direktorja Martina Puhana zahteva delo v sadjarstvu drugačno organiziranost in tem zahtevam se bodo morali prilagoditi tudi v njihovem podjetju in se drugače organizirati. Po njihovem mnenju se drevesničarska dejavnost na Hodošu ne more nadaljevati, saj so izpadi zaradi spomladanske pozebe preveliki, zato jo je potrebno ponovno prenesti na območje Puconec in Sebeborec. Obveznosti do posojil, ki so eno največjih bremen v podjetju, naj bi rešili z dezinvesti-ranjem (prodaja poslovne stavbe v Puconcih in objektov v Fokovcih) ter s prodajo zalog sadja in sadnih sadik. Da bi se znebili stroškov delovne sile, bi sadovnjake dali v najem zaposlenim , kmetijsko mehanizacijo pa bi ponudili v odkup traktoristom, ki bi opravljali storitve bodočim najemnikom. Tudi drevesnico bi ponudili v najem delavcem, medtem ko se za najem matičnega nasada in zarodišča zanima Gospodarsko interesno združenje sadjarstva Slovenije, Imenovali so posebno delovno skupino, ki bo pripravila vse potrebno za pripravo sanacijskega programa, seveda pa bodo dokončno besedo o tem morali povedati ustanovitelji podjetja, to pa so splošne kmetijske zadruge. .PA Kakor koli že se bodo zadeve razpletale, pa ne bi smeli dovoliti, da bi začelo propadati tisto, kar je bilo v vseh teh letih s težavo ustvarjeno. Zato v podjetju tudi predlagajo, da sadjarskih površin ne bodo delili, pač pa naj se oblikujejo skupine, ki bodo vzele v najem in skrbele za sadovnjake na določenem območju. Je pa skorajda gotovo, da bo s tem ogrožen nadaljnji razvoj sadjarstva na Goričkem, saj zadružnih površin ne bo nihče obnavljal, zasebni sadjagi pa so že zdaj bolj ali manj prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti, LUDVIK KOVAČ Drugi pretok vina Vinski letnik 1994 je po dveh sušnih letih količinsko presenetil marsikaterega vinogradnika. Sladkorne stopnje v mtKtu so bile zelo različne, vrenje mošta je v glavnem potekalo brez vegih težav in sorazmerno hitro. Po končanem alkoholnem vrenju ali že prej pa so v mnogih primerih nastopile težave, ki so se kazale v poijavitvi vina, pt^osto pa smo zasledili tudi boekser ali vonj po gnilih jajcih. Za prvi pretok vina, letnik 1994, smo svetovali, naj bo zgoden, takoj po alkoholnem vrenju ali pri želenem preostanku sladkoba v mladem vinu. Pretočeno mlado vino se je ostilo zelo različno in glavni vzroki slabega samobistrenja vina bi bili naslednji: Nakopičeni CCc, (ogljikov dioksid), ki je bil v mladem vinu v večjih količinah tam. kjer smo alkoholno vrenje prekinjali, ker smo hoteli imeti vina s preostankom sladkorja. Zaradi tega plina so bili »nestrpni« motni delci v vinu, lahko pa se je tudi nadaljevalo vrenje, ker smo mlado vino premalo žveplali in ohladili. Beljakovine, posebno še v vinih iz grozdja, pridelanega v vinogradih, pregnojenih z dušikom (tako je bilo v marsikaterem vinogradu kot posledica nedelovanja gnojil iz prejšnjih let zaradi pomanjkanja vlage). Brezzračen prvi pretok in pomanjkanje Sstil {posebnoJe bentonitov , u. lahVn vjTok za oočasneiSe bisttenie vina. med alkobolnim vrenjem) je lahko vzrok za počasnejše bisttenje ze Je odkazilo koristno? r J?**'**'’ ** dobrin« splošnega družbenega m-saj poleg proizvodnje lesa, katera pri-"T^J^risti njegoveino lastniku, opravlja še vr-TtHtriitai funkcij. Koristi teh dragih funkcij pa vsi, hv glede na lastnin« gozda. Mnogo* Poi^ljain«, da je gozd tisti, ki varuje tla I C|X>Zno (jmintniMn tBii. Iri varniR hrMAVfš -■ eioz^ (izpiranjem tal), ki vamje bregove ■l" *** l*®***^®'’ pred spodjedanjem in odnaša- 2?*’ "I* d«bje kot akomnlotor In zato izbolj- ■ reje vodno bilanco v sušnem obdobju, povečuje Galilel« vode, ’ at. **aba, <•« nas Sčili pred vetrom, prijeten - topel videz krajine, d« nas ’ **®j<> diužm« dreves, grmov in živali, ® pt^iri, ponči ... Vse to in Se mnog« vred-t jih gozd ponuja in ki se jih umogo- ™ ne zavedamo. , po katerem se tak« često zgledujem«, okusil grenkobo d« skrajnosti »knltivi-** nazaj k naravnim nojtj h naravnemu in čim bo)j 4a a htešonemu gozdu. Zaveda pa se tudi, •4’»«» na kateri lahko sadove nov^a ŽBnj^ že iMsIedgj« jesen, ampak da > Irelui naravno tvorbo, kjer je p«- Uhk ''"''hoto,! delo več desettelij in l^r '■ vlito? , *“'**’ napaka povzroči posledke, te. n*d0(rln»k m^lnvtlh. a-* li, m e, s. s- 10 10 > tr nasledi^iii rodovBi. t0 SEDM MiZMALO W>o TilE I« tbo ... SeMJ fA ffE TOCftC V^, nžoTtJE, 2*fA*foi B I I •' J l Dopolnjevanje sodov po alkoholnem vrenju z drugim vinom, tudi starim, vpliva na počasnejše bistrenje vina. če je veljalo, da prvi pretok lahko opravimo, ko je vino Se motno, pa naj bi bilo vino ob drugem pretoku že popolnoma Čisto, da potem ob pretoku odstranimo Se preostanek droži, ki bi lahko kvarno vplivale na dozorevanje vina. Tam, kjer nismo dajali čistil že med vrenjem ali med prvim pretokom, se lahko odločimo, da drug) pretok kombiniramo z dokončnim čiščenjem vina s čistili, posebno Se tisti vinogradniki, ki nameravajo svoja vina ustekleničiti. Dodajanje čistil (bentoniti - različna trgovska imena za sredstvo za stabilizacijo termolabilnih beljakovin v vinih, želatina in tokosil - različna trgovska imena za sredstva za hitrejše Čiščenje in odstranitev napak pri okusu vina) svetujem med drugim pretokom. S tem dosežemo, da se čistila, ki jih dodajamo v določenih presledkih, lepše zmešajo z vinom, če pa bi jih dodali pred pretokom, bi z vmešavanjem teh čistil v vino povzročili, da se droži dvignejo, posebno Se, če je bilo ob prvem pretoku vino še zelo motno. Na učinek čistil, ki jih dodajamo, vpliva tudi temperatura vina, ki naj bi bila vsaj osem stopinj Celzija. Če nimamo lastnih izkušenj, se raje posvetujmo o dodatku čistil s strokovnimi službami in izkušenimi vinogradniki. Drugi pretok vina pa lahko kombiniramo z grobo filtracijo vina s splošnimi filtri ali »ultrafiltracijo« s posebnimi filtri (n.pr. Romicon), Zelo pomembno za vinogradnika-kletarja pa je, da pred drugim pretokom ugotovi vsebnost prostega žvepla v vinu, saj se potem lahko odloči, koliko žvepla Še mora vnesti v vino. Količina prostega žvepla, ki je zakonsko dovoljena, je 35 mg/l SO;, Glede na kakovost vina, preostanek nepovretega sladkorja v njem, čas uporabe in zdravstveno stanje se odiramo za jakost žveplanja. Ob drugem pretoku v glavnem samo Še korigiramo vrednost žvepla v vinu. V naslednji razpredelnici, ki jo povzemam po mag. Antonu Vodovniku, so količine posamezne oblike žvepla, ki jih morama dodati vinu, da povečamo prosti SOj za 5, 10, 15, 20, 30 mg/l vina; žveplanje oblike žvepla žveplenica ali trak 3 g 5-6% vodna raz top. žveplaste kisline (HjSOj) dodati pos. obl. žvepla kosov na hi ml/hl dvig prostega SO; za mgd vina 5 10 15 20 30 0,17 0.33 0,5 0,66 1 10 20 30 40 60 Žveplo je v kletarstvu nujno zlo, zato je pomembno, da ga uporabljamo preudarno, predvsem pa pravočasno, v pravi obliki in pravilnem odmerku. Ko imamo v sodih donegovano vino, ki ga vsakih 10-14 dni kontroliramo in dolivamo z zdravim vinom, nam ni več potrebno opravljati pretokov, razen če vino pretakamo v manjšo posodo ali iz lesene v jekleno, kjer Čaka stekleničenje ali dobrega plačnika. Donegovano vino občasno dožveplamo s tekočo obliko žvepla, vendar je količina dodane žveplaste kisline odvisna od izmerjenega prostega žvepla v vinu. Za nestekleničena vina »naj« bi bila količina prostega SO; od 15-20mg/t, za vina, ki se pa stekleničijo, pa naj bi imela ob polnitvi vsaj 25-35mg/l prostega SO;. Posebno poglavje pa je žveplanje vin s preostankom nepo-vretega sladkorja in vin, ki se ne bodo spila do naslednje trgatve. Za vino, ki je živ »organizem«, je pomembno, da ga kletar neguje, z znanjem pa mora negovati tudi sebe in zima je pravi čas za izobraževanje, zato se ga vinogradniki udeležujemo v čimvečjem številu. Kmetijska svetovalna služba ■ Ernest Novak, dipl. inž. agr., specialist za vinogradništvo Čebelaijeva dela janiiaija Za dobro prezitntlev potrebujejo čebele v zimskih mesecih predvsem mir, zato čebelar v čebelnjaku nima kaj iskati. Čebele so stisnjene v zimsko gručo. Ker mirujejo, potrebujejo le toliko hrane, da vzdržujejo primemo tempe- ■ ' panju. Na obrobju gruče je temperatura okoli mtnnh i IIITh Ker potrebujejo čebele mir, jih moramo v tem letnem času zaščititi pred drugimi živalmi. Predvsem ptice, miši, mačke in psi motijo zimski mir. Še zlasti ptice so lahko zelo nadležne, saj rade stikajo okoli čebelnjaka in skačejo po bradah, na katerih iščejo mrtvice. Naredimo jim nekaj metrov stran od čebelnjaka krmilnico, da ne bodo lačne. Čez zimo pa je občasno potrebno preveriti, ali je vse v redu. V lepem sončnem vremenu, ko se temperatura zraka nekoliko dvigne, opazujemo Čebele pri čistilnem izletu. Če čebele mimo izletavajo in se vračajo v panje, vemo, da je vse v redu. Tudi če ne izleta vajo, to Se ne pomeni, da so odmrle, ker pač vse čebele ne čutijo potrebe po Čistilnem izletu. V tem času je tudi potrebno odstraniti sneg izpred čebelnjaka ali pa ga posujemo z drobirjem od sena. Čebele, ki priletijo iz panjev, zaradi utrujenosti pogosto sedajo na sneg, kar je lahko tudi zanje usodno. Pozimi torej ni pretiranega dela s čebelami. V tem obdobju je precej časa, da si priskrbimo strokovno literaturo in se seznanimo s strokovnimi dognanji na tem področju, hkrati pa se udeležujemo strokovnih predavanj. V zimskem času je tudi čas za popravilo okvirjev, zbiranje novih ter pregled vse opreme, ki jo uporabljamo v čebelarstvu. (Vir: Slovenski Čebelar) Kmetijska svetovalna služba ZVZ Murska Sobota mag. Stane Kapun, dipl. inž. agr. stran 8 vestnik, 12. januarja 19jiig nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, to- izgubo za lansko leto izračunati krat bo poročanje o dogajanjih na Ljobljaiišld boni oz. trgu vtednost-aih papirjev zajemalo obdobje med četrtkom, S, 1., in pouede^om, 9. 1.1995, saj kol sem napovedala Že v prejšnji številki, v torek (3.1.) in sredo (4.1.), al bilo bgovuija. Preden pričnemo z novim letom. Je prav, da se še enkrat ozremo na leto 1994, Dolgoročni investitorji na delniškem trgu kapitala v preteklem letu niso mogli biti tako zadovoljni kot leta 1993, saj če primerjamo tečaje delnic ob začetku ter šele tedaj. 4. januarja 1995 Je Ljubljanska borza objavila sporočilo za javnost o reorganizaciji borznih trgov, kar sem že napovedala v prejšnji številki. S 5. januarjem 1W5 (s prvim dnem fKJSlovanJa z vrednostnimi papirji prek Ljubljanske borze v letu 1995) bodo vrednostni papirji, id kotirajo na Ljubljanski borzi, razvrščeni v kotacijo A in B. Odločitev o novi razvrstitvi je sprejel odbor za sprejem vrednostnih papirjev in članov na borzo na j>od- kacijskj posel po tečaju 97,6, kar predstavlja padec tečaja za 2 odstotni točki, naslednjega dne pa v vrednosti 2,9 mio tolarjev po čaju 98,2. te- ob koncu leta, so mnoge delnice !agi kriterijev, ki so zapisani v pra- realno prinesle izgubo, nekatere so pokrile inflacijo preteklega leta, le redke pa so prinesle realni dobiček. Več uspeha so lahko imeli nekateri kratkoročni investitorji (če so ujeli prave trenutke), saj so lahko nekatere delnice med letom prodali pc višjih tečajih kot ob koncu leta, nekatere pa mdi kupili po nižjih tečajih kot ob začetku leta. Pa poglejmo nekoliko podrobneje. Največ je v lanskem letu prinesla delnica Salus, saj je bila njena cena ob začetku preteklega leta 6800, zadnji dan leta pa je zaključila na 19201 in s tem prinesla imetnikom nominalno več kot 182 odstotkov. Če ujsoštevamo inflacijo dobrih 18 odstotkov, Je tako realno prinesla imetnikom 164 odstotkov. Sledila ji je delnica Mladinske knjige Založbe z nominalno 142 odstotki. Cena te delnice Je namreč od začetnih 4100 porasla na 9926 (12. julija se je zanjo dalo iztržiti 10800 tolarjev). Zadovoljni so lahko tudi vilniku o pogojih in načinu sprejemanja članov in vrednostnih papirjev na Ljubljansko borzo. Glede na to bodo vrednostni papirji razvrščeni: - Borzna kot arij a A: Borzna Rotac^ B - redne delnice v četnek je enotni tečaj delnice BTBR iz 12802 padel na 12500, ko je bilo za 63 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne j)orasel na 12864 ob prometu 476 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa na 12964 (nekaj manj kot 2 mio tolarjev prometa). Padel Je v četrtek enotni tečaj delnice Dadas in sicer iz 177939 na 160145, ko je bilo za 2,4 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 162647 ob 14,8 mio tolarjev ~ obveznice; RSOl, RSID, prometa, v ponedeljek pa na Plačilo dohodnine za leto 1994 Kolikšne bodo olajšave? Smo na začetku novega leta, ko bo treba znova razmišljati o plačilu dohodnine. Čas za zbiranje dokazil o izdatkih, Id jih bodo davkoplačevalci lahko uveljavili pri plačilu dohodnine za let« 1994, se je v bistvu že iztekel. Prav za prejšnje leto bo prvič veljala splošna olajšava - vsem zavezancem se bo osnova za dohodnino zmanjšala za 11 odstotkov povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 1994, Natančen znesek bo znan šele čez nekaj časa, saj iriiajo na Zavodu RS za statistiko na voljo šele podatek o povprečni bruto plači v desetih mesecih lanskega leta, ko je mesečno povpre^ znašalo 92.352 tolarjev. Ostala pa je olaj^va za tiste zavezance, ki vzdržujejo družinske člane. Za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega člana se zmanjša osnova za 10 odstotkov povprečne letne plače zaposlenih v Repu bilki Sloveniji, za vsakega nadaljnjega otroka pa se olajšava poveča za pet odstotkov omenjene plače. RSO:, RS2D, RS08, RSll, SKBl - delnice; LEK C, PRB, SAL, SKB - Borzna kotacija B: - obveznice: LEK2, OZG, imetniki delnice SKBR, ki je iz Trg OTC; PCE, PGO, PU, RGSl - delnice: DAD, BTBR, FMR, GRGR, HMER, KBTP, MKZ, NIKE, PFNP, TCTR, UKBP, VIPP. Iz uradne borzne kot arij e sta zaradi neizpolnjevanja kvamitavnih kriterijev izpadli delnici Grada in Razvojne družbe ter obveznice Banke Vipa, nadaljnje trgovanje z vsemi tremi pa bo možno v okviru OTC. Na trgu OTC in OTD, ki bosta prav tako odprta v četrtek, 5. Januarja, bo mogoče trgovati z nasledrsjimi vrednostnimi papirji: 169695 (4,9 mio tolapev prometa). V petek je enotni tečaj delnice Finmedia iz 23550 padel na 23000, ko je bilo za 184 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 21700 (217 tisoč tolarjev prometa). Padel je v petek enotni tečaj delnice MK Založba in sicer iz 9926 na 9673, ko je bilo za 977 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 9465 ob prometu 947 tisoč tolarjev. Na četrtkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice NIKA iz 5908 padel na 5425, ko je bilo za 1,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne piorasel na 5518 ob 5,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa ponovno padel, tokrat na 54^ (577 tisoč tolarjev prometa). Kdo vse bo plačeval za tri odstotke manj? Novost pa je ta, da vsak zavezanec lahko zmanjša osnovo za obračun dohodnine Se za tri odstotke od svoje osnove. V ta namen je ministrstvo za finance, kamor sodi tudi Republiške uprava za javne prihodke, torej nekdanje občinske davčne uprave, izdalo podrobnejša navodila za izvajanje 9. člena zakona o dohodnini, ki je bil objavljen v Uradnem listu, V tem členu so namreč opredei jene vrste vlaganj sredstev zavezancev za dohodnino, in sicer so navedeni primeri, ko - obveznice: Gorenje, Loka 26300 na začetku leta porasla na - _________________ __________________ 36941 ob koncu leta ter imetnikom Ško^a Loka, Mesto Ljubljana, ob- pnnesla nominalno približno 40,5 odstotka (9. maja je dosegla že vrednost 45334 tolarjev) in delnice NIKA, Le ta Je v preteklem letu prinesla dobrih 39 odstotkov, saj je njen enotni tečaj iz 87100 za staro delnico oz, 4.250 za novo (delitev starih delnic na 20 novih) porasel na 118160 za staro oz na 5908 za novo delnico (najvišji tečaj te delnice je bil 17. maja preteklega leta in sicer 151746 oz. 7587), Precej manj so lahko zadovoljni imetniki prednostnih delnic KBTP^ katerih fsorast je realno prinesel le dobrih 5 odstotkov, saj je njen tečaj v preteklem letu porasel za 24,45 odstotka in sicer iz 35000 ca 43558. Dobrili 2 odstotka realneje prinesla tudi prednostna delnica Rogaške, katere tečaj je od začetnih 2511 porasel na 3045 (-1-21,27 odstotka nominalno). Nominalni donos so imele v lanskem letu delnice Term Čatež (+14,19 odstotka), Finmedia(+5,72odstotka) in Dadas (+4,67 odstotka), vendar pa so realno prinesle izgubo. Delnica Dadas je tudi v tem letu tako kot leta 1993. močno nihala, v prejšnjem letu je svojo najvišjo vrednost dosegla 17. maja in sicer 291959, vendar je Se višjo vrednost dosegla že leto poprej (23. 8. 1993 rekordnih 390000). Prav zaradi močnih nihanj se je kratkoročno vendarle dalo z delnico Dadas pridelati zavidljiv donos v mesecu novembru-, saj če ste jo kupili na začetku tega meseca po tečaju 147164 in jo prodali ob koncu po tečaju 225701, ste tako pridelali dobrih 53 odstotkov. Pravgotovo so bili v lanskem letu nezadovoljni imetniki delnic Pri-mofina, katerih vrednost je nominalno padla za dobrih 19 odstotkov čina Laško, Občina Novo Mesto, Občina Postojna, Občina Šmarje pri Jelšah, UBK konvertibilne, UBK navadne. Banka Vipa - delnice; Gea College redna, Grad redne-imenske, Komercialna banka Triglav 1, emisija prednostne - prinosniSke, Razvojna družba redne. Rogaška redne, UBK 3. emisija prednostne - razred C. Podatki o vrednostnih papirjih, ki bodo uvrščeni v OTD trg, bodo objavljeni naknadno. Bonna Rotacija A - redne delnice z delnico LEK so bili prijavljeni v ponedeljek aplikacijski posti v vrednosti 105 tisoč tolarjev po tečaju 10500. 5. 1. 1995 Je enotni tečaj delnice Probanka padel za 10 odstotkov na 15638 ob 1,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 16036, ko je bilo za 3,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 15881 (skromnih 461 tisoč tolarjev prometa). V četrtek je enotni tečaj delnice Salus iz 19201 porasel na 20018, ko je bilo za 7,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 20619 ob 16,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 20553 (3,7 mio tolarjev prometa). Na četrtkovem boznem sestanku je enotni tečaj redne delnice SKB iz 36941 porasel na 37095, ko Je bil za 6,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 37128 ob 12,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 37199 (9,6 mio tolarjev prometa). Borzna Rotacija B - prednostne delnice z delnico KBT so bili v petek prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 18,4 mio tolarjev po tečaju 43950, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj padel na 43081 ob 2,3 mio tolarjev prometa. Za 9,3 odstotka na 50328 je v Ce-tnek padel enotni tečaj delnice Pri-mofin, ko je bilo le za 604 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne fiorasel na 51267 ob 4,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa rahlo porasel na 51338 (mio tolarjev prometa) . Enotni tečaj prednostne delnice Rogaška se je v petek zadržal tako-rekoč na petkovem nivoju (3044), saj je padel le za 1 tolar, promet pa je bilo za 152 tisoč tolarjev. V ponedeljek je njen enotni tečaj nekoliko jiotasel na 3072, prometa pa je bilo za 154 tisoč. Padanje delnice UBK se je nadaljevalo tudi v začet^ tega leta. V četrtek je njen enotni tečaj tako padel iz 19397 na 17457, naslednjega dne pa na 16510 (začasna zaustavitev trgovanja), vendar je bil promet skromen, saj ga je bilo v obeh dneh le za 50 tisoč tolarjev. zavezanci lahko uveljavijo zmanjšane davčne osnove pri plačilu dohodnine. Na ta način se lahko osnova za obračun dohodnine zmanjša še za tri odstotke. Seveda pa se takšna olajšava lahko prizna samo takrat, ko so bila sredstva porabljena osebno za zavezanca in dokazana z dokumenti, ki se glasijo na njegovo ime. To dokumentacijo ni treba prilagati k napovedi, ampak jo mora na zahtevo davčnega organa predložiti v odmemem postopku. Pri tem ne gre prezreti, da mora zavezanec omenjeno dokumentacijo hraniti Se dve leti od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine. Podrobnejša navodila lahko dobite pri vseh izpostavah ministrstva za finance, torej v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti. Tam lahko do 31. marca letos prijavite tudi vse morebitne spremembe glede davčne napovedi. vanjskega problema. Ta olajšava velja tudi za vzdrževanje teh objektov ter odpravo arhitekturnih in komunikacijskih ovir za invalida v teh zgradbah. Pri tem pa je treba dodati, da je pri nakupu in gradnji stano-van ja oziroma stanovanjske hiše zavezanec upravičen do zmanjšanja osnove za plačilo dohodnine le, če ni že lastnik stanovanjske hiše ali stanovanja, Katere prostore upoštevajo za stanovanje, pa podrobneje določa stanovanjski zakon, Po njem je stanovanje skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcio nalna celota, praviloma z enim vhodom, ne glede na to, ali so prostori v stanovanjski hiši ali v drugi zgradbi. Osnova za dohodnino se zmanjša v letu, v katerem je bila kupnina dejansko plačana. in to od 1, 9. 1994, ko so pričele kotirati na borzi s tečajem 68706, BorZUU RotUCijS do konca leta (55490), Probanke (-17,26 odstotka nominalno), katerih tečaj je padel iz 21000 na 17375 (25. oktobra jih je bilo moč kupiti po tečaju 14154) ter delnic LEK (-7 odstotkov nominalno), saj je njihov tečaj padel iz 12019 na 11171 (lanskoletna naj višja cina je bila 20. januarja 15470). Poglavje zase so delnice UBK, saj je njihova A - obveznice Prvega dne kotači je v letu 1995 je enotni tečaj obveznice RSL1 padel le za 0,2 odstotni točki na 101,3, sedaj kotirajo le glavnice obveznic, vendar je natečenih obresti pri tej obveznici zelo malo, saj je kupon zapadel 30, 12, 1994), ko je bilo le za 63 tisoč tolarjev prometa. Borzna Rotacija B - obveznice z obveznico LEK 2 je bil v petek v vrednosti 16 tisoč tolarjev (2 lota) sklenjen aplikacijski posel po tečju 96,8 (-2,3 odstotne točke). Za 1,3 odstotne točke na 87,0 je v četrtek padel enotni tečaj obveznice Občina Zagorje, ko je bilo za 595 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 84,0 ob prometu 149 tisoč tolarjev. V petek je bil z obveznico PTT Ljubljana sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 45 tisoč tolarjev po tečaju 103,9 (-0,4 odstotne točke). Enotni tečaj obveznice PTT N. Gorica je v petek iz 102,6 padel na 100,2, ko je bilo za 1,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 98,8 ob skromnem prometu 197 tisoč tolarjev. Ste vlagali v vrednostne papiije? Sicer pa zavezanec za do- hodni no lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove ter posebne olajšave za vzdrževane družinske člane do po- Niso vštete: satelitska antena, domofon ali alarmna naprava Do zmanjšanja davčne osnove za sredstva, porabljena za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš, so upravičeni last niki teh objektov in najemniki. Kot sredstva, namenjena vzdrževanju objektov, se štejejo tista, ki so namenjena za nakup materiala za vzdrževanje objekta, ter sredstva za opravljena vzdrževalna dela, in sicer, pri vzdrževanju sten, tal, sistema ogrevanja ter električne, vodovodne in plinske napeljave. To pomeni, da se osnova za odmero dohodnine lahko zmanjša tudi za sredstva, ki jih lastnik porabi npr. za zamenjavo in vzdrževanje peči za centralno ali plinsko ogrevanje ter drugih peči, radia torjev, bojlerjev, umivalnikov, kadi, pip in podobno. Ta olajšava pa ne velja za sredstva, plačana za nakup drugih naprav in opreme stanovanja, kot npr. za teka roka za vložitev napovedi nakup in montažo satelitske cena iz začetnih 38100 padla do naslednjega dne na 101,2 ob 13.1 konca iela na 19397, vendar je vmes UBK banka imetnikom delnic dodelila na vsako delnico Še eno novo (3. emisija prednostne - razred C), katerih cena se bo izoblikovala na OTC trgu, tako da bo možno morebitni dobiček ali MM • * M O M Cu»ti R. Brstiča Tatafstsr O«OB «£-«58 TOStOVkUMKt TjoBLEvZT ' Slovan*** cact* $4. Uo*«*a* «MXm 90« aw5S. immoon PvUltntM a-S. tnoo MaHtor BOGE 29-«««. T««rM: 0*2 B-««« mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa se je vrnil na 101,3 (25,5 mio tolarjev prometa). Za 2,4 odstotne točke na 106,4 je 5. 1.1995 padel enotni tečaj obveznice RS12, ko je bilo za 17,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 106,0 ob 57,1 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 106,2 (več kot 70,2 mio tolarjev prometa). Z obveznico RSL 11 so bili v vrednosti 8,1 mio tolarjev sklenjeni aplikacijski posli po tečaju 100,4, kar predstavlja padec tečaja za 0,4 odstotke. Na istem nivoju kot zadnji dan lanskega leta (99,0) se Je v petek, pravtako pa tudi v ponedeljek zadržal enotni tečaj obveznice RSll z izkoriščeno davčno olajšavo (skupni promet obeh dni je znašal 632 tisoč tolarjev). Z obveznico SKB 1 je bil v vrednosti 35 tisoč tolarjev sklenjen apii- Izven borzno trgovanje na trgu OTC OTC - redne delnice Z redno delnico HB Brežice je bil v vrednosti 14 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju 3500. V četrtek se je tečaj redne delnice Intara izoblikoval na 3401, ko je bilo za 1,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne neznatno padel na 3400 ob 8,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa rahlo porasel na 3412 (7,9 mio tolarjev prometa). V vrednosti 37 tisoč tolarjev je bil v četrtek prijavljen aplikacijski posel za redno delnico Razvojne družbe po tečaju 18500 (+200), naslednjega dne pa v vrednosti 221 tisoč tolarjev po tečaju 18400. Enotni tečaj redne delnice Rogaške se je v petek izoblikoval na 979,8, ko je bilo za 142 tisoč tolarjev prometa. za odmero dohodnine za leto 1994, torej do 31. marca 1995. In v katerih primerih se lahko zmanjša osnova za obračun dohodnine za tri odstotke? Kot prva so navedena sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdaja telj je Republika Slovenija in katerih vračil ni rok je daljši od 12 mesecev, To so triletni zakladni zapisi, izdani na osnovi zakona o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leto 1993, obveznice Republike Slovenije 1 in 2, obveznice za terjatve do Iraka, Kube in Ljudske republike Angole ter Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega pomena pa tudi za obveznice za neizplačane devizne vloge, izdane na podlagi zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog, Ta zmanjšanja pa veljajo samo enkrat pri vsakem vrednostnem papirju. antene, domofona ali alarmnih naprav. Tončka Božinovič Gradnja stanovanjske tuše - nižja dohodnina Vsak zavezanec pa lahko zmanjša osnovo za obračun dohodnine tudi takrat, ko je denar porabil za nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja za rešitev svojega stano- Obrestuje se tudi ljubiteljstvo duhovne kulture Nadaljnja olajšava se nanaša na sredstva, ki jih lastnik naravne znamenitosti ali kulturnega spomenika vloži v njegovo vzdrževanje na podlagi dokumentacije izvajalca del, s katerim je strokovna organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine soglašala. V to olajšavo pa so uvrstili tudi sredstva, vložena v nakup likovnih del, leposlovnih knjig ter plošč umetniške vrednosti (gramofonske in kompaktne plošče oziroma CD). Olajšava velja tudi za prispevke in premije za socialno varnost zavezanca na področjih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvene ga varstva in zaposlovanja, plačane pravnim osebam s sedežem v Republiki Sloveniji, kakor tudi znesek sredstev, vloženih v nakup zdravil, zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov. Olajšave pa ni možno uveljaviti za vložena sredstva v življenjsko, menedžersko ali nezgodno zavarovanje. I vK K zmanjšanju osnove । , obračun dohodnine pri Ste vi tudi sredstva za nakup nčbc^^ kov in druge strokovne ture, namenjene pridobi' izobrazbe. To olajšavo ivaij □ lik leg lahko uveljavi le zaveza nee,t^j-se izobražuje v vzgojno-izobi^^^j ževalnih in drugih zavodih, p ‘ djetjih in drugih organizaciji ter zasebnikih, ki so organi itoli rani in delujejo skladno z zaks j: S nom O organizaciji in finaoi^toj anju vzgoje in izobraževajsan ter z zakonom o visokem kGei Stvu. To pomeni, da za Savo veljajo samo tista stva, ki $0 name njena za ■ kup učbenikov in strokovne raz) b terature za pridobivanje lasd. izobrazbe, nikakor pa ne družinske člane in druge ial 1 rkot 1^1 mene, če niso povezani s pridaj ’ bivanjem izobrazbe. Zatoi^| treba na zahtevo davčnega * gana predložiti dokazila o braževanju v organizaciji, ki C polnjuje omenjene pogoje, L ” o sredstvih, vloženih v nak«^" učbenikov in strokovne lited^^ ture. Osnova za odmero J hodnine sc bo zmanjšala glede plačanih zneskov za <5^ nino, npr. glasbeno, jezikovr''’^ ali podiplomsko izobraževati Ce stroške izobraževanja Čuje izključno zavezanec. it IIL I ■ zuir žabi Prispevki v humanitarne namev p , Koc Ce ste med letom dajali Pjias stovoljne denarne prispevke darila v humanitarne, turne, izobraževalne, , stvene, športne, ekološke J religiozne namene, ste tako upravičeni do < ’ j'"'"'. plačilu dohodnine. V ta ■, ste ( sodijo tudi prispevki in _____ invalidskim organizacijam l^rži. sredstva za vzdrževanje os^tan s statusom begunca. Zne^otr sredstev, ki jih zavezasSas, v skladu s pogodbo doda^voj. prispeva k ceni za telefoi*$evl priključek ali priključek za dovod, kanalizacijo, plinov .®*’ s^talna, z živahnim oče- P®81edom, V zimskem Kociper preseli ’’ tnu pere in kuha, ikirtofck se vsak ' odpelje domov jiirr 'tiiice, da malo pogleda * tPF P° gospodarstvu, na ka-^jtereni živi se na- dan s kolesom j^inu. _> Jh d vnuk po umrlem i(U Ajica Mki očita, ker je nikoli JI ir rim_A_: ■_ . jiJ. . vv-na, iVvl jC Ž1JA.VJJ ^otr5h"'lo P® S’ »skoz po- V«”!' ^“di moja, dkii mislim, da je iz te dtvgc generaciift Brat Pištek, ki je prav tako spomniti. »Tako nekako je ■ .................. bilo, saj veš, kako tečejo te Ena hčerka je umrla čisto majhna, sinova sta odšla sredi polnih moških let. »Če bi tista bila, potem bi mi igrali. Tako, da bi me Se bolj spoštovali. nastopal v nekdanji Kociprovi' bandi, je prenehal igrati. Sestra Micka živi v Beltincih, v tistem koncu Beltinec, ki bi mu lahko rekli grasbeni ali Kociprov konec. Tam so domačije PiSteka, Jančija in Jožeka pa tudi drugih dveh članov takratne Kociprove bande, Raj-narovega Toneka in Sraka-Ba-kanovega Stanka, Prvič je Sel Jožek Kociper A kaj, ko sta hitro Sla, Vanek, z očetom igrat, ko je bil star 16 kot da bi ga ustrelili,,,« let. Igranja ga je učil učitelj O šolskih letih se komaj česa Pusztai. Po vojaščini, ki jo je spomni. »V Solo sem hodil, služil v Bosni, v Zvorniku 5 let sem hodil, Cipotov PiŠta ' - »tam je bila v kantini stre-in Štrokajova Juta sta hodila žajka Slovenka, ki mi je vedno z mano v šolo. Učitelji pa so kaj podarila« je postalo igra- Stvari « V narejeno pomanjkanje spomina sega s stresajočo roko, značilno roko kontrabasista, To ni starčevsko stresanje, drgetavica, ki pride z leti; to je kretnja, ki relativira vse, kar ni povezano z glasbo. »Samo to rečem, povsod me imajo radi. Še Kučanova žena me je zadnjič po koncertu v Ljubljani poljubila.« Prizora z nekega vrta v Franciji, kjer so Beltinsko bando po nastopu gostili, se spominja do podrobnosti. Drevja, visokih kozarcev v rokah gostitelja in njegove tajnice, izrazov naklonjenosti. Ne pripoveduje pa nič slikovitega iz dolgega kmečkega življenja. Omeni samo močno kobilo lisičje barve, »fukso«, ki jo je imel. »To je tako lepo, ko je vse veselo. Veselje jim naredimo z glasbo, to imam tako rad.« Pijan ni bil nikoli. »Dobre volje sem že bil, pijačo pa smo velikokrat pustili na mizi. Če ne bi tako delali, se ne bi dočakali takih let. Predvsem pa nisem nikoli pil mrzlega vina.« Pokadil je včasih kako cigareto, za »luksuz«. Kdaj ga je bilo najbolj strah v življenju? Nekoč je bil zelo bolan, k zdravniku so ga vozili v Križevce na drugi strani Mure. Takrat ga je bilo strah, »Pa grmenja in tleskanja sem se bal.« Rad moli in v boga verjame: »Če prej nisem mogel toliko moliti, zdaj molim toliko več, ker vidim, da mi bog pomaga, za kar ga prosim.« Hči Agica mu sicer pravi, da se ljudje toliko zanimajo zanj zato, ker je »starček, ki igra«. Toda zadeva vendarle ni toliko v starosti, Jožek Kociper je muzik. Skop v besednih opisih in v pričakovanju, da bo lahko Se igral. Tako se izraža glasbenik. »Ker je potem tako veselo, ker se imajo skozi glasbo vsi radi, ker me vsi spoštujejo, jaz pa ob odhodu z odra vedno dvignem klobuk in potem mi i*- J. .£ Mi: ...K V bodoči kavarni Tibija Kovača-Ringoja, levo za vhodom v sedanjo gostilno Park, Id se je nekoč imenovala Krona, razstavlja svojih 28 slik slikar Zoltan Kepe-Lendvai. Razstava v kavami po obdcdtju brez kavam, na kraju, ki je zgodovinsko kavarniški, je več kot zgolj razstava. Ringo in Lendvat sta z njo izvedla uvajalni obred v drugačne prostore gostinstva. kulturni koledar RAZSTAVE MUSKA SOBOTA: V prostorih Pokrajinskega muzeja si lahko ogledate razstavo Kelti na Celjskem. MURSKA SOBOTA; V Studijskem oddelku Pokrajine in Studijske knjižnice je na ogled tematska razstava Humor in satira v slovenski književnosti., LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja Zlatko Gnezda. । LEPtDAVA; V grajskih prostorih so na ogled rezultati doslejS-njth likovnih in kiparskih kolonij. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA; 20. januatja ob 19. uri bo v grajski dvorani nastopil Plesni teater iz Ljubljane. Prva dama Teatra Ksenija Hribar bo prikazala plesne dosežke desetih let svojega delovanja. KINO MURSKA SOBOTA; V Četrtek, 12, 1, ob 19 uri Ladvbird, Ladybird. V sredo in v četrtek, 18. in 19. januarja, ob 19. uri M. Butterfly. GORNJA RADGONA; Levji kralj bo na sporedu v Četrtek, 12. 1. ob 15.30 in 17.30,,v petek, 13. 1. ob 15. uri, v soboto, 14. 1. ob 17.30 in v nedeljo, 15. 1. ob 16. uri. Ameriški komični vestern Maverick bo na sporedu v četrtek, 12. 1. ob 19.30 in v soboto, 14. L' ob 19.30. Ameriška ljubezenska drama Ljubim težave bo na sporedu v petek, 13. 1, ob 17..Vi in 19.30 ter v nedeljo, 15. 1. ob 17,30 in 19,30, nje njegova druga zaposlitev. Med tednom sta z očetom bili mladi.« In je že spet pri glasbi. »Nekdo je prišel in je prinesel kmetovala. To je bila osnovna bas, ki ga je kupil v Gradcu, pridobitna dejavnost, včasih Rekel je mojemu očetu, naj bolj osnovna, drugič manj, bas ostane pri naši bandi,« Jo- »Tako počasi sva gospodarila.« Žek Kociper je sin muzikanta Odvisno od tega, koliko se je Ivana Kocipra, ki je imel pet nastopalo. generacije. I 'M generacija "'SO zavezani genera-SinL, P*’ ^ot potomci po-druga z ozirom e o V tem je razlog za prUt.- ’’® omenja. Tudi • C ne omenja, nehvale-j® Kociper, Glasba ga »gor D^laroir^ spoštovanje njegove 'Z njegovega dol-kontra-at^vnir ^g^oino hčer Marico, '"Tievirlki z njim kot ' *>and' v Beltinski potomce prve , Ea mu je bolj hči kot aiuii, so otrok. »Na gos ti vanju smo bili vča- Jožekov Brat Janči Kociper sih po cel teden. Prve tri dni na je danes znan kot violinist, igra tej strani Mure, od nedelje pa pa tudi »trompeto«. Star je 86 tam do torka, srede zvečer. Na let, s starejšim bratom nasto- Štajerju so v tistem Času imeli pata skupaj. Prej prt beltinski navado, da so gosti vanj e ^gicino hčer Marico, folklori, zdaj pri Beltinski opravljali sredi tedna, igrali bandi. Včasih pa tudi znova pri smo tam do nedelje, ko smo folklori. Življenje bratov Koci- nastopali spet na tej strani per je dovolj zvezano z glasbo Mure, Domov smo se hodili in obenem dovolj dolgo, da se samo preobleč,« lahko zamere odpravijo. Ko Sprašujem ga stvari iz ne- sta začela nastopati s Kresli- glasbenega Življenja, vendar se novo Beltinsko bando, so jima ne zadržuje pri njih. Ne spomni ploskajo Se boli folkloristi to zameriti. se jih, ali bolje, ne ljubi se mu /el STEFAN SMEJ Fotografija: N, JUHNOV Oom za dve kulturi in ena luknja ** fcudavskem kulturnem domu imajo vsaka svoj »naj’ se niso mogli odločiti za načrt, Najp^jj. J® 1)^1 Ink, da si takega želeti niso upali, podagen. da se mora dom ravnati po okolici, v katero bo j® naneslo, da naj bi veljalo obratno, afzdaj pretežno kulturno stvar, s samo Ščepcem politike, bo reč kaj malo ku burna in da bo predvsem ■ - m profitarska. V' da ta se to P^ ®e dogaja potem, ni potreben, da stvar madžarske __________ doma držav denarja S'** Naklad/; "jnnih central- Madi-^’ *^°der na ro-,^ave ' ----— ro- ™ Slovenske — 3h tako poredko za njegov poskus, v katerikoli smeri. Minula seja gradbenega odbora za gradnjo kulturnega doma v Lendavi je bila, kot kaže, zadnja v tej sestavi. Njegov predsednik Rajko Stupar, sicer tajnik ZKO-ja, je odbor razpustil. Vodenje odbora je prevzel pred kakimi trem: me- projektu in zazidalnem načrtu namenjen. Tako so na zadnji seji gradbenega odbora strokovnjaki s soboškega Zavoda za ekonomiko in urbanizem potrdili tisto, kar se je vedelo že po interpretaciji načrta, ki ga je dal lansko jesen pristojen lendavski občinski organ. Dom je prevelik, po obsegu se njegove zunanje stene preveč približajo sosednji večsta-novSnjski hiši, po višini pa Strli iz zazidalnega načrta mesta, iz projektne vedute. K zgodovini ideje o kulturnem domu v Lendavi toliko: Pobudo zanj je dal Rajko Stu- J f^asprotovalci te- SO jj'‘'“nnemr T proti ki bi ga ifr ^adžari tudi ■|» L <1 . J / tam imel značaj predvsem manjšinskega hrama kulture, problematizirala z obstojem tovrstnega dobrovniSkega doma. Stupar obnavlja pridobivanje načrta za lendavski kulturni dom v zadnjih letih takole: »Na prvi razpis za projekte po idejni zasnovi, ki smo jo predloiili, se je prijavilo osem načrtovalcev. Od teh osmih so bili štirje sicer nagrajeni, vendar pa nobeden ni ustrezal. Ko smo nameravali razpise ponoviti, je madžarska vlada ponudila, da madžarski narodnosti podari načrt, ki ga bo narisat madžarski arhitekt svetovnega slovesa gospod Makovec. Odbor je Makovcu posredoval propozicije in arhitekt je načrt izdelal. Odbor je menil, da je načrt po arhitekturni zas- rjTOti vrl 'enar ahko 1^. P^kitiheii pomisleku Lu. novi daleč najboljši, vendar je dodal, da ga je potrebno korigirati glede na idejna izhodišča. skupnosti, ki je sodelovala pri pripravi gradnje doma. Ta dom je načrtovan za prostor, na katerem naj bi po zazidalnem načrtu stal, izključno za ta prostor. Zazidalni načrt je izdelal arhitekt Goran Dominko.* Giincz pravi, da je pesimit, kajti domneva, da Makovec na zmanjšanje zunanjosti doma, ki predpostavlja tudi notranjo preureditev, ne bi pristal. »Poleg tega mu je najbrž že vsega zadosti. Kazal pa je velik entu-ziazem. Stvari so se zapletle na lokalni ravni, to je moje povsem osebno mnenje. Madžarska in slovenska vlada sta bili maksimalno pripravljeni pomagati. Zdaj z odločitvami bremenimo novega župana Jožefa Kocona.* Tako misli tudi Rajko Stupar, Sicer pa krožijo različice nadaljevanja zgodbe o gradnji kulturnega doma v Lendavi. Po eni naj bi spremenili zazidalni načrt. Prevedeno v otip- ljivi jezik to najbrž pomeni, da bi morali odstraniti sosednji blok, ki se mu zid načrtovanega doma približa na kakih osem metrov. Z višino tozadevno ne bo težav, pod nebom je prostora Se dovolj. Po drugi različici naj bi naročili nov načrt. Za nostrifikacijo oziroma ponašenje Makovče-vega, ki ga je potrebno izvesti, bi menda plačali toliko ali skoraj toliko, kot bi stal nov. Po tretji različici se stvar tako, kakor se je, ni napletla po igri naključij. Poznavalci tega domnevnega scenarija lakonično pravijo, da je potrebno »v Lendavi zapolniti neko luknjo.« Najbolj znana lendavska urbana luknja je tako imenovana SakaČeva. To je potemtakem nova zgodba, sestavljena iz »najprej« in »potem«. V Sakačevem zazidalnem kompleksu so najprej izkopali luknjo za nekaj dru- gega. Potem bi lahko v njej stal “ * * Stefan smej tudi dom? resda nae.,.g toda brez riijega kapitala. tu), v toliko nacionalni po- TN.i .r A Predlagalci idejne zasnove so o' Želeli dom s 350 sedeži, arhitekt 1^5 narisal načrt, po katerem naj : ~ bi imel dom 700 sedeiev. Ma- 'T' *®tane.' je razloga. Kajti dcpre mični na. ki kulture ... , . ■ - -cdn/ navsezadnje *rnih hram kul- Jrnls- mov v < r** 'IDJVI K Ul- naci-kultur skupnosti, 1'^’dŽarsit^^?"’’ tudi Šene »•'žnia Ib nrnega imperi-r pa sevBdo______ 'ih pa seveda možnost seči, oziroma mu »je bilo naloženo, naj ga prevzame« (Stupar), ko je iz neznanih razlogov odstopil dotlejSnji predsednik Štefan Cigiit. Stupaiju je žal, da se je tako napletlo, ker peripetije odlagajo začetek gradnje. »Ta dom je po načrtih res fantastičen, forma je edinstvena,« pravi Stupar. Slabost načrta je v tem, da načrtovan objekt ne gre v prostor, ki mu je po lokacijskem »Ker kovec sam je rekel, da bo to par že daljnjga leta 1979. _ . . smo spoznali, da dvorana Nafte upošteval, vendar očitno m.« ......................... ' . Kdo bi mogel biti za to kriv? propada in da tudi kinodvo- _ rana ni ustrezna. V Dobrav- Morda posredovalci med arhi-niku takrat seveda še ni bilo tektom in gradbenim odbo-kulturnega doma.« rom? Potem so tekla leta, Dobrov- Ladislav Gottcz, zdajšnji di- ničani so vmes zgradili svoj rektor Zavoda za kulturo mad-kulturni dom. Lendava pa je žarske narodnosti, je v tej zaostajala brez njega. To orne- devi nastopal kot prevajalec in njamo. ker se je smotrnost zanika, da bi on bil pooblaščen gradnje lendavskega kultur- koordinator. »Bil sem junkci-nega doma, v kolikor naj bi onar madžarske narodnostne ii ’ ' ■ ■ i' Karkoli, po zaslugi Slovenskega okteta je Slovenija nekoliko večja. Pretekli konec tedna je oktet prepeval v lendavski, soboški, beltinski, puconski in črensovski cerkvi. In povsod navdušil. stran 10 vestnik, 12. januarja 1995 I ne zgodi se vsak dan I I Lani so bili francoski potapljači, ki so raziskovali jamo v obalnem skalovju rta Mor-giou blizu Marseilla, krepko presenečeni. Na stenah jame, do katere se da priti le pod vodo, in to izredno težko, so odkrili preproste slikarije in gravure. Seveda so se za odkritje začeli zanimati tudi strokovnjaki za prazgodovino, saj je vse kazalo, da gre za slikarije iz kamene dobe. Letos so strokovnjaki opravili natančna merjenja starosti slik s pomoto radioaktivnega ogljika. Presenečenje je bilo Se vei^e, saj se je izkazalo, da so slikarije iz te skoraj nedostopne jame starejše celo od slavnih kamenodobnih jamskih slik iz Laseuara. NajstarejSe med njimi so nastale pred več kot 15 tisoč leti. Zgodovinarji menijo, da je jama, katere vhod je bil tiste čase nad morsko gladino in tako dostopen, rabila za kultne obrede. V ta namen so nastale tudi slikarije in bili vrezani liki živali, To so prve kamenodobne upodobitve morskih živali. zomost Med njimi je posebno po- zbudil lik velike njorke. Pingvinu podobna ptica je živela v Sredozemlju med ledeno dobo, nato pa se je naselila ob severnejših morjih. Danes je izumrla, iztrebili pa so jo kitolovci v 19. stoletju. ll J l/ .H I rr J ij b iv ■ ” 7 X l’. Sr || ■ ■ n "-1 iH” ■ 'I I ‘ ll Domovina vrabcev je prednja Azija, v Evropo pa so prišli po zaslugi hunov. Od tam so sledili Hunom oziroma njihovim konjem, natančneje konjskim figam, iz katerih so kljuvali ovsena zrna, v Evropo, Huni so izumrli, vrabci pa so za konji osvojili ves svet. Prvo veliko katastrofo so ti kričeči prebivalci mest doživeli po prvi svetovni vojni, ko so konje zamenjali avtomobili. Zmanjkalo je konjskih fig in vrabci so si morali iskati hrano v smetnjakih, na vrtovih, poljih, približati so se morali človeškim prebivališčem in se sprijazniti s človekom, To pa je bilo nevarno, saj niso poznali Človeške hrane, niso poznali nevarnosti, ki jih za njihove mladiče predstavljajo na primer drobtinice kruha. Mladički normalno rastejo, če so hranjeni z žuželkami, kruhovih drobtinic pa njihovi želodčki ne prenesejo. Toda v mestih je žuželk vedno manj in vrabčja gnezda so vedno bolj prazna. Vrabci so zelo izbirčni pri prostoru, kjer spletajo svoja gnezda. Brez gnezda pa ni poroke. Samičke se odločajo Je za tiste samce, ki jim lahko pokažejo lepo spleteno, toplo in mimo gnezdo. Kljub vsem težavam so vrabci preživeli in se prilagodili okolju. ll iT-.'’- i' ’ Tisto, ka je moj pajdaš Bela že pred leten dni snau pa gučo, zdaj po radiji pa po televiziji doj davlejo: 'Prej ka za male občine, pa za telko občin kak ji je po nouvon gr at Slo, nede pejnsz.* Tou so velko modri jo < vč najSli pravi Bela, Steri se nemrg nagledati, gda * zemlevid Slov^blje l' il 'ii fj z nouvimi oblinami na televiziji. pokažejo. Tak v6 vijdi kak v gangstrskon filmi, gda prednjo glažojno ha avtoji apoterejo. Ha tou misleč, pa tou gledajoučf si je spopejvo novoletno pesem po slavski: Spet je leto naokrog, le prehitro. - O moj Bogi Če letos Se tako, nam ž>o časa zmanjkalo. Čaa pa svojo ceno ima naj bo v službi al' doma. Če zadosti ne hitiš, zadnji v vrsti pač atojlS. Dosti, je po vodi šlo časa, v nič odplavalo. Lanski je zgubljeni čas, res rekorden bil pri nas. Smo drobili v letu tem državo, na najmanjši člen in na koncu zdaj je t^, kamen drag zdrobi jen -j e v prah. Brat Elžoužj Ona: Trpela boš zaradi neutemeljernga ljubosumja, pa se bo vse skupaj pojasnilo in v tvojem življenju bosta ponovno T sreča In zaupanje. Toda vseeno se zamisli nad svojo preveliko ' vročekrvnostjo, ki te lahko še pokoplje. On: Zdelo se ti bo, da si nekaj zamudil, v resnici pa pošteno prehitevaš dogodke. Ob koncu tedna, se ti obeta prijetno presenečenje, najverjetneje povezano z obiski. Pogovor z znancem li bo dal zelo dobro idejo. A. OVEN BIK Ona: Preveč se trapiš z neumnimi mislimi, kaj si bodo o tebi mislili drugi. Vzemi usodo v svoje roke tn potegni Iz življenja kar največ ludi zase. Nepričakovano srečanje ti bo obudita spomine, , On; Čakanje ti bo prineslo veliko več kot tvegana naložba. Sele ko se bo položaj popolnoma zbistril, se boš v posel vpletel tudi sam. Takšno ravnanje bo precej povečata tvq ugled. ll I I' 11 Biologi Sc ne vedo, zakaj se kiti nenadoma odločijo za smrt na plitvinah in obrežjih. Ko je na obalah južnega novozelandskega otoka nasedlo 90 kitov, so jim na pomoč prihiteli borci za zaščito Živali, ki so nasedle kite ves dan tn vso noč polivali z vodo in ovijali v mokre krpe. Kljub temu je od izčrpanosti in dehidracije 45 živali poginilo. 1« j . - DVOJČKA 1 1 I r* ‘ B- Cas je zlato rta Japonskem bolj kot kjerkoli velja, da je čas denar. Tudi za napravice, ki merijo čas, so Japonci pripravljeni odšteti celo premoženje. Kolekcijo pariškega draguljarja so v Tokiu razgrabili. Tudi tale zapestna ura, izde* lana iz belega zlata in okrašena s 34 diamanti, ni dolgo čakala na kupca, ki bi bil pripravljen zanjo odšteti okrogli milijonček. Seveda dolarski. Čas pa kljub temu teče naprej z enako naglico. Šolami rekorder S"’ Vozilo na solarni pogon, Duh Biela, ki so ga konstruirali švicarski inženirji iz istoimenega mesta, je preseglo vse dosedanje rekorde. Doseglo je maksimalno hitrost 161 km na uro, v enem dnevu pa je prevozilo 720 kilometrov s povprečno hitrostjo 98,8km na uro. zvezde vam kažejo Ona; Vač kot očitno je, ds ti na bo prav nič dolgčas, saj se S _=^>. una. vep koi ociuiu ju, uq u ti9 uu piav iii^ uuiyuti», saj sa u obeta prava »razpnrfaja« prostega časa. Seveda pa Ima lahko e (g določene posledice v ljubezni in v povsem vsakdanjih stva- On: Zadržuj se in ne skuSaj za vsako ceno doseči vsega, kar On: Zadržuj se in ne skuSaj za vsako ceno doseči vsega, kar LEV tl pride na misel. Pozneje ti bo lahko še zelo žal, še posebno zato, ker lahko z nespametno potezo izgubiš zaupanje nekoga, ki te Ima resnično rad. Ona: Zaupala se boš prijateljici In skupaj bosta vendarle uspeli najti izhod Iz trenutne krize, ki te preganja. Toda šele prijetna družba in romantičen pogled neznanca ti bosta dokončno odgnala vse črne misli. On: Ne verjemi prijateljem, ki te poskušajo odvrniti od sedanjega načina življenja In te Imeti samo zase. Je že res, da s tem ne mislijo nič statva, vendar pa imaš tudi tl pravico do DEVICA življenja v dvoje. Ona; Opazila boš nekoga, ki ga sicer že ridgo poznaš, a mu \ doslej nisi posvečala kakšne večje pozornosti. Pazi se, saj t utegne biti vse skupaj dokaj zapleteno na koncu lahko poleg-j neš krajši konec. - On: Poskusi se prilagoditi trenutnemu trendu v družbi, v kateri se giblješ. Ona te že dalj Časa opazuje in potihem upa, da jo boš opazil. Pripravi se na precejšnje presenečeme na poslovnem področju' Ona; Vsa se bo uredita in kmalu boš videla, da je bita tvoja ravnanje v preteklosti zeta pravilno. Partner te bo presenetil z na prvi pogled absurdno idejo, ki pa ti bo iz dneva v dan bolj všeč. Zaupaj mu. On: V prihodnjem tednu se tl obeta marsikaj prijetnega In vznamirijlvega, zato nikar ne omahuj, temveč zgrabi ponujeno priložnost. Znanec ti bo sicer poskušal nagajati, vendar se bo TEHTNICA na koncu ujel prav on. RAK Ona: Nekdo II bo ponudil zanimiv predlog In z veseljem ga boš sprejela. Obeta se ti prijeten večer, ki ti lahko v prihodnosti še veliko pomeni. Vse pa jo odvisno predvsem od tvoje iznajdljivosti, ki te najverjetneje ne bo pustila na cedilu. On: Se vedno ti ne bo uspelo odkrili nasprotnikove štabe točke, vendar nikar ne obupaj. Z resnim pristopom si boš zagotovil obilo občudovalcev v poslovnem svetu in med prijatelji. Ozri se okoli sebe - nekdo te opazuje! Ona; Nikar ne zamudi priložnosti, ki se ti bo ponudila. S prijatelji se boš odpravila na zanimiv potep, ki pa se bo končal na povsem nepričakovan način. Toda kaj hitro boš sprevidela, kam pas taco rmli. On; Ona ti sicer zalo veliko pomeni, a ne toliko, da bi zaradi nje spremenil vse dosedanje življenje. Poskusi z neke vrste kompromisom In njena reakcija ti bo kaj hšro pomagala odkriti ŠKORPIJON njene prave namene. Egipčani so prvi našli zlato. Zanje je bilo simbol blaginje in vsega dragocenega. Takoj za tem odkritjem se je rodila tudi alkemija. Ljudje so hoteli pozlatiti kovine in si ozaljšati okolje-S prahom ali spojino so plemenitili nežlahtne kovine, najraje pločevino. Prvi, ki je leta 1816 razglasil tako imenovani zlati standard, je bil britanski imperij. Po pretresih 1, svetovne vojne pa so države odpravile, vendar so Se naprej vztrajale pri zlatih rezervai-NajveČkrat se v zvezi z zlatom pogovarjamo o dolarski ceni zs unčo. Merjenje dolarja z zlatom je nasledek iz časa po drugi svetovni vojni, ko so imele ZDA največje zlate rezerve in so s« obvezale, da bodo zlato prodajale in odkupovale po 35 dolarjev zJ unčo. Leta 1971 je zadolžitev dolarja že za toliko prerasla dejan-š ske rezerve zlata, da so se Američani javno odpovedali svoji' zaobljubi. Od takrat se cena zlata oblikuje prosto, V Ford Knoxu, ameriški zakladnici. Se vedno hranijo največje zaloge zlata. Vendar tam z njim ne trgujejo. Ceno zlata določajo na borzah od New Yorka do Tokia, Največ zlata pridobivajo: Južnoafriška republika (603 tone), nekdanja Sovjetska zveza (300), Avstralija (280) in ZDA (208 ton letno). ai S A' Japonci -.-sak dar pogruUtajo nekaj novega. Pred tratkh:; jircdstavin tole glasbeno skrinjico, ki pa Cetuje nekoliko drngaČe od tistih iz časov naših babic. btiriindvi\iset minut dulg zvočni Zpp is jii strnjen na računalniški k: I kitk O' 1 )t vost reprodukcije pa nič n< zaostaja za tisto, ki ttmogt)’ čsjo laserske f^Šče. Na napravico, ki tehta i-sesa t2S I gramov in jo je mogoče vtake:« v žep. bodo moraii ijhisbeoi navdušenci še nekoliko počakuti. V redno prodajo ho prii*= šele leta 1996. Državi pa figo li" ll Jll V cerkvi švedske vasi Kracklingen vlada popolna tiSina, Obrali ? 271 vaščanov so napeti, vsi Čakajo na odločilen trenutek, ko b«]' odvetnik umrlega milijonaija Holgerja Nilssona končno odpri 1 zapečateno ovojnico in prebral njegovo oporoko. Branje se konČJj 2 navdušenim vriskanjem, prav nespodobnim za sveti hram, Pdj rubini in nriarl polni zavesti in pred dvema pričama odločam, tako je zapisal’ milijonar, da se moje premoženje, razen dolžnega deleža, ki ga dobita moja žena in nečakinja, razdeli enakomerno med vs« vaščane moje vasi, ki so starejši od 18 in mlajši od 65 le*-Premoženje pa je po najbolj grobih ocenah odvetnikov vredno okoli 4 milijone mark, kar pomeni 15.000 mark za vsakeg« odraslega vaščana. To nedeljo je v vasi resnično padal dena* z neba. j Novica res ni bila popolno presenečenje, saj jo je Holgar mal« pred smrtjo napovedal, toda takrat je bil že zelo bolan, poleg teg’ J pa je bila tako neverjetna, da ji vaščani niso upali verjeti. Holga* je bil vedno nekaj posebnega. Tako rekoč iz nič, brez izobrazbe i" brez pomoči je ustvaril donosno pivovarno, potem je kupil S« elektrarno, uspešno trgoval z avtomobili in nepremičninami in s« za zabavo še igral z akcijami, ki so mu j ' ' ’ - „ prinašale lepe denarcej- Toda Holgar ni delal zaradi denarja. Ta je sam pritekal, ne da bHl spremenil njegovo življenje. Živel je sicer v udobni in stari hiSil vozil stare avtomobile in njegova obleka ni bila kupljena v dragil*? -ruiii omiv nvnjiiiuLiiic iii njegova ooicKu ni Diia Kupijcna v arasi''ij trgovinah. Eno stvar pa je bogataš prisrčno sovražil: plačevanj« rt^cnrlrrtTj \ZeftVrt Ia+a e-A ia ,1^4___________■_____ v a*r davkov. Vsako leto se je domislil novega izgovora, da mu jih tr bilo treba plačati oziroma da mu je davkarija dala nekaj mesece*, odloga. Toda vsote so se kopičile in leta 1980 je motal plača*' davkariji kar 2-milijona mark. Takrat se je menda odločil, d« država od njegove smrti ne bo imela koristi. Premoženje j« razdelil na toliko delov, da bo davkarija pobrala samo ■ mark od vsakega dediča. nekaj dese' 1 J nasvete, vendar ravnaj po svoji glavi. STRELEC Ona: Prišel bo trenutek, ko se boš morala dokončno odločiti S med dvema sicer enako dobrima različicama. Nikar se ne obotavljaj, ampak se Čimprej odločil Nekdo li bo sicer delil ts sl On: Poskrbi tudi za svoje prijatetje, saj se ti bodo sicer kaj j I hitro odtujili. Na posrečeni zabavi konec tedna so ti bo pojavila i neslutena priložnost pri osebi, ki jo že dalj časa opazuješ. | Ona; Preveč se ženeš in poskušaš dokazati, da sl v vsem K najboljša. Pusti težave tudi drugim, sama pa se posveti zanimi-Ih vejšim rečem in za spremembo tudi uživaj. Kajti nekdo te Že dalj časa prav željno opazuje... y On: Uspelo tf bo, da si boš ustvaril odlične možnosti za ponoven začetek na poslovnem področju, kjer si nekoč že pogorel. Naj te stari neuspehi nikar ne ovirajo, saj bo tokrat KOZOROG povsem drugače - predvsem bolje. Ona: Presenečena boš nad nenadnim zanimanjem tvojega nekdanjega oboževalca, vendar mu rte smeš zaupali. Drli se raje tega, kar imaš, saj niti ni tako slabo, kot se ti dozdeva. In ne pozabi poklicati prijateljice, saj veš, zakaj! On; Vsi strahovi In pomisleki, ki ti že nekaj časa grenijo . življenje, bodo prešli ob prijetnem presenečenju, ki se ti obeta ob koncu tedna. Načrte za velika dejanja pa rajši preloži ne , VODNAR kasnejše obdobje. Ona: Sreča fe na tvoji strani In ponovno boš optimistično i tj ZAOlAj^Artfl Fn ea Ha nAbllAiaAivs . RIBI k razpoložena. To se bo pokazalo tudi v tvojem poklicnem življa- ; 1 sju. Iger lahko pričakuješ kar precejšnje presenečenje. 1^ On: Ni se tl treba bati nobetiih posledic, saj je neljub doga-f dek že skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ne boš odrek^ v statusu predvidenega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika, kot si tl. vestnik, 12. januarja 1995 stran 11 za vsakogar nekaj H :l H II Hidroponika je tehnika gojenja rastlin v hranilni raztopini (voda in hranila) z uporabo inertnih substratov - substrati, ki ne spreminjajo svojih kemijskih lastnosti in lastnosti snovi, s katerimi so v stiku - ali brez njih. Taki substrati so perlit. vermikulit, volna. pesek, kamena ekspandirana glina, delno tudi šota in žagovina, Hidroponika je nadzorovano go- rastline rastejo samo v vodi, obogateni s hranili. Voda neprekinjeno kroži in s tem oskrbuje rastline. Hidroponiko delimo na tekočinsko (substrata ni) in agregatno (že prej navedeni inertni substrati). Hidroponsko gojenje rastlin se največ uporablja v zaščitenih prostorih. ki varujejo rastline pred delo stoje. Pomemben je tudi velik prihranek vode, zlasti v sušnih obdobjih in področjih. Vodo po potrebi zaradi dnevne transpiracije dolivamo. Hranilno raztopino v celoti zamenjamo vsakih deset dni, vsebuje pa dušik, fosfor, kalij, magnezij, kalcij in žveplo v re- Madeži na stenah Mnogokrat se zgodi, zlasti če so pri hiši majhni otroci, da se na stene nepričakovano »pojavi« madež ali celo kakšna pisarija. Madeže nez- 1 Kuhajte z nami neugodnimi vremenskimi lativno velikih količinah. nanega izvora odstranite jenje rastlin v optimalnih razmerah, ki pridelovalcu omogo-popoln nadzor nad rastli- nami od setve do spravila. Hidroponsko gojenje i-stl..; rasti! n iistreza zlasti ljubiteljskim pridelovalcem, ki nimajo primernih zemljišč in tako lahko vse leto pridelujejo svežo in zdravo zelenjavo, V deželah, kjer je 'vrtnarstvo intenzivno, zavzema hidroponika iz leta v leto večji delež v skupni pridelavi vrtnin. Intertni substrati dajejo rastlini oporo in ugodne fizikalne r^mere za rast in razvoj kore-pinskega sistema. Hidroponika R način gojenja rastlin brez ^nilje. Je način, pri katerem vplivi in omogočajo kontrolirano mikroklimo ter boljšo kontrolo nad boleznimi in škodljivci. Rastline lahko gojimo ob vsakem času in kjerkoli. Na manjših površinah in v krajšem času dosežemo velike pridelke. Skoraj v celoti je odpravljeno delo za pripravo in obdelavo tal, gnojenje, namakanje itn. Zmanjšani so tudi problemi z boleznimi in Škodljivci, ki so sicer pri klasičnem načinu vrtnarjenja. Pri hidroponskem načinu vrtnarjenja kolobarjenje ni potrebno. Popolnoma se odpravi uporaba herbicidov, zmanjša se pa raba insekticidov in fungicidov. Tak sistem gojenja rastlin je v višini pasu, kar omogoča normalno V manjših količinah, vendar tudi nujno potrebni so Se mikroelementi - železo, baker, bor, mangan, cink, kobald in molibden. Kisik, vodik in ogljik pa rastlina dobiva iz zraka in vode. Hidroponsko gojenje vrtnin je visoko intenzivno pridelovanje, večinoma v ne sezonskem času, vendar z višjimi pridelovalnimi stroški. Takšen način pridelovanja je primeren za vse vrste solat (endivija, radič, motovilec), plod o vk e (paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, bučke), špinačo, kolera-bico, redkvico, visok fižol, jagode, borovnice, okrasne rast- line ipd. Simona Potočnik, C kmet. inž. rasti, proizv, SKŠ Rakičan < d tLil J 1' s sten tako, da obrišete prah in jih umijete z blago raztopino detergenta. Sledi nekaterih flomastrov lahko od- stran ite z detergentom. Z metilnira alkoholom se vam bo morda posrečilo od- strani ti sledi kemičnega svinčnika, napis z voščenkami pa z radirko. Če pa napisov ne morete odstraniti, vam ne preostane drugega, da jih prekrijete z novo plastjo barve. Maščobnih madežev na steni pa se lotite z močno raztopino detergenta ali kuhinjskitn čistilnim sredstvom. _ J Testo: 30 dag gladke moke, sol. žlička olja, 1 jajce in približno 1,5 del mlačne vode. k sestavin zamesimo gladko bolj mehko testo, oblikujemo hlebček, ki naj pokrit počiva vsaj 30 minut. Nadev: 8 dag surovega masla ali margarine, 3 jajca, 1 vanilin, 70 dag skute, 8 dag sladkorja. Za zabelo na 8 dag surovega masla svetlo prepražimo 5 dag drobtin. Priprava: Spočito testo razvaljamo, tanko razvlečemo in 3/4 testa premažemo z nadevom. Zadnjo Četrtino testa samo pokapljamo s tekočo maščobo (olje, maslo ali margarina). Testu porežemo robove in Štrukelj previdno zvijemo. Rahlo ga zavijemo v z drobtinami potresen prtič in povežemo z vrvico. Pri zmernem vrenju ga kuhamo v slanem kropu 35 minut. Kuhanega preložimo na desko, kjer ga pustimo 2 do 3 minute, da voda malo odteče. Nato ga odvijemo, z lopatico zrežemo na primerne kose in zabelimo s prepr^enimi drobtinami. Priprava nadeva: Maščobo spenimo in ji pridenemo rumenjake ter vanilin in sladkor. Zmešamo in dodamo fino zdrobljeno skuto in nazadnje Se trd sneg beljakov. Če je nadev pregost in slabo mazav, ga razredčimo z I ali 2 žlicama kisle smetane. Cilka Sukič J ' 11 lu’ - Bolečine v hrbtu Ker preveč sedimo, ni nič Čudnega, da se čedalje več ljudi pritožuje zaradi bolečin v hrbtu. Mišice so povsem otrple, vendar tega običajno sploh ne opazimo, dokler nas nenadoma ne zadene »heksenšus«. Kako omiliti bolečine? Vroč curek vode lahko učinkuje prav čudežno. Pojdimo pod prho in usmerimo curek neposredno na boleče mesto. Potem lahko poskusimo s toplo kopeljo iz travniških cvetlic, saj sprošča krče in spodbuja presnovo. Proti krčem učinkujejo krompirjevi obkladki: krompir v lupini skuhamo, ga damo v platneno vrečko, zmečkamo, nekoliko ohladimo in položimo na boleče mesto. Potem se zavijemo v volneno odejo in pustimo obkladek učinkovati 60 do 90 minut. Poskusimo pa lahko tudi z obkladkom z lesenimi kockami - zaradi šoka bo prekrvavitev boljša in težave bodo morda izginile. Kadar se tudi drugi dan ne moremo znebiti bolečin v hrbtu, moramo k zdravniku - nadloga, ki nas tare, sploh m tako nedolžna. Ko kupujete otroški voziček, bodite pozorni na dobre in trdne zavore, ki ne bodo zlahka zdrsnile in ki jih ni težko premikati. Preverite, ali ima voziček varnostno zaporo, ki preprečuje, da bi se dno po nesreči zložilo samo od sebe. Za varnost je pomembno, da ima voziček jermen, ki otroku onemogoča, da bi se zvrnil S sedeža« Priporočljiv je voziček, ki mu zvrnete sedež, da otrok lahko leže in zaspi. Z le se veliko vozite z javnimi prometnimi sredstvi, kupite voziček, ki ga lahko zložite na velikost večjega dežnika. Sicer pa je ceneje. Če kupite voziček z okvirom, na katerega lahko najprej pričvrstite košarico, ko pa jo otrok preraste, ga uporabljate kot športni voziček. Za pomivanje steklenic ni priporočljivo uporabljati detergentov, ker jih boste težko sprali. Pranje bo učinkovitejše, če boste v steklenico, v katero ste nalili malo vode, nasuli zdrobljene jajčne lupine. Tako boste lahko očistili vsa mesta v steklenici, ki jih ne morete doseči. Učinkovito si boste lahko pomagali tudi z naribanim surovim krompirjem, pomešanim s kisom, s koščki svinca, peskom ali gorčičnim semenom. Steklenico očistite tako, da jo potem, ko ste jo sprali, do roba napolnite z mrzlo vodo, Nato jo na hitro obrnite narobe, da se ^ačne prazniti, medtem pa pustite čez dno teči močan curek mrzle vode. Odtekla bo vsa voda, kapljice, ki bodo ostale, pa bodo izhlapele. Čeprav je voda ena od sredstev za odstranjevanje madežev, pa so nam marsikdaj v nadlogo prav vodni madeži. Vodnih madežev na pohištvu se znebite, če jih zdrgnete s petrolejem, s sveže pleskanih okenskih polic in okvirjev pa, če jih zdrgnete s soljo in oljem. Madeže od vode na lakiranih predmetih odstranite s petrolejem, s tistih, ki niso polakirani, pa z drgnjenjem z bencinom, lanenim oljem ali rumenim voskom. S poliranega pohištva jih odstranite tako, da jih zdrgnete z vrečico soli, potopljeno v olje. Vodne madeže na svili ali volnenem blagu prelikajte na narobni strani z vlažno krpo, s tafta jih zradirajte z radirko, klobuk, ki ga je zmočil dež, pa pred sušenjem zdrgnite z alkoholom. n ih.'i'.r iNi r I [ :,iil|' Glasbene lestvice JajbouSih sedem tujih skladb Murskem valu •^stsnmv ] ^ijANGEL-TheKel)yFamily * TOTTONEVEJOE-Rednes ■ KN0W BY NOW - Robert Palmer ,■ ZOMBIE - Cranberrles ? jBVENTEEN-LetLoose r ^EMSTMLOOSINGVOU-Gun njRN THE SEAT AROUND - Gloria Estefan SHUFFLED HIS FEET- Crash Test Duntmies B7t't’TV~BobDyl«n '^NG and BLAME - R. E. M. SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE *EUCASTN1H RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (ilopoUne tudi SV 649hllz) 1' ^^^'^SETEBEIMAM-AndreiŠifrer V 'MESEČINICHACHACHA-Magnet BI Dal-Royal Flash “RNl, OBRNI - Vlado Kreslin 4. 4 y/J Meni VSE-Zasavci č vLllini t „ 7 v y^BlJANO-Anja Rupel ■^DZNIH nočnih urah - Panda POUUB-AvJa band ________ - I snežinka-Veter ^S?3ca narodnozabavne glasbe --AKON, cekron pa zmarelof 2. leta-Fantje izpod Vurberka Lojzeta Slaka i Na dolina - Ans Slovenija fe Oni MURE - Slovenskogohški kvintet Mor ” Franc Korbar z ansamblom ^■•ASI/JVtNfjA- Ans. Janeza Goršiča 3. 4. 1 ZtLsavci v dan - Ans. Boris* Razpotnik* POn'Siyi)l‘.7.^s-Vinka Cveileli '‘«11 PTUJSKIM GRAUOM - PMtklfa 5 ■"krilit*'5^'* PoSUhe do četrtka, 19.}an>u»jB]IK)S, neslov: Murski 41 69040 Mlmlift Soboti* za j^iubcnc lestrJce. št. 2-------------------------------------------------------------- *»l. Sl. Iflvj I ^'^sujem za skladbo: tuja domača I '‘“'■odnozabavna __ I ’nie in priimek ter naslov I I J Petek “5,40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7«30 Infonnadje v slovenščini, nemSčini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - S.OO Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Zamurjcnci (kabaret) - 10.30 Kino ventilator “ 10.00 Poročila - 11,15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - J 7.30 »Siph mi« - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7«30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,50 Tržnica - 8*00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 9T5 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10,30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12,00 Poročila BBC -12.30 Dežurni novi nar v 1, ose bi edni ne - 13.1X1 Popol dne na Murskem valu - 13,30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 16.25 Obvestila - 16,30 Poročila - 18.00 Naj lepše Želje s Čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.^ Astrosobota - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja -8,00 Začenjamo nov dan-8,05 Horoi^kop -8,15 Panonski odmevi - 8,50 Zamurjenci (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9,30 Srečanje na Murskem valu - 10,30 Nedeljska kuhinja - 12«00 Poročila - 12,15 nedeljsko premišljevanje - 12.:3P Minute za kmetovalce - 13 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19,00 Vključujemo Radio Slovenija Pnikfrde^k - 5.40 Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini,, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8,00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 10,00 Poroči la - 10,15 Te ma d ne va - 12,00 Poroči la BBC -12.30 Dežurni novinar v 1, osebi ednine - 13.00 Popi>ldne na Mui^kem valu - 13.30 Poročila - 17.00 Spon - 17.30 S krščakon. cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč “ 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 E>opoJdne na MV - 10.00 Poročila - 10 30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v l. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18-00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smilje in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pkmo - 8.00 Poročila 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Iščemo za vai-10«00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 V živo,., ^ 12.00 Poročila B BC - 12,30 Dežum i novinar v J. osebi edn i ne - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila ' 16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18,00 Najlepfie želje s čestitkami in pozdravi - 19,00 Dnevnik Radia Slovenija - l9«30 Mursko-morski val -22.00 Vkliučujemo Radio Slovenija ČeMek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dojioldne na MV - 9.15 Sedem velič^t-nib - lO.tM) Poročila - 10.30 Pika na i - 11.1.5 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Mali radio - 18.00 NajlepŠe Želje s Čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. Živimo v stresnih Časih, ko nenehno hitimo med službo, opravki in domom, in kadar nas telo opozori, da ima vsega dovolj, ga preprosto preglasimo z aspirinom, kupljenim nekje spotoma. Toda takšna odtujenost narave ima svojo ceno. Nekdaj so se ljudje zdravili z naravnimi sredstvi in nekateri se Še spominjajo, da nam je babica zbijala vročino s kisovimi ali krom-pirjevemi obkladki, na ture nam je polagala vročo čebulo, na buške pa mrzle obkladke. Počasi se začnemo zavedati, da pisane tabletke le niso čudežne in da si naredimo z njimi velikokrat več škode kot koristi. Toda samo zavedanje ne prinaša odrešitve. Med vse bolj cenjenimi nasveti poznavalcev naravnih zdravil je veliko obkladkov, vendar jih ne uporabljamo, ker nekako niso praktični. Najti moramo primerno krpo, ki si je ne moremo prav zavezati, poleg tega drsi z željenega mesta in z obkladka se cedi. Zato bo marsikdo vesel novice, da bo odslej naprodaj nov izdelek - lični, predvsem pa nadvse praktični ovitki za obkladke. v Anatomsko oblikovani ovitki imajo na notranji strani mrežico, katero damo glino, zelišče ali zelenjavo in jo privežemo na obolelo mesto. Ovitki za obkladke so iz pralnega, koži prijaznega materiala - razen ovitkov za mokre obkladke, kjer polivinil preprečuje močenje. EEETA« MUKO MUMI KDOR se li&njA OPUJ wma AMEBŠM PEAIBJ SIOC MUSK SMIOSKlir WEC srotp dC evnORŠKK umu a tesouE NEHMMJ anmsKi 1BM( osntA DIMA m MASU fflANOOSH SKUM-THJ ZAPOR Kdo ve, zakitj Je 53-letni Jurij Jaklovič iz Dolnjega Lakoša, šofer pri Elektromateiialu Lendava, ki se je menda vračal iz tjnb(jane, v Dokležovju usmeril tovornjak z regionalne na občinsko cesto, ki vodi proti liakovcem, Melincem in Brstiiaun, ne da bi peljal po običajni poti - regionalni cesti DokJe- žovje- Bratond, kjer bi pri Lipovcih zavil na magisiraino cesto, ki potem petje proti Beltincem in dalje v smeri proti Lendavi? Dolgo vpraSanJe, odgovora nanj pa nikoli ne bo, kajti nesrečni voznik ga je odnesel v grob. Še ena v nizu ne-sreč na pomurskih nezavarovanih železnišldh prebodih! '' - i. '<*5 • 'C^i 'iH- II 1 ■ i •'&;' I ( ■a; ?<: k iii- « ■ ■I Le tako lURjbna neprevidnost “®no jeklenko, ki ni imela privitega tes- SOBOČAN V sredo, 4. januarja, ob približno 17.15 je tovornjak s tovorom, ki ga je vozil Jurij Jaklovič, v Dokležovju v bližini prašičje farme zapeljal na železniške tire, ne da bi se prej ustavil in prepričal, če morda ne pelje vlak. Vsaj tako izhaja iz tahografskega zapisa. Po tem je mogoče sklepati, da je tovornjak kar nemoteno vozil, Čeprav povsem drveti le ni mogel, kajti prehod ceste čez železnico je za kak meter višji od ceste. Označen je sicer s prometnimi znaki, pa tako tudi z znanim Andrejevim križem. Usoda je hotela, da je prav v tistem hipu pripeljal iz ljutomerske smeri tovorni vlak, ki ga je vozil Robert Červek iz Bakovec. V silovitem triSenju je tovornjak prepolovilo in ga potisnilo nekaj deset metrov naprej, voznik, ki je padel iz tovornega avtomobila, pa je na kraju nesreče umrl. V četrtek navsezgodaj, ko sem obiskal kraj nesreče, je bil z obeh strani železniške proge razmetan tovor s tovornjaka; tam so ležali tudi ostanki (da, ostanki) tovornjaka, ob progi se je sprehajal železničar, ki je najbrž pazil na material, v bližini je stal tudi osebni avto Elektromateriala Lendava, v njem pa sta prav tako »dežurala« dva delavca. Le nekaj metrov od prehoda ceste čez železnico so bile rože, ob njih pa je gorela sveča. Sneg, ki je vse bolj naletaval, je verjetno čez čas prekril vse našteto, ne bo pa zbrisal spomina na Jurija JakloviCa, dolgoletnega člana koletiva Elektromateriala, vaškega funkcionarja in gasilskega aktivista. Na poslednji poti ga je spremila množica ljudi. S. SOBOČAN Ko bi Tamaševa potem, ko sta odhajala z doma, sosedom namignita, da Ju za nekaj časa ne bo; ko bt plačala telefon in ga zato ne bi odklopili (tudi črtali iz telefonskega imenika), ko bi • • • Tako pa sta sama poskrbela za govorice, ugibanja ... Morda pa sta tako hotela nalašč, kdo ve, kajti v biznisu je vse mogoče. Na sliki so iyuna hiša, prodajalna in soseda, ki o sosedih ne ve ničesar. - Fotografija: Š. S. sem se, ker je doma, ko pa je v vasi splošno mnenje, da sta izginila tako »stara« kot »mlada«. »Midva z Mojco sva na delu v Avstriji, Jaz pridem domov skoraj vsak teden. Čudi me, da me ljudje ,niso videli’, ko pa večkrat stopim tudi v bližnjo okrepčevalnico,« »Kaj pa tast in tašča? Zanju pa najbrž ne veš, kje naj bi bila, ko pa se po vasi govori, da sta nekje v Rusiji? So celo taki, ki pravijo, da sta mrtva.» »Tast in tašča sta na Češkem. Večkrat tedensko se z njima pogovarjamo po telefonu.« »In kaj tam počneta? Sta morda zaprta?* sem vrtal dalje. »Kdo vam je to dejal?« Povedal sem, da sem slišal v vasi. »Na Češkem imata izvozno-uvozno podjetje, na vidiku so veliki posli, kmalu prideta tudi domov.» Posli, veliki biznis,., Nič več nisem spraševal, kajti vem, da ne bi ničesar izvedel, saj je vse to poslovna skrivnost. Pa kaj bi o tem! Glavno je, da sta Tamaševa živa in zdrava. Bodo tisti, ki so ju v govoricah razglasili za »mrtva«, s tem pojasnilom zadovoljni? Š, SOBOČAN Zgodilo se je... v noči $ srede na četrtek je nekdo vlomil v kovin^o barako Gradisa z Raven na Koroškem na gradbišča mostu v Biserjanah pri Vidmu ob Ščavnici. Nepridiprav je odnesel motorno žago, električni kabel in nekaj tesarskega orodja, vse skupaj pa naj bt bilo vredno 90.000 tolaijev. Za storilcem še poizvedujejo. » V nedeljo, 8. januarja, med 10. in 14. uro jc nekdo prišel v odklenjene prostore župnišča v Bogojini. Vstopil je tudi v župnijsko pisarno, ki prav tako ni bila zaklenjena, in ukradel 450.000 ” tolaijev, ki so jih v teh dneh zbrali kot naročnino za verski tednik Družina, * Prepir zakoncev Štefana in Dragice H. iz Sebeborec, in to 6, januaija ponoči ob 2. uri, bi lahko ostal znotraj štirih zidov, a je prišel v javnost. Mož je namreč ženo z nožem zabodel v nt^,i; zato so jo odpeljali v bolnico. In tako je dogodek prišel do ušes poticije in src^ev javnega obveščanja. S. stran 14 vestnik, 12. januarja 1995 1 Šport Anketa Napredek pomurskega šaha Odbojka tenis V preteklem letu so pomurski šahisti in šah is tke dosegli zavidanja vrerlne rezultate tako v kakovosti kot množičnosti. To potrjujeta uvrstitev Radenske Pomgrada iz Murske Sobote v slovensko super in Rokade iz Lendave v prvo slovenski« šahovsko ligo ter udeležba na množičnih šahovskih tekmovanjih, ki jih organizirajo v tem zimskem času. Sicer pa več o tem v anketi z nekaterimi šahisti. Stefan Režonja iz Bel-tinec: »Pomurski šah je v lanskem letu dosegel vidno mesto v slovenskem merilu. Uvrstitev Radenske Pomgrada v super in Rokade v prvo slovensko ligo ter vidna mesta v mladinskih in Članskih vrstah' Lee Stevanec in Katke Marič pa tudi dejstvo, da imamo v Pomurju enega mednarodnega mojstra in tri mojstre Fide, to samo potrjuje. Udeležba na šahovskih turnirjih, ki jih organiziramo v zimskem času in v katere so vključeni pomurski centri Gornja Radgona, Murska Sobota in Ljutomer, vključujeta pa se tudi Ormož in Štrigova na Hrvaškem, novi kandidat pa je tudi Lipa, pove, da smo dosegli veiik napredek tudi v množičnosti.« Ivan Lukič iz Rade-nec: »Mislim, da je pomurski šah v zadnjem času zelo napredoval, kar se vidi po uvrstitvah nekaterih ekip v tekmovanja najviSjega razreda v državi. Sicer pa ima pomurski šah tudi zaradi geografske lege prednost pred podobnimi regijami v Sloveniji, saj meji na dežele, ki imajo razvit Šah, kot so Madžarska, Avstrija, Češka. Zimski turnirji, ki jih organiziramo, so veliko prispevali k povečanju udeležencev šahovske igre ne samo v Pomurju, temveč tudi zunaj nje, saj se na posameznih turnirjih zbere tudi nad 110 šahistov, prihajajo pa tudi iz Hrvaške in Madžarske.« Božo BolčiČ iz Murske Sobote: »Z veseljem ugotavljam, da je pomurski Šah v zadnjem času vidno napredoval, kar Se posebej velja za dekleta, ki se prebijajo v slovenski vrh. Nekoliko pa zaostajamo pri dečkih. Zimski šahovski turnirji so odlična stvar, saj omogočajo igranje številnim ljubiteljem šaha iz raznih krajev, posebej pa privlačijo mlade. Za nas je zelo pomembno, da se ti turniji organizirajo v raznih krajih, saj klubi nimajo primernih prostorov. To pa seveda veliko prispeva k popularizaciji šaha v naši pokrajini in tudi širše.« Zmaga Vigrosa v enajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski A-ligi je vcMleči Vigros Pomurje iz Murske Sobote po pričakovanju brez težav premagal Fi Prom s 3:0 (16:14, 15:6, 15:2). Gostitelji so se namreč le v prvem nizu Sobočanom pri- Moravske TOj^e-Sobota prvak v »amnuma ninsB, an |e 8 dup. ir,- «frx- Janko Brunčič iz Ljutomera: »Ves čas sem reden udeleženec zimskih šahovskih turnirjev, ki jih že nekaj časa organiziramo tudi v ljutomerski občini. Enkrat sem tudi zmagal med nižjekategomiki. Mi- slim, da so ti turnirji zelo dobra stvar in da veliko _ prispevajo k populariza- ciji šaha v na?i pokrajini. Zlasti je razveseljivo, da se teh turnirjev udeležuje vedno veČ mladih in da nanje prihajajo šah isti tudi iz drugih regij in celo iz tujine. Sicer pa mislim, da je pomurski šah v zadnjem obdobju tudi kakovostno napredoval, saj imamo nekatere ekipe v najviSjem državnem tekmovalnem razredu.« Anton Marič iz Kroga: »Najbolj se mi zdi razveseljivo, da je vedno večje zanimanje za šah med mladimi, k čemur gotovo prispevajo šahovski krožki, ki delujejo na številnih os- novnih šolah. Tako imamo v Pomurju tudi v nižjih kategorijah zelo kakovostne igralce in igralke, ki se vedno bolj uveljavljajo ne samo na domačih tekmovanjih, temveč tudi v tujini. K večji popularizaciji šaha v Pomurju pa prav gotovo veliko prispevajo zimski turnirji, ki jih vsako leto organiziramo in ki privabljajo vedno več ljubiteljev šaha. Na njih pa se lahko uveljavljajo tudi mladi šahisti,« Jože Primožič iz Her- manec pri Tomažu: 9 .<1 »Zelo sem bil vesel, ko sem zvedel za šahovske turnirje, ki se organizirajo v zimskem času v raznih krajih Pomurja ^sr -t merno upirali. VIGROS PO- Mil RJE; Vukovič, Prša, Kempa, Kerec, BačviČ, Novak, Topovšek, Poredoš, Fujs. Tekma Olimpija : Ljutomer je bila preložena. V soboto se igra v Ljutomeru derbi med Ljutomerom in Vigrosom Pomurjem. Kajakaštvo Vereš zmagal v Zagrebu Na 12 km dolgi progi na reki Savi od Podsuseda do Zagreba je bil tradicionalni novoletni spust. Med 60 kajakaši in kanuisti iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in se lepo odrezali. Najbolje se je izkazal Miran Vereš (Scott Veržej), kije pri moških K-1 zasedel prvo mesto pred klubskim kolegom Simonom Kuzmičem. Anton Škraban je bil peti, Beno Sakač (oba Krog) pa deveti. Pri moških C-1 je bil Borut Horvat drugi, Miran Bokan deveti in Andrej Cipot (vsi Krog) deseti. Konjeništvo Novoletna zmaga Marka Slaviča in tudi na območju Or-Čeprav moža. sem kmet, se zelo rad udeležujem teh turnirjev, saj sem velik ljubitelj šaha. V tem najdem tudi svoje zadovoljstvo. Želim si, tla bt bilo takih Sahov- skih turnirjev čim več. Sicer pa tudi menim, da je šahovska igra v tem delu Slovenije v zadnjem času zelo napredovala ne samo po množičnosti, temveč tudi kakovostno, kar je zelo razvese- IjivO.« Feri Maučec Na Dunaju Je bila mednarodna novoletna kasaška dirka, na kateri Je dosegel lep uspeh najboljši slovenski tekmovalec zadnjih let Marko Slavič mlajši iz Ključarovec. Z devetletnim ameriškim žrebcem Charlijem Somollijem je namreč na hipodromu Krieau v Fratru zmagal s kilometrskim časom I:18,6/a na 1740 metrov. Sicer pa se je Marko Slavič mlajši iz Ključarovec že uveljavil na kasaških dirkah v Avstriji, saj Je po njihovi statistiki v letu 1994 kot amater na dirkah s profesionalci na 8. mestu, štartal je 19-krat ter zasedel 4 prva, 3 druga in 2 tretji mesti. Novoletna zmaga je za Marka Slaviča gotovo velika spodbuda za nove podvige v letu 1995. Pogovor z Andi^jem Šajnovičem Odbojka Priznanja nas obvezujejo Pričakovan Elf^ .. Pehff la Je taepn^^bovaano, dhoBk atadadHi ............. ........ tov. IS Je v V predhMtejMtt » Soočanj s Ei» s in bgdlB X iHufciffii Sahir, (Na- Muli »1^^, saj j® naslov prva- ptvutci B J« S Bndm uttotasK m s 4:2, vtstdtujbmRMiMRimtiuaia prvo tnesto pa (feJboljSa v ebpi ya „ - - . (8:11- ki je riEi(^iipelo(|$i itan)tga.'tei &ic aa tem igm. OtLKamimtl (Ll!) ut Pc^ J^tf^UicMalo aetolikts več. HiOi (glavno hretate usinla sta bila tudi ižvo^ br^ RBtama. sgrokdit fti treacrju Mtranu za doie- Kros za pokal Adidasa lec nacotga, tm M U. Največ obeta Romanova v Felixdorfu v Avstriji Je bil prvi od štirih mednarodnih krosov za pokat Adidasa. Sodelovali so tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke in pobrali | večino najviSjih uvrstitev. Med mladinkami je s 25 točkami prepričljivo zmagala članica AK Pomurje Sonja Roman pred klubsko kolegico Mojco Meglič. Pri ženskah je v svojem ponovnem nastopu za AK Pomurje po petih letih Marija števanec iz Borejee zasedla drugo mesto oz. prvo pri članicah. Drugo mesto pri moških oziroma prvo pri članih je zasede! tudi Geza Grabar, član TS Radenske, V nedeljo, 15, januarja, ob 10.30 bo v soboški Fazanariji drugi kros za pokal Adidasa. Squash G. G, Vodita Flisaijeva in Kovač v Murski Soboti je bil tretji turnir v squashu za prvenstvo Pomurja. Sodelovalo je 27 moSkih in 7 žensk. Pri moških je zmagal Zoran Repi ja pred Bernardom Štomikom in Andrejem Sapačem, pri ženskah pa je zmagala Maša Flegar pred Jasno Flisar in AleŠo Kovač, Po treh turnirjih vodi pri moSkih Duško Kovač z 80 točkami pred Štefanom Severjem, 70, in Bernardom Štornikom, 68 točk. Pri ženskah pa vodi Jasna Flisar s 112 točkami pred Mašo Flegar, 104, in AleSo Kovač. 69 točk. Smučarski sejem Smučarska sekcija ljutomerskega Partrizana prireja v nedeljo, 15, januarja 1995, od 14. do 18. ure v prostorih Partizana Ljutomer smučarski sejem. K sodelovanju vabijo čimveč prodajalcev in kupcev. Nogometni klub Turnišče v« Ostati med drugoligaši j< KoajenišLa zveza Slovenije je skupaj s Slovensko konjeniško akade- ___________________________ inijo in angencijo Karal lani prvič izvedla ocenjevanje slovenskih s prihodki iz gospodarske jahalnih centrov ter najbolpiin podelila zlate podkvice. Tri zlate dejavnosti (gostilna Pri grajskih podkvice je dobil tudi Konjeniški klub Morska Sobota - grad Rakičan, konjih, prodaja jahalnih storitev. To je bil tudi povod, da smo na pogovor povabili predsednika Ithiba jojj jahanja, uhlevljenje zaseb-Andreja Šajnu vica. nih konj) ter od raznih prireditev (jahalni turnir). Pomagajo nam tudi Številni pokrovitelji, nekaj sredstev so prispevati občina in država, predvsem za obnovo gradu, ter banke za naložbe in - Konjeniški klub Murska Sobota — grad Rakičan se v zadnjih letih vedno bolj uveljavlja na ukmovalaem in organizacij' skem področju. Kako ocenjujete leto, ki se je izteklo? »2 lansko tekmovalno sezono smo zadovoljni. S člansko m mladinsko ekipo smo sodelovali na več kot 20 jahalnih turnirjih doma in v tujini. Z uvrstitvami naših tekmovalcev in tekmovalk, ki so razmeroma visoke, smo zadovoljni, zlati če upoštevamo, da je bila to naša tretja tekmovalna sezona in da smo prvi pomurski klub, ki je kdaj organizirano tekmoval na turnirjih v preskakovanju ovir. Posebno smo zadovoljni s tretjim mestom Mojce Horvat . mamo trenerskega in vaditelj- na konju Lucky bov ter ekipno skega kadra, manjka pa tudi ve-četrtim mestom v mladinski kon- kurenci na državnem prvenstvu v Velenju. Na organizacijskem področju smo dobili najvišjo lovoriko KorijeniSke zveze Slovenije, to je priznanje za najbolje organiziran turnir v letu 1994.« v Sloveniji terinarjev specialistov, kovačev ... Premalo je tudi denarja za nemoteno delo in uresničevanje ciljev. Rešitev vidim v uhlevitvi čim večjega števila zasebnih konj v grajske hleve, saj bi stroški tako bremenili večje število ra- zličnih lastnikov. Največji pro- 'Finančna sredstva si zagotav- ». poraz V povratni tekmi osmine finala slovenskega odbojkarskega pokala Je Bella Viola v Mariboru prema- StrclstVO gala Ljutomer s 3:0 (16:14, 15:13, 15:5), čeprav so se Ljutomerčani Mariborčanom v prvem in drugem nizu uspešno upirali. Ker se Je tudi prva tekma v Ljutomeru končala s 3:0 za Mariborčane, Je Ljutomer izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. potrebe klubske dejavnosti.« - Za svoje uspešno delo ste dobili tri zlate podkvice. Kaj vam pomeni to laskavo priznanje? »Priznanja - tri zlate podkvice - smo bili zelo veseli, saj to pomeni, da sta Konjeniška zveza Slovenije in Slovenska konjeniška akademija ugodno ocenili nastajanje novega konjeniškega središča v tem delu Slovenije. Priznanje pa nam pomeni tudi spodbudo za delo v prihodnje, hkrati pa tudi obvezo.« -Kakšni pa so vaši načrtu v letošnjem letu? »Želimo si. da bi tudi v letošnjem letu dosegli podobne rezultate kot v prejšnjem. Mislimo na šolanje novih jahalcev, poveča- nje turističnega jahanja ter na j uspešno organizacijo prireditev £.111.11111 LUailllRUI . LlUirivkll IJiU- - . - J , - „ - Kljub doseženim zavidanja blem pa je. ker ni pokrite Jahal- ® posebnim poudarkom na četr-vrednim rezultatom se pri svo- niče, brez katere .d razvoiaiahal- te™ velikem mednarodnem ja- jem delu gotovo srečujete tudi s problemi. »Tako kot v drugih športih tudi v jahalnem ne gre brez težav. V Pomurju praktično ni- niče, brez katere si razvoja jahalnega športa skoraj ne morem zamišljati.« - Kako pa si sicer zagotavljate potrebna jinaitčua sredstva? halnem turnirju Rakičan Volvo 95. ki bo od 16. do 18. junija v rakičanskem parku, kjer ima naš klub sedež.« Feri Maučec Nogomet_____________— Štart 26efebniai}a Spomladanski del prvenstva v prvi državni nogometni ligi se bo začel 26. februarja, tekme bodo ob 15. uri. končal pa 31. maja, ko bodo tekme ob 16.30. Prvoligaške kvalifikacije bodo 14.. 18., 21. in 25. junija. Kot je znano, bo imela prva državna liga v tekmovalni sezoni 1995/96 le 10 moštev. Spomladanski del prvenstva v drugi državni ligi pa se bo začel 5. marca, tekme bodo ob 15. uri. zadnje kolo pa bo na sporedu 4. junija ob 16.30. Kvalifikacije za drugo državno ligo bodo 14. in 18. junija. Spomladanski del prvenstva v tretji državni nogometni ligi pa se bo začel 11. marca, tekme bodo ob 15. uri. končal pa 3. junija, ko bodo tekme ob 16.30. Prvi polfinalni tekmi za pokal Nogometne zveze Slovenije med Beltinci in Muro ter Publikumom in Mariborom Branikom bosta 15. marca in 5. aprila, finalni tekmi pa 10. in 24. maja. Tum iški nogometaši so v prejšnji tekmovalni sezoni dosegli svoj največji uspeh v več kot 50-letni zgodovini, saj jim je za las ušla uvrstitev v prvo državno ligo, v jesenskem delu prvenstva v novi tekmovalni sezoni pa so se znašli v nezavidnem položaju v drugi državni nogometni ligi. To Je bila osnovna misel predsednika kluba Cirila Pucka na letni skupščini, ki je bila dobro obiskana in je zelo kritično ocenila delo kluba. Nihče namreč m pričakoval, da bo prišlo po neuspeli uvrstitvi v prvo državno ligo v klubu do tako strmega padca, da je na koncu ostalo enajst igralcev, ki so lahko igrali na zadnjih tekmah. Vzrokov zato je več, nekatere so tudi osvetlili na skupščini z namenom, da bi klubu zagotovili boljšo prihodnost ter zagotovili obstanek med drugoligaši. Mnogi razpravljalci so menili, da si Turnišče zasluži, da ima drugoligaša in da je eden redkih, ki načrtno in uspešno dela tudi z nižjimi selekcijami, za kar so izrekli priznanje trenerju Alojzu Dogarju. Zato so tudi posebej naložili izvršnemu odboru, da podrobno analizira slabosti, s katerimi so se srečevali v zadnjem obdobju. Menili so tudi, da bo v prihodnje potrebno Se večjo skrb namenih strokovnemu in organizacijskemu delu, zato so tudi v izvršnem odboru zamenjali nekatere člane. Kmalu bodo tudi dobili novega trenerja, moštvo pa nameravajo okrepiti z dvema ali tremi igralci, Ker dosedanji pokrovitelj RCS Gramatex ni podaljšal pogodbe, se bo klub v prihodnje. Če n® dobi novega pokrovitelja, imenoval NK Turnišče. Sicer pa lahko pričakujemo. da se bodo turniSki nogometaši za nadaljevanje prvenstva v drugi državni ligi dobro pripravili in si zagotovili status drugoligaša. kar si Želijo tudi številni ljubitelji nogometa. F. M- Ravnikar v reprezentanci v Ljubljani Je bilo tretje kontrolno tekmovanje v streljanju s standardu® zračno puško. Od pomurskih strelcev se je najbolje odrezal Vili Ravnikaf (ŠK Turnišče), saj Je s 585 krogi zasedel drugo mesto in si s tem zagotovil mesto v državni reprezentanci, ki bo od 12. do 15. tega meseca sodelovala na mednarodnem tekmovanju v Plznu na Češkem. Branko Bukovec (Kf Tišina) je zadel 581 krogov in zasedel peto mesto, Robi Markoja pl* Turnišče) je bil s 578 krogi sedmi, Božidar Draškovič (ŠK rurnišče) P® s 574 krogi trinajsti. (F. Koren) Elrad drugi SD Varstroj Lendava Je v Murski Soboti pripravil tekmovanje 3. v pomursko-avstrijski strelski ligi. Med 8 ekipami Je zmagala S D B* Gleihetiberg s 1698 krogi pred Elradom iz Gornje Radgone, 1665, 'I! Pomurko MI Murska Sobota s 1654 krogi. Med posamezniki je zuiag^ Ernst Huber (Bad Gleihenbcrg) s 575 krogi pred Darkom Horvaton' (Ljutomer), 573, in Andrejem Staničem (Ormož), 572 krogov. (A. Z®®'^ Vodita Dolina in Balažič v 5. kolu pomurske strelske lige serijski program so bili dosež^J' naslednji izidi: Dolina : Elrad 961:914, J. Jurkovič : Tišina 9t5:80“’ Črenšovci : Varstroj 912:815, SCT : MDSP 987:774 in Gančani : LJutomJI 972:913 krogov. Med posamezniki Je bil najboljši Balažič (Gančani) s 3^ krogi. Po petem kolu vodi Dolina s 15 točkami pred Gančani in SCT-j® j po 13 točk. Med posamezniki pa vodi Balažič (Gančani) s 1732 krogi p'® Kuzmo (SCT), 1677, in Ha rije m (Gančani), 1676 krogov. V občinski pionirski strelski ligi Murska Sobota vodi po 5. kolu Gonj' boSi z 878 krogi pred BalaSkom (oba Pomurka), 875, in Cerom (Bakovc^ 838 krogov. Med posamezniki pa Je na prvem mestu prva ekipa Poinuf** z 49 točkami pred Bakovci. 46, in drugo ekipo Pomurke, 39 točk tv locicami preu DdKuvci. -tu, iii uiugo CKipo romurke, jv iock. ■ V občinski Članski strelski ligi vodi po S. kolu SD Škorpijon s 47 kNv pred Gederovci. 46. in Lovcem Krog, 39 točk. Med posamezniki J® "J* prvem mestu Stefan Balaško (Škorpijon) s 1676 krogi pred Goran®*^ Maučecem (Bakovci). 1628, in Francem BalaSkom (Krog). 1569 krog®* (Š. Balaško) v^tnik, 12. januarja 1995 stran 15 Šport Mali nogomet_____________________________________ Turnir NK Bakovci , Nogometni klub Bakovci, ki z uspehom tekmuje v tretji državni ligi, saj J® ^ jesenskem delu prvenstva na drugem mestu, organizira v soboto in edeljo, 14. jn 15, januarja 1995, turnir v malem nogometu, ki bo dvorani soboške tretje osnovne Sole, kavcija pa znaša 8.000 SIT. Prvih ekip bo dobilo denarne in praktične nagrade. Feher športnik Lcntija y madžarskem Lentiju so za najboljšega športnika leta 1994 razglasili ^-letnega košarkarja Jožeta Feherja, ki že tretje leto igra za drugoligaša Unfi. Jože Feher. ki je Lendavčan iz slovensko- madžarskega zakona, se je odločil za igranje v Lentiju, saj v Lendavi ni imel možnosti košarkarskega razvoja. Je zelo učinkovit igralec, saj povprečno dosega na tekmi po košev. (FB) ^rUivna rokoborska liga Ljutomer: Murska Sobota 20:20 y tekmovanju državne rokoborske lige se je pomurski derbi med Ljutomerom in Mursko Soboto presenetljivo končal z neodločenim izi-oom 20:20, Pri obeh moštvih sta manjkala po dva tekmovalca, vsi preo-®tali dvoboji pa so se končali s tušem. Rezultati: 43kg: Žnidarič 4:0 b.b,, .^g: Nemec : Godvajs 4:0. 57kg: Horvat 0:4 b.b., 62kg; LukaSev Kuhar 4:0, 68 kg; Vrbančič : Pernek 4:0, 74 kg: Cipot : Vogrinec 0:4, Sagaj ; Bačič 0:4, 90kg: Pihlar : Zec 0:4, lOOkg: Vukan 4:0 b,b„ “M lOOkg: Horvat 4:0 b.b. (NŠ) __________________________________________________ Rokoborski klub Murska Sobota z novim vodstvom do novih uspehov Rokoborski klub Murska Sobota, ki se ponaša s številnimi uspehi iz iz pretelosti, je tudi lansko tekmovalno sezono dosegel razveseljive rezultate. Soboški rokoborci so se udeležili vseh tekmovanj, ki so bila v Sloveniji, v konkurenci od mlajših dečkov do članov. Mlajši in starejši dečki pa so tudi sodelovali na mednarodnih tekmovanjih v Gradcu in Sodingu v Avstriji, povsod pa so posegli tudi po odličjih. Kadeti Murske Sobote so postali državni prvaki, tekmovalci Matej Gomboc, Mojmir Šafarič in Dejan Kovačič pa so si tudi zagotovili sodelovanje na svetovnem kadetskem prvenstvu, kjer pa zaradi nepopolnih prijav Rokoborske zveze Slovenije niso nastopili. Na svetovnem mladinskem prvenstvu v Budimpešti je sodeloval Slavko Zec ter dosegel lep uspeh, saj je zasedel četrto mesto, Zec pa je poleg naslova državnega mladinskega prvaka zmagal tudi na mednarodnih tekmovanjih v Avstriji, Slovaški, Madžarski in Hrvaški. Članska ekipa Murske Sobote je bila tudi državni ekipni prvak. Rade Bačič in Zoran Vukan sta prvič sodelovala na svetovnem članskem prvenstvu v Tamperah na Finskem in dosegla zadovoljiva rezultata. Sicer pa soboški rokoborci uspešno sodelujejo v državni ligi, saj so trenutno na drugem mestu in so si že zagotovili sodelovanje v super finalu, kjer sodelujeta prvi dve ekipi. To so ugotovili na programsko-volilni skupščini kluba, ki je bila dobro obiskana. Sprejeli so programske usmeritve, v katerih je poudarjeno. da si bodo prizadevali obdržati naziv najboljšega rokoborskega kluba v Sloveniji ter se uveljaviti tudi na mednarodni sceni. Računajo, da bodo v svoje vrste pritegnili še vsaj dva nekdanja tekmovalca ter imeli svojega predstavnika na evropskem in svetovnem prvenstvu ter olimpiadi. Vse te uspehe naj bi dosegli ob pomoči novega vodstva, ki so ga tokrat izvolili in ki je že na začetku pokazalo veliko volje do dela. Za predsednika kluba so izbrali Borisa Barača, za ptKlpredsednika pa Franca Podleseka in Andreja Halasa, tajniške posle pa bo opravljal Boris Jaušovec. Na skupščini so se tudi dogovorili, da bodo tesno sodelovali s klubom iz Madžarske, iz svojih vrst izšolali sodnike ter si prizadevali doseči, da bodo njihovi državni prvaki tudi uvrščeni med kategorizirane Športnike v Slove- niji. Feri Maučec Sobočani tre^i v Celju je bilo tekmovanje v tor-ballu za končnico prvenstva. Med 4 ekipami je sodelovala tudi ekipa slepih in slabovidnih iz Murske Sobote in zasedla tretje mesto,(TK) PKL - moški Rezultati - 7. koto Maraton; Lindati vet. Claudia shop: Lindau ml. Sebeboici: Petrovci Ljutomer: Sobota vet. Sobota Maraton Claudia shop Petrovci Sebeborci Ljutomer Lindau veL Lindau ml. 7 7 7 6 7 5 7 4 0 1 2 3 7 3 4 7 2 5 7 1 6 7 0 7 79:63 68:61 49:66 63:77 526:361 560:460 481:432 500:474 424:448 475:486 385:467 394:615 14 13 12 11 10 g e 7 (KG) Vestnik Prvo mesto Hašaju „ Ma tradicionalnem tekmovanju v judu za Pohorski pokal v Slovenski “'attici za dečke in kadete so med 140 tekmovalci sodelovali tudi soboški ladoistj in dosegli nekaj lepih uvrstitev. Najuspešnejši pri kadetih je bil 'IsSdI ki jg zmagal v kat. do 60kg. Žilavec je bil drugi (50kgJ, Lazar pa pri ml. dečkih pa je Balažič (34kg) zasedel peto mesto. !?h>£asno je bil sodniški seminar, ki sta se ga udeležila Alojz Kastelic in “aanko Meničanin ter potrdila licenco. (TK) ObMai&i vLetodavi jsMcga lutnje Ksedtau I« Dtdjrovnika. ku ptrmuje 20-tefcffiov«4», je te« vrhunuka športnica osvp-UMŽne mlpve. bo ta čauftujivi jtritS«} gnoalatrila v aoboto, U, teakarja 1^, ob 17. ud tta v L^davl. Priumo- "doflU itrvUni ii||Mul pHUt delavd : ter bo Aflo te poseben iSr, Na kegljaški st0 P" se bodo iradataNK temtte k^^d in ke^javke U Man-tetdet«, ««teo*ni preteci ta dn^. Na teavno^ večerji v ho-Upa v Leattete pa bodo nulKb oatetejte tteoniovtece. in bodo upa s Leuda*! pa bodo tu|l«b oaRM^jŠe in ekipe v fa^njaškam Sovenije ta leto 1994. Košarka_______________________________________ Zmagala reprezentanca gluhih v Radencih je bila prijateljska košarkarska tekma med reprezentanco gluhih Slovenije in košarkarji Radenec, prvakom državne D-lige. Zmagala je reprezentanca z 81:78. V slovenski reprezentanci sta sodelovala tudi dva Pomurca: Šabjan iz Murske Sobote in Jelen iz Radenec. S prikazano igro so bili gledalci zadovoljni. Ob tej priliki se je od reprezenatene poslovil Šabjan. ki bo odslej tekmoval za Radence. Najboljši strelci: Ulaga 16 in Vukotič 12 za Radence ter MrSa 19 in Potočnik 18 za reprezentanco gluhih. (D. Mauko) Šah___________________________________________ Prvi turnir Zupetu šahovsko društvo Radgona je bilo organizator prvega že tradicionalnega zimskega šahovskega turnirja od predvidoma desetih turnirjev, ki bodo v raznih krajih severovzhodne Slovenije. Sodelovalo je SOšahistov iz Slovenije in Hrvaške. Zmagal je Miran Zupe (Radenska-Pomgrad, Murska Sobota) z 9 točkami pred Samom Valentičem (Maribor), 7,5, in Borisom Kovačem (Radenska-Pomgrad), 7 točk. Igor Kos je bil enajsti s 7 točkami. Aleksander Kelemen šestnajsti s 6 točkami, Lea Števanec osemnajsta kot najboljša mladinka s 5,5 točke, Jože Glavač dvajseti-s 5,5 točke In Evgen Ružič (Radgona) s 5,5 točke. Drugi turnir bo 22. januarja v osnovni Šoli v Bahovcih. Penile zmagal Na spominskem tekmovanju v judu za Pohorski pokal v Slovenski Bistrici so sodelovali tudi judoisti Lendave in dosegli lep uspeh. Najboljši je bil Perme, ki je zmagal v kategoriji do 27kg. Vida je bil drugi (55 kg). Živko tretji (30kg). Sabo (55kg) in Nedeljko (46kg) pa peta. (JK) Prva državna nogometna liga Mura in Beltinci začela s uriurdvaiiii li ■ Pomurska prvoligaša Mura in Beltinci sta začela $ pripravami za spomladanski del prvenstva. Nogometaši Mure so startali v ponedeljek pod strokovnim vodstvom trenerja Marina Kovačiča. Na prvem sestanku in treningu so bili vsi igralci, med njimi tudi nove okrepitve; Haris Aiihodžič, prej igralec sarajevskega Železničarja, ki je nazadnje igral v Turčiji (Antalyja), in nekdanji igralec Mure Janez Kardoš, ki je doslej igral pri Jennersdorfu v Avstriji. Računajo pa Se na Emira Džafiča, nekdanjega igralca Beltince, ki je nazadnje igral za Rudarja iz Velenja, in Marajana Dominka, prej igralca Turnišča, Klub so zapustili: Igor Poznič, ki se je vrnil v Maribor, Vojnovič in Ratkovič, ki sta prosta, Franc Ktančič in Simon Baranja, ki bosta okrepila enega od pomurskih drugoligašev Turnišče ali Nafto, ter Smiljan Cener, ki je odšel v Bakovce. Na prvem treningu ni bilo Nedeljka Topiča, ki še ni prišel v Mursko Soboto, Mura se bo pripavljala doma dokonča tega meseca, od 1. do 10. februarja pa bodo na pripravah v Ankamu. Nogometaši Beltinec so začeli s pripravami v torek pod strokovnim vodstvom trenerja Pere Nadoveze. Prvega sestanka in treninga so se udeležili vsi igralci, med njimi je bi! tudi novi vratar Mario Grubič, prej mladinec splitskega Hajduka , ki je nazadnje igral za Rudarja Mursko Središče. Grubič bo nekaj časa na pripravah in Sele nato se bodo v klubu odločili, ali ga bodo sprejeli ali ne. Klub naj bi edino zapustil vratar Janko Irgolič, Kristjan Cener, ki ima zlomljeno nogo, pa bo moral nekaj časa počivati. Beltinčani se bodo doma pripravljali do 29. januarja, nato pa odšli na skupne priprave v Medulin, kjer bodo do 12. februarja. Oba pomurska prvoligaša bosta v času priprav odigrala nekaj prijateljskih tekem, Mura pa ima že tudi dogovorjeni dve prijateljski tekmi z madžarskim prvoligašem ZTE iz Zalaegerszega. V [MaBCec šicci^TsIhimi bila svetovni vojni so ^ov-^ Sirom po iHj. ustanovljena avto- - '^ društva, ki so sprva delo-ljudske tehnike. avf„ namen delovanja “je društev je bilo Sola- ®^nikov motornih vozil, v Sloveniji so bila hiih ■’'' Pomurju. Mnoga od •''kov'' poleg šolanja voz-’'l^''ar‘ vozil začela ® športno dejav-''j^hii b ~ pcenjevalnimi vož-VQi *^^'kov motornih vozil. v Ih'®o se kasneje razvile . republiške, tiki 'd mednarodne moto-doke. Tekmovanja i.iii) T namen delovanja ocenjevalnimi vož- 'iiveiit, republiške, .difke. Tekmovanja '^ah, P° mestnih uli- Sojia p°romih (Gornja Rad-'^<'<1 11, v Radencih ^<1 v Gornji Radgoni Cf>7. kraji. Najbolj so se stičnu d '[pstne inu.vdkii-^oboti y^2vile v Murski *' lih je po mestnih uli-^uitvn^""'^1211 lo Avto-moto motocikli' v razmah so cestno- tnotociklistične dirke „ dotiLjiJ? v začetku ^®hjth L k1 ko so na tekmo-1,^. Ni >r _ . ''aici 'iinto 12 *''delovali tudi tekmo- ®]'^''^nskih avto- je Avto-Kovač iz 1952 orga-.........- 2 577 ^''‘^tociklistidne dirke po .................... cest n o- ^letroh dolgi krožni rnestnih ulicah, ogle* I, L MOTOCIKLISTIČNE DIRKE IIPOUDRJD , Kua L.v- ,1 tT r * 1. fiS* f • H' ir J&SS Udeleženci ocenjevalne vožnje, člani Avto-moto društva Gornja Radgona, leta 1949 pri Sv, Juriju ob Ščavnici. dalo pa si jih je okrog 3.000 gledalcev. Na dirkah so sodelovali tekmovalci iz 8 avto-moto društev iz Lendave. Ludbrega, Ptuja, Maribora, Konjic, Loč in Murske Sobote. V razredu 98 ccm je zmagal Pavlinjek (DKW) pred Lesjakom, oba iz Murske Sobote. V razredu 125ccm je bil najboljši Rehn (Puch), ki je zasedel prvo mesto pred Pavlinjekom, oba iz Murske Sobote. V razredu 200 ccm je bil prvi Čerič (Puch) iz Konjic pred Mlakarjem iz Maribora in Rehnom iz Murske Sobote-. V razredu 250ccm je zmagal Mažera (DKW) iz Maribora pred Farteljem in Ša-rotarjem, oba iz Murske So- bote. V razredu 35(1 ccm je presenetljivo zmagal šarotar zmagal (Puch) iz Murske Sobote pred SmodiČem iz Maribora. V razredu sodcem je prepričljivo zmagal Maže ra iz Maribora pred Poj bičem iz Ludbrega in Šarotarjem iz Murske Sobote. Med prikoličarji pa sta bila najboljša Mažera-Žuner iz Maribora, Dirke ob 70-letnici zdravilišča Radenci v letu 1952 je Avto-moto društvo Radenci pripravilo cesinohitrostne motociklistične dirke ob praznovanju 70-1 et-nice slatinskega zdravilišča Radenci. Dirke, ki so potekale skozi park, so imele regijski značaj, saj so na njih sodelovali tekmovalci iz Gornje Radgone. Murske Sobote in Radenec. Zmagovalci v posameznih razredih so bili: 90ccm Anton JurSič; 15(lccm Jože Farič; 2()(lccm Franc Žuman; 250ccm Jože Žagar, vsi Radenci; 350ccm Jože Šarotar (Murska vsi Sobota). Istega leta je motociklistične dirke pripravilo tudi .. 7^ c". Bfi' ■iti.' I Avto-moto društvo Gornja I Radgona. Dirka po pomurskih cestah I Tudi v naslednjih letih so po-I murska avto-moto društva prirejala motociklistične dirke, ki so imela društveni in meddru- I štveni značaj. Med njimi velja omeniti cestno-hitrostne motociklistične dirke po soboških ulicah, ki jih je leta 1956 pripravilo Avto-moto društvo Stefana Kovača iz Murske Sobote. Sodelovalo je 26 tekmovalcev iz pomurskih avto-moto društev. Zmagovalci v posa- esto za vpis delnic z gotovino: I .Agencija RS za plačilni oromet, .nadziranje in informiranje, Podružnica Ptuj, Ekspozitura Ormož, poseben privaiizacij-SK! podračun podjetja št. 52410-698-20007 med uradnimi -■ami od 8. 00 13 ure. Kaj se dogaja $ Kranjčevo Polano? Velika Polana žal nič veČ ni taka, kot je bila nekoč; vas, kjer so bili vedno prvi, pa naj je slo za elektriko (11*54, leta), zadružni dom $ kinom, industriji obrat, kulturno dejavnost, urejenost kraja ... Zdaj prednjačijo nekatere sosednje vasi, denimo Črenšovci, Turnišče V novejšem času pa ni napredovala tudi zato, ker je državni zbor ni razglasil za ob^o. Čeprav so se občani na referendumu izrekli za svojo komuno. Preprosto so Veliko in Malo Polano ter Brezovico »priključili« občini Črenšovci - naselju, s katerim nimajo veliko skupnega. Nekako bi še »požrli« priključitev v novo občino Lendava, tako pa ... Svoj gnev s« izrazili z zelo nizko udeležbo na volitvah župana in svetnikov. Zak^j Polana ni občina? Uradnega pojasnila ni, med ljudmi pa kroži informacija, da zato ne, ker med poslanci niso imeli »svojega človeka«, ki bi imel med kolegi podporo za občino Polana oziroma bi zanjo »lobiral«, kot pravimo takemu interesnemu druženju. Povrh so PolanČani, ki sc »potepajo« po Ljubljani, tudi snedli obljubo, da občina bo, sicer da jim lahko odrežejo jajca oziroma vzmejo doktorat. Zdaj pa mladega znanstvenika, tako pravijo v pogovorih ob »Sanku«, ni na »polaganje« računov, Se boji? Bi pa ljudje le morali vedeti, da so predvolilne obljube eno, drugo pa je realnost, beri: neuresničitev obljubljenega. V tolažbo velja zapisati, da je tudi drugje tako. Polanski svetniki se zdaj poskušajo vživeti v črenšovski občini, »baza« pa razmišlja po svoje - o čimprejšnji ustanovitvi polanske občine. Toliko bolj, ker so nekoč občino, pravzaprav krajevni ljudski odbor, žc imeli. Sc bodo pa morale podvizati formalno bolj ieStai?* (Ludvik Hozjan, Naci Špilatc,' Franc Križanič ,,.) se najbrž 1 obračajo v grobovih, ko vidijo, kaj se dogaja v njihovi nekdaj '4 tako kulturno osveščeni Po-* lani. Tudi zato jim je hudo, j ker je kulturno društvo zamrlo,f pripravili nov program krajevne skupnosti (Če pa bi se utegnil zgoditi čudež, potem občinski program), tedaj bodo vanj zapisali nadaljnjo modernizacijo cest. Ena takih, dolga skoraj kilometer, je med Veliko in Malo Polano (Od Petka do Magdiča). Potem je tu Se 1.000 metrov dolga cesta po Grabancah, ki je sicer občin- kmečki oktet le tu in tam Se kaj f zapoje, bograč: tudi Šola (in pri J tem mislim nc le na deco, am-' pak predvsem na tovariše) pal tudi ne diha kaj prida s krajem. ‘ Žalostno! Resnici na ljubo pa ' naj vendarle zapišem, da je ' nadvse uspelo - miklavževa- i nje! , ■ a-'. ‘a Odplake pa kar tečejo Ja, tako je. In kako naj potem sploh kaj naredi predsednik sveta krajevne skupnosti, ki tudi ne more samo tekati naokoli, ampak mora skrbeti za svoj kruhek na kmetiji?! Iz Kranjčevih del vemo, kakšen) svet je na polanskem območju. Močiarnat vendar. SvojČas so vodarji pridno regulirali po; toke in kopal) večje jarke, tudi J Prvi vtis, pa naj ga dobiš o ženski (moški) ali o moškem (ženska), ne velja le za Hudi, ampak še za kaj drugega, denimo za neki krq. Tako Je sredice Velike Polane. Na leri je zadružni dom z dvorano za Idnopredslave in kulturne prireditve, a je v njej skladišče. - Foto; Š. S. so torej pri eni hiši 4 ljudje. Morda celo manj, če upoštevamo, da je v vseh krajih nekaj hiš z istimi številkami, h katerim so dodani a, b, c ... Prav gotovo bi ti trije kraji hitreje napredovali če bi Se naprej imeli krajevni samoprispevek. V Veliki Polani se je zadnje referendumsko obdobje iz- ska, a je še kako potrebna modernizacije. Tudi zato, ker je bližnjica med Gomilico oziroma Brezovico in Malo Po- posamezna gospodinjstva so morala skopati jarek vsaj pred svojo ograjo, zdaj pa tega ni več. Ko bi vsaj izplake puščal) v neprepustne greznice in jih od tam odvažali, kot to počne osnovna šola! Pravo nasprotje sta stanovanjski blok in loki Poljana, zato pa je velikokrat na parkirišču pred vaško tovarnico in cerkvijo prava poplava. Ja, vse to bi rešila kanalizacija. ' V vodstvu krajevne skupnosti' , so sicer slišali, da je stara občina Lendava dala narediti neke načrte, kaj veČ pa niso vedeli povedati. Dokaz več, da vodenje krajevne skupnosti zahteva, če že ne profesionalca, denimo tajnika, kot gš _________________________imajo v krajevni skupnosti Tur-lano ter sc pri Kapci priključi pa vsaj delno plačanega človeka. Tak delavec krajevne na magistralno cesto Lendava-Murska Sobota, V Brezovici in Mali Polani pa za zdaj ne »te- skupnosti bi lahko tesneje sodeloval tudi s Konfekcijo Ve- učene glave, saj je zdaj vse na . . ., - ramenih kmetovalca Štefana žijo« z novimi modemizaci- Polana (nekdanja Deloza) •__;______2. J .;___:__La '>* * Kovinoplastiko, pO; bi vsaj te ceste, ki jih imajo, djetjema, ki zaposlujeta precej ■ ■ ■ - ■ ■ domačinov. So zadeve, ki bi jih jami, ampak si prizadevajo, da Horvata, ki je sprejel funkcijo predsednika sveta krajevne skupnosti, pri čemer pa se najbrž ni zavedal, kaj vse bo treba (po)storiti. Pri hiši v povpregu 4 ljudje v Veliki Polani živi 969 pač ni običajnih finančnih vi> rov, ni večjih naložb, ki bi bile v vsesplošno korist občanov. Tako so lani, na primer, le uspeli urediti pot na pokopališče, tlakovati so dali okolico pokopališke vežice in uredili njeno notranjost. Je pa nekaj malega zadišalo tudi po asfaltu, kajti v gornjem koncu vasi, blizu potoka Črnca, na- prevlekli s fino plastjo asfalta. Bomo videli, ali jim bo uspelo. namreč lahko skupno reševali. ljudi, Mala Polana Šteje 428 staja nova ulica. Prav je, da je prebivalcev, v Brezovici pa asfalt speljan do sleherne hiše. prebiva 264 ljudi, Neustanov- Da pa asfaltni trak vendarle ne Ijena občina oziroma sedanja teče po prav vseh vaških odse-krajevna skupnost ima torej kih, kaže Se vedno makadam- Kaj bo s staro Šolo? Odkar imajo v Veliki Polani novo osnovno Solo, ki pa jo obiskujejo tudi učenci s Hotize, staro šolsko poslopje sameva. Potem pa je prišel Se zakon o denacionalizaciji, katerega smoter je vrnitev premoženja prvotnim lastnikom. Na polanskem župnišču so našli dokument, iz katerega izhaja, da je bilo poslopje žup- »Dirkala« bi lahko vsa vas Da pa to razmišljanje ne bi izzvenelo preveč kritično, naj zapišem Se tole: v Veliki Polani imajo cerkev, krajevni urad, za katerega pa ne vedo, kako dolgo še bo; 4 gostinske lokale, tri trgovine z živili in gospodinjskimi pripomočki, tehnično trgovino, kmetijsko trgo". vino ,,, Trgovini z meŠaniiO 1.661 ljudi, in sicer v 414 go- sko cestišče v drugem kraku nijsko, zato so vložili zahtevek blagom pa so odprli tudi v »re-in denacionalizacijska komisija ' ‘ ‘ spodinjstvih, od katerih jih jc gornjega dela vasi - od BalaŽi-vV. Polani219, M, Polani 125, čeve hiše pa do občinske ceste v Brezovici pa 70. Povprečno proti Žižkom, Letos, ko bodo Če Želimo pomagati pernatim prijateljem Nikar krušnih drobtinic! Zdaj, ko je zunaj močno pritisnil mraz, večkrat pomislimo na nase pernate prijatelje, ki po vrtovih in poljih iščejo hrano. Da ne bodo ostali lačni, je prav, da poskrbimo zanje, saj nas skozi vse leto razveseljujejo s svojim petera in koristnim delom. Sle pomi- zovici in malopolanskem za* ga je vrnila, Kaj pa zdaj? Naj- sciku Mačkovci, V vseh krajih več zanimanja za nakup je po- kazal lendavski Mercator-Uni-verzal, ki namerava v njem urediti tehnično trgovino in skladišče gradbenega materiala, prav v tem času pa se dogovarjajo o ceni, Univerzalovci ponujajo 120,000 mark, župnija pa hoče nekaj več. Držati velja pesti, da se bodo dogovorili, kajti skladišče je res potrebno, saj zdaj gradbeni material »krasi« ne le okolico stare šole, ampak pot, ki vodi tja (ali imajo delavna gasilska društva-V Veliki Polani imajo kabelsko televizijo in pošto ter telefon" sko centralo, ki omogoča nov® priključke, v vseh krajih |^ imajo vodovodna omrežja. V®' lika Polana postaja znana p® konjeniških dirkah, ki bi lahK samo Vidovičeve, Krivdo za t® ; bi si kazalo deliti. Tam doli- slili, da bi lahko v bližini postavili kako ptigo hišico, v katero bi nazaj), potem gaje nekaj v sta- vsak dan nasuli nekaj ptičje hrane? Toda pri tem je treba paziti, da $ svojim ravnanjem ne naredimo več Škode kot koristi! Zmotno je namreč prepričanje marsikaterega človeka, da bo lahko s suhimi krušnimi drobtinami pomagal zunanjim pticam. Ravno te drobtine so lahko za naše male pernate prijatelje smnno nevarne. Pri tem ne gre prezreti, da se ravno omenjene drobtinice v drobnem želodčku ptičke, ki se napije vode, zelo napnejo, zaradi še bolje bo, če za piičke pripravimo lojevo pogačo. Pri tem je treba loj raztopiti, vanj pa vtreti semena. Ko se tako priprav! jena zmes ohladi, jo lahko vlijemo v lonček za rože. Še preden pa se masa strdi. Vtaknemo skozi luknjico na 'OSPEKT za javno prodajo delnic Tovarne sladkorja ii j ^esar lahko ptica pogine, .-.ato i Ormož je vsem moreoitrim kupcem delnic na voljo ?a I j w: ra|f ognimo kruhu m v hi- dnu lončka paličico, ki omogoča, da lonček kasneje lahko zapičimo v zemljo. Hkrati bomo na ta način hrano zava- I 'prsnih mestih. Dodatne informacije v zvezi s programom in pogoji vpisa in volačila dobite po telefonu št. 062/701 521, int, 26. pri or, Slavku GREGURCU. Tovarna sladkorja Ormož, p.o. j Sico natrosimo sončnična se- mena, proso ali proseno kašo. Poleg tega ne bo odveč. Če zraven obesite kak košček govejega loja, ki ga bodo ptičke z veseljem kljuvale. Na ta način bodo namreč dobile potrebno maščobo. v Mali Polani, pa Vestniko* i novinar Števan Smej oži vij® I _ _ _ _ _ znani Čope kov mlin. No, to p® rem gasilskem domu in - kar je je že druga zgodba, a je pt^i smrtni greh - celo »posvečena« dvorana v zadružnem domu ga membna, saj kaže skrb za d®' diSčino, i. SOBOČAN! KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA, z.o.o. LENDAVA, Partizanska ulica 5 razpisuje " J 1 I ii rovali pred padavinami. Mož- || nosti, da v ceh zimskih dneh pomagamo premraženim in lačnim pernatim prijateljem, jc torej veliko, le od naše iznajdljivosti je odvisno, za kaj se po sklepu upravnega odbora delovno mesto direktorja kmetijske zadruge Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: - visokošolska ali višješolska izobrazba agronomske, veterinarske, agroživilske, ekonomske ali pravne usmeritve - vsaj pet let delovnih izkušenj Kandidati naj priložijo dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev in pisno predstavijo svoj program razvoja zadruge. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Kmetijska zadruga Lendava z.o.o.. Lendava, Partizanska - . ■ ulica št. 5,3 pripisom »za razpis direktorja«, bomo odločili. Pomagati ne- i komu v stiski, pa je lepa lastnost, mar ne? MILAN JER$E Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili naikasnsje v 30 dneh po izbiri. 1 I 1 1 ! J I 1 t I I t i i I J i c i ( t t t t ( I ji ji č J, e 1' vestnik, 12. januarja 1995 stran 17 Obiskali smo Melince iz naših krajev Ciglarski dnevi so jih združili KJEPPeSCTPttJ I r Leta 1990 so v Melincih sprejeli krajevni samoprispevek, ki se fetekel v letošnjem novembru. Predsednik sveta krajevne Jupnosti Štefan Pintarič je zadovoljen z uresničevanjem referen-uumskega programa, saj so vse, kar so vaiy zapisali, naredili nekaj Mesecev pred iztekom roka. Referendumski program V dobrih štirih letih so v Melincih zgradili avtobusno posta-laliSČe, osvetlili so vse vaške "lice, saj so dali postaviti kar 55 luči, porušili so nekdanjo Staro trgovino oziroma »ma-in tam uredili klubske pro-^'ore ... To pa Se nr vse! 2 denarjem od samoprispevka so tudi pomagali pri nakupu zem-UišCa za ureditev re kreacij-bitega središča. Medtem so namreč ustanovili tudi nogo-tnetni klub Meteor, ki je začel uspešno tekmovati, V Melincih ao v minulih štirih letih dobili Omrežje kabelske televizije, na Katero je priključenih okrog 100 gospodinjstev, sanirali so divja odlagališča smeti in poskrbeli za odvoz odpadkov iz skoraj vseh gospodinjstev, Naj-naložba pa je bila gradnja Pokopališke vežice, saj so za-djo porabili 7,600,0(K) tolaijev, poleg tega pa so opravili Se nekaj prostovoljnega dela. Gradnja je veliko stala tudi zato, ker sta pokopališče in vežica kakih tisoč metrov zunaj vasi, do tja pa je bilo treba speljati tako električno kot vodovodno omrežje. Vežico so povsem uredili pred dnevom mrtvih, nakar so jo dali blagosloviti. Poslej mrliči ne bodo več na domu, ampak jim bodo izkazovali poslednjo čast v vežici. Doslej so se tako poslovili od treh Melinčanov. Mesečno 180.000 tolaijev Melinci so večja vas, saj imajo 200 gospodinjstev, v katerih živi 948 ljudi, zato so samostojna krajevna skupnost. Po volitvah v lokalno samoupravo spadajo v občino Beltinci, na to vas pa so tako ali tako navezani, saj je tam tudi sedež župnije, Z 2-odstotnim prispevkom od osebnih dohodkov in S-odstotnim prispevkom iz katastrskega dohodka zberejo mesečno 180,000 tolaijev. Doslej so s tako zbranim denarjem in tistim, ki so ga dobili s posebno zbiralno akcijo za I I 2^*vored, ki ga kaže slika, ni tisti med Mursko Soboto in Rakiča-7^1 ampak nasad topolov med Gornjo Bistrico in Melinci. * poletnih, pomladnih in še zlasti jesenskih mesecih je tod ^^»aokoli zelo živo, saj kmetje obdelujejo polja, zdaj, pozimi, pa ^eva. I I ■ Beltinci - v župniji Velika Polana bo letos slovesnosti, ki bodo oboga-morda celo prenovile du-vno življenje vernikov. Naj' in sicer že marca, bo večd-misijon, poleti pa bodo j[^p''Smovali 5Cl-letnico mučenih Smrti nekdanjega župnika i'’''ela Halasa in 70-letnico (J. Ž.) misijon, poleti pa bodo ^gornja RADGONA Med 19. in 25, februar-ee ■ Slo 30 mladih hribolaz-’ starih od 5 do 12 let, sicer planinskega društva na zimski •'in ki bo pri pla- nji Šmohorju blizu tre|L Za celotno oskrbo bo (p'^ plačati 10,(XK) tolaijev, ' M.) planinskega društva ■ Mpa - Na nedavnem tra-W ^'^'onalnem srečanju kroje L?:Es ceha Turnišče-Lipa, ki tokrat v Lipi, je bilo 85 'ože X gostov, med njimi dr, Sov . ^s3’Č. Na slovesnosti je ''til tudi predsednik ceha 'K 'A. i k. t I d I J I d j '' » ,l ■ tl Na levi strani je vzorec hiše, sezidane na lanski prireditvi s surovo opeko, na desni pa je nekdanji »marov«, ki so ga delno že preuredili v klubske prostore, kmalu pa naj bi mu prizidali še »slačilnice«. I Štefan Pintarič, predsednik sveta KS Melinci: »S Ciglar- skimi dnevi diha vsa vas!« večjo telefonsko centralo, je mogoče nanjo priključiti nove naročnike tudi v Melincih, To možnost je izrabilo 18 gospodinjstev, V Melincih že 70 let deluje gasilsko društvo. Novoustanovljeno kulturno društvo Zvonček ni le na papirju, ampak je vse bolj Čutiti njegovo aktivnost, denimo na Ciglar-skih dnevih, ko je uprizorilo ženitovanjski obred. Morda se bodo v teh zimskih mesecih spoprijeli s kakšnim odrskim delom? V tem obmurskem kraju, ki je dejansko tik ob reki, imajo tudi že lepo Število upokojencev. Doslej so bili včlanjeni v društvo v Beltincih, zdaj pa so se odločili za samostojno društvo, ki bo imelo, Če bodo vsi pristopili, 130 Članov. Š, SOBOČAN -r? . PEVCI - V Apačah je v^iko takih, ki radi prepevajo, saj eni pojejo v cerkvenem, drugi v »laičnem« pevskem zboru, tretji pa kar tako. Najbolj številen je mešani pevski zbor, ki ga vodi Marija Čepin mlajša. Pred kratkim so se predstavili na občinski reviji odraslih pevskih zborov in poželi velik aplavz. To pa je velika nagrada pevcem in pevovodji, vse druge so manj pomembne. - Fotografka: L. Kr. S VODNJAKI - Ob vznožju Lendavskih goric v Kranjčevi ulici so že vrsto let vodnjaki, iz katerih teče kristalno čista in tudi sicer neoprečna voda. Pomembno je tudi, da je nikoli ne zmanjka. Pred kratkim pa so ti trije izviri dobili novo podobo: namesto starih vodnjakov so postavili granitne gmote, jih prevrtali in skoznje speljali cevi. Pred vodnjaki so postavili Še »kopanje«, med njimi pa so sestavili »otočke« za cvetje. Vse lepo in prav (podoba bo lepša poleti), le električni dr<^ bo treba še odstraniti. - Fotografija: S. S. pokopališko vežico (v po v-prečju so gospodinjstva prima- x , knila več kot l.OtJO tolarjev), Iz KS Krtzevet pn Ljutomeru dobro gospodarili. Naj bo tako tudi v letošnjem letu, ko samoprispevek še »teče«, saj bo denar potreben za popravilo • broda na Muri, utrditev nekaterih cestnih odsekov in »preplastitev« že pred leti asfaltira- | nih cest. To pa Še zdaleč ni vse! I Zahtevali bodo kar jim pripada Bili smo nekoliko presenečeni, ko smo dobUi povabilo, naj se udeležimo otvoritve nove avtobusne postaje v Križevcih pri Ljutomeru (sredi Radi bi Čimprej dobili bolj decembra), ker naj bi bila to manj pomembna zdravo vodo iz »mestnega« vo- pridobitev. Na kraja samem pa smo se prepri- dovoda, a so nemočni, kajti še čali, da ni tako. To pa je bila tudi priložnost za prej se bodo morali za naložbo nekoliko podrobnejšo seznantev z opravljenim odločiti v Ižakovcih, od koder delom in nadaljnjimi načrti v križevski kr^evni bodo potem napeljali cevi do skupnosti. melinskega vodovodnega črpališča oziroma vozlišča. Potem Za vse je torej »kriva« nova avtobusna postaja, in to v pravem pomenu besede, saj ne gre je tudi aktualna skorajšnja le za Čakalnico, kaki^nih je kat precej v naši gradnja prizidka k vaškemu bližnji in daljni okolici, ampak za objekt, ki bi domu, ki je potreben predvsem mu lahko zavidalo matsikatero mesto. Križevci zaradi nogometašev, saj ni- pa so seveda redno) vas. Če bi imeli pri nas majo »slačilnic« in ustreznih trge, pa bi si tudi oni prav gotovo zaslužli tak ' sanitarnih prostorov. In naj- naziv. Nova avtobusna pmtaja je velika , večja naložba? To bo vsekakor 6x4 metre, ima nadstrešek tn je neposredno napeljava kanalizacijskih cevi. povezana z že prej grajenim oziroma postavlje* Tu pa gre za medobčinski pro- nim gostinskim lokalom (kioskom). Krajevna jekt, saj naj bi na omrežje prik- skupnost je v ta namen vložila okrog 1,3 mili-Ijučili več obmorskih vasi - od jona tolaijev, To je vsekakor precejšen izdatek, Petanjec do Melinec, Idejni načrti so že narejeni. ki ga sprva niso načrtovali, saj niso imeli namena zgraditi tako velike in taksne postaje. Jožef Tal iz TumiSča in pove* dal, da ceh združuje kar 3(W potem pa naj bi jo »pograbili članov, ustanovili pa so ga dalj- ..................... ' Ciglarskulnevi sojih združili Morali pa so se podrediti zahtevam pristojne Ideja za BdraSke dneve je občinske službe, ki jim je predpisala, kakšen menda vzniknila v Melincih, objekt lahko postavijo, še dobro, da so prisko- čile na pomoč Križevske opekarne, ki so prispe- 'ft. I r X •p. nega 1770. leta. Njegova pra- potem domislili vsevaSkih Ci-vila, ki jih hranijo v orginalu. je glarskih dnevov. Pokazalo se r... .. je, da tudi taka prireditev vžge. potrdila sama Marija Terezija. Na srečanju so sprejeli nove člane: Štefana Pucka, Jožeta ižakovčani. Melinčani so se vale opeko v vrednosti okrog 200.000 tolarjev. Ampak zdaj so vsaj naredili nekaj takega, s Čimer se lahko ponašajo. To pa ni prva in edina pridobitev, ki so jo Nič jim ni bilo treba improvizi- uspeli uresničiti člani sedanjega sveta krajevne rati, saj se Se marsikateri kra- skupnosti v enoinpollelnem mandatnem ob- Ferčaka, Avgusta Zadravca in jan spominja ročne izdelave dobju pod vodstvom predsednika SLAVKA Kristjana Žerdina. Najmlajši glinaste opeke, načina sušenja, LOVRENČIČA. Največ sredstev (okrog 4,5 Član ceha je komajda 13 let star zlaganja, Žganja ... pa običa- Tomaž Gjerek iz Lipe. Na srečanju so počastili spomin na jev, ki so povezani s takim de- milijona SIT) so v tem času vložili v ureditev pokopališča v Križevdh (tudi dokup opreme za lom. Doslej so imeli že dve taki mrtiSko vežo), tako da je sedaj eno od najlepše V Križevcih pri Ljuomeru so zgradib taksno avtobusno postajo, kakršnih nimajo v marsikaterem mestu. posebej skrbeli tudi za vzdrževanje lokalnih cest in reševanje drugih komunalnih problemov. Sedaj jim delajo največje preglavice vaška odlagališča odpadkov, ki jih imajo v krajevni skupnosti kar 12, a nobeno ni primemo urejeno, kaj Sele vzdrževano, tako da ne bi ogrožalo okolja. »Javno je znano, da so nas zaradi tega grajali nekateri posamezniki na občini. Poudariti pa moram, da smo vse to podedovali. Od letos pa je prevzelo zbiranje in odvažanje smeti Komu- umrle člane, pregledali pa so prireditvi. Zadnjo je obiskalo urejenih daleč naokrog. V Bunčanih so vaščani na1no-stanovanjsko podjetje Ljutomer,« Po tudi dohodke in izdatke. Nekaj jihjebilo tudi zaradi plačila maš v turniški župnijski cerkvi ozi- kar 1.500 ljudi. S prvim prika- skupaj z gasilskim društvom uspeli zgraditi nov zom, to je bilo pred tremi leti, pa niso začeli v Melincih, am- roma v kapeli v Lipi. Na koncu pak so najprej pokazali način uradnega dela pa je bila velika izdelave v okviru prireditev na pogostitev. (J. Ž.) folklornem festivalu v Beltin- POLICE - Podjetje Rad- vaSko-gasilski dom (v surovem stanju), s Čimer so kar najlepSe proslavili 100-letnico gasilcev. V Vuqi vasi sta bili najpomembnejši refere-numski nalogi ureditev javne razsvetljave in dvorane v gasilskem domu ob praznovanju 80- cih. In obneslo se je! Prireditev letnice. V lljaševcih so obnovili gasilski dom. gonske gorice gospodari bodo poslej še dopolnjevali. na okrog 300 hektarjih vinogradniških površin. Že doslej so izrabili ugodne vremenske raz- Tako so lani, kar je bila novost, prikazali zidavo z než- V Borečih pa so asfalirali kos poti, tako da sedaj tudi zadnjim hišam v vasi ni potrebno več požirati prahu, Žal pa niso popravili že asfaltirane gano opeko, poročne običaje ceste , in to po »zaslugi« občinske vlade v Ljuto-mere in opravili spomladansko in še kaj. In seveda veliko »ci- meru, ki je predvidena sredstva_za to naložbo rez trte na več kot 60 hektarjih. Če ne bo več snega ali pa se bo hitro stopil, bodo kaj hitro obrezali vse trte. (F. KI.) glarskih« dobrot je bilo na mizah. Upokojenci gredo na svoje Odkar imajo v v proračunu enostavno črtala. Poleg že omenjene avtobusne postaje pa so v Križevcih uredili pločnike v dolžini okrog 350 metrov in Beltincih razsvetljavo do vrtca in šole. V vseh vaseh pa so mnenju Slavka Lovrenčiča in Še mnogih drugih v krajevni skupnosti so bili izigrani tudi pri občinskih volitvah. Predvidevali so, da bodo imeli v novem občinskem svetu 6 mest, ki bi jim pripadala glede na velikost krajevne skupnosti. »Ker pa je nekomu ustrezala samo ena volilna enota v občini, smo ,izviseli’ in zdaj imamo samo 2 svetnika.« V Križevcih imajo tudi občutek, da so bili v zadnjem času v občini Ljutomer namerno zapostavljeni, zato razmišljajo, da bodo, ko bo prišel čas za to, pripravili refere-dum o ustanovitvi samostojne občine. Tudi referendum o zbiranju krajevnega samoprispevka nameravajo organizirati, saj je to pomeben razvojni vir, »Na občino pa ne mislimo hoditi več prosit in ,fehtat’, temveč bomo zahtevali, kar nam gre. JOŽE GRAJ stran 18 vestnik, 12. januarja 1995 odsev mladosti r^Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA iz MurskeSobote) Zadnjič smo zapisali, da nismo prejeli nobenega pravilnega odgovora na vprašanje št. 14. V dogovorjenem rokuje bilo res tako, dan kasneje pa smo prejeli dopisnico ANTONA BENKA iz Precetinec, ki je pravilno odgovoril, da je leta 1992 Lendava praznovala 800-letnico. Ker je bila za prepozen odgovor najbrž kriva pošta, mu bomo nagrado vseeno poslali. Na 15. vprašanje pa smo pravočasno prejeli okrog 20 pravilnih odgovorov, tako smo z žrebom izbrali tistega, ki bo prav tako prejel našo nagrado, To bo Jožica Jaklin iz Strehovec. Čestitamo! Jaka Pred našo hišo živalca leži, sploh ne opaziš, da ima oči. Sem ter tja po dvorišču caplja in hodi kakor kakšna damica. Ko pa bolje jo spoznaš, jo hitro rad imaš. Pa naj še kdo reče, da je spaka, saj to je naš kuža Jaka. NINA FUIS, 6. b OŠ II M. Sobota KUPON St. 17 - ALI VESTE? Ah veste, kdo ima hitrejši srčni utrip: novorojenček ali odrasel človek? Odgovore pošljite najkasneje do 18. janu-aija na naslov: Podjetje za informiranje, Slovenska 41, 69000 M. Sobota. Družina Preden se dva partnerja odločita za družino, morata vedeti, kakšno odgovornost s tem prevzemata. V vsakem zakonu pride do krize, ki jo morata premagovati skupaj. Če se rodijo otroci, jih morajo starši vzgajati, spodbujati, skrbeti zanje in jim vedno stati ob strani. Naša družina šteje pet članov. Oče Ivan in mati Vera skrbita za tri otroke. Med sabo se dobro razumemo. Včasih pa pride tudi do spora. Takrat posežeta vmes oče in mati in nas skušata pobotati. Kadar imata mlajši sestri težave, jima pomagam, saj se zavedam, kaj pomeni biti dobra družina. Veliko otrok je bilo zlorabljenih. Nekateri Živijo po sirotišnicah ali pri rejnikih samo zato, ker si starši niso biti na jasnem, kakšno odgovornost prevzemajo s sklenitijo družinske zveze. Mladi zakonci mislijo, da jih Čaka v zakonu samo dobro, potem pa se razidejo ob prvi vei^i krizi. V takšnih primerih otroci največkrat, ko odastejo in začno razmišljati, kaj se jim je pravzaprav zgodilo, izgubijo voljo do Življenja in se počutijo krive. Lepo je živeti v razumevajoči družini. Vsi moramo biti potrpežljivi in gre. VALERIJA ŠTUMBERGER, 8. a OŠ Apače L Srečanje s ponijem Mamica, ati , Katja tnjaz smo bili v živalskem vrtu. Med množico živali smo zagledali tudi ponije. Katja je stekla k njim in jih gledala. Naenkrat pa smo zaslišali glasen jok. Bila je Katja. Poni jo je ugriznil s svojimi močnimi zobmi. Zatekla se je k mamici in se stiskala k njej. Ko hodimo v živalskem vrtu, se vsakič spomnimo tega dogodka. Katja ima kljub vsemu še vedno rada ponije. MAJA SKALAR, 4, c OŠ III M, Sobota Bili ste zraven? Konec lanskega leta je izSel zbornik o rock kulturi v severovzhodni Sloveniji z naslovom; Bili ste zraven? Zbornik je odsev tega časa, odsev kulture mladih in načina njihove zabave. Je zapis, da je takSna kultura tu res bila in je Se. Da si je niso izmislili posamezniki, ampak je nastala spontano in iz potreb mladih, ki živijo v tem času in tem prostoru, V njem so omenjene tudi skupine iz Pomuija, ki so zraven. Iz Prekmurja so predstavljene skupine; T.S.F.W. in Psihopati, ki so se preimenovali SV Slovenije, ampak ludi Pure Laine in Kurort iz sosednje Avstrije, ki so pri nas že nastopale. Objavljena so tudi rock besedila, ki funkcionirajo predvsem ob glasbi, fotoz-godbe, ki skušajo ujeti trenutke ekstaze, razpoloženja, glasbe, različni zapisi in dokumenti, ki so na kakršen koli način povezani s to sceno. Predvsem pa je predstavljen »feeling«, ki se ustvarja na teh koncertih. v Psycho*Path, ter del T.S.F.W., ki so postali Not Why Ves, in skupina Benefac-tor. Z drugega konca Mure pa so Yellow Minute, G.R.B, Žgano apno in The Fat Nuns. Seveda pa to niso vse skupine, ki pri nas delujejo. Vprašanje je samo, zakaj se nekatere niso pojavile. Vsekakor pogrešam daljši zapis o skupini Železobe-ton, ki je omenjena samo s fotografijo. Zbrani so zapisi o skupinah, katere smo imeli možnost sli-Saii na koncertih v Pomurju, predvsem v Gornji Radgoni. Iz vsebine pa je prebrati tudi to, da se je takSna scena iz Prekmurja skoraj v celoti preselila onkraj Mure. V njem niso predstavljene samo skupine iz AUDIO-VIDEO-CD ftlsilOP 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS; 069/32-465 Iz-besedil so razvidne tudi težave, s katerimi se srečujejo glasbeniki na tej v družbi nezadostno uveljavljeni kulturi ali subkupturi. O njihovi ujetosti v svoje garaže, o nepovezanosti med skupinami, o pomanjkanju sredstev, o tem, kako težko je dobiti sponzorje, ki v tako kulturo nočejo vlagati, o medijski ignoranci, ki taki kulturi ne posvečajo dovolj pozornosti, torej o vsem, s čimer se morajo ukvaijati umetniki » u n derground a«. Seveda pa gredo vse čestitke avtorjem tega zbornika Gorazdu Beraniču, Dušanu Hedlu in Viliju Muzeku, ki so ta zbornik tako celostno pripravili. Pa tudi vsem, katerih ni malo, ki so pri tem zborniku sodelovali. Potrudili so se tudi, da so povzetke naredili v angleščini in nemščini. Zbornik je torej biografija trenutka nekega časa in neke kulture. Še vedno pa mi ni jasno, zakaj tako nostalgično pišem o tej kulturi, kot da je ni več. Pa saj je Še vedno tu. Glede na to, kako organizirana je - zbornik. kompilacijski CD-jt No border Jam in podobno -, se zdi, da še nikoli ni bila tako živa. Vendar bo tudi ta scena minila. Ostal pa bo zbornik: Bili ste zraven? In kdor ni omenjen v zborniku, tega ni zraven. Ptička mi je prišepnila Bilo je neko popoldne, ko sem se odpravila v bližnji gozd. Že med potjo sem zaslišala ptičji glas, ki sem mu sledila. Ko sem prišla v gozd, sem se ozrla okoli sebe in na tleh zagledala mlado ptičko. Vzela sem jo k sebi, pobožala in nato položila v gnezdo. Vse to je opazovala njena mama. Vprašala me je, kaj si najbolj Želim. Rekla sem, da bi bila rada en dan bel zajček. Brž ko sem to izgovorila, sem se spremenila v zajčka, Veselo sem sklakljala po gozdu. Pogovarjala sem se z drugimi zajčki. Povedali smo si veliko lepega. Tako sem spoznala v gozdu. življenje Niti zavedla se nisem in že je minil moj čas v podobi zajčka. Spoznala in odkrila sem veliko skrivnosti, ki jih ne bom nikomur izdala. Mogoče le drobni pički, ki me je popeljala v ta čudoviti svet gozdnih živali. JASMINA DEBE- LAK, 4. raz. OŠ TiSina - Podružnična Šola Gederovci ' I J Luna Vte je tiho, rtoČ je legla na mesto. Svetla luna spremlja nas, ki to noč bedimo, se jutrišnjega dne veselimo. Le luna ve za naše skrivnosti, tiho se smehlja vsem zaljubljenim in tolaži vse potrte v tej noči. Megleno jutro Vpraiaj luno za nasvet, potoči solzo žalosti, povej ji vse skrivnosti, ona bo molčala. Kako rada bi te objela, kako rada bi ti povedala, tta je prijateljstvo najlepšel Biti prijatelj je več kot sopotnik, je več kot nekoga imeti rad. Draga luna, ostani z menoj! UK^KA LUK, b. b OŠ ll Murska Sobota Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RTTLJPER ^Ojjceee obdelavi Hi Ih žhuHB, idS igrali v tSS p bodo ixdi^ uBan a mu ja k at po- ■ Hwtit lEUbo X iHliovnia JhM. la H ■kbdbo so ptUcli tadf vidoDapoL 1} F vvTjcliu eden vi- ki w Jih kd<^-knb paselj pri «Bs. - NRk On jč po uiiap^ I . Vra«rKr-.FT»n I je poleti potekal »ptuk-HH^imsetiSkih. mestih, ob" Javil, da na njem h bo h« B«»tapa}. Povedal je, 4« (Hi-Mhl novi ptfKfH e^, ki p m nima kaj pono- i tfiti. Pisaril je. ih mora IHFb^ka njegovim btsseiS* ie*n m ji^išbi posnnbig ‘F I I I I 1 I < ( mladih, nosi orožje, katereS^ tudi uporabljajo. Pravi tudi, da imajo vse nov^ zvezde težave s popularnostjo- I Ko enkrat iskreno ploščo dO' bro prodaš, občinstvo zahteva-da bo takšna tudi nasednja i*’ vse druge. To pa vodi v nei^" 1 bežno komercialnost. Ne niO' reS več delati tisto, kar želi®* ampak delaš tisto, kar publiki pričakuje od tebe. Zanj so pravi bogovi and rol la Mick Jagger ali St®' ven Tyler pa ludi Jerry Garcia* Neil Young. Aerosmithom s® več ni treba bati, pravi, bodo njihovi koncerti dobN obiskani, kajti vstopnice za nE ho ve koncerte se prodaj same od sebe. Black Crowsi se Se vedi*® radi učijo od svojih vzornik*’'^' Lansko leto so se za nekaj tf secev razšli, da z drugega nega kota pogledajo, kaj so redili. Da svojo glasbo tudid“ čutijo in da spoznajo tudi tist®’ kar se dogaja okrog njih. 1 ( 1 I I 1 I ( 1 s r vestnik, 12. januarja 1995 'ti 't' I vestnik Plače spet na prostosti Ušle so že lani, pobranega davka pa je za dober naprstnik S« pomnite, s kako velikim ponipotn in medijskim poroča-JUeni je bil pospremljen podpis Dogovora o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994 ali se-parat socialnega sporazuma. Podpisali so ga konec aprila vsi sorialni partnerji, sindikati, v imenu vlade dr. Janez Dr-NovSek ter delodajalci s pred-sednifcoma obeh zbornic in Pluženja delodajalcev. Dogo-*ot naj bi omejeval rast plač ''gospodarstvu, V posmeh ve-JJKemu dogovoru so plače naj-^Ij ušle z vajeti prav v gospodarstvu in dr. Janez Drnovšek pa skopari z očitki Dagmaiju ^steiju, predsedniku gospo-daiske zbornice, saj so politiko plač v podjetjih vodili direk-'orji. Tud j ta ukrep ali dogo-^Or, ki ga je z namenom obrzdati plače podpisalo kar deset torej ni prinesel ničesar, morda vendar nekaj - pobrani davek na previsoke plače, V tem prispevku bomo ’6rej poskušali odgovoriti na 'Trašanje, koliko je davek na preveč izplačane plače vendar ^t^trrgel državnemu proračunu [N koliko denarja je bilo z dav-kdm na plače pobranega od P^jetij naše pokrajine, Socialni partnerji dogovora seveda diso podaljšali v leto 95. Bo to Pdtnenilo spet spreminjanje ali *'5anje prispevne stopnje za za-^lovanje, saj je bil pobrani denar namenjen za zaposlova-ffle? Zaradi davka se je prispevna stopnja za zaposlovanje ''.lanskem oktobru za spoznali® znižala, mesec osemsto $ predebelimi plačilnimi kuvertami V začetku junija (davek je začel veljati za majske plače) smo napovedovali, da se bodo podjetja temu davku poskušala izogniti ne le z zadrževan jem rasti plač, ampak tudi po vzporednih poteh, po katerih je bilo mogoče zaobiti zakon. To je bilo mogoče z izplačevanjem plač, delno skritih v drugih izplačilih delavcem, lahko tudi s preregistracijo dejavnosti v tisto skupino, ki je imela v povprečju višje plače. Da se je dogajalo tudi to, ni mogoče zani- podatki naslednji: obdavčenih je bilo 10 pravnih oseb, ki so vplačale 2 milijona 389 tisoč tolaijev ali v povprečju na obdavčeno podjetje nekaj več kot 200 tisočakov. Ljutomer je imel lani 6 pravnih oseb, ki so plačale 1 milijon 493 tisoč tolarjev ali v pov-prei^u 250 tisoč tolaijev davka na vsako. Maja je bilo obdavčenih 5 pravnih oseb, ki so pla- čale 154 tisočakov. Sedeminčestdeset podjetij na£e pokrajine je torej Itoii od vojilo. Zanimivo bi bilo izvedeti, v katerih dejavnostih so plače sprostili, vendar imamo podatke zbrane le po prejšnjih štirih občinah. V nekdanji občini Murska Sobota je lani od maja do novembra plačalo davek 44 pravnih oseb v znesku 18 milijonov 215 tisoč tolaijev (maja 8 pravnih oseb skupaj 924 tisoč tolarjev). V povprečju torej manj kot pol milijona za obdavčeno podjetje. MAJDA HORVAT MR '-I I- O črenšovski trgovini Kmetica Razne govorice po Črenšovcih so me »prisilile«, da se tudi jaz oglasim v vafi rubriki. Sem Marija Kustee, stanujoča v ČrenSovcih, Prekmurske čete 51 in ena glavnih »osumljenih« za članek o trgovini Kmetica. Ker nočem nobenih sporov z družino Žižek in zaposlenimi v trgovini, izjavljam v tem pismu, da avtor objavljenega Članka r Vestniku NISEM jaz. 'I Tistemu gospodu ati gospe, ki je članek poslal-a v Vest- j nik, pa predlagam, da pošlje svoj pravi naslov in hišno številko, dane bo povzročal nepotrebnih sporov. Vas gospod odgovorni urednik, pa prosim, da objavite pravo hišno številko in naslov, da se bo ta zadeva in opravljanje končalo. Veliko uspehov v letu 1995 Vam želi ! naročnica Vestnika .1 MARIJA K USTEC ' Vrsta davka in prispevka Davek iz BOD Prisp. zdravstva Pok. inv. zavora vanje _Prisp. zpposiovj_ Prisp.parod._____________ Davek na plaHe Murska Sobota 2674192097 1199130974 3104980847 129212889 14862289 18215401 Ljutomer 664630709 186879503 473293297 19804819 2303236 15040354 Lendava 971581360 315689^5 802006937 33984536 3961294 2389003 Gomja Radgona . 826248013 268449983 677831686 28250822 . 3341334 1493511 jjoooooooor JMOOOOOM - 210000000« ■ 2000000000 1500000000* 1000000000 - 500000000- 0 Munk^S^boU Davki in prispevki iz BOD-a □ Divki iz BOD-a B Prisp. zdravstvo ■ PoL inv zavarovanje 13 Prisp. zaposlov. ■ Pnsp.pofod. B Davek na plače Komunalna vojna med Radenci in G. Radgono z nastankom novih občin se bodo v marsikateri občini pojavili novi proUemi. Največkrat bodo komunalnega značaja in bodo povezani z vodovodom, odlagališči komnnalnili odpadkov in čistilnimi napravami- Najbo^ pereč bo prav gotovo problem oziroma boj za »komunahto premoč« med občinama Radenci is Gornjo Radgono. Nova občina Radenci ima na svojem območju odlagališče odpadkov v Hrastju-Moti, kamor so vozili smeti iz vseh krajev prejšnje občine Gornja Radgona, zanj pa je skrbelo in ga pridno polnilo predvsem Komunalno podjetje Gornja Radgona. Konec lanskega leta je stari izvršni svet namenil Še nekaj denarja za njegovo saniranje, takratni načelnik okoljevarstvenega oddelka pa je na zadnji seji ogorčeno vzkliknil, da se mu ne zdi prav, da oni skrbijo za smetišče. Radenska pa nanj vozi oporečne industrijske odpadke. Nova občina Radenci bo morala izdati koncesijo za upravljanje z odlagališčem odpadkov (ah pa bo za to pristojen oddelek ministrstva?). Še večji zaplet med Radenci (Radensko) in Gornjo Radgono pa bo nastal zaradi vodovodnega zajetja, ki pa je v občini Gomja Radgona (Podgrad-Segovci), Vodovodno Ljutomer Lendava Gornje Radgona omrežje je last občine in zanj skrbi komunalno podjetje, vodovodno zajetje pa že vse od začetka vzdržuje in nadzoruje posebna služba Radenske iz Radenec. Mesto Gomja Radgona pa se bo moralo skupaj s sejmiščem in skladom čim prej lotiti še enega velikega zalogaja - gradnje kanalizacijskega omrežja v vrednosti ' 71 mio tolarjev. BBP pojdimo od začetka, Sam ^Kovor je bil nastavljen tako, izhajal iz plač, ki so si jih ^..Podjetjih izplačali leto prej, “pa so se podjetja lahko pognala v plačah glede na pov-plačo v dejavnosti To da so podjetja, ki so 93 izplačevala visoke j,]. - tako lahko nadaljevala J Upoštevala še valorizacijo '.''■T^njo inflacije. Davek je to-Zadel le tista podjetja, ki so ^Ptiineijavi z letom prej nare-taj,' Pti plačah previsok skok in . 9 nrAc.rirti I a p.'* prestopila dogovopeni Det * plače zaposlenih za odstotkov presegale dogo- yp * 'JatVlKvV prc^vgdlv UUgO* djg??’'® moralo po- 1® plačati davek za Četrtino Če so bile plače ib deset odstotkov, je nep davek polovico preseže- YPn j® l^lln prekoračitev - l^t^t desetodstotna, je dr-Pobrala davek v znesku Prek, ^otačitve. kati, vendar pa so se našla tudi podjetja, ki so davek plačevala. V Sloveniji jih je bilo nekaj več kot osemsto na mesec, ki so v Šestih mesecih lanskega leta (od maja do oktobra) plačala 2,1 milijarde tolarjev kot davek na previsoke plače, namenjen za zaposlovanje. V prejšnji občini Gomja Radgona je davek plačevalo 17 pruviuh oseb, ki so skupno plačale 15 milijonov 40 tisoč tolarjev (maja 12 podjetij z vplačanim milijonom in 694 tisoč to-latji). Po znesku plačanega davka na pravno osebo je to kar nekaj manj kot milijon tolarjev. Glede na gospodarski položaj v prejšnji gornjerad-gonski občini in število nezaposlenih je to presenetljiv podatek. Lahko ga razumemo tudi kot: ti, ki so ostali, so se pretolkli, zaposleni pa so v povprečju dobro plačani. Natančnejši bi lahko bili v tej trditvi, Če bi imeli pregled plač še po dejavnostih. V Lendavi so bila maja obdavčena 4 podjetja s 519 tisoč tolarji. Za lansko leto pa so maja do novembra vplačalo 37 - milijonov 138 tisoč tolarjev namenskih sredstev za zaposlovanje. In koliko so s tem zneskom pripomogli na področju zaposlovanja? Zbranih 37 milijonov je omogočalo polleteno plačilo javnih del na murskosoboški zaposlitveni enoti. Za vsa javna dela lanskega leta, ki so potekala v Štirih občinah, so imeli namreč na voljo 73 milijonov tolarjev. Podjetja nenehno opozarjajo vlado, da se Šibijo pod težo davkov in prispevkov, še posebno tista, ki so delovno intenzivna. Je davek na plače pomemben del bremena za podjetja z našega konca? Graf nam prikazuje davke in prispevke, plačane iz bruto osebnih dohodkov podjetij po starih občinah. ' pomoč lastnikom ^^sebnih gozdov nuT-egP zakona o gozdovih in p« drugačni organi-*^ib ** korenskega gozdarstva je prišlo zlasti pri zasebnem ^1 k nekaterih vrzeli, saj so po ukinitvi temeljnih organi-P* h ■*^®Potantov zasebni lastniki gozdov neorganizirani. To sicer 4 gozdovi ne bi smelo vplivati, saj v okviru p gozdove deluje javna gozdarska služba, ki je na voljo P^st zasebnih gozdov, lahko pa bi takšna neorgantzira- ČUKij™ Nepovezanost vplivala na promet z lesom in posledice bi p:;J!£Ndysem lastniki. na področju organiziranosti zasebnih lastnikov gozdov Cas... vQnn v C/lKnčlri 114 1 Anzloirclrt z^hAir^i Lri^r Gi"k V Tac#>hni \ J* I^UUIUVJU vri gUlll&ll UllV>7hS LJ LUOblLLIkVT k' soboSki in lendavski občini, kjer so v zasebni lasti tri J5& .' *^lt gozdov, saj jih imajo kmetje v soboški 17.200 'N kmetje v lendavski občini 1.400 hektaijev, V teh oa I’* letno posekali okoli 36 tisoč kubičnih metrov lesa, I * procesih denacionalizacije pa se bodo površine I '^'Ipra^' 1'^' povečale in z njimi tudi letni posek lesa. Da bi I so v Splošni kmetijski zadrugi Murska Sobota ' poseben sektor za gozdarstvo, po besedah Rudolfa I *’’ke z i® prevzel to dejavnost, pa bodo skušali navezati jim svetovati, sodelovati pri opravljanju "^ih del v gozdovih, predvsem pa pomagati pri prodaji lesa. L. KOVAČ Pa praznino, so v Splošni kmetijski zadrugi Murska Sobota Zbrani davek le dvestotinka v blagajni ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Za blagajno ministrstva za delo, in družino in socialne zadeve li 2,1 milijarde tolaijev nista bogve kaj v primerjavi z 91,3 milijarde, kolikor jih je imela na voljo za delo v vsem lanskem letu. Zbrani znesek je torej le nekaj več kot dva odstotka prihodka ministrstva za lansko leto. Maja je bilo pobranih 323 milijonov, junija 464, julija 235, avgusta 326, septembra 357 in oktobra 359 milijonov tolarjev davka. Razen gornjeradgonskih pomurska podjetja slab plačnik davka Lani, ko so morala podjetja pri majskih plačah prvič obračunavati davek na visoke plače, je to storilo 39 pravnih oseb, V lanskem letu (brez podatka za december) je namenska sredstva za zaposlovanje ali davek plačalo 67 pravnih oseb. Torej se je število pravnih oseb z previsokimi plačami v primerjavi z majem več kot pod- V spomin z neke tančičaste meglice, ki v teh mrzlih potrekraljevskih dneh zastira sonce v še večjo zimsko zaspanost, z neke take meglice v nebeški sinjini gledata dot na zemljo Lizika in Imrek-Dimek BaligaČ iz Beltince. Spomladi, ko se bodo oblački in meglice, te zibke obešene pod nebesa, spustile nižje in se bodo, tak se nam bodo zdelo, nad murskimi kraji po robeh barvali s cvetnim prahom vrb, bosta z njih gledala na svoje zemeljske kraje. Gledala jih bosta v prijetnem smehljaju. Poleti bodo njuni oblaki tisti najbolj beli in kopasti in jeseni spet tisti, h katerim se bodo pele sanjske niti pajčevine. Vedno bosta v blaženem smehljaju zrla sem dol, zibajoč se v spokoju neba. Gledata na murske kraje, na goričke in prleške, na ravne, hribovske in gorske, tudb na zasnežene alpske. Vse sta jih ljubila. Celo več od tega, vse sta jih Častila. Na letošnje Tri kralje je umrla Lizika Bali-gač, ki so ji rekli in je to rada slišala, »planinska mama«. Lizika je bita ena od tistih žena, za katere se na prvi pogled zdi, da so, kakor po nauku svetega Pavla, privzele navdihe in življenjske nazore moža. V biblijski prispodobi bi se reklo, da so kakor slak, ki se ovije stebra, ko pa stebra ni veČ, si najdejo drugega ali poležejo po tleh. Planinska mama ni bila taka Ženska. Mož Dimek je utonil leta 1968, ko mu je bilo 44 let, njej pa 40. Vdova po Dimeku, ljubitelju in častilcu narave, »naturalistu« kakor se je nekoč sam poimenoval, planincu, entuziastu, domoljubu, človeku izrednega navdiha, je ostala s polnim zanosom za vse reči, ki sta jih obhajala in opravljala skupaj. S samoumevnostjo, ki je bita napojena z nagonskim ženskim razumevanjem, je doživljala, kako so se stvari, ki sta jih ona dva početa pod zaznamovanostjo, da sta posebneža, pretakale v najbolj imeniten življenjski stil. To, kar vi govorite in kar skušate vi živeti, to smo mi že znali živeti in smo živeti, je govorila mladim ljubiteljem narave in ekologom. Seveda je bita njuna imenitnost, njuna umetelnost v uživanju življenja večja za veČ kot toliko, kolikor je bila zgodnejša. Temeljila je na prvenstvu časa in na preroštvu. Ona dva sta užila čistejšo, manj načeto in bolj posvečeno naravo. Bettinčanka Lizika BaligaČ se je rodila kot Zverova, kot soseda Baligačevaga grunta na katerem je pozneje gospodinjila. Na Kamni se reče tistemu delu Beltince. Rodila se je 28. julija 1928. leta, šolala se je v Beltincih, izučila se je za Šiviljo in je nekaj let delala v Lutrovi krojaški delavnici. Z Imrekom Baligačem sta se poročila 1955, prva hči Lizika se jima je rodila 1959., druga Zinka 1962. Kmetovala sta, danes bi se reklo, da e kolo-rt cM rrt Irrtt rn Ško. Onadva sta to razumela kot stvar srca in vesti. Delala sta veliko, toliko, da sta lahko Živela svoj življenjski stil. Hčeri pripovedujeta, da je to zadnjo zimo veliko brskala po skrinjah in albumih polnih fotografij. Starejša Vidi v tem in v pogostem obiskovanju znancev slutnjo. Kakor vedno pri nenadni smrti ni na konec kazalo nobeno zunanje znamenje. Doživela je sicer kapi, vendar ni bilo videti, da bi pretnja visela nad njo. V nedeljo pred Tremi kralj jo je zadela možganska kap, na Tri kralje je umrla, stara 66 let. Na mnogih fotografijah sta z možem planin- , sko opravljena na kolesih. Imrek in Lizika ' BaligaČ, ki se s panonske ravnine s kolesi . vozita v planine, ki se vsako leto enkrat vzpneta na Triglav, ki sta na kolesih in v košu na hrbtu jemala s sabo svoji dve hčeri še ko sta bili dojenčka, ki sta kolesarila do vznožja Grossglocknerja in se vzpela nanj, ki sta organizirala planinske izlete za mnoge, za vse ki so imeli voljo, da so šli z njima. Na eni od fotografij je prizor ob Muri z začetka poletja 1968. S kmečkim vozom so ljudje ■ pripeljali lesen čoln k reki. Ko ga bodo spustili na reko, se bodo vanj vkrcali Dimek z otroki, obema svojima in enim od prijatelja, ter fant. Še preden se je Lizika, ki je doma pripravila ■ jedi, s kolesom pripeljala do Bistrice, kjer naj bi čolnarji pristali in imeli piknik skupaj s tistimi, ki so šli po kopnem, je zvedela, da sta , mož in otrok znancev utonila. Od tukaj naprej se začne v prenovljeni luči kazati duša Lizike BaligaČ. Žganjara, ki jo je mož preuredil v zbirališče planincev, ljubiteljev narave in tamburašev, je ostala odprta. Vše, kar je bilo mogoče ohraniti brez Dimeka je ohranjala. Ko je bd nekoč lep dan, sta se s prijateljico ' Katico vsedli na kolo in sta se peljali v neko vas, vstopili v hišo nedaleč ob Muri in rekli, da sta prišli pet. Iz polnega srca in zanosa. ŠTEFAN SMEJ stran 20 vestnik, 12. januarja 19! vestnik Nadzorni svet pooblaščene Pomurske investiciiske družbe, d.d. s sedežem v Murski Soboti, Trg zmage 7, sklicuje na podlagi zakona o investJcIjsklb skladih in družbah za upravlianje, zakona o gospodarskih družbah ter statuta družbe USTANOVNO SKUPŠČINO pooblaščene Pomvske ii Aiciiske Aiižbe, d. d. Ustanovna sknpščina bo v četrtek, 26. januarja 1995, ob 13.30 na sedežu družbe. Trg zmage 7, v Murski Soboti. Dnuvni nul: 1. Otvoritev ustanovno skupščine in pobditev predlaganega dnevnega reda Pitdog sklepa: smpščina poblele prMlagaai daemi red 2. Izvolitev predsednika in dveh preštevaicev glasov Predlog sklepa: sinpščina potrieje predsedMika In oba preštevalca glasov 3. Obravnava nstanovitvenega poročila Predlog sklepa: sknpščiaa pelrieie In sprmema astanovltveno poročilo 4. Obravnava in sprejem naslednjih sklepov: - agotovitveaega sMepa o vpisa in vplačiki delnic Prediog sklepa: skočna pobinje, da so vplsaee in vplačane vse delnice - ngotovitvenega sMma o načini vpisa dekrie Predlog sklepa: skupščina polrfide, da se vse delnice vplačane le z lastniškimi corUPkati oziroma z denarjem - ngotovitvenega sklepa o pavšalni višini nstanovilvenik droškov pTMllog sklepa: skupščina sprejema sklep o pavsdni višm nstanovitveuM stroškov - ngotovitvenega sklepa o imenovanju članov nadzornega sveta ter direktorja dražbe Predlog sklepa: skupščina potriuie, da so imenovani člani nadzornega sveta ter dboktor dražbe - sklepa o Imenovanin Pnančnega revizorja _ Predlog sklepa: skimščina potrjuje predlaganega finančnega revizorja 5. Razprava z vprašanji in poimdami delničatjev Glasovanje z izpohrittfiio lastNinske dakaznice so dolničaili za izvalaaie glasovalne pravice na skugščiii peoMasiili Pomurdlo ibužbe za upravljanje skladov, d. d., oz^a drage pooblaščence. Ne glede aa dano pooblastilo pa se delničarji labko edeležilo ustanovne skupščine in na njej glasujejo, če to želijo. V tem primora morajo svoje udeiežbo na ustanovni skupščini pisne prijaviti dražbi vsaj tri dni pred dnem nstanovne skapščine, prijavi pa je potrebno priložili kopijo veljavne lastninske nakaznice, izpolnjene na pooblaščeno Pomuisko investicijsko dražbo, d. d. Vsem delntčarjem pooblaščene Pomursko investicijske ibužbe, d. d., so iatoraia-cije o ustanovitvi dražbe na voljo na sedežu dražbe, Trg zmage 7, v Murski Soboti, od 13. do 26. jamarja 1995, od 12. do 15. ure. PredseMk aadzoriega sveta pooblaščeae Pomrske inestioil^ dražbe, d.d., ■ag. Borat Bratlaa DirekUir: MATJAŽ ŠAHE«, dipl. MC. O <9 iu IS iS J tu B® 5;« I » I < UJ > o CA > t- < ■s. 1X1 > O ifi > -t 1 lil () I ' r;* h- < z O Vi > ■Z. Lil o tn «t 35 Z Ul > o Ui £ ’ra ta ra©'ta rt ta ■-■' i'5''g j^Sf ® - gf- s S--3^gO8 g I >N 1> o 'S s □ v J w) |6 * S « » 1/1 ta u o ra rt N ta > tU rt ra P 0 ■ > a JN **■ ** ■c" s s H U in * 6 N B • S90 > ra co [N b - c n M-i 0 ' h *’^ ■ ra >u I Ji " u i £ .S!,!Qg.(}5 “ O rt ra I •kC ta e 'rt ti e ‘ —M E prart iei^'^'^ra * '>5 ra 'I > iJS ni > ‘rt Qo p c j; C/5 _ ' -■“- ■Sl ' Oi E B^.l 2.a'5? Is 5 V S ' ,°-- 2 c Sjjs-g-r I I I I ^■l .> ^*- X 1 g'7X« OM ®.SS o,1SR-2 ' ®5.31:7^^^ l — rtC/jCk^ ^-5© I o - c a J I e^o 2-^-; lina I|lsi .v , ra m N ’ o: (*> o o X ŠS ra (A " ra o a c < e t U — I a o •'S cc kJ Ta I—' »Uk rt ^5 rt «1 ra iS 4i 'C ag rt 7; - E o m ;> v ra o d o Jd ;p© 1; ^1 ■'i 'E 'C ; q §inr<Žeitf.Snig j'*braq’^^**^ ncrt ’ I S *J © . J I c J ' s*^ i ,_oc c-= > ? JJ 1” o § -5-S 2 - IJ- o a.cJ: 2 I ” §7;: 7 a^asSi^ - L ~ " I ujiO > ®s R E a ■a^E S:877 II M C flQ 13 ? fi I ., u 1 A W> ■8.7 ^7 I rt rt rt .', m'—i tkS© 5’f3f*irriJi ra*/^ ,£P tA >■ ' '^ “ ■ ri; .;s E:i'-’ii’jj5 »vj §,S2zSgj f= k "S ra v .^^01 es-^S||^R:i5a.|š|S:| ,-^sg=^s;^ '»J ra k,^ Qj — ta_..*‘'0*- žsl^ss2;«|sgi^ao^,. ■ ■ - E-e.'P>7.B8'a.25 o 197 (S 5 'S 'g s 2 “-2 M a « rt E (5 3 ^,-■3 ' ag c B_______. s o-gg , , -R , ” rr? _ in rtj e ■o ® ' fl VJ * G ra c co o. O' o "2 "a E X 2 © ^ rt o ta K I t-. _ w* .._ I rt O I '''a~2 j5 !7^;t;7S:€^ '^rao'^^rtikiH-b> i'Č’®- < CA X 'N IS s .> '1 -^g = p E 19 kA 5 §S — co a g aa^« I £ u »g- I ' «« " 2 H.> '5 s,:U ~"SS2g| '583 'P Pod-;^ O I J; ■^«0 'S ra e ra cg E -a^-uz < a ra d, _ ■ss^l£i88|'|R D 3? g’"'- A I ,2 o ' °7 ' '5čS'''^o7' 'Š'« S 3 E®“ji-is,'o “7.Ks-a.2i S I o-“ ^2s:.g.g-šcSiSj; '.ojaSg ^'U7® = 7’a7c F-. M rt := v p I— X 5; ra OJ i> 5 S ra 7&l|sSs CA > < P S 09 - eg _ „ I«E' s _ 'n .E rt ra ra 5 'S .5 "P 1 •5 E tid -a -rt ’T a-S s”;c o £rI etS'23 -7m-S 5.57 2 3 i taS_'^ra'i3’C'*.ct^U4 ira «3«l“7"gE£ . '■5.i»5S^“Slg§°-R5^-i n3cnra[i._/^TarM nra^Jata — bI-Rf,!'. &aa_?,,E 3'078fS.ip §!! = E p3-§sg§„ 00 rt X «J -ra rt <*1 P i« S'g'^,U*tN«a §7 "?8JsgS- S S «,,2 ■■=•-! 2 «F.3! 3 ' '^;S’ ^T.s-^ 12X^71 IniSilll,,:,, [j; (5 < « I f6 o #■ E\j I S I I u 3 ' 8t «» r' : L 7 s Se C C © I " S£ »15 = ® :2'” a'^0; a C-:2 :s i^so 1 ^s 'O 0^ DO .a --- S ' ss S 'S 2 ° n rt rt a,",'2 00' Gl« cq ■gi, Q S« ra N <*i ra _2 « C E Sr 18' g S7g rt7rg.xO.-2.rt.N S S i. £ n^OicrMkC-^>c:dracj I 8 I 8 iZOc^O ra H-S I !C 1 © « ® » '/^ J :«E 06 "Š , a-. ., ra-s; a^-MikCiOk tam ra rAoi*iiC’^OcSc^iM-*Bčlp a;>i,ž;niOCicORi iSiS ¥ c B N ^> I 7 S ■: — OD o^^^g E-iS-^^arbi m, Hj tk 4< Ck I |Ei^>ra].El I > II ’=i1PMHl a ra ■g-SSi^ '""*■ »i > > ' I C « = tB ra o 'g" — u tak ta ra SS^"’ P ra ■e aS - lE-Sg^ p .2.“ “ ' ' e ra š 4J I vk :3' lu ' .5 rr a S C K C tn " ■* ■^ - ra ra Oa ra “■ ra N E rt ® N ra .1. *j rirl »ih. — ’ s ,S ® O s ra s JS.2,aS " Sg £ '■šl-Osial eSa-E — T3m< ifJo So- §3“s s i=n »s £.£7 S-a, 4> O o ra -'<■,_ I ■ tn c ra © JS tak'* t "C 70 I §■' 15 ii? i ■ > Om ra S.2 a ^-§8888 ESm I E 00« a«C5 ao J, - - - 2=i VI 9? fj 4 . E L kk® « od 5^r^<’’aS'^ £ I '^77-cI.£-7 S.^s *”" aaSJS««7 ra c c «- '' .7 R .0 ." o l-s"? ‘ ’ ti ' 2 B - T5 Hg Ji Ji ■7|14ia:^E = Č” - ? .2,‘as.g a-sS 11 > S, P a.rl ra <7 ^KŠ 8 S;§ . n <>/** o p o« — Od/S I K <91 ra jp -lEi^®7:ts 1 OJiow'Snj5‘c - > _: > A 2 1-« Ž.5 I b2 •3 w .a< m “27-3^ 1"® |75sS^8| I*" •■^ -bJ -■M rt := c s '.._•> oft iJšiasg iia ta*J.o.2,_:O ^"-o S'2'^© , o44^ rt o rt SodC ra ’ r4 a :tab-2 Ai XJ B ra 3-i iCk m 1 UJ u B U (0 ra < Vi X ■N o < S > a-Ša " ra c ra e ra QC - a Fi 4Z B o Iš^l^^gS^RS E^,E=k„ . , ...-5 c ; .U!= *■ ž = o ra> '5?-H u.E > r- C 2 *7 _ fn p -d n 7 W M gS o ^85755 s a '^2 ■a “ 7 « P* N o (A _ O ,5k.MM &7 '-s.: cc S CQ Ck ■„ a - o 2 ' o --s -o ® Ekn“''=-.2'^i -tR Q«^sS«s='^' s |-ti5^ž7s8.£ s s I I J ra Su ■- ® ^ja I s a aS o 'SICesh^*«*®'^ p ata S»O P * ' S H X 5 g'DO7 -a sag , 2 I ■ “ u . rs _ ' O ra ■ pb. ^O-LESlaZa E’ >s:^ »S jd X N ■*r Uk © >'> od m S U J ?. ■ fn b £'2S-6"-'«^<> g ž €« -^'^‘I§77 lA ■" O lu > « S .—. I ra o ifi > > J- ' 1'E I o |S’S7 S'« 2i 3 - .1 .F, 5<'®7“^'gR5'>oa.i glsl2a = l-.’'--7-' «5 S2-3 20 s , s , 5.00. Emj 1^'c =i2"S3 s7>S^34 £ :p7|£ ,Žgs7lš5 1 0 ■^“rSS 7S Sgj? cc s<^ 'KA S - ® i B-7 as 5 " m rt 2ii I in 1> * zi OJ o I lA B O 43 1/3 '7 Tm "I gg § £S"- ■ S g I ® oii« ■S, B " g g Tiff. I s s St p "7-3« g MA N o. I ' u Cm • ;ra N 2 'E *.* S . ^l-s? 5 44 taSi ^P'" ra—MS^^rata' o ra 'o ra I »ti p ■; ™ 32 in * ® 2m7S.SiR'5^^'5 a,5R Slts^Ssu. mZSsfiinI I I 2 ?s;j1 aS E t!■55'1 s aR 3 a2Fs!|'|;1 Th-M ■J^ -■a S SSjj' .u S vo S v ra .' a“ z« I Ti 4> 'D >n a?.. M .s» , ,2,' p7 fi ? Ji Is 'C ra b 10 b.« s ?! “■ P |2 as se o. g * *?5in g .2 ! - J HIlKlii« oUSfi^ie.a cd o n O B U^ 3.SS E -2 s s iy -Si.® gis^ i? rt^gi.;5^^s.a-sl| I &'£Žg.|2sB Ss s ra isg^-a £77KH - £ - sipa tlfiS ill^E* I llLlsh«h?si=l - s |g s c m = 55 m = ^5- S 00 ” < CA X < - I 11|£g Sls ’ o S“ ® ® SO-8 3 ■ _ j-^ 'T -O dpi'?ir4 5bE^S"^i K C ' 1-^ S n xj I «2 5 '1 p rt 2 - ,a.i* < hhbiprilr V =3^’ JSsf-1 .3 © rt ^ ^^»3 ^1^ S 1; .0 _, t|c v Ž8s^|n ' s J ' SS^a^S^ •c T "S Ši3"r ^iO C; I L £*^S 'i M ra QC B-s Mihi - m ' 717 "S ■g eS I 0 a’ ' ra . — - o 3 ui ® >2 1=^s;:^s£^^ E^agolla-^-sfa; o < s > o- £] 1: -4^1 E s J “-iS ■’ I ■7ri ra > SEliiJiHOftKsd SE I Ss „ I .B0 I a i8 .2 3 E C J eo ■aso m e«2l= ' ra ~'1= I 3Z ®^k CQ S;32 — ra s .sl 1 »^i 5 5 iri m -B ffi rt "v £ ra -.B J-g =2 S S E I B I o S I «;.2 S (O ra ga:"g »5 2 c K. E^ <-^'8 HhIKII h s ■ O 'TT . ra . .£s“:? ' '2 ' u ra 'O ra SP’* a E ' g rt £ -9*^ s SO a g« ■f ta 52s 9 & ra ,2 ;;; gsl s P<-^| . , gB* I Ml ,■ s B f M ^Vh’ - dHjjS »n N ra o ^5- I I 'O q ■ N p’ KI ' I ra * ■n I 4! fi:š jL b , 'O ra ^2 * 24Ž > X .a.sii 2 3S.S2 p3|2t=l7^,|7 O » S’8S355 o 5 , — 2 — 26 -57£13£<3e H-ga 'S i B'S3 a-gs i"*-(O > I 4«^ I I I lA ra O , S h S 5’^^.'''rar Ok Z t > I (0 > I I I £ cft C O (N 3’^S2:3gS^B •flgs!::;2ga7 'ss I '3 ' aj, 1 s i m ra ou Era S 5J . I go?JS F a S-ag-c * "3®^ 3 « 31 I S I m is ' c s 7d 2.5 H © ra j» is •“ E ni er §^S>aF Tl S O 5 r3 e«/S SP & I BSJ a 6.2..5,.*>R iS.B H a = 0 g'§'B‘t6obl^ a 5 *2o2 £8fiip^ I al.SgiE ' -I _ K e calo 'CTS C 2-n s 1-^ :J!i& ra b© *" 1=1 S-C o " raOcrtO rac jz .—.era s ' ti,- =-5f c y ».SgB ' 5 a-6 g I g = “®Z--£Q? 5^'^l^š=sX 7 E eažs >;:;o;'^ B E J* 7 B S S BO S 5 H a.2. ? 3 ."fŽ 515' o ra .2'1 B* r «) ( 9 ( Ii" ■1 M E 'i; i b s * EU rt n = ra» -M kM • " i-i 5 K £ s '“' rt.x7 iSa^.p77 1. gJŽ.SSŠ3S-gS£i 3 ?■= e: 1.2.* ■= M R i .S i " io " ■§" a ' u 5 I « I ! :ž.Š-i*'" o ra .Z > 2115 s? 15 j^ “-l« g 3 7 I a fJ R 7 o z' E m ^7171" š7rr.- Sl Ii? c id m :S&SS8 siOSsz- -■""tl Ck I O If.fl 50 ' CO c , =7is=nMi7 ^^‘b‘25 rt S c ,2.*^ O (Sl ra s 67«“ S^”55.S BgS S^S jg >i"Js.S^3 š-S2 »»jJeg ' S"7'’o *a’«^_O*^*Q'P'3= Ida hihni^ iiH* shIP-lssdi eIb |.a^ ■ §=F I i ga-| " k ._ Z- 2..®“ i£g.iP a O'" Ji ® o i) .gs uc „ c „ 2 £ I cRB.rnN’- afl s-af ?. -1^7^71 M I^EP« .JS-^Pra .0^5 * S fu-®caera — "* Lu o § c-2 E 060» a 2 c oti«^ &=?.§ So Z 7 g “ 1 _.^s B cm S = E m < Vi cc < 'N O < S > (M '-^ ' trat* E M 'Ocra'^rtkk.- 5> w X I S g 1" I eB I M e C-.3 jrf rs RSslahllap I . :2^ r (?X m t S ft« ehl^^^d I O «1 B1O ra s 2 I E S'* I 5 «i2’a2g^3 « § -gSo t 11 I .u Q ra — ^81:7^ipii§. sTlfZla’' - e .rt ta p /p < ra ra u. I S ) 6 X U E C ra S £5^ ^'EzemO.g £ = _ — G e ' t" rt 3^8S=S2-i I 3^225*-'e? s tE-S;i:13£|J J E r J I Fri ■ E 1 o V) c H s ' iii »i O Vi > > A rE .H 7 < oc « > < > (A _ r * _ » wbi9 rain*'^ •3** ora I/' ra;^'* in iA 9 >^2 dsihnirr ■* rti S ' e H S.«; £Ti' a 3 E o. I ■' 7aš I J, iS "rI ^ilflg-D.5.'-gS=S I . ■o Ck'S ra .2, 10 c ra So o:: 44 7s o ihllf ta *n 2 I I TJ '■s ■. o .0 S Q v ra a*^^’ m Oi ira< I ^CvTB^U I ra osS^Ie^s^^ e^a^e-^S “ga «.“2 ' lirt a2| ' j; oSNcdrt llhšH ^ . -* 2 — a I > s c * nSt s-s 2 .Ji Ji .J "*■ ”"" ra, ■'F' > u tn C « •3 0 > .h ___2S pi,2s ' ŠM"^’ -”33fl£ .a C>1 ifi y 2 n I I.’ ? ra ra co Os I ra ' -S"! m <* < < Vi X ■N a < E P m ] E D. E i 'O C |7a|ciBo^ flj tla"sJ s ifi« "I rv' El , E eg o **> 5 O I s I 6« »2'?Efc3-Š I ' S’.g-i F- o: s 5 a B 3’«2c^.§-r ra o 1 • - ,2 eSi * ^Sf p©aU^ 1'7Sr:7« '-' E 28^2 T ,2 ra * ra ■ fC ?Cki Oi .a tF " • a a ra I i_ «i^>0 Q ' :©o c rt c5 -- u c? I a o .F, .w ■ _. 4i^il?HIi <0 5 .* 9 5V «rt S4 en "S ( a*'^ e ® a u o 2 a — — a c** m c 1 “R “■■S , v ra O :g-“N.SgJiJ “ = S2!S:S,;i;S^wg^' — i o i*; 5f*-“S ^.3 K ■g-7|’Si£SR|js!:£l^c| ' og * ' ' iJISŽ,2<®®-k O ta B ? 'bO rt *'p^ta ° gk- e7 a-s^^jS §S!?-fl - s! 7 7. ' '■?!.“ S a 2 m š-s 2 .a; e .3.= £‘5 ' >" S < , E f i oH.S B e .X' *n b Ld = 8E.3 I s. ta MA 2 ra a: is' “SSi^af'* Ji Ij h' F- I . iSss Hi J 5i r17ls7---- : a luz _O 1 I s fi G (A I I o ^2' UJ E a " t i:'2fl^7£a5i “, a. >J > ® f**© ® '©^ p>A rtiS"*-"?:*!® ii 2 ,S f <0 £ 3n E ra “ t * * -o 5ŽS =^J'S®taS£g1|^ _, ra j: 2 f <0 ra ■s .E S9-' Oci^g* c!S 'o;S’ ©S"t*i'§S« ra ra g 'ra jS Os I C ■ •— *S H —• T« F S“5 I š'i 3 ra ra E a 33 z * 44 'S 5 *-- ra 9 (A A e ” ogS ISc s n^K f X > I < g. «> ° a c > :“ ra Tfl X -e ra g S ' rt S » T 1 J** T* .** ■- -I C g -O ts Xf-O £ S :s Mk; g-i S g© >»A?5 ra rt ■ m ‘jr-ra P C ra P ra _ s . k^ sJcStjS “ y ra Bt^S 4^ G c o p r* ra ( g c « fc: r^> Ž*« C -.E2 ° = ge« I- ■h"8 7: - -’x2^© S S a ";r -gSRRsgg A-fJ.'? e Se-Iil-I pleta I 00co N' 10 a 1 = aglS;^ ■^-g S2 §:gs - .2 .a b E 5^=176:2 57|8“s--s;; ||n O-aJJ 1 D * I" ra ~ ~ B >" JA n IjtS® c^ej ta^ 9*3 JS 2-= 2) 2o1S=^ * 1 g,! el. SS g !o^;?7.^2»gR| 8571 00 .a-^^Slil g2| ■3 s . -s 2 -5 « £ -g§-§ 1 © ■" lA Vi krf 4c r; ■iO ’ Q iA « 24 H n o^i-p 00 ' “S sl o © co > < p m o ?« U i -M X ■EEiEfEEč O Ci. -;<-8 2“ I g71 ' g- 1 > a5tm s JS 4. s . —^OjZoo^nO«. S S g Sm:s"s 3.§ 1 a a PS7 I f2i O O ra 1» i^O ©* « tn m ii •“ R" S a i^z ■ I ► ’ rM" g ■^š|liF7 = SSg £ 1-0,1? ’7 ,71^1 p - j“K 0p' 2 ” s Si o I .' 2,^-g« s? I ^o _ - - _ - “ fs I l^is 1 J! BtJ£2?5 a ■■“ p. z =: l-^i'' eaS ■ S 'S*. ■ .“0 5ii i^PI iihhihi 1 8 B .š S! 'o 5 iESi R/S!? e *E , dl J p Z i I .8, I 5! - g-S3| s «51 gl g *°:sg2i"3-i8 '—S!-8 c a Om :5Ck S g m > rti ©'m ■ m O 3 C -• -B " • \i c- B r O 1 V 1 I O I ■ Qj rt « Pk ^'E :i o . ’ 7 < 'O f31 _ 3.3»^ IV7S.JS.S =^.3.1==.:? ^85K|Er 37 -. m, >7hx3iy ra c H o :e .32^'^. ° s = 5 -2 ' c ■n S o J iC 3 f U Š]X< 'wi I F ra ' <3 = = =ss28Š:3^Sš& iSa "■SRass o G ra = ^ m *« -J p - Oi M f*1 § 2 'N --Sgse .g ii7iy^^ - i-s gl-gS® _ liUliiS? i “ '•'^ oraN .rt ( 15 c ra ra .44 i,. i« o e c- I i -tak c xi .E S i! 3 oran 'ti.^ kA i*M Ck' j2 g > C 1-2 7 g,S^S |.a^ š s »t"a75roi .2,_ .a = ra !0 S" — lA m >Zi s!!|OE sL--” o c m o. ta F” .2'5.0'^■" ; S-’ c I s 1 W*2,ira:^ I -rt © 22 s rt Qo W — ' - J b ?■ E < (A X •N Q < E > - rt raLS a E ‘ W £ S rt '§aS O S'S»r*'u.rSio . 2. C a "rtS a “ I o a — _ -*■.-* ’ ^5 ■* >n ,40£^3“ , . - _ ^°7^S i-g^lS »i "• c |s 8 g>" ' «Ji-e^?;2- , rJ.S ■ '2ez 8 ''7|5^ sa^ž^; a 2* « —~ S'*"' ■^2 P^-C C ‘ S^s §7 a s« E^££Q S-S 8 S^s S '*S.IeS^“7 ' e‘’gS ■a.S''-’ ' -O >^6'« “ " - = “ -8 6;S s a :n«'aos« > B'”^ra 9*^05 _ 5 ** — o S 3 s S,ic ra (0 Ok 0^ Š O o (0 9^ ^*O lA 2 X (A > ;BS:g ■H’8 g.|£g?« 2(3"V S 5 ra ■' w ra M ' ra " * E F-O n 1^7^17, ;pi7bt - . '“g “As O farti il ■ft©5'M.2 'a6C ssn r t '1 . I Ji-^aa fiS£ 1 0'9 ss v e o > X S I !£! •g So-S gJ ra gm«’^ E - -'? -s 2 ’ *n 1=1 I m I gS-5 1 s ra p 'v' <0 pOi"" n I- I iR 3r:i =r s -a ;gg asg s I I I & &, I o » S v> Tl,k E ,a O' ' ra^ I 44 ' ' I ra sc® .J5 Em " B*^ Qa7 * b 31 I m I š8^7 s~ h'«fc _ ( ra u 9W, m446 TRGOVCA za prodajo avtomobilsk^ rezervnih delov zaposlimo. Pogoji: ko^ Čatia trgovska šola ali srednja ekono^ i rknTnnvMnie $ko - komercialna Sola, poznavanje tomobilskih rezervnih delov. TrgoviaV TIPO. Lendavsko naselje 31, M, Sofi bora, m-pf SAMOSTOJNO IZUČENO KUHA^ t I RICO za delo v Nemčiji iSčemo. Tel.j 46 536. I m30468 1 H IŠČEM INŠTRUKTORJA. Želim hitro naučiti nemškega jezika. Naslov v upravi lista. m447 1 IŠČEMO NATAKARICO ALI KlH HARICO. Hrana in stanovanie v hiS(- d. O. O. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE. PPODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, fiČErE...VSEVPSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069132322 FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA HIŠO, enonadstropno, v novem delu Ptuja, takoj vseljivo, primerno za zdravstveno obrt, prodam po ugodni ceni za 320,000 DEM. Naslov v upravi lista. m-pp5 HKO v Murski Soboti kupimo. Teb: 21 387. popoldan. m-pp7 VINOGRAD, 1000 trt, star 6 let. s kletjo v Dolini prodam za 25.000 DEM, Teb; 00385-40-386-254, zvečer, m30467 'SERVIS PRIKLOPI POPRAVIL plinskih štedilnikov! Telefon: 46 658 S PEČAROVCI, tel. 069/51060,26027 • žaganje hlodovine do 1 m debeline • prodaja rezanega lesa ODKUP VSEH VRST HLODOVINE: (oreh, češnja, Jelša, bukev, kostanj, smreka, bor In drugo) PREKLIC Preklicujem velja vnosi Tel.: 063 762 860. mpp6 NATAKARICO ali dekle z veseljem hranilne knjižice St. 12404-0 HKS Pa nonka M. Sdbota. izdane na ime Alojz Car, Sebeborci 75, m403 PREKLIC - Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za Sol. leto 1979/ 80, izdanega na Centru poklicnih Sol M. Sobota, smer orodni ključavničar, na ime Ciril Zver. Odranci 156. m4t0 PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice St. 38686-2 HKS Pa-nonka M, Sobota, izdane na ime Stefan Gašparič. Poznanovci 49 a. tn413 NOVOST NA SLOVENSKEM TR. ŽlSČU: montiramo mehanizme za tes-nenje spodnjega roba vrat. Naročila in informacije po tel.: 76 363. m30466 VINO, rizling-šipon. 5001, UGODNO PRODAM. tEL.:65 392, M2626 Preklic! Preklicujem veljavnost naloga za vpis v hranilno knjižico 5t. 23053. Andrej Maroša, Melinci 113. m30474 dela v gostilni zaposlimo. Stanovanje hrana v hiši, drugo po dogovoru. 1(16*1 macije po tel.: 42 212. m406 srečanja I' (- J 4 FANT, star 37 let, gluh, s poklicem, ' sebi primemo dekle ali samsko žensk _ lahko brez zaposlitve. Ponudbe pošlji^ pod šifro: JANUAR, f m30458 ■ Pri zalivAli za pukujnini ANTONOM RAJDARJEM od Grada IS Je prišlo pri pripravi besedila z*, objavo do napake. Pravilno besedilo se glasi: Prisrčno zahvalo smo dolini i' župniku Kuhatju za pogrebni obred, pevcem za odpete žal^ . stinke in predstavniku KS GraJ i za tople besede sJovesa« I Za napako sc opravičujemo« 1-I _ ____________ OdSel si brez slovesa, svoje drage si zapustil, bolečine teike so ostale, ki nihče več jih ne ozdravi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina in brata Roberta Rajnarja iz Murske Sobote se zahvaljujemo Srednji gostinski Soli Radenci, kolektivu Mure, vsem sorodnikom in znancem, duhovnikoma, pevskemu zboru in govornikom ob odprtem grobu ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in nain izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala tudi zdravstvenemu osebju. Se posebno pa sosedom. ki so nam v najtežjih trenutkih stati ob strani. Žalujoo: mama, oče in brat Damir vestnik, 12. januarja 1995 stran 25 t Ko si tivel, si delal, za nas skrbet, ljubezen svojo nam delti, a zdaj, ko te več med nami ni, nas srce boli. Prazen je domek nai, odkar v njem ne odmeva tvoj glas. V SPOMIN 17. januarja 1995 mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in stari oče Štefan Škerlak iz MošČanec 17 v SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 10. januar, ko mineva leto žalosti, odkar nas je prezgodaj za vedno zapustil naš dragi dedek Karlek Kaučič iz Rihtarovec Dar brezplodni, dar slučajni to Življenje - le čemu? In zakaj ukaz te tajni je obsodil v smrt - čemu? ... Cilja ni nikjer pred nami, duša prazna, prazen um ... (Puškin) ZAHVALA r f S 1- Vsem, ki ste ga ohranili v spominu, se ustavite ob njegovem grobu, počastite njegov spomin s svečko ali cvetom, iskrena hvala! Vsi tvoji najdražji K počitku leglo tvoje je telo, a delo in trpljenje pozabljeno ne bo. Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. Podoba tvoja v srcih naših zdaj leži vse do izteka naših dni. vsem, ki ste sočustvovali z nami ob tragični in boleči izgubi dragega Edija Kocuvana 1969-1994 Vsi, ki smo ga imeli radi Tiha bolečina spremlja spomin na 16. januar pred desetimi leti, ko se je za vedno ustavilo plemenito srce dragega moža, očeta, starega očeta in tasta Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni, V SPOMIN tj Bog, poln ljubezni in dobrote, ki si svet tako lepo ustvarit in ! bitja, ki hodijo in letajo, navadil. da razglaiajo tvojo slavo. Zahvaljujem se ti do smrti, ' da si me postavil med nje .,. (FranfiSek Asižki) Viljema Rogača iz Ižakovec 187 Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in se ustavite ob njegovem preranem grobu. V$i tvctji naj^a^i Ljubeien, delo in trpljenje bilo tvoje je livljenje, nam ostala je praznina in velika boteŽina. ZAHVALA t I I I I ff ZAHVALA V 71. letu starosti nas je po hudi in kratki bolezni nenadoma zapustil dragi mož, oče in dedi Ivan Vučko iz Dol. Lakoša 4a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Posebna hvala g. kaplanu Šantaku za zelo lep pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru iz Lendave, oktetu iz Turnišča in pevkam iz Mostja za lepo odpete žalostinke. Iskrena hvala Lovski družini Velika Polana, g. Štefanu Lutarju za tople besede slovesa in g. Štefanu Kolariču za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi CvetliCarstvu-pogrebniStvu Ferenčak za pogrebne storitve. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Dolnji Lakt^, 7, L 1995 Žalujoči: žena Mira, sinova Marjan in Jožko z družinama ter hčerki Marika in Hemarda z družin« Nepričakovano je v 36. letu starosti po kralkotrajni hudi bolezni prenehalo biti plemenito srce našega dragega sina in brata Franca Horvata iz Melinec ^b boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. Pbjateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na "t^govi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa p. izrekli sožalje. ^srčna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalo-'tlnte, govornici KS Melinci Gizeli Maje in Stanku Tratnjeku iz Lipovec za poslovilne besede. osebna hvala sodelavcem KG Rakičan PCP NemSčak ter 361. brigadi TŽO in sodelavcem v skupni mehanični delavnici Mure. Žaihtloči vat njegovi DRAGI DEDI Za vedno boš ostal v naših srcih! Vnukinje: Tanja, Neli, Veronika in Su-Ann >7 M A' ..fr. r' li' i^^rtno in Če bi solza mrtvega zbudila, tebe, draga mama, ne bi ima zemlja krita .., Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa ialost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen m otoien, ker te, dragi moi in očka, več med nami ni. ZAHVALA V 6t. letu nas je po kratkotrajni in hudi । ZAHVALA V 84. letu starosti uas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, babica, prababica in sestra Marija Benkič roj. Berglez iz Puževec 22. 9.1911 do 26.12.1994 le zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem ter *' Mc ^1 pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence h sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Zahvalju-g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni najdn^i Vil bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. Svoje sošolce in učitelje je za vedno zapustil Robert Rajnar učenec 3. a - razreda Spomin nate ne bo nikoli zbledel. Učitelji in učenci S$GT Radenci . 'i 1 bolezni zapustil naš dragi mož, skrbni oče in stati oče Geza Sočič iz Bodonec Ob boleči i^ubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom. prijateljem in znancem, ki so ga tako velikem itevilu pospremili na njegovi zadnji poli, darovali vence, cvetje, sveče in za dobrodelne namene. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Ludviku Novaku za poslovilne besede. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoč; žena Angela, hčerki Cvetka in Blanka, sb Stanko z družinami ter drugo sorodstvo H 1 v nenehrtem dajanju, v neizmerni ljubezni in v nesebičnem trpljenju si se darovala vsem nam tn Uvela iivljenje najčudovtsejie matere. V 71. letu starosti nas je nenadoma zapustila ljuba žena, tnatna, babica, prababica, sestra tn sorodnica Helena Vrečič roj, Drvarič tz Zenkovec 48 Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem znancem in vsem, ki sojo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli pisna ati ustna sožalja. Hvala g. duhovniku Jošarju za ganljivo opravljen pogrebni obred, pevcem žalostink. osebju internega oddelka za vso pomoč in nego ter lajanje njenih bolečin. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu Ljubljanske banke - Pomurske banke M. Sobota, NLB Ljubljana in Firmi Interhidra-ulik z Dunaja. Tvoji n^drai^i I Z neizmerno bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovo prezgodnjo pot, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvala njegovim sošolcem iz Gimnazije, prijateljem in študentom iz II, nadstropja ter vsem, ki ste v trpki bolečini prižgali svečo ter sc nemo poklonili njegovemu spominu. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in glasbenikom za odigrane žalostinke. Edijevi najdražji ,.. Samo en gost je, ki Se mora priti. Ne bo povedat, ob kateri uri, ne bo zahteval jeni in ne piti in samo tiho bo zaklenit duri... (Alojz Gradnik) ZAHVALA Radost novoletnega jutra, ko smo obenem praznovali njenih 77 let življenja, se je Še isti večer prelila v globoko žalost, saj je nehalo biti plemenito srce naše drage in nanadomestljive mame - anje Jolanke Kuhar roj. Skrilec gostilničarke v pokoja iz Poconec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in poslovnim sodelavcem za pomoč v težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni delavcem kolektivov soboške Diane, Gimnazije in SETLJAŠ pa tudi vsem drugim, ki ste našo drago anjo pospremiti k poslednjemu jx)čitku ter darovali za vence, cvetje, svečke, predvsem pa za Človekoljubne namene in v sklad za ureditev pokopališča v Puconcih. Hvala tudi za številna ustna in pisna sožalja . Posebej se zahvaljujemo [udi vsem, ki sle nam pomagali pri organizaciji pogrebne svečanosti: duhovniku g. Balažiču za pogrebni obred, govorniku g Stefanu Harkaiju za izbrane besede slovesa, pevcem domačega in PZ pod vodstvom prof. Vukana, g. Stefanu Severju za odigrano Tišino in pogrebcem. Se enkrat - iskrena hvala! Vsi, Id SUM jo Imeli radi |> V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega tega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni bolečin, nam pa pustil večen si spomin. V 72. letu nas je zapustit naš dragi stric Franc Fujs rojen v Šalamencih 51 pokopan 19. decembra v Torontu v Kanadi Predaleč si bil, da bi ti Se zadnjič podarili Šopek domačega cvetja in se priklonili ob tvojem odprtem grobu. Ostali nam bodo le spomini nate in na tvojo dobroto. Še enkrat - hvala ti za vsel Žalujoča nečakinja 'Cilka z družino, nevesta Ana in drugo sorodstvo li ii* V živtjenuju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega tega truden si postal. Odšel si tja, kjer ni bolečin, nam pa si pustil večen si spomin. ZAHVALA V 66, letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat in boter Ernest Hakl iz Bodonec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence, šopke in sveče. Posebna hvala tudi osebju pljučnega oddelka in dr. Francu Štivanu. Hvala tudi g. duhovniku Jošarju in pevcem za odpete žalostinke, Še enkrat - vsem skupaj iskrena hvala! Žalujoči: žena Marjeta, sin Franc z ženo Olgo in vnuk Franček vestni K 12. januarja 19S stran 26 ZAHVALA 1.1. 1995 nas je v 66. ietu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama in oma Emilija Lipič iz Moravskih Toplic Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najhujSih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala dobrim sosedom, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo in nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali. izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujemo se dr. Hauserjevi in dr. Felkarju, ki stajo več let zdravila in ji pomagala, prav tako hvala dr. Primožiču, posebno pa dr. Rasporju in drugemu medicinskemu osebju, ki so jo skušali ohraniti pri življenju. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in posebno negovalki Slavici, sodelavcem ABC Pomurke - International in Centra za socialno delo Murska Sobota ter vsem drugim, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala duhovniku g. škaliču za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: mož Štefan, hčerka Irena, hčerka Angela z Dušanom in vnukinja Daša :Ž'. Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo iivtjenje, nas osrečiti si znat, vendar pred usodo neizbeino ves nemočen si zaspal, b/am ostala je praznina in v naših srcih bolečina. ZAHVALA V 78. letu nas je tiho in brez slovesa zapustil naš dragi oče, dedek in tast Franc Kuhar s Petanjec Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, domačini gasilcem in gasilcem sosednjih društev, govorniku g, Mlinariču, g. Zdenku za odigrano Tišino ter 325. brig. Zenskih oblačil. Žalujoči vsi, k) smo ga imeli radi ZAHVALA 26. decembra nas je v 72, letu starosti tiho in mimo zapustila naša draga žena, mama in babica Vilma Vida roj. Toth tz Motvaijevec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, pomagali, izrekli sožalje, darovali vence, šopke in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred in g. govorniku KS za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: mož Geza, sin Tibor z ženo Elizabeto, hčerka Pavla z možem Ludvikom, vnukinji Matjana in Suzana z Jožetom ter vnuk Miroslav z ženo Valerijo Ob težki izgubi naše najdražje mame, babice in prababice Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še iivi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko zavemo se, da več te ni. ZAHVALA Ane Blagovič roj, Zadravec iz Stroge vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, bi ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Zahvaljujemo se g, dekanu za cerkveni obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano melodijo in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: otroci z družinami in drugo sorodstvo Za vse skrbi in vso ljubezen, kar dragi oČe si nam dal, zdaj, ko brez tebe smo ostati, ti srčna bodi hvala. ZAHVALA V 76, letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Janez Joha iz Strehovec 3a Ob boleči iz^bi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, dragega pokojnika pa pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje, sveče, za mrliško vežico in svete maše. Posebej hvala LD Bogojina, lovskim rogistom in vsem članom LD pa tudi nekdanjim sodelavcem skupščine Občine Lendava, članom Zveze borcev, kolektivu Blagovnice Ravenka Beltinci ter kolektivu PTT-ja Dobrovnik. Prisrčna hvala g. župniku Stanku Zveru in g. župniku Francu Krampaču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma gospe Časarjevi in g. Horvatu ter pogrebnišivu Banfi iz VeSčice. Žalujafi vsi njegovi Življenje je biserna ikoljka, udarcev prepolna in ran, a vendar iz rane h slednje rodi se nov biser na dan. ZAHVALA V 47. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama, hčerka, sestra in teta Marija Bačič roj. Joha iz Strehovec 3b Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobriin sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali in jo v tako velikem Številu pospremili na njeni prerani zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za mrliško vežico in svete maše. Posebno zahvalo izrekamo vodstvu in kolektivu PTT-podjetja za Pomurje, kolektivu Integrala Lendava, sodelavcem PT^-ja Dobrovnik, kolektivoma RCS-a Dobrovnik in bifeja Mariška ter učencem in razredničarki 1. f gimnazije M. Sobota, Prisrčna zahvala g. župniku Stanku Zveru, g. župniku Francu Krampaču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma ga. Časarjevi in g. Lebarju ter pogrebniStvu Banfi iz Vešči ce. Žalujoči; mož Nedeljko, sin Mišo z ženo Nado, hčerka Natalija, mama Marija, sestra Danica z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega dipl, ing, Tiborja Titana se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem - vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali za Bolnišnico M. Sobota in cerkev, grob prekrili s cvetjem in svečami ter ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, Hvala zdravstvenemu osebju, prav posebej osebju internega oddelka v Murski Soboti za nesebično pomoč, g. duhovniku in pevcem za pogrebni obred, lovcem LD Tišina in govornikoma ob odprtem grobu. Vsi njegovi Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več nasmeha tvojega, ne deta tvojih pridnih rok. Odšla si tiho, brez slovesa, kot zvečer ugasne zarja tiha. A v naših srcih ti naprej Liviš, čeprav te eno leto v grobu spiš. VS POMIN 4. januarja je minilo eno leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga Marija Smej roj, Gydrek iz Kobilja Hvala vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni najdražji j 1 * T Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja. VS PO MI N Danes, 12. januarja, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš najdražji Martin Kovačič iz Odranec Vsem, ki se ga spominjate in prihajate na njegov mnogo pretani grob, iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi t I Že dve leti v grobu spiš, a v naših srcih še iiviš. ', Usoda kruta je med nas posegla, utrgala mladostni cvet, nesrečo, ialost nam postregla, zakaj tako je krut ta svet? Boleč je SPOMIN na 26. januar 1993, ko se je na beli cesti utrgala nit življenja ljubemu sinu, bratu in vnuku Jožkecu Jožiju 1 1 Časarju iz Lipovec 32 Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, ga krasite s cvetjem in prižigate sveče. Njegovi D^druji ZAHVALA l 1 V 69. letu starosti nas je po daljši I bolezni zapustil naš dragi mož, E oče, dedi, brat in zet Milan Ficko upokojenec iz Murske Sobote Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje ter dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane vence, cvetje in sveče. Žalujoči vsi njegovi 1 J V 65. letu nas je zapustil dragi mož. oče, sin in dedek ZAHVALA Franc Lepoša iz Šalovec Ob nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maSe, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, osebju kirurškega oddelka soboške bolnišnice ter sodelavcem 319. brigade Mura - obrat G. Petrovci. Vsi, ki smo ga imeli radi Zakaj tako hitro? Zakaj tako boleče? Viktorija Vrataric - Vikica Tvoja sinova Vlado in Janko vestnik, 12. januarja 1995 stran 27 jfiiZT yrc« ljubeče zdaj if ifroZuj jpi, nam pn rnsijc se oči. V SPOMIN tl. januarja minevata dve leti žalosti in praznine, odkar nas je zapustila naša najdražja Ana Baša iz Beltinec Hvala vsem, ki se je Sc spominjate. Žalujoči vsi, ki smo Jo imeli radi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila moinejia od iivljenja. 9. januarja bo minilo leto, odkar nas je zapustil dragi v SPOMIN Franc Bauer od Grada Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob in prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi najdraqi Solza, žalost, bolečina te zbudita ni. Ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 20. januarja bo minilo 5 let žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, praoče in tast Vendel Žido iz Čepinec 79 Nč? /oka/ii ob mojem grobu, te tiho k njemu pristopite. Spomnite se, kako trpet sem^ in vetrni mir mi zaletite. ZAHVALA Gospod, pokažol si mu pot iz njegovega trpljenja prav na pragu novega leta, ko je v 64. letu starosti ugasnilo življenje naSega dragega moža, dobrega očeta in tasta, zlatega dedija. brata, strica in sorodnika Franca Legena iz Noršinec Ob boleči izgubi se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in ga obiskovali med njegovo težko boleznijo, posebno Se gospodu župniku Hajdinjaku, sestri Marti in svakinji Veri. Hvala zdravnici dr. BojneČevi iz Maitjanec in zdravnikom pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Hvala vsem sorodnikom, botrini, dobri m sosedom, posebno še sosedoma Gergoričevima, ki sta nam v prvih trenutkih priskočila na pomoč. Iskreno se zahvaljujemo spoštovanim župniku Hajdinjaku za ganljive besede slovesa, patru Štefanu Balažiču, gospodu Potočniku, cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo petje, govornikoma. Župnijskemu svetu, gasilskim društvom in PogrebniŠtvu Banfi. Hvala vsem, ki ste prinesli toliko lepega cvetja in vence, darovali za maše in za doborodelne namene za vežico. sv. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki ste ga v tako lepem Številu spremljali na njegovi prerani zadnji poti in nam iztekli sožalje. Vsem Se enkrat iskreni - Bog plačaj' Žalujoči: žena Marija, hčerka Metka z možem Mišom, vnuka SehastjaB in Jernej, sestra Marta z družino in dnigo sorodstvo ZAHVALA Ko je pieminil nas nepozabni mož, sin, oče, dedek m tast Danilo Fuis iz Murske Sobote Bekova 15 smo bili deležni številnega sočustvovanja in izrazov spoštovanja do ljubega pokojnika. Zato se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih urah pomagali, nas tolažiti ter prihiteli počastit njegov spomin. Zlasti se zahvaljujemo ga. dr. N. Šavel-Svagelj ter zdravnikom in osebju Splošne bolnišnice M. Sobota. Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja in vencev ter tistim, ki so darovali v humane namene. Tudi vsem, ki so ga spremljali na poslednji poti, posebno sorodnikom, družinskim prijateljem, sosedom in govornikoma, iz srca hvala. V Murski Soboti, 3. januarja 1995 žnhijuči njegovi najdragi Ko moči so me zapustile in roke delavne zastale, sle veliko zame vi trpeli. Tiho zdaj iatujie, dragi moji, privoščite mi mir in pokoj, saj vse je dokončano. ZAHVALA V 92. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, tašče, stare mame in babice Vilme Lanjšček roj. Vaš iz Fokovec 62 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter sosedom, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in prelepo cvetje ter sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! Fokovci, 2. 1. 1995 žalujoči vsi, ti smo ga imeli radi Z viitarji sem se bojeval, zmagal, bil srečen, a bolezen je bila močnejša, pa sem omagal. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 62. letu zapustil dragi mOŽ. oČe. dedi, zet in svak Avgust Gomboši iz Satahovec Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v tenkih trenutkih stali obstnni, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, vence> sveče, sv. ma5e in za dobrodelne namene. Posebna hvala zdravstvenemu osebju internega oddelka - pntličje v Rakičanu za trud. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za ganljive pesmi, govornikoma g. Merklinu in g. Pisnjaku ter g, Marušiču za odigrano Tišino. Prisrčna hvala domačim gasilcem in celotnemu zboru gasilcev, ki so mu izkazali zadnjo čast. Hvala sodelavcem 401., 429. in 415. brigade iz Mure, Fotu Meco in Agroservisu. Hvala številnim pogrebcem, ki so ga pospremili k zadnjemu počitku. Njegovi ngidra^ Hvala vsem, ki se ga spominjate in ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi najdraiji Nepričakovano nas je v 80. letu starosti zapustila naša draga Marija Mlinarič roj. Peterka iz Melinec 140 a Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico pospremili ha njeni zadnji poti, sočustvovali z nami, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za ridpete žalostinke in govornici Gizeli Maje za besede slovesa. Še enkrat ~ iskrena hvala! Žalujoči Janez Kohek z družino 'r- : 4 molčal si, molče trpel in upanju se sladkemu upiral. Prišla je ura, nisi mogel več, kar izgubili smo te. Ostala nama le solza je spomma, zakaj ta pot bila je le edina. ZAHVALA V 51. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oČe, dedek, brat, stric in boter Evgen Gombač iz Mačkovec 52c Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, mu darovali vence, cvetje in za svete maše. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke, g. Marušiču za odigrano Tišino. Iskrena hvala PogrebniŠtvu Banfi iz VeSčice za organizacijo pogreba. Vsem Se enkrat hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerki Danica in Darinka z družinami (er drugo sorodstvo Mnogo prezgodaj nas je v 51. letu starosti zapustil ljubljeni mož, oče in brat ZAHVALA Ervin Žnidarič s Cankove V globoki žalosti se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Murska Sobota, posebno Se zdravnici gospe dr. Tatjani Puc-Kos. Hvala KS Cankova, pevcem, govornikom, sošolkam in sošolcem, lovcem ter vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, vence, za dobrodelne namene, za svete maše in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred. Globoko žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi n Til hiša meni sliši, pa vendar moja ni. In kdor za mano pride, tudi on jo zapusti. Ta tretjega bodo nesli mrliča ven iz nje. Prijatelj, vprašam te: :rČigava hiša je?v Zaspala mamica si zlata zaprta trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, to ti iz srca želimo vsi. ZAHVALA v 82. letu starosti nas je 25, decembra zapustila draga mama, stara mama in prababica ZAHVALA V žalosti sporočamo, da je v hiši rodoljubov, prežeti s tq>ljcnjem v času priključevanja Prekmuija k Sloveniji, na novoletno jutro prenehalo biti ljubeče srce moža in očeta, velikega delavca vsega lepega in vrednega na prekmurski zemlji, kristjana, gospoda Štefana Godina iz Dolnje Bistrice ^tcno se zahvaljujemo častitemu gospodu kanoniku Francu Tementu za ganljive besede in opravljeno bogoslužje, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane svele maše, sveče, cvetje, izraze sožalja in pomoč. V zahvali se spominjamo (udi vseh tistih, ki so ga pospremili v objemu sonca novoletnega Časa k večnemu počitku. Marija Škafar roj. Zadravec iz Odranec Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali za svete maše in šopke. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Mariji Marič za njene izrečene besede ob odprtem grobu ter osebju internega oddelka za lajšanje njenih bolečin. Vsem Se enkrat - iskrena hvala’ Dolnja Bistrica, 2. 1, 1995 Žalujoči: žena Kristina tur hčerki Dragica Karotina in Danica Odranci, Montreal Žalujoči; hčerke Marija, Lya, Ančka in Kristina ter sinova Ivan in Stefan z družinami, vnuki in pravnuki Kra NI 20 A\ S ^4 ■l J L ; Na ljubljanskem sedežu liberalne demokracije res nimajo pisma, v katerem Andrej Gerenčer - Broker priporoča, naj bo soboški gubernator Silvio PodJesek - Si-čoni. ne pa Geza Farkaš - Džugašvili. A to za prežidij PPR Še ni dokaz, da ga ni napisal. Prezidijev agent je pismo našel v kljunu goloba pismonoše, ki ga je namesto v Ljubljano odnesel v stolp soboške papirtske cerkve. V njem župan piše, da ni za Farkaša. ker je luteranske veroizpovedi. Golob pa je bil pravoslavec, ki je ostal v go-lobnjaku nekdanje Broker-jeve frontne organizacije, kjer 50 ga gojili, da bi ponesel v Beograd pozdrave Tita za rojstni dan. Karel Franko - Svaiun. prvi predsedujoči prvega demokratično izvoljenega slovenskega jjarlamenta, prekmurski »oče ljudstva« in prezidijev Veliki cenzor, je po ogledu filma Halgato izjavil; »Naslov filma je čečenski, zato mislim, da v tem času, ko Čečeni bijejo osvobodilni boj, ne Žali ponosa naših ljudi. V filmu me moa edino govorica Ciganov, zato dovoljujem njegovo predvajanje v nemi verziji." (Cigani v filmu govorijo prekmursko - opomba Prezidija). Ravnatelj bistriške Šole Vučku Vuk linkovic je novi občinski oblasti v Črenšovcih sporočil, da bodo na Soli ustanovili oiiovsko društvo. Po orlovski tradiciji se tudi po-ziiiii telovadi zunaj, bistriška šola pa je edina zapustila staro lendavsko občino brez zgrajene telovadnice. Prezidij je zaskrbljen za politično kariero svoje najmilejše članice Marije Požonec - *nja Marnke. Ce bo še naprej izgubljala funkcije, ji bo ostalo samo dosmrtno članstvo v prezidtju. Nazadnje ji je snel funkcijo celo Janez Bukovec - IjnaŠ. Ljutomerski župan Lndwig van Bratušu - Aaron si je te dni ogledal mejne kamne med nekdanjo Avstrijo in Ogrsko, ki Se vedno stojijo na vzhodu njegove občine. Rai-križanom, ki so bili nekoč na ogrski strani, je že poslal predlog za delitveno bilanco in mimo razdružitev. Operacija bo potekala pod geslom »Za etnično Čista Prlekijo«. * • » »Ko smo mi pri i, pri Turnišču, so radijci komaj pn b, v Beliincih," je zamrmral Pi-pajanoš, ko je slišal mursko-valovsko oddajo o občinah. »Ne moremo jih torej čakati, ne glede na zvezde, selimo se." Vestnik je lorej že v Kfl-luiaici. »Odha/am v Južno Ameriko, da za soboško grajsko jezerce nalovim rtekaj vodnih Živali. Ce hočete, vam za vodni objekt v Kalužnici ob vrnitvi odstopim nekaj piranh in barakud," je ministrstvu resnice pri PPR pisno vljudno ponudi! Vili Žižek - Zizi. V Klementovi gostilni v pritličju Kalužnice je najbolj priljubljena pesem gostov popevka kanadskih gozdarjev ClemenlinB. Pevovodje 50 gozdarji iz sosednje stavbe, kjer ima gozdno gospodarstvo. sedež KEStMrt K'0fU Radgonski mehurčki Zdaj pa gre zares. Zdaj, ko smo dobili prave tonami in drugih industrijskih obratih - vse so Župane, bodo tudi naša mesta postala mesta, preseliti tja, kamor sodijo, v industrijsko cono. Tudi Gornja Radgona. Bil bi že Čas, da nekdo Največje presenečenje pa me je med mojim naredi nekaj reda v tem mestecu. Slišal sem, da sanjskim sprehodom doletelo tam, kjer je da-bomo imeli odslej mestnega arhitekta, torej bo nes klavnica mesne industrije. Nikjer sledu moralo biti nekaj veČ reda. Škoda, da la mladi o umazani mesariji, klavnici, smradu. Na nje-mož ne bo mogel popravljati stvari iz preteklo- nem mestu je bita prav lepa zgradba, ponos sti, da bi porušil nekaj nemogočih stavb (sta- Radgone, v njej pa svetovno znano gostišče, novanjskih in industrijskih), ki so zrasle na prav lepo je bilo posedeti na senčnem vrtu na napravih mestih, pa najsi gre za Grajski hrib bregu reke Mure in opazovali rečne valove, ali desni breg reke Mure. Zadnje dni sem se Pravi nakupovalni center pa je bil tam, kjer je prav intenzivno ukvarjal z našim mestnim ur~ banizmom in arhitekturo, podnevi in ponoči. Spodnjem grisu. Podnevi sem si ogledal razgrnjeni zazidalni danes mejni prehod, na vsem Gornjem in Ali mislite, da lahko imamo kdaj vse tako, načrt za stanovanjsko naselje Trate, ponoči pa kol sem videl v sanjah? Ja, kje v tujini to ne bi sem sanjal o neki drugi Gornji Radgoni, kak- bilo tejko, Tam se strokovnjaki odločijo, žu-šrna bi lahko bila, če bi imeli prave ljudi na pan pa potem dela tako, da to njihovo vizijo pravem mestu, take, ki bi znali razsoditi, kaj je uresniči. Pravzaprav je težko reči, če imamo prav in kaj ne. Pa naj vam zaupam, kaj sem sanjal. Sprehajal sem se po Cesti na stadion. V zgradbi na desni je bilo polno zanimivih butikov; na sejmišču so bile vsak teden nekakšne prireditve in razstave, na stadionu so imeli spel tekmovanje v speedtveju, kjer so vrtovi, je bil bazen s termalno vodo /menda je tudi Radgona nad bogatimi zalogami termalne vode), stari stanovanjski bloki so bili obnovljeni, desno za vrtcem pa je bilo pravo novo mesto: Učne zgradbe so imele v pritličju lokale in trgovinice, nova ulica se je nadaljevala proti sedanjemu mejnemu prehodu. Seveda ni bilo nikjer sledi o be- Sploh kakšno vizijo o prihodnosti našega mesta. Vsi še vedno delajo od danes na jutri, ščitijo neprimerne in nesposobne, da jim le-ti ne bi v prihodnosti metali polen pod noge. In zakaj se morajo tako zapirati za svoje občinske plotove? Naša radgonska občina je res največja, rii pa prav, da si je iz starega skupnega proračuna nagrabila največ denarja. Pred novim letom, ko so si milijončke kar delili levo in desno, so večji del razdelili med sedanje radgonske porabnike; tako je na primer izviselo videmsko strelsko društvo, dva miotijončka pa je dobila športna dvorana Radenci, čeprav bi se le-ta morala sama financirati. Radgončan En TOTI in TOTA iz Lotmerka Svoj čas sva že zapisala nekaj, kaj naj bi izhajalo iz barvne in numeroloSke analize našega mesta. Seveda to ni zraslo na najinem zelniku, ampak gre za »modrovanja« drugih, ki naj bi se na te reči posebej spoznali. Medtem sva ugotovila, da sva izpustila zelo pomembno številko 1, ki je prav tako značilna za Lotmerk. Z njo pa so mišljeni »originalni so nekateri naši meščani vsestranski, da znajo hitro razmišljati in odločati ter so tudi pripravljeni za avanture in izlete na neznana območja, samo da bi uspeli. Pri tem pa se jim lahko zgodi, da postanejo neodgovorni in pozabijo na svoje osnovne skrbi. v Ko sva se o tem pogovaijala ožjem krogu z nekaterimi in ambiciozni«* Lotmeriani (tudi okoličani), ki znajo vse urediti sami in so zaradi tega tudi predrzni. Ta njihova lastnost pa se lahko spremeni tudi v pomanjk jj i vosti, i n sicer tako, da postanejo prevladujoči in neučakani. V imenu našega mesta pa se skriva tudi šlevflka 5, ki govori o tem, da znanci, so bili vsi mnenja, da sta obe zapisani Številki Se kako značilni tudi za našega župana g. Bratušo. Midva pa imava o njem bolj nevtralno mnenje, zdi pa se, da so mu nekatere omenjene značilnosti pisane skoraj na kožo. Ampak midva sva že samokritično priznala, da ne poznava dovolj dobro vseh stvari, ki se doga- Sveta Trojica v Slovatskik goricah Zvon še v tretjem zvoniku Znamenita romarska cerkev Svete trojice s trerai zvoniki je dobila zvon še v tretjem zvon&n. Namestili so Ž.TOO-kilogratnski zvon, ki so ga vlili v tovarni Grassmary v Innsbrucku na Predal-berškem v Avstriji. 11 vice iz preteklosti, ko so vojne vihre odnesle veliko zvonov. Prvi zvon so v trojiški cerkvi sicer namestili že davnega 1666. leta. Vlili so ga lil J v Gradcu, zdaj pa je na ogled poleg glavnega oltarja. Leta 1887. so Trojičaiji kupili kar Sest zvonov, in to od 300- pa vse do 3.000-kilo gramske ga. Tiste zvonove pa so med prvo svetovno vojno pretopili. Pozneje so kupili nadomestne zvonove, ki pa jim druga svetovna vojna prav tako ni prizanesla, saj so jim pustili le najmanjšega. Leta 1968 so kupili Štiri zvonove. In zdaj vrhunec: nov zvon, ki ubrano poje v družbi Cerkev Svete trojice v sloven-skogoriškem kraju Sveta Trojica ima od pred kratkim nov 2.700-kilograiiiski zvon. Zamisel o tretjem zvonu se je porodila v Času predlanskega božiča, največ zaslug - poleg faranov seveda - pa ima pater Franci PovSe. Botri novemu zvonu so bili: Ivan in Franc RaŠl iz Gočovskega Vrha, Henrik Fekonja od Svete Trojice, Jože Weingrl iz Verjan, Franček Lasbaher iz Spodnje Senarske, Edi Ploj iz Nemčije in Emilijan Šnimpf iz Zgornjega Porčiča. Zvon, na katerem je napis Kličem k troedinemu Bogu in slavim njegovo sveto ime, je na veliki verski slovesnosti blagoslovil mariborski škof dr, Franc Kramberger, Z namestitvijo novega zvona so skušali popraviti kri- »starih«. ALEŠ LIPKO jajo v naši prleški občini. Tako sva tudi šele pred kratkim zvedela, kako zanimive koalicijske kupčije so se sklepale na prvi seji našega novega občinskega sveta. Po pripovedovanju nekoga (svojih virov ne izdajava), sta se izoblikovala predvsem dva tabora. V prvem so bili svetniki SKD-ja, LDS-a, Združene liste in Zelenih, v drugem pa Slovenske ljudske stranke, SDSS-a OanSevci) in SNS-a (je-linčičevci). Pa recite, da to niso zanimive povezave’ Prva je bita vsekakor močnejša, saj je uspela dobiti mesto predsednika (LDS) in podpredsednika občinskega sveta (SKD) ter predsednika komisije za volitve in imenovanja (Zeleni), druga pa le mesto predsednika komisije za statutarno-pravna vprašanja (SNS). Če ste vse to že (z)vedeli, se vam opravičujeva za zapoznelo informacijo. Mogoče pa je v tem primeru bolje pozneje kot nikoli. Cene sat^a in zelenjave Triniez Tržnica Murska Gornja Ljutomer Sobota Radgona Jabofca Pomaranče CroHlje Limo rte Paradižnik Kisla repa Kislo zelje Paprika «J» 1«,W 120,« 120,« 250,« 3«,M 140,« 2«,M - 3«,M 1»,» - 170,« ■ 3«,« 3«,« Sotata 14(K-M00 MOO Radič Korenje Čebula Česen Kivi Mandarine Cvetača 260,« 2«,« 120,« 2«,M 1«,« 120,« 3«,M 250,« - 3»,W 140,« 220,« 140,« 240,« 60,« 140,« 1«,« 350,« 140,« 140110 2«,M 220,« 1«,« 120,« 200,« 220,« 2«,« 2«,« Cene rabljenih avtomobilov Na prvem letošnjem sejmo rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so minulo nedeljo ponujali 40 vozil, prodali pa so jih 4. Znamka avtomobila Renault Clio L2 Jugo 55 Zastava 101 Lada Samara Mercedes 190 D Mercedes 200 D Fiat Tipo 1,4 Ford Orion CLX Renault 4 GTL Golf D Citroen AX D Lada Samara Opel Kadect L3 Nissan Sunny L4 Nissan Sunny 1,4 Letnik 1993 1988 1985 1990 1987 1984 1993 1990 1989 1986 1990 91.000 1985 1987 1993 Prevož. km irooo 80.000 87.000 38.000 150.000 207.000 16,300 73,000 86,000 111,000 84.000 37.000 66.000 98.000 58,000 Cena Ti«.000 SIT 3.000 DEM 1,500 DEM 6.000 DEM 22.600 DEM 11.500 DEM 16.000 DEM 13.900 DEM 4.300 DEM 8,400 DEM 9,200 DEM 7.000 DEM 8,500 DEM 8.600 DEM 15.000 DEM Lendavski pereči Pismo z vprašanjem, ki mi ga je poslala zvesta bralka Marija M. (dvomim pa, da je zvesta žena), mi je prišlo v lem ponovoletnem (in tudi že potrikraljevskem Času) še kako prav, saj. je to zimsko obdobje »kislih kumaric«, kot pravijo novinarji času, ko »ni o čem pisati«. Ženska je prišla na dan s sita intimnim vprašanjem. Tako, na uho, kot pri spovedi, bi ji rad odgovoril, a kaj, ko pa ni poslala ne naslova ne telefonske Številke in tudi kraja za pogovor v dvoje ni določila. Tako sem prisiljen javno odgovoriti. Morda pa je tako prav, saj slutim, da je še in še žensk, ki so v enaki stiski. Marija M. je po novem letu ostala brez moža. Ne, ni se z njim ločita, tudi pokopala ga ni, ampak je odšel nazaj na delo v Nemčijo, kajti toliko je tega, za kar bo treba Še garati in varčevati. Svojčas je bila tudi ona na tujem, a se je vrnila, ko je prvi od treh otrok dopolnil sedem let in je stopal v prvi razred osnovne šote. Marija in njen »stari« (dejansko je Že star, saj je med njo in njim razlike za skoraj deset let) sta se pač sporazumela, da otroci ne bodo Švabčki, ampak bodo znanje nabirali na Markovskem. Torej: starejši mož v tujini, ona, ženska v najlepših letih, pa doma »strada«. Najbrž ste razumeli, česa ji manjka? Naj vam pomagam: jedi in pijače Že ne. Še vedno niste uganiti, za kaj gre: moškega nimal Pa tako si ga Želili. Pa ne le za praznike, kol so božič, novo leto, velika noč, binkošti ..ampak, če že ne vsak dan, pa vsaj ob koncu tedna: v petek, soboto ali nedeljo. Tako, kot tudi piše v pismu, je v veliki zakonski postelji, ki sta jo pripeljala iz Nemčije (Made in Germangl), tako sama, osamljena. Kaj ji je storiti? Oh, ti porednica, ti! Mene, Nacija, bi rada preizkusila? Pa ne za nadomestitev moža, ampak za nasvet. Sem v hudi zadregi, saj nisem ne od Boga ne od ljudi poklican, da svetujem v takih zadevah, ko sem samo navaden kmei, no ja, nekdanji predsednik zadruge. Ne bi li priporočal ljubčka, niti tistega, ki te je že doslej tako poželjivo gledat, saj bi moŽ prej ali slej zvedel, potem pa bi te pošteno pretepel. Morda bi mu celo naenkrat postala zoprna in bi se hotel ločiti. Sama pa veš, kaj to pomeni: »pol-pol« domača hiša, počitniška hiša, drugo premoženje in celo ob otroke bi lahko bila, ti »nečista« ženska. Tudi se nič več ne bi mogla tako lepo oblačiti, ko pa zdaj kupuješ samo v butikih. Praviš, da preveč moraliziram, da sem tak kot kakšen ■pop«? To, kar sem napisal, je samo moje mnenje; bralcev »J Vestnika, ki bi lahko svetovali, pa je na tisoče. Lepo prosim, da še vi, Prleki, Štajerci in Prekmurci..., kaj svetujete, saj več debelih glav več ve, po drugi strani pa bomo s takim sodelovanjem ugotoviti, kakšno je razpoloženje med delovnimi Ijudji: kaj jim je sveto in kaj ne. Na pomoč pa vabim tudi učene glave. Dajmo, dragi moji, domenimo se, kaj je storiti mladi ženski? AZa4CZ Jj Turnišče: cene pujskov Novo leto se za sejemska dogajanja v Turnišču ni začel« ravno spodbudno. Prvi četrtek v letu 1995 so rejci pripeljali v Turnišče le 4 pujske , stare od 7 do 10 tednov in težke od 15 do 20 kilogramov. K tako skromni ponudbi je verjetno prispevalo slabo vreme, ki pa ni oviralo kupcev. Povpraševanje je tako zelo preseglo ponudbo in lastnike so zameji njale vse živali. Za par je bilo potrebno odšteti 14,000 tolarjev. ’ Moja domača banica C Pomurska banka d.d. L □ Murska Sobota Menjtfaliski teetj PoMuske banke z dne 9» janna^ 199S, teatp veljajo 10» 1» 1995 od 00»0ft» Srednji tečaj Banke Slovenge vega od 10» januarja 1995 od 00»00 da^» Državi Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 ~T Burka Slovenije 1.I6179039 2.367,546« 8.175,5130 7,8191 9,748,0729 127,390« Nakup T117,OO 2.303,00 8.025,00 7,52 9,450,00 123,80 Prodaja -I 1.160,M 2.3S5,ll0_^ 8,175,00 ______ 7,80 ________ 126,40 OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE VLOGE od 1. pHiuartA 1995 datte - RavnJoirlzscIlvItB stopnja u mesoc Januar: A^l.1 * Hranilrro vkiga Tekočk in žko računi TdarsUA vartovalna knjižica Oovoliena prekoraCitOv no TR prekoračitev n« TR VEZAVA rok vezave - znesel« od 10 do 10 dni nad 30.000 SIT od 20 do 30 dni nad 30 000 SIT nad 31 do 00 dni do 50.000 SIT 60.000 do 100,000 SIT nad 100.000 SfT ned 3 meseca do 50.000 SIT 60.000 do 100,300 SIT nad 100-000 SIT nad 4 inesaca do 50.000 SIT 50.000 do 100.000 SIT nad 100.000 SFT nad S mesecev do 100,000 SIT nad 100-000 SIT nad 6 mesecev do 50 000 SIT 50.000 do 100,000 SIT ned 100-000 SIT ned 9 meMcev do 100,000 SIT ned 100.000 SIT nad 12 mesecev do 60 000 SIT nad 60.000 SIT nad 24 mesecev nad 36 mesecev Obrdstna mera meeeCna OM 60% OD R 50% OD R n+3% n+16% R+16% 0.66% o.ss% 1.35% 2.38% 2.38% Ifltna 6.05 % 6.67% 17.18% 31.95% 42.16%_,= obrestna mera R+1% Rf 2% H+6% R+e% R + 8S% R+6% R+6,5% R+9% H+7.5% R + 9% R + 0.5% R+9% At 9.5% A+e% H+10% R^f 10.5% fl-H0% fi+ 10.5% n+11% R+11,5% n + 11.5% n+12% mesofna OM 1.19% 1.27% 1.80% 1.76% 1.60% 1.60% 1.80% 1.84% 1.72% 1.64% 1 88% 1.64% 1.66% 1.76% 1.92% 1 96% 1.92% 1.96% 2.00% 2.04% 2,04% 2.08% tetna 0^^ 16.02% 20,57% 22,85% 23.42% 20,57% 23,42% 23 $3% 22,26% 23.90% 24.65% 23,00* 24,56% 22,05% 25,12% 26,60% 25,12% • 25.60% 26-26% 26.63% 26,83% 27,40 Z« depozita nad 24 In 30 nw**eav m dod« to tUmutoclJa od oanovna mera za ziMohat rad 90,000 SIT-2% nad 200,000 SIT - 4% nad 500,000 SIT - 6% nad I.OOO.ODO Str - 9% I