Politiški pregled. * Za žensko rolllno prarico so priredili dunajski aocialiati več shodov. Podpredsednik poalanake zbornice posl. Pernerstorfer je izjavil, da je ylada jako naklonjena tej zaht»yi. * Profesor Masaryk o noToslarizmu. Prof. Maaarjk, ki se sedaj iiahaja v Buaiji, je imel 8 zastopnikom poljskega lista nEuryer Waršayaki<< interyiey o yprašanju novoslovanstva. Masaryk je rekel, da si je novosldvizem postavil aieer velike naloge, a je irael na polju vzajemnih kulturnih interesov med SloTani jako malo uspeba. Na praškib. vseučiliščih ni še dosedaj nikakega materiala o ruski in poljaki zgodovini io književuosti. Sloyanska solidarno8t temelji sedaj na medsebojnem nepoznanju. Zato tudi ne more dosezati poaebnih uspehov. Po Masarvkovem mnenju bo tudi snujoča se vseslovanaka bauka jedva mogla pripraviti toliko kapitala, da bo lahko uspešno koukurirala z nemškim in angleškira kapitalom na Balkanu. Masarykove besede vaebujpjo marsikatero resnico, zato je dolžnost yseb onih, ki so navdušeni za praktično slovansku vzajemnoat, da ae lotijo resnega dela, da bo templjila slovanska solidarnoat na temelju medsebojnega poznanja in ne nepoznauja, kakor pravi Maaarjk. Upatije, da odkrije yaeslovanski kongrea y Sofiji pravo pot, ki bo držala k temu smotru. * LnegerjeTi sestri dobita penziji. V zaupni seji dunajskega meatnega sveta ao sklenili ponuditi vaaki obeh Luegerjeyih aester po 2400 E na leto. * Llga za splošno rolilno prarico na Ogrskem je poslala grofu Tiazi odprto piamo, podpisano od reč tisoč oaeb, y katerem ga pozivljajo, naj ne dela uresničenju splošne volilne pravice nikakih težkoč. Med podpisanci se nahaja mnogo odličnih oseb, med njimi tudi baron Dezider Banffy. * Reforme In Ijudsko štetje t Albaniji. Eakor poročajo iz Soluna, je rainistrski 8yet odredil, da se v gorenji Albaniji izvedpjo v najkrajšem času reforme in ljudako štetje. Voditelji sedanje yataje pridejo pred vojno sodišče, raedtem ko 8e hoče Ijudstvu prizanašati. Nadalje poročajo, da so trije albauski poslanci izstopili iz mladoturške stranke. Nekateri so se pritoževali zaradi previaokih občinskih davkov, ki tarejo albanako ljudstvo. Turški vladni krogi so sedaj prepričani, da vataja nima niti reakeionarnega niti narodnega značaja, temveč da je naperjena proti preyisokim občinskim davkom. * ..STOboda" t Rosl^l. V ruski dumi se pripr»yljajo zakoni, ki Zidom popolnoma zapro vrata do izobrazbe. Vzeti jim hočejo sploh vsa državljanaka prara in jim onemogočiti vsako sodelovanje v državnem in aoeialnem življenju. Izključiti jih hočejo od obiaka srednjih io viaokih šol, odvzeti pravieo do odyetniške, zdravniške iu uradniške alužbe. Po teh zakonih ne bodo smeli biti na delu na nikakem podjetju, ne bodo smeli izdajati listov, sploh ne bodo smeli biti v nobenijavni službi. Tako piše »Berliner Tagblatt", ugleden nemški berlinski list. Daai se Židom na Buakem ne godi ravno najbolje, se nam ta vest nBerliner Tagblatta" ne zdi rarno prar verjetna. Ako je reanična, bi to pomenilo naravnost justifikacijo Židov, a tako hudo menda ne bo. * Mednarodna konferenca proti trgovini z dekleti se je rršila v francoskem ministrstru zunanjih zader. Bazprave je rodil mini- ster Picbon. Hvalevreden je sklep, da se bo odsedaj naprej vršil boj proti kupčiji z dekleti potom zakonodaje. Oviralo sa bo tudi izdavanje in razpečanje nearamnih knjig in slik. Odobraramo! * Nov brambnl zakon za Bosno in HercegOTlno. V vojnem miaiatrstyu priprayIjajo uačrt za noy vojni zakon za Boano ia Hercegovino. Sedanji brambni zakon izvira iz leta 1880, in je le provizoričen, ker takrat še ni bilo rešeno državno-pravno razmerje obeh dežel. Eer je z aneksijo to razmerje defiaitivno rešeno, treba tudi dosedanji provizortčen brambni zakon nadomestiti s stalnim. Vendar pa n§ mialijo na oanutje posebne deželne brambe za anektirani pokrajini.