Št. 41 (1835) Leto XXXV NOVO MESTO četrtek, 11. oktobra 1984 Cena: 30 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Nov most na Kolpi
Odprli še dve mali elektrarni, odkrili spomin- sko ploščo______________________
KOČEVJE — Te dni so bile v kočevski občini še zadnje prireditve ob letošnjem občinskem prazniku, 3. oktobru.
»Večer KUD Kostel-, je bil 5. oktobra v Šeškovem domu. Na njem so se Kočevcem prvič predstavile sekcije tega KUD, ki deluje leto in pol. Predstavili pa so tudi pisca knjige -Kostel—Ljudje in zemlja ob Kolpi« Jožeta Žagarja—Jagrova.
30-letnico Melamina so proslavili v soboto. Ob tej priložnosti je predsednik občinske skupščine Jože Novak podelil plaketo Zbora odposlancev magistru Janezu Lesarju. Posebno priznanje sta dobila še inž. Stane Rem-žgar in mag. Ivan Prezelj, ki sta v tem kolektivu že od ustanovitve.
• Most preko Kolpe v Kužlju so odprli v nedeljo, 7. oktobra, zjutraj. Predsednik sveta KS Tine Južnič je ob tej priložnosti poudaril, daje to most ljubezni, ki spaja dva naroda, Slovence in Hrvate. Most je odprl predsednik skupščine KS Jože Kolenc.
Spominsko ploščo na hiši Janeza Goršeta v Mirtovičih so odkrili v soboto dopoldne. Tuje bila pred 40 leti partizanska delavnica prve inženirske brigade.
Dve mali hidroelektrarni na pritokih Kolpe so odprli v nedeljo popoldne predstavniki Elektro Ljubljana in Litostroja. Njuna moč je dvakrat po 160 in dvakrat po 75 KVA in bosta na leto dajali 1.7 milijona kilovatnih ur, kar bo zadostovalo za potrebe te doline v primeru naravnih in drugih nesreč. Skupaj sta veljali 73 milijonov din.
Igra »Pod Prešernovo glavo- avtorice Alenke Goljevšček, ki je bila na programu v torek zvečer, je bila zadnja prireditev ob letošnjem prazniku občine Kočevje.
J. P.
SREČANJE SAMOUPRAVLJALCEV BO V BANJALUKI
NOVO ^LSTO — Letošnje srečanje samoupravljalcev z zlet-nega območja bo od 12. do 14. oktobra v Banjaluki. Delegati bodo na srečanju obravnavali naloge Zveze sindikatov pri uresničevanju planov proizvodnje in povečevanju produktivnosti dela ter uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Uvodni referat na srečanju bo imel predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov BiH. Udeleženci srečanja si bodo v Banjaluki ogledali več tovarn ter spoznavali njihovo samoupravno in tehnološko organiziranost. Iz dolenjske regije se bo srečanja udeležilo 25 delegatov.
INDUPLATI SE BO ŠIRIL
MOKRONOG — Kot kaže.jestara mokronoška šola že pretesna za obrat Induplatija iz Jarš. Tu se namreč pripravljajo na gradnjo skladiščnih in proizvodnih prostorov. Najprej bodo zgradili objekt s 160 kvadratnimi metri, kasneje pa bodo zgradili še tri take objekte. Vse te gradnje bodo potrebne zaradi povečane proizvodnje in morda tudi zaradi širjenja proizvodnega programa. V obratu namreč zelo dobro delajo in dosegajo dobre delovne rezultate.
vi* m
V f	,
Glas prizadetih o Krupi
Zbor krajanov zahteval mnoga dodatna pojasnila in grajal prepočasno reševanje hudega problema
NA NOVEM MOSTU ČEZ KOLPO — Čeprav je dolgotrajno deževje močno oviralo gradnjo novega mostu čez Kolpo pri Kužlju, je delavcem SGP Zidar iz Kočevja le uspelo do roka dokončati gradnjo. Na fotografiji: otvoritev novega mostu je bila v nedeljo, 7. oktobra. (Foto: Primc)
STRANSKA VAS — V ponedeljek 8. oktobra, je bil na pobudo vaškega odbora SZDL Stranska vas sklican zbor krajanov Stranske vasi, Krupe, Praproti, Moverne vasi, Vinjega vrha, in Brstovca, torej vasi, ki so zaradi zastrupitve Krupe s polikloriranimi bifenili (PCB) neposredno ogrožene. Krajani so od predstavnikov črnomaljske občinske skupščine, semiške KS in se-miške Iskre zahtevali predvsem pojasnila o analizi stanja Krupe in posledicah.
JAVNA RADIJSKA ODDAJA
ČRNOMELJ — V petek, 19. oktobra, bo v Črnomlju javna radijska oddaja v počastitev obletnice ustanovitve Radia OF in partizanskega tiska.
Doslej so v vseh ogroženih vaseh očistili vodnjake, v katere dovažajo vodo, štirim družinam, ki vodnjakov nimajo, pa so priskrbeli cisterne. Ker po besedah Janka Gladka, predsednika izvršnega sveta, do leta 1986 ne bo moč graditi vodovoda, so vaščanom predlagali, naj bi zlasti tam, kjer imajo več živine, gradili dodatne vodnjake. S tem se krajani niso strinjali, zahtevali so, da strokovnjaki poleg vodovoda skozi Vinji vrh proučijo tudi drugo, hitrešjo rešitev — vodovod iz Gradca.
Krajani so grajali prepočasno reševanje problema, zlasti zamujanje analiz. republiških institucij o strupenih snoveh v jajcih, mleku, mesu. Prav tako so zahtevali čimprejšnje sistematske preglede ljudi, ki živijo ob Krupi in ki delajo s PCB. Več v prihodnji številki Dolenjskega lista.
M.BEZEK
Začetek trgatve
Glede na slabo vreme je grozdje zgodnjih sort v Beli krajini dokaj _____________dobro__________
METLIKA — V petek se je v Beli krajini uradno začela trgatev ranih sort grozdja, se pravi portu-galke, šentlovrenke in gamaya in od takrat metliška Vinska klet to grozdje tudi odkupuje. Ob koncu tedna je trgatev precej oviral dež, kljub temu pa je klet do ponedeljka odkupila že več kot polovico lanske količine grozdja ranih sort. Vprašanje pa je, ali bo vsega grozdja toliko kot lani, kajti kmetje pravijo, da je letošnji pridelek slabši, kot je bil lanski. Kar zadeva kakovost, je šentlovrenka dokaj dobra, medtem ko je portugalka tako pri sladkorju kot pri barvi slabša kot lani, vendar strokovnjaki pravijo, da je grozdje glede na letošnje vreme še kar kakovostno, bali so se namreč, da bo slabše.
V metliški Vinski kleti predvidevajo, da bodo v začetku prihodnjega tedna začeli trgati kraljevino, za njo frankinjo, potem pa še laški rizling in žametno črnino.
Za praznik nagradili inovatorje
Občina Kočevje praznovala — Šeškovi nagradi in plaketi Melaminu in vojašnici Mirka Bračiča — Glavna nagrada za inovacijo Pavletu Majerletu
KOČEVJE — Na praznik občine Kočevje 3. oktober so se svečane seje udeležili mnogi gostje, med njimi predstavniki enot, ki imajo v kočevski občini domicil, aktivisti OF Barje—Kolpa, delegacije sosednih hrvaških in slovenskih občin^ delegacija pobratene občine Dolina pri Trstu, ki jo je vodil župan Edvin Svab, in častna občana Ivan Maček—Matija in Jože Rus.
Delegacije so položile vence pred glavne spomenike in spominska obeležja po Kočevju. Udeleženci seje pa so počastili z enominutnim molkom preminule odposlance, ki so sodelovali na zasedanju Kočevskega zbora leta 1943.
Osrednji govornik predsednik občinske skupščine Jože Novak je govoril predvsem o bojni poti Kočevskega bataljona oz. odreda, o dosežkih občinskega gospodarstva in razvoju na področju negospodarstva. Ob zaključku govora je podelil domicilno listino in prapor Kočevskemu odredu.
Na seji so podelili letošnje nagrade in priznanja občine Kočevje. Plaketo Jožeta Šeška in nagrado (30.000 din) so prejeli: delovna organizacija Melamin za dosežke v proizvodnji (denarni del nagrade je Melamin takoj odstopil skupnosti borcev Kočevskega odreda) in starešine ter vojaki enote Mirka Bračiča v Ribnici za dobro sodelovanje z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter mladino in za pomoč pri izgradnji raznih objektov.
Plaketo Zbora odposlancev slovenskega naroda so prejeli: delovna organizacija Elektro Kočevje, moški pevski zbor Svoboda Kočevje in magister kemije Janez. Lesar iz Melamine. Javna priznanja občine pa so prejeli Anton Koleta (Itas), Alojz Ješelnik (LIK) in Jakob Krkovič (Oprema).
SVEČAN TRENUTEK — Jože Novak podeljuje letošnja priznanja in nagrade.
V imenu skupnosti borcev Cankarjeve brigade je general Alojz Hren podelil plaketi občinski skupščini Kočevje in moškemu pevskemu zboru Svoboda Kočevje.
• Občinska raziskovalna skupnost Kočevje je podelila nagrade za inovacijske dosežke v letošnjem letu. Prvo nagrado (15.000 din) je prejel elektrotehnik Pavle Majerle za delo »Tehnologija izdelave sinoptičnih plošč v barvi«, drugo nagrado (12.000 din) kemijski tehnolog Ivan Turk, laborantka Marija Kovač ter kemijska tehnika Lilijana Lovšin in Marta Tanko (vsi iz Melamina Kočevje) za inovacijo »Uvedba novega ločilnega sredstva v melaminsko smolo M-8/MS za impregnacijo melafilmov«, tretjo nagrado (7.500 din) inštruktor, lesarski delovodja v LIK Kočevje Mijo Malinovič za inovacijo »Izdelava stroja za brušenje okroglin«,
V kulturnem delu programa so sodelovali moški pevski zbor Svoboda Kočevje ter učenci glasbene in osnovne šole. Ob prazničnih prireditvah je igrala tudi godba na pihala, j primc
Učinkovitost cilj preobrazbe
Preobrazba državne uprave mora teči v smeri večje strokovne usposobljenosti
NOVO MESTO — Družba ima takšno državno upravo, kakršno si želi. Njeno kadrovsko raven, kakovost njenih storitev in učinkovitost pa določa s tem, koliko denarja ji namenja. Zato družbena preobrazba državne uprave ni samo naloga nje same, ampak zahteva tudi aktivnejšo vlogo Socialistične zveze, kot je bilo rečeno na seji medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko minuli ponedeljek v Novem mestu.
pa se manjša moč delegatskih skupščin. Očitno je, da državna uprava zaostaja za siceršnjim procesom poso-dobljanja, ki v družbi že teče.
Sicer pa državna uprava na Dolenjskem, na območju skupnosti dolenjskih občin ni neslabša ne boljša, kot je drugod. Tudi tu se namreč srečujejo s kadrovskimi težavami, vprašanji pristojnosti in učinkovitosti. Kolektivni način vodenja v dosedanjem procesu podružbljanja je že prinesel določene rezultate, res pa je tudi, da so upravni organi preveč razdrobljeni. Vprašljiva je tudi samouprava v posameznih delovnih skupnostih, po drugi strani
Na Dolenjskem balkansko prvenstvo v kolesarstvu
Kolesarska zveza Jugoslavije tudi uradno potrdila, da so Novemu mestu, Črnomlju in Metliki zaupali organizacijo balkanskega kolesarskega prvenstva v prihodnjem letu
Za ljubitelje kolesarstva je prišla te dni s sedeža Kolesarske zveze Jugoslavije razveseljiva vest: Dolenjska bo namreč prihodnje leto organizatorica ekipnega ip posamičnega balkanskega prvenstva v kolesarjenju za člane in riTladince.
Nedvomno bo organizacija te velike športne prireditve za razvoj kolesarstva na Dolenjskem veliko pomenila, še posebej, ker so gostiteljice prvenstva kar tri občine: Novo mesto, Črnomelj in Metlika. Novica dolenjskih kolesarskih delavcev ni presenetila, saj so se o načinu organizacije, progah in financiranju te doslej največje športne prireditve na Dolenjskem dogovorili že ob poslani kandidaturi. Zapišimo le še, da so za izvedbo prvenstva takoj po prejetem obvestilu že pripravili predlog vseh potrebnih komisij, generalni pokrovitelj bo skupnost dolenjskih občin, predsednik častnega organizacijskega odbora predsednik skupščine skupnosti Ivan Gole, na čelu pripravljalnega odbora pa bo Jože Mozetič, predsednik MS Zveze sindikatov za Dolenjsko.
B. B.
Nemalo teh slabosti izvira že z zvezne in republiške ravni, kjer pa se tudi ne morejo pohvaliti, da so bistveno izboljšali kadrovsko strukturo in poskrbeli za večjo strokovno usposobljenost. Čas za spremembe je že zdavnaj nastopil, več pa bi se dalo narediti tudi v zveznem merilu, tako da bi imela republika tudi na tem področju večje pristojnosti. Nasploh
ZBOROVANJE
SLOVENSKIH
GEOGRAFOV
DOLENJSKE TOPLICE — Tu se bo jutri začelo tridnevno zborovanje slovenskih geografov, ki ga organizira znanstvena sekcija pri Geografskem društvu Slovenije. Po več kot dvajsetih letih se tako slovenski geografi ponovno srečujejo na Dolenjskem predvsem z namenom, da čim širše prikažejo geografsko problematiko dolenjske regije in tako nadaljujejo raziskave, ki so jih pred njimi že začeli in zastavili udeleženci prvega srečanja na Dolenjskem. Ob tej priložnosti je izšel zbornik razprav »Dolenjska in Bela krajina«. Poleg strokovnih poročil in razprav o njih je v programu tudi seminarsko delo o pedagoških vidikih geografije.
pa bi bilo potrebno za večjo učinkovitost uprave zmanjšati število evidenc, sestankov ipd. Ne nazadnje bi bila dobrodošla tudi večkratna prevetritev kadrov.
Jasno je. da ima pomembno vlogo pri preobrazbi državne uprave tudi Socialistična zveza, ki bo morala državni upravi pokazati njene slabosti in svoje težnje po spremembah izrekati bolj določno. Tu gre zlasti za združevanje, racionalnejše delovanje, posodobjjanje, o čemer so delegati že večkrat govorili, a s strani frontne organizacije za take pobude ni bilo dovolj podpore. Svojo vlogo pa bodo morali odigrati tudi družbeni sveti.
J. SIMČIČ
SPOMENIK PADLIM GARIBALDINCEM
VELIKI KORINJ— V nedeljo, 7. oktobra, so na Velikem Korinju v Suhi krajini na veliki slovesnosti odkrili spomenik 33 padlim italijanskim in slovenskim partizanom, borcem 14. udarne garibaldinske brigade »Trst«, ki seje borila v sestavu 8. slovenske udarne brigade Frana Levstika. Garibal-dinci so padli oktobra 1944 v napadu Nemcev in belogardistov. Spomenik sta odkrila Božidar Gorjan, predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije in senator Arrigo Boldrini, predsednik Vsedržavnega združenja partizanov Italije. Več kot 1.500 udeležencem slovesnosti — med njimi je bilo preko 600 gostov iz Italije — sta govorila Jože Šušmelj, podpredsednik slovenske skupščine, in Arrigo Boldrini.
MLADI LIKOVNIKI TRETJIČ USTVARJALI — Zveza društev prijateljev mladine iz Metlike je na tamkajšnji osnovni šoli preteklo soboto pripravila tretji slikarski ekstempore mladih likovnikov iz vse Bele krajine. Ekstempora na temo »Tihožitje« se je udeležilo 64 učencev od 4. do 8. razreda, ki obiskujejo 6 belokranjskih šol, swja dela pa so razstavili v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu. Razstava, ki bo na ogled do 31. oktobra, bo potem obiskala še osnovne šole po Beli krajini. (Foto: M. Bezek)
Brez lesa bi morda šlo, ne pa brez gozdov
Smo v tednu gozdov
Gozd je naše največje in trajno naravno bogastvo. Trajno zato, ker se ob strokovnem gospodarjenju stalno obnavlja. Pri nas se zavedamo vsestranskega pomena gozda, zato z zakonskimi predpisi družba določa za gozdove takšno gospodarjenje, da bodo lahko trajno dajali največje donose in koristi.
Gozd je varuh strmih pobočij pred erozijo, varuje pred močnimi vetrovi in je zelena tovarna kisika. S svojimi večetažnimi zelenimi krošnjami in koreninami zadržuje, preceja in čisti padavine ter jih prepušča v izvire najboljše pitne vode. Gozd je blagodejni regulator klimatskih razmer in zadovoljni smo lahko, da na Dolenjskem pokriva kar 54 odst. površin.
Gozdovi so nepogrešljiv del naše vsakdanjosti, najprijetnejši del našega življenjskega okolja. Vse več ljudi zahaja vanje in si nabira novih življenjskih moči. Zal so med njimi tudi taki, ki gozdu škodujejo, proti čemur se moramo vsi boriti.
In ne nazadnje: vsestransko uporabna je tudi lesna surovina.Taje ob splošnem pomanjkanju energije vse bolj iskana. Les je nepogrešljiv pri gradbeništvu ter opremljanju človeških bivališč, stratka: ob lesu, z lesom, na lesu in v lesu se pričenja, teče in konča človekovo življenje.
Da bi še posebej poudarili pomen gozdov, imamo v Sloveniji od 8. do 14. oktobra teden gozdov. .Gozdno gospodarstvo Novo mesto bo v oktobru priredilo številna predavanja po šolah s filmi, »Človek in gozd«, »Gozd ni le drevo«, »Izbira poklicev v gozdarstvu«, »Gozdarska pešpot«, »Od Jadrana do Triglava« in »Čez tri gore, čez tri dole«. Vsi ti filmi prikazujejo gozd kot splošno pomembno dobrino, ne le kot tovarno lesa, hkrati pa opozarjajo, kaj vse bi se zgodilo, če gozdov ne bi bilo. Skrbi dejstvo, da so dandanes gozdovi ogroženi. Ogroža jih civilizacija, predvsem pa človek sam, ker se premalo zaveda, da s tem spodrezuje korenine človeškemu življenju, sebi. Ne pozabimo, kaj trdijo ekologi: obstoj človeštva bi bil možen tudi brez lesa, ne. pa brez gozdov.
TONE HOČEVAR
ITALIJANSKI PARTIZANI NA SUHORJU
SUHOR — Nedeljske slovesnosti na Suhorju, krajii, kjer je bila ustanovljena italijanska partizanska brigada Fontanot, seje udeležilo tudi okoli 450 italijanskih partizanov, med njimi precej borcev brigade Fontanot. Na pročelju suhorske šole so ob spominski plošči v slovenščini odkrili še ploščo v italijanskem jeziku. Ob tej priložnosti so domači šolarji in metliška godba na pihala pripravili prijeten • kulturni program, nastopil pa je tudi italijanski pevski zbor.
7. kolonija
V letošnji slikarski koloniji Krke ustvarja osem slikarjev
OTOČEC — Osem slikarjev — šest akademskih in dva ljubiteljska — se udeležuje letošnje kolonije Krke, ki se je tu pričela v ponedeljek, 8. oktobra in bo trajala do 15. oktobra, ko bodo ustvarjena dela razstavili v avli upravno-poslovnih prostorov Krke v Ločni.
Letošnji udeleženci so: Dušan Lipovec, Jože Marinč, Jože Trpin, Slavko Kores, Miloš Požar, Milan Lorenčak, Jožica Medle in Viljem Jakopin, slednja kot slikarja ljubitelja.
Slikarji ustvarjajo na temo »Dolenjska pokrajina in njen človek«, in sicer v akvarelu, gvašu, temperi in risbi.
V petek in soboto bo pretežno jasno in toplo vreme, \ nedeljo pa prehodno poslabšanje s padavinami in ohladitvijo.
Ljubljansko
pismo
Kmetijska »kvadratura kroga«
I«
Imamo zemljiško sestavo fevdalne družbe
LJUBLJANA — V Sloveniji imamo še vedno zemljiško sestavo fevdalne družbe. Razdrobljenost kmetijskih površin povzroča temu primerno miselnost, to je miselnost, ki nastaja pod vplivom naturalne proizvodnje. V svetu se velike kmetijske proizvodne enote povečujejo. V Avstriji so npr. ugotovili, da mora kmetija imeti 100 ha zemlje, če naj se kmetijstvo normalno razvija, obseg naših kmetij pa je od 6,5 ha padel na 5,5 ha. To pomeni, da se s tako razdrobljenimi kmetijskimi zemljišči ne moremo spuščati v kakršnokoli resno ekonomsko uspešno konkurenco s kmetijskimi proizvajalci v drugih državah. Razdrobljena sestava kmetijskih zemljišč povzroča nadaljnjo delitev zemlje, kar ima celo vrsto posledic, med njimi tudi nesmotrno gradnjo počitniških objektov in z njimi povezano neekonomsko izkoriščanje prostora. Če želimo izkoristiti naravne danosti, bi morali zemljiško sestavo vrednotiti kot enega izmed sestavnih delov ne le razvoja kmetijstva, marveč celotnega družbenega razvoja. Dokler se ne boi.io poslovili od trdoživega varovanja zasebne lastnine v okviru zemljiške sestave, bo naše razmišljanje o razvoju kmetijstva še naprej pod močnim vplivom naturalne proizvodnje.
Glede na delavsko-kmečko sestavo prebivalstva in z njo povezano sestavo lastnikov kmetijske zemlje, smo verjetno na vrhu v Evropi: nikjer v Evropi ni toliko zemlje v rokah tako imenovanih polkme-tov, kot je pri nas v Sloveniji. Posledice tega se izražajo v sami proizvodnji, torej v kmetijskih dejavnostih, na drugi strani pa v slabi izrabljenosti prirodnih danosti za razvoj kmetijstva. Zato bi morali najti primerno obliko in pot, da bi kmete, ki imajo v lasti po 2 ali 3 ha zemlje, vključili v družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo.
Pri planiranju družbenega razvoja Slovenije bi torej morali zelo jasno opredeliti tudi koncept politike podružblja-nja kmetijske proizvodnje. Ža kmetijsko proizvodnjo ni več bistvena lastnina: lastninsko vprašanje smo rešili z. novo ustavo. Delavci in kmetje imajo formalnopravno enak status v družbi, njihovo mesto in vloga v družbi sta odvisna od učinkov njihovega dela. V zadružništvu zdaj iščejo poti, da bi presegli usmerjeno kmetijo kot model, ki je na osnovi dosedanjih proizvodnih zmogljivosti pospeševal razvoj kmetijstva. Pojavila se je namreč ekonomska potreba po večji produktivnosti in kakovosti celotne kmetijske proizvodnje. Proizvodnja na osnovi skupnega prihodka je že obrodila konkretne rezultate v proizvodnji hmelja, velikem delu vinogradniške proizvodnje, in to zato, ker imata delavec in kmet vpogled v sestavo stroškov, v razmerje delitve ter razporeditve dohodka na subjekte, ki so sodelovali v procesu proizvodnje. Proizvodnjo na' dohodkovnih osnovah pa je mnogo teže uveljavljati v živinoreji in v poljedel-jstvu, kjer je veliko subjektov, zemljišča pa močno razdroblj-ena.Enako skrb kot za dosego ekonomskih ciljev razvoja kmetijstva bomo morali posvečati tudi ohranjanju kmetijskega prostora, enakomerno poseljene krajine. To pomeni, da bo treba razvoj kmetijske infrastrukture subvencionirati.
Eno pa je že zdaj jasno: razvoj evropskega kmetijstva ne more biti vzorec za razvoj našega kmetijstva. Evropa je razvijala svoje kmetijstvo na račun izkoriščanja celega sveta.
VINKO BLATNIK
Peščica zavzetih ni dovolj
Okrogla miza, sklicana v Novem mestu ob tednu otroka, dala pobude, kako mlademu rodu koristno in privlačno zapolniti prosti čas — Kje so lanski sklepi?
r
NOVO MESTO — Družba daje znatna sredstva v skrbi za otroke, toda malo jih je neposredno namenjenih otroku ali pa so nesmotrno porabljena. To je ena osrednjih ugotovitev okrogle mize, ki sta jo sklicala občinska konferenca SZDL in občinska Zveza prijateljev mladine. V kritični in ustvarjalni razpravi je sodelovalo blizu 30 predstavnikov najrazličnejših služb in ustanov, ki se bavijo z otroki.
V društvih in klubih so povsod posamezniki, kajti tudi delo 7 mladimi v prostem času družbeno ni cenjeno, sploh pa ne plačano. V šolah imajo vrsto krožkov, ki delajo med šolskim letom, med počitnicami, ko bi imeli otroci največ časa zanje, krožkov ni. Taborništvo je svojčas v Novem mestu slovelo kot organizacija, v katero so mladi radi prihajali, zdaj nima več tiste veljave. Spi! Aktivni pa so gasilci in kolesarji.
Otrok preživi v šoli 194 dni na leto, ves ostali čas pa ob današnjih razmerah v mnogih družinah, kjer imata prednost zaposlitev in želja po boljšem standardu, otrok dobi ne dobi tega, kar bi v doraščajoči dobi potreboval. Predvsem ni poskrbljeno za privlačne programe in dejavnosti, s katerimi bi mlad rod zapolnjeval svoj prosti čas. Nič čudnega, da ob takem stanju narašča kriminaliteta, ki je le eno od znamenj, da je marsikaj narobe.
V razpravi so opozorili, da je bilo glede kulturnih dejavnosti že za lansko okroglo mizo o kulturi marsikaj sklenjeno, a zelo malo uresničenega. Po čigavi krivdi so sklepi obležali v predalih? Dejstvo je, da si mladi želijo več filmskih predstav, primernih zanje, deležni pa so jih večinoma ob novem letu in na nedeljskih matinejah, kar pa ni dovolj. Na podeželju je glede tega stanja toliko slabše. Želijo si glasbene vzgoje, a za mnoge je ta želja nedosegljiva, ker je premalo glasbenih pedagogov.
Načeli so vprašanje trgovine s tehničnim blagom, kakršnega potrebujejo mladi tehniki, risarji in ljubitelji drugih tehničnih dejavnosti. V Novem mestu — tako so rekli mladi sami — imamo tri trgovine »barve-laki«. Zakaj ne bi v eni od teh uredili tehničnega kotička, da ne bi morali v Ljubljano hoditi po nakupih?
Očitno je tudi, da proslavarstvo v sedanji obliki mladi od osnovne šole dalje odklanjajo. Vsebina proslav se v vseh povojnih letih ni spremenila, zato se dogaja, da hodijo šolarji in mladi na proslave tako rekoč po »službeni dolžnosti««, ne pa iz veselja. Posebej so naglasili, da je potrebno še vnaprej dogodke iz NOB obeleževati, se jih spominjati, vendar na sodobnejši način.
v korist otrokovega zdravja, prav tako pobudo o osebnem dohodku matere, ki v tem času ne bi smelabiti prikrajšana na zaslužku. Prometni davek na otroško garderobo in igrača pa bi po mnenju Novomeščanov morali ukiniti ali vsaj občutno znižati.
RIA BAČER
• Posebno pozornost so za okroglo mizo posvetili kakorkoli telesno in umsko prizadetim otrokom. Na tem področju je bilo že marsikaj narejenega, vendar je le kaplja v morje ob stanju, kakršno je. Novomeška regija je v Sloveniji še edina, ki nima psihometalne ustanove — dispanzerja, kjer bi vodili celovito skrb za prizadete otroke, jim svetovali in pomagali. Tudi v tem primeru se že od lani dela prah na sklepu, sprejetem na problemski konferenci, a napredka ni. Prostor je v zdravstvenem centru, imajo strokovnjake, ne pa denarja, da bi to dejavnost lahko začeli.
Da se družbenopolitična skupnost tudi mačehovsko vede do skrbi za otroke, kaže naslednji primer: ob gradnji novega Doma JLA, ko je bilo edino otroško igrišče v centru mesta podrto, je bilo pismeno zagotovljeno, da bo zgrajeno novo. Odtlej je minilo 8 let. Tenisači. ki so bili tudi ob prostor, so dobili nadomestilo, le najmlajši še ne! Krajani iz centra pa so tudi že pred osmimi leti oddajali obveznice ljudskega posojila za gradnjo igrišča.
Razpravljalci so podprli predlog o daljšem porodniškem dopustu za žene
r.fwtoe ,
toMovm-
-"»orjoKi r°-MVTč!
m ct-
Hrabrost vedno potrebna
Z ustanovnega zbora skupnosti borcev Kočevskega odreda — Govoril Ante Novak
bodo uporabili tudi v knjigi o Kočevskem odredu, ki jo nameravajo izdati.
Zbor je pozdravil tudi predsednik občinske skupščine Kočevje Jože Novak in jih obvestil, da jim je občinska skupščina podelila domicilno listino in prapor.
Sprejeli so še pravilnik skupnosti borcev in delovni program in izvolili vodstvo skupnosti borcev Kočevskega odreda, za predsednika skupnosti Andreja Cetinske-ga—Leva, za podpredsednika Naceta Karničnika, za tajnico Anico Arko in za blagajničarko Marico Batis. Imenovali so tudi člane zgodovinske komisije, za njenega predsednika pa generala Ivana Lokoška—Jana.
V avli Šeškovega doma so odprli razstavo o bojni poti Kočevskega odreda.
J. P.
KOČEVJE — »Nismo se borili ne za odlikovanja ne za položaje, ampak za svobodo. Cenili smo skromnost, delavnost, predanost — danes bi temu rekli zavzetost —-* in hrabrost. Če bi te naše partizanske moralne vrednote vladale do danes, potem ne bi bila potrebna nobena stabilizacija, ker bi bili že zdavnaj stabilizirani.«
To je ena izmed misli partizanskega političnega komisarja in komandanta Anteja Novaka, ki jo je povedal 3. oktobra na ustanovnem zboru skupnosti borcev Kočevskega odreda v Seškovem domu v Kočevju. Zbor je vodil narodni heroj Andrej Cetinski—Lev, Nace Karničnik pa je govoril o bojni poti odreda in pozval vse prisotne, naj pomagajo pri vključevanju borcev odreda v to skupnost ter pri zbiranju fotografij in drugih dokumentov, kar vse
Zasledujejo
dosežke
medicine
V Šmarjeških Toplicah vrsta strokovnih predavanj v okviru Zdravniškega društva
ŠMARJEŠKE TOPLICE — 5. oktobra sta Zdravniško društvo Novo mesto in tozd Zdravilišča tovarne Krka organizirala strokovni sestanek. Gostje, nekateri najvidnejši medicinski strokovnjaki ljubljanskega kliničnega centra, pa so si ob tej priložnosti ogledali zdravilišče.
Na strokovnem delu sestanka so obravnavali šest tem: pol so jih prispevali gostje, polovico pa domači zdravniki. Zdravniki Kliničnega centra iz Ljubljane: dr. Videčnik je govoril o Nein-vazivni diagnostiki, profilaksi in zdravljenju arterijskih obolenj, dr. Šur-lan je prispeval dognanja o Invazivni diagnostiki selektivni trombolizi in indikacijah za kirurško zdravljenje, dr. Pirc pa je govoril o Kirurškem zdravljenju perifernih arterijskih obolenj.
Med domačimi člani zdravniškega društva so ob tej priložnosti predavali: dr. Željko Ostojič o Diagnostiki in terapiji perifernih arterijskih obolenj v novomeški bolnišnici, dr. Emil Lučev o Delu ambulante za cerebrovasku-larne bolezni in dr. Majic iz Šmarjeških Toplic o Rehabilitaciji bolnikov z boleznimi perifernega arterijskega ožilja.
Med drugim so izrekli priznanje upokojenemu kirurgu primariju prof. dr. Otonu Bajcu za dosežke v kirurgiji, saj se na osnovi nekaterih njegovih spoznanj in metod kirurgija še danes razvija. Večina obravnavanih strokovnih tem pa sodi v prizadevanja za doseganje najvišje možne ravni pri rehabilitaciji bolnikov v Zdravilišču Šmarješke Toplice.	R.	B.
Šoferski teror nad bolniki?
V trebanjskem zdravstvenem domu imajo to pot težave s šoferji — Bolniki, ki se vozijo na dializo v Novo mesto, so {končno) spregovoriti o njihovih napakah
TREBNJE — Zdravstvo je dejavnost posebnega družbenega pomena in tega se večinoma zavedajo vsi delavci, zaposleni v njem. Zgodi pa se, da se nekateri ne. Inv takem primeru je reakcija huda. Tudi to pot je bila. Trebanjski bolniki, ki se vozijo na dializo v Novo mesto, so se namreč po dolgem času le opogumili, da so pokazali na take delavce. V tem primeru so to šoferji reševalnih avtomobilov, ki so si med vožnjami marsikaj privoščili.
V trebanjskem zdravstvenem domu, kjer dela tudi reševalna postaja, je še vedno v veljavi ukrep družbenega varstva. Predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa Lojze Podboj postreže s podatki. Po sestanku med bolniki, zdravstvenimi delavci in člani ZKO dobi en šofer suspenz in premestitev na drugo delovno mesto. Sicer pa obstaja o tem sestanku zapisnik, kjer je črno na belem zapisano, nad čem se pritožujejo bolniki in kaj so opažali tudi zdravniki.
Šoferji so pogosto zamujali, med vožnjami opravljali privatne posle, prevažali so vse od rezervnih delov za traktorje do špecarije, puščali so bolnike daleč od doma, prevažali so jih tudi z drugimi prevoznimi sredstvi (z. gasilskim kombijem), nekega bolnika pa so predali celo zasebnemu avtoprevozniku. S tem so kršili določila pravilnika o odgovornosti ter malomarno. neodgovorno in slabo opravljali delo. Na ta način so zagrešili več manjših kršitev delovnih dolžnosti in potreben bo disciplinski postopek.
Dr. Sonja Steklasa — Cimerman iz novomeške bolnišnice je povedala, da imajo povsod po Sloveniji težave s prevažanjem bolnikov na dializo. A to so bržkone težave materialne narave. Nikjer pa ni bilo zaslediti takega
odnosa do bolnikov, s kakršnim so se izkazali trebanjski šoferji. Resda se nekateri bolniki lahko vozijo tudi sami in z. javnimi prevoznimi sredstvi, toda večini to odsvetujejo, saj so možne komplikacije po opravljeni dializi. Nekateri malce ohromijo, drugim se zmanjša krvni pritisk, nasploh pa so oslabeli. In tako jim zdravniki ne priporočajo vožnje z osebnimi avtomobili. pa tudi z javnimi prevoznimi sredstvi ne. Večina Trebanjcev namreč prihaja iz odročnih krajev s slabimi prevoznimi zvezami, tudi njihovo zdravstveno stanje ni najboljše. Potrdila je, da so se bolniki pritoževali nad šoferji, neka bolnica se je pripeljala na dializo celo z buško na glavi. Bil je tudi primer, da je Šofer reševalnega avtomobila pustil slepega diabetika pred bolnišnico, ne da bi ga pripeljal v njene prostore. Seveda je ta* odnos šoferjev popolnoma sprt z normalnim opravljanjem službenih dolžnosti. Toda, ko so šoferji izvedeli, da se bolniki pritožujejo čeznje, so svoj pritisk na bolnike še okrepili in jih s prefinjenimi metodami terorizirali. Sploh pa je točno prihajanje na dializo (kar tudi ni bila odlika trebanjskih šoferjev) nujno zaradi organizacije dela. V novomeški bolnišnici premorejo šest aparatov za dializo, večina bolnikov prihaja po
dvakrat na teden, vseh bolnikov pa je z našega območja 36. Torej je nujno spoštovanje urnika. Če kateri od bolnikov sploh ne bi prišel na dializo, bi lahko prišlo tudi do zadušitve.
In kaj pravi na vse to bolnik, ki (iz strahu pred posledicami?) ne želi biti imenovan?
»Med vožnjami seje marsikaj dogajalo. Na primer to, da meje šofer pustil 200 metrov od doma, češ da ne more obrniti, čeprav so pri meni obračali tudi tovornjaki. Nazadnje pa je prosil skupino ljudi, ki so stali na naši ulici, naj se umaknejo, ker pel je .enega gospoda, ki ne more sto metrov peš’. To in še marsikaj se je dogajalo. Mi pa smo molčali, ker smo se šoferjev bali. Jaz sem se sicer vozil na začetku sam, toda zdravniki so mi dejali, da to počnem na lastno odgovornost. Saj ne bi nič rekel, toda danes me je z dialize pripeljal hišnik zdravstvenega doma in vožnja je bila čisto drugačna.«
Šoferji zdaj čakajo na disciplinski postopek. Eden izmed njih pravi, da 90 odst. tistega, kar pravijo bolniki, ni res. Po drugi strani dr. Sonja Steklasa dopušča možnost, da so nekoliko nerodni in sitni tudi bolniki sami. A to je posledica mučnih hemodializ, voženj v Novo mesto itd. Končno besedo pa bodo verjetno dodali v trebanjskem zdravstvenem domu. kjer bodo morali razčistiti kaj je nerganje bolnikov in kje se začne etika delavcev, zaposlenih v zdravstvu, to pot šoferjev.
JOŽE SIMČIČ
V
NASA ANKETA
Prosti čas, kaj je to?
Prosti čas je nagrada za dobro opravljeno delo. Zabava naj bi bila del tega prostega časa. Oboje naj bi služilo delovnemu človeku pri nabiranju novih delovnih moči. Taka je teorija. V praksi je drugače. Sodeč po odgovorih naših sogovornikov, pri nas skoraj ne poznamo več zabave in prostega časa. Ali je tako prav? Verjetno ni prav. saj utrujen človek ne more dati vsega od sebe na delovnem mestu. Po drugi strani pa je za mnoge naše ljudi dopolnilno popoldansko delo življenjska nuja. Mnogi si na ta način okrepijo družinski proračun, drugi spet ne bi mogli zgraditi hiše brez lastnega dela itd. Torej pri nas še dolgo časa ne bomo imeli problemov s tem. kako zagotoviti delavcem preživljanje prostega čsa. Zato pa imamo škodo v združenem delu. kjer je več kot očitno, da delavci ne morejo dobro delati, ko pa že utrujeni pridejo na delo.
JANA ČEPIN, sekretarka Rudnika rjavega premoga, Senovo: »Ali sploh še vemo, kaj je prosti čas? Kako naj ga najdem, ko pa sem razpeta med družbenopolitičnim delom, obveznostmi matere in žene? Z velikim veseljem izkoristim proste minute za kvačkanje, pletenje. To je zame edina sprostitev in zadovoljstvo. Na ta način prihranim tudi kakšen dinar, ki ga lahko potem porabimo za druge
ALOJZ STARC, šofer pri KZ Ribnica, Ribnica: »Vsak dan delam po 12 do 15 ur. Kadar sem prost, popoldne pomagam bratu ali drugim, pa tudi okoli domače hiše je dela dovolj. Če mi ostane še kaj prostega časa, grem na lov, zvečer gledam televizijo, v kinu pa nisem bil že 10 let. Življenje je vsak dražje, zato prosti čas izkoriščam predvsem za delo.«
MIRAN PETOVAR, izmenovodja v Itasu, Pirče: »V prostem času pojem pri moškem pevskem zboru Kostel in igram v dramski sekciji našega kul-turnoumetniškega društva. Rad igram nogomet, berem knjige in nabiram gobe. Včasih grem tudi komu pomagat, za protiuslugo in ne za denar.«
ALOJZ POŽUN, Kladje pri Blanci: »Prosti čas preživljam v vinogradu. To je že naša družinska tradicija. Sicer pa pravega prostega časa nimam. Med drugim sem tudi podpredsednik sveta krajevne skupnosti, in sestanki se kar vrstijo. Še sreča, da sem hišo zgradil že prej.«
MARIJA KOBE, šivilja iz Vinkov-cev pri Vinici: »Poleti je bolj malo prostega čsa. Doma imamo kmetijo, gradimo, veliko časa porabim za svoje šoloobvezne otroke. Pravi oddih si privoščim le ob nedeljskih popoldnevnih in v zimskih večerih. Takrat svoj prosti čas porabim za šivanje, pletenje in branje časopisov. Zabave in kulturnih prireditev pri
BISERKA MEŽNARČIČ, uslužbenka Ljubljanske banke. Novo mesto: »Zame bi bilo primernejše vprašanje, kako sploh lahko vse opravim v enem dnevu. V službi delam s strankami, kar ni niti najmanj prijetno. Doma imam veliko dela s svojimi tremi otroki. Želim si sprehodov, več časa za branje, vendar si tega zaradi nedoraslih otrok ne morem privoščiti. Tudi za tako skromno razvedrilo, kot je nabiranje gob, nimam časa. V uteho so mi sobotni večeri, če je dober televizisjki program ali če so obiski prijateljev.«
NACE RAKAR, šofer pri GG, Trebnje: Za zabavo je potreben prosti čas, tega pa nimam ne poleti ne pozimi. Dopoldne setm v službi, ki se večkrat zavleče tudi v popoldanske ure. Popoldne .šraufam in zidam. Tako največkrat pridem domov, ko je že konec televizijskega programa. V kino ne hodim, knjig ne berem, le tu in tam prelistam kakšen časopis.«
ANDREJ SEVER,elektroenergetski inšpektor, Metlika: »Prostega časa imam bolj malo, zato ga skušam izrabiti čimbolj koristno. Ukvarjam se s čebelarstvom pa staršem pomagam. Tudi drugi ljudje več časa porabijo za delo na zemlji, v vinogradu, gradijo hiše. V Metliki je bilo včasih več kulturnih prireditev, ljudje, ki so doslej organizirali take prireditve, ne delujejo več. Za žrtvovanje svojega prostega časa so dobivali polena pod noge.«
STANE ZLOBKO, Cerklje ob Krki: »Prostega časa je manj kot nekoč. Tudi zaradi družbenopolitičnega delovanja. Vendar pa se mi zdi, da prezaposlenost preveč napihujemo. Kljub temu da mnogi izkoristijo prosti čas za dela doma, k čemur nas sili tudi padec življenjske ravni, bi ga lahko še vedno nekaj ostalo tudi za druge reči.«
Pod okriljem zadruge 1200 kmetov
Črnomaljska kmetijska zadruga preteklo soboto v Adlešičih praznovala 40-letnico dela — Govoril predsednik poslovodnega odbora Danilo Rus
ADLEŠIČI — Že pred drugo svetovno vojno je v Črnomlju obstajala kmetijska zadruga, ki pa je zaradi vplivov takratnih političnih strank in težkih gmotnih razmer le životarjla. Zato je bila po sklepu SNOS znova ustanovljena kmetijska zadruga Črnomelj, prva na osvobojenem ozemlju Bele krajine, prvi zbor zadružnikov pa je bil sklican 8. oktobra 1944 v črnomaljskem Sokolskem domu. Na občnem zboru, ki se gaje udeležilo okrog 200 ljudi, so sprejeli izhodišča, ki so bila osnova nadaljnjega razvoja zadružništva.
Takratna zadruga'je imela 5 odsekov: kmetijskega, vinarskega, sadjarskega, čebelarskega in trgovskega. Med NOB je oskrbovala prebivalce in redne enote NOV, po vojni pa predvsem članstvo z industrijskim blagom. Po izločitvi trgovin leta 1957
je začela pospešeno razvijati blagovno kmetijsko proizvodnjo, širiti se je
kmetijska zadruga
BO ODKUPILA SKORAJ VSA JABOLKA
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini ocenjujejo letošnjo letino jabolk kot eno boljših. Zraslo je okrog 800 do 900 ton jabolk, od tega jih je kmetijska zadruga že odkupila okrog 500 ton. Več kot 250 ton sojih izvozili preko Agrotehnike Grude v Avstrijo kot industrijska (neškropljena) jabolka, vendar po zelo nizki ceni — le 6,50 dinarjev za kilogram. Okrog 350 ton jih bo predelal Belsad, za 250 ton jabolk ima kmetijska zadruga pogodbo z Univitom iz Ljubljane, predelali pa jih bodo v Gabrovki.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
NOVO MESTO — Prvi kostanj, sveče in večja izbira sadik cvetja so na ponedeljkovi tržnici ustvarjali pristno vzdušje pred 1. novembrom. Kostanj so prodajali po 60 din, zelo poceni pa so bile glave svežega zelja za ozimnico, in sicer po 20 din kilogram. Paprike v vrččah so še vedno pet 70 din, jabolka za ozimnico pa veljajo 50 din oziroma 60 dinarjev kilogram. Krompir na drobno prodajajo po 40 din kilogram, krompir v vrečah za ozimnico pa je po 27 dinarjev. Posebnost ponedljkove tržnice je bila spet izbira malih živali. Najdražje so bile eksotične nimfe, po 2500 din, male želvice so bile po 350 din, zlate ribice po 120 din.
Sejmišča
NOVO MESTO — Na ponedeljkovem sejmu ni bilo ravno živahno. Slaba je bila ponudba in prodaja pujskov. Prodanih je bilo vsega 81 pujskov. Za živali od 7 do 10 tednov starosti je bilo treba odšteti 4.500 do 5.500 din, za starejše od 10 do 12 tednov pa od 5.500 do 7.500 din.
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 288 prašičev, starih do 3 mesecev, in 10 prašičev, starih nad 3 mesece. Lastnika je zamenjalo 198 mlajših živali, ki so stale po 270 din kilogram žive teže. Pri starejših živalih, ki sojih prodali 7, je kilogram živine teže stal 170 din.
Šmarnica škodi?
Vino da, ne pa grozdje ali sok — Metanol ni edini krivec
Je šmarnica škodljiva, je grozdje te trte primerno za zobanje, kaj pravi o tem znanost? Iz zadnje številke revije Moj mali svet posredujemo zanimiv odgovor, ki ga objavljamo delno skrajšanega.
Botanično je sestava grozda šmarnice zelo podobna grozdom žlahtne trte. vendar je pri večini samorodnic jagodna kožica debelejša, velikokrat tudi z močnejšo voščeno prevleko. Meso jagode je bolj gosto, pečke pa bolj razvite. Pri nas kemične sestave niso posebej raziskovali, znano pa je. da vsebujejo nekatere samorodnice močnejša barvila v kožici in soku, zlasti več značilnih glikozidov. ki jih v evropski trti ni ali so le v sledovih. To nam omogoča tudi analitično ugotavljanje hibridnih vin, ki jih ni dovoljeno prodajati.
Če gledamo na vse to z vidika prehrane, ne moremo trditi, da bi bile te snovi škodljive, zato ni mogoče reči. da je uživanje grozdja šmarnice zdravju škodljivo. To grozdje resda deluje zaradi močnejše in čvrstejše pokožice
zanimivost
nekoliko odvajalno, vendar je to včasih celo koristno. Tudi za brezalkoholne napitke iz grozdja samorodnic ni mogoče trditi, da so škodljivi. Samorodnice, posebno izabelo in nekatere novejše, boljše hibride, lahko uporabimo za grozdni sok, sirup in marmelado. Pri tem je važno, da grozdja ne puščamo dolgo na tropu in da ga dobro toplotno obdelamo, pasteriziramo. •
Večja količina pektinov v grozdju samorodnic povzroča nastajanje metilnega alkohola. Zato je vino šmarnice tako bogato z metanolom (metilnim alkoholom), ki ga lahko vsebuje (po tujih podatkih) celo do 500 mg na liter. Za primerjavo naj navedemo, daje v belih vinih žlahtne vinske trte pri normalni predelavi metanol le v sledovih, v rdečih vinih žlahtne trte pa ga je do 100 mg na liter.
Metanol je močan živčni strup, ki vpliva predvsem na vidni živec. Mnogi trdijo, da ni glavni krivec, da so vina samorodnic bolj škodljiva in da so vzroki drugje. Med sestavine, ki zlasti škodujejo, prištevajo predvsem višje alkohole, ki imajo izrazit hipnotični učinek.
Kmetijski nasveti
V lov za novim rekordom;
Kot da bi bili na športnem tekmovanju. Letošnji rekord v količini odkupljene pšenice je treba v letu 1985 vnovič zrušiti. Republiški načrt predvideva 82275 ton tržnih presežkov. Da bi to dosegli, so zadružna zveza, splošno združenje in žitna skupnost v soglasju s komitejem za kmetijstvo določili naslednje pogoje za odkup letine 1985.
Cena pšenice se določa s posebnim odlokom za vso Jugoslavijo. Za prihodnje leto je predvidena zaščitna cena 30 din za kilogram. Kakovost ji določajo na osnovi posebnega enotnega pravilnika, vse druge pogoje pa lahko v Sloveniji samostojno določimo, vključno s predvideno menjavo s koruzo, brez katere v naši republiki ne bi dosegli tako velikih proizvodnih rezultatov.
• Poljedelce še posebej zanima prav ta menjava. Za prihodnje leto je predvideno količinsko razmerje 1:1 ter vrednostno razmerje 1:1,1 v korist pšenice. To pomeni, da se je dosedanje vrednostno razmerje, kije znašalo 1:1,3, malo poslabšalo, saj je bila na prostem trgu koruza celo dražja od pšenice, računajo, pa, da bo novo razmerje še vedno dovolj spodbudno in da kmetovalci akciji ne bodo pokazali hrbta. O zamenjavi pšenice za koruzo seje treba dogovoriti ob sklenitvi pogodbe, prevzem koruze pa bo mogoč do konca tega leta.
Določeni so še drugi pogoji za odkup pšenice. Če bodo žitne organizacije pšenico dosuševale, bodo zaračunali sušenje, če bo več kot 15 odst. vlage. Pridelovalci bodo imeli pravico do 10 odst. otrobov in 5 odst. krmilne moke glede na oddano količino pšenice, po ceni, veljavni v ceniku. 6 odst. od veljavne cene pšenice bo treba prispevati za stroške organizacije pridelave, odkupa in pospeševalne službe.
In kar je za pridelovalca prav spodbudno: priznali mu bodo 20 dinarjev regresa na kilogram kupljene semenske pšenice ob sklenitvi pogodbe s pogojem, da uresniči pogodbo. Prav tako bodo priznali regres za mineralna gnojila: 4 din na 1 kg pridelka družbenega sektorja tn 5 din na kilogram pridelka zasebnikov. Tistemu, ki bo zamenjal pšenico za koruzo, predvideva sporazum 1 din regresa za mineralna gnojila na kilogram oddane pšenice. O podrobnostih se kaže pozanimati še pri zadrugah.
Inž. M. L.
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
\
\
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
5
5
4
Danilo Rus: »Polletni rezultati poslovanja kažejo, da smo v kmetijski zadrugi dobro načrtovali proizvodnjo, saj smo plan uresničili, pri mleku in mesu pa smo ga celo presegli.«
začela kooperacijska proizvodnja, zaživela je hranilno-kreditna .služba, pričela je krčiti steljniške površine. V kmetijski zadrugi so začeli urejati lastne kmetijske obrate ter se usmerjati v pridelovanje lastne krme za pitanje govedi.
Januarja 1978 je črnomaljska zadruga postala članica sozda Kit. V zadnjih treh letih je skupaj s kmetijsko zemljiško skupnostjo izvedla komasacijo in agromelioracijo več kot 200 hektarov zemljišč na Cerkviščih in v Gribljah, s tem pa takšni posegi v črnomaljski občini še niso zaključeni. Melioriranih je tudi okrog 100 hektarov višinskih pašnikov, na katerih je že dve leti organizirana skupna paša 200 glav mlade goveje živine, dokumentacija za ureditev nadaljnih 60 hektarov pašnikov pa je že izdelana.
Danes je v tozdu Živinoreja, TZO Kmetijstvo in delovni skupnosti črnomaljske zadruge zaposlenih 185 ljudi, delo in sredstva pa združuje še 1.200 združenih kmetov.
Ob praznovanju 40-letnice črnomaljske kmetijske zadruge so na slovesnosti v Adlešičih podelili delavcem in članom zadruge vrsto priznanj, v kulturnem programu pa sta se predstavila lovski pevski zbor in foklorna skupina iz Adlešičev.
M. BEZEK
Kmet z inženirsko diplomo
Inž. Drago Sila se je posvetil kmetovanju
TREBNJE — Ali kmetijstvo pridobiva ugled? Je kmetova eksistenca zdaj trdnejša? To sta vprašanji, ki se porajala ob osamljenih, pa vendar očitnih pojavih vračanja nekdanjih delavcev, inženirjev, na kmetije. Resda je teh vračanj malo, zlasti v primerjavi s povojnim množičnim zapuščanjem kmeti j, po svoje pa so vendarle značilna.
Tako je tudi v trebanjski občini. Vsi primeri sicer niso zabeleženi s statistično natančnostjo, nekaj pa jih je le. In v zadnjem času je postal tak primer tudi inž. Drago Sila. Uspešno je delal v trebanjski kmetijski zadrugi, letos pa se je odločil, da docela prevzame vajeti na svoji kmetiji.
»Dolga leta sem delal v zadrugi in hkrati kmetoval na domači kmetiji. Počasi pa sem začel spoznavati, da tako ne bom mogel več dolgo. Nisem še star, vendar pa nimam več toliko moči. da bi se vozil po dveh tirih. Seveda bi lahko kmetijo tudi prodal ali dal zemljo v najem. Toda s tem bi se izneveril dolgoletni tradiciji in svojim devetim bratom in sestram, ki so mi
■I
pal. Večni ritem letni časov, krmljenja živine, skrbi za stroje, poslopja, te popolnoma zajame.
J. S.
Davek znižan
Vendar se to kmetu ne bo posebno poznalo
RIBNICA — Na zadnji seji zborov občinske skupščine Ribnica je bil med drugim sprejet odlok, po katerem se zniža davek tistim kmetom, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, ki izpolnjujejo obveznosti do setvenega plana in ki oddajo določeno količino pridelkov.
Če odda kmet na 1.000 din katastrskega dohodka 195 1 mleka (ali 28 kg živine ali 90 kg žita ali 390 kg krompirja), se mu davek zniža za 70 odst. Za pblovico se mu zniža davek, če odda 155 I mleka (ali 22 kg živine ali 78 kg žita ali 286 kg krompirja), za 30 odst. pa, če odda 1301 mleka (ali 20 kg živine ali 70 kg žita ali 235 kg krompirja). V višinskih predelih je za tako znižanje potrebno oddati le 75 odst. teh količin.
Seveda kljub tem oprostitvam (ki veljajo le za negozdne površine) dajatve kmetov ne bodo občutne nižje.
J. P.
I-------------------------
> EN
! HRIBČEK BOM i KUPIL...
j
| Ureja: Tit Doberšek N
!	Kilava trgatev
>	Letošnje vreme je že med letom zavrlo razvoj vinske trte
S v toliki meri, da se je dozore-i vanje grozdja zavleklo za 3 S tedne in več. Vinogradniki smo pričakovali, da bo morda S lepa jesen vsaj delno nadokna-| dila zamujeno. V tem pričako-S vanju smo na tem mestu obja-| vili zakonska določila o času S trgatve, ki ga določi občinski k upravni organ, in o sladkanju S mošta. Prispevek je napisal | znani vinohranitelj mag. Du-S šan Terčelj iz Kmetijskega in-| štituta Slovenije. Glede zahte-S ve Kmetijskega inštituta o | predložitvi prijave o količini V vina in potrdila o dosladkanju | pa moram mag. Terčelja opo-S mniti. da je to stvar pristojnih | inšpektorjev, in ne Kmetijske-\ ga inštituta. Kmetijski inštitut | ni pooblaščen za inšpekcijska S dela in mora izdati spričevalo | stranki, na njeno zahtevo, le o S tem, ali je vino primerno za | promet ali ne. S tem, ko odkla-S nja izdajo spričevala zaradi | pomanjkanja upravnih dejav-5 nosti stranke. Kmetijski inšti-I tut posredno stranko kaznuje, £ fizične osebe pa pri nas lahko I kaznuje le sodnik za prekrške, ^ ne pa zavodi ali komiteji.
> Vreme ne upošteva predpisov
Vreme kljub vsem lepim A željam in predpisom pa groz-1 dju ni naklonjeno. Od začetka * zorenja je bilo grozdje malo deležno sončnih žarkov. De-' žuje kar naprej. Tudi zadnje 1 vremenske napovedi ne obeta-^ jo lepega vremena. Grebeni 1 nizkega zračnega pritiska, zd-J ruženega z dežjem, se preko 1 Evrope kar vrstijo. Na televizi-^ ji in v Delu vremenoslovci na-R povedujejo poleg dežja za J konec oktobra celo sneg.Tako grozdje po naravni poti ne £ more pridobivati sladkobe. R Noči so hladne in redki sončni ^ žarki komaj posrkajo odvečno I vlago.
I	Sladkost	grozdja
^	Zadnje meritve v začetku
R oktobra so pokazaie zelo
nizko vsebnost naravnega sladkorja v grozdju, in to: modra portugalka 12%, modra frankinja 11,3%, kraljevina 9,3%, laški rizling in šipon 10%, žametovka pa le 7,8%. Zvezni pravilnik o kakovosti vina (Ur. 1. SFRJ št. 17/81) pa za namizna vina določa najnižjo stopnjo naravnega alkohola v .vinu 6%, skupnega alkohola (z dodatkom sladkorja) pa 8,5%.
To pomeni, da mora grozdje ob trgatvi doseč) najmanj 10,7% sladkobe po klostern-euburški moštni tehtnici ali 52 stopinj po Oeshlejevi moštni tehtnici, oziroma 13% po ref-raktometru. Da dosežemo 8,5% skupnega alkohola v vinu (po navedenem pravilniku), je treba dosladkati mošt tako, da bo imel 14,1% sladkobe po klosterneuburški moštni tehtnici ali 68 stopinj po Oeshele-jevi moštni tehtnici, oziroma 16,5% po refraktometru.
Inž. Judež v knjigi Vinarstvo (Ljubljana 1981) pravi, da je praksa pokazala, da mora vino imeti najmanj 10% . skupnega alkohola, da se dobro drži. Naši dolenjski vinogradniki, ki so začeli us-tekleničevati tudi dolenjski cviček, pravijo, da mora dolenjski cviček imeti najmanj 9% skupnega alkohola, da je v steklenici do neke mere stabilen, belo ddlenjsko.vino (po skušnjah istih vinogradnikov) pa mora imeti nekoliko večji odstotek alkohola, to je od 9,5 do 10% skupnega* alkohola.
Po teh izkušnjah naših vinogradnikov bi moral mošt za dolenjski cviček doseči (z.do-sladkanjem) 14,8% sladkobe po klosterneuburški moštni tehtnici ali 72 stopinj po Oeshlejevi tehtnici ali 17,5% po refraktometru, za mešano belo dolenjsko vino pa 15,6% sladkobe po klosterneuburški tehtnici ali 76 stopinj po Oeshlejevi tehtnici ali 18,5% po refraktometru. Ponovno povemo, da je za povečanje 1% sladkorja v moštu treba dodati na 100 litrov mošta 1,25 kg sladkorja.
TIT DOBERŠEK
'm* ********* ********** Ji
Manjka le še sladkor
Inž. Drago Sila: »Poti nazaj ni.«.
prepustili celotno Silovo kmetijo. Kmetija je po ustnem izročilu stara petsto let. Po drugi strani pa bi bržkone čudno gledali tudi kmetje, če bi dal svojo zemljo v najem. Kdo ve. ali bi še verjeli mojim strokovnim nasvetom. Resda kmetija ni velika, saj ima le 8 hektarov zemlje. Toda če se ji bom v celoti posvetil, se bomo menda preživeli. Najprej bom povečal hlev. tako da bo v njem prostora za 22 glav živine. Tudi krmi bom posvetil več skrbi, skratka, na kmetiji bom skušal uveljaviti vse tisto znanje, ki sem si ga pridobil v šoli in s prakso. Pa tudi s svojim znanjem še nisem v celoti zadovoljen. Tako, kot sem ob delu končal prvo stopnjo fakultete, nameravam tudi drugo,« pravi inž. Drago Sila.
Pravi, da poti nazaj ni, čeprav bi ga nemara v kmetijski zadrugi Trebnje odprtih rok sprejeli nazaj. S kmetijo sc namreč ni mogoče igrati. Ko enkrat postaneš kmet, je tako, kot bi se vko-
VINOMER — Na Vinomeru ima metliška kmetijska zadruga 40 hektarjev vinogradov in v tej delovni enoti tozda Vinska kletje zaposlenih 14 ljudi. »Naše glavno delo je urejanje teh vinogradov. Poleg sprotnega dela vsako leto obnovimo okoli 2 ha vinogradov, kajti vinogradi so stari že 20 let, so intenzivni in se v teh letih že izčr-
z "
Franc Težak: »Delo v vinogradu je težko.«
pajo,« je povedal delovodja Franc Težak.
Pri obnovi izboljšujejo tudi trsni sestav, tako od belih sort sedaj na novo sadijo v glavnem laški rizling, od črnih pa frankinjo in šentlovrenko, vedno manj pa žametno črnino. Na Vinomeru preskušajo tudi, kako bi se obnesle nove sorte, kot so vranac, rumeni plaveč, zeleni silvanec in druge. »Premalo nas je za vse delo,« pravi Težak, »sedemnajst bi nas moralo biti, vendar je težko dobiti ljudi za to težko delo.«
Težak pravi, da letos grozdje, kar se količine tiče, ne kaže slabo. »Količinsko bo pridelek lep, zlasti pri portu-galki, toče ni bilo, zaščita je bila dobra, je pa sedaj zaradi neugodnega vremena manj sladkorja. Precej je še odvisno, kakšno bo vreme do trgatve; ki pa bo letos najmanj dva tedna kasneje kot lani. Mi pa sploh trgamo nazadnje, ko že vsi kmetje potrgajo. Lani smo prvič imeli tudi pozno trgatev in tudi letos se pripravljamo nanjo in smo laški rizling še posebej skrbno obdelovali,« je povedal Težak.
A. B.
V javni razpravi nič o zakonu
Ko bo zakon o gozdovih sprejet in ko bo občutno posegel v delo in življenje gozdarjev, kmetov in lesarjev, pa bo gotovo deležen kritike
RIBNICA — Delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti občinske skupščine Ribnica niso imeli na zadnji seji nobene pripombe k poročilu o bistvenih spremembah v predlogu zakona o gozdovih, čeprav ta zakon temeljito posega v gozdarstvo, ki je na območju občine zelo razvito, lesarstvo in kmetijstvo.
Predsednik zbora združenega dela Jože Benčina je ob tem ugotovil, daje tokrat delegatski sistem spet odpovedal. Ta zakon, ki je pred sprejemom v republiški skupščini, bo bistveno vplival na gospodarjenje z, gozdovi, stroške in sploh življenje gozdarjev, kmetov in lesarjev, se pravi na večino prebivalstva ribniške občine. Delega-
cije pa ga sploh niso obravnavale, saj bi sicer gotovo imele pripombe nanj.
Na pomanjkljivosti predloga zakona je opozorila le podpredsednica zbora združenega dela Nevenka Lesar, kije menila, daje bil celo osnutek zakona boljši od sedanjega predloga in da bi morali pred sprejemom preizkusiti finančne učinke zakona. Tako
sodi na primer obnova gozdov ali pa gradnja gozdnih cest po predlogu novega zakona v razširjeno reprodukcijo in se torej lahko finansira le iz čistega dohodka (in ne iz dohodka), kar pomeni, da so te investicije obremenjene s prispevki za splošno in skupno porabo, zaradi česar bo denarja za gozdne ceste malo ali pa ga sploh ne bo. Tudi kras je bil včasih problem vse družbe, zdaj pa je le problem gozdarjev in lesarjev, kot da so oni krivi zanj.
J. PRIMC
Stanko Krašovec
Grozi sekira
Nezadovoljni z odkupnimi cenami grozdja
VELIKO MRAŠEVO — Pridne roke in umno gospodarjenje običajno največ prispevajo za napredek kmetije. Jože Krašovec iz Velikega Mraševega ima 15 hektarov zemlje, od tega 7 hektarov obdelovalne, pa ima še to prednost, da je znal navdušiti za zemljo vse tri otroke. Zato si ne beli glave z vprašanjem, kdo bo nadaljeval kmetovanje, ko bo on omagal, saj je najstarejši otrok, 23-letni Stanko, sklenil, dat se bo tedaj povsem posvetil kmetiji.
»Zgradili smo nov hlev, ki pa še ni dokončan. Zaenkrat imamo 12 glav živine, in sicer štiri krave, ostalo so pitanci, telice in konj. Oče je kooperant M—Agrokombinata iz Krškega. Lani smo oddali štiri glave živine in štiri tone grozdja. Imamo več kot 50 arov velik vinograd. Z odkupnimi cenami grozdja nikakor nismo zadovoljni. Če bo šlo tako naprej, bo verjetno med brajdami zapela sekira. Morda bova midva s sestro dobila vinograd,« pripoveduje Stanko Krašovec, ki se je našel zaposlitev v krški Celulozi. Tako kot delavce tudi kmete moti, ker ni stabilnih cen. Stanko pravi, da 'sploh ni prav, da so jeseni cene pridelkov bistveno nižje, kot spomladi.«
P. P.
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NRŠIH OBČIN
G
Prostora za mrtve zmanjkuje
Še zdaj ni jasno, kam z mrtvimi, ko čez dve leti na pokopališčih ne bo več prostora ______—	Z	odločitvijo	ni	mogoče	več	odlašati:	Marof	da	ali	ne!
NOVO MESTO — Konec maja so bila vsa dela pri gradnji novega pokopališča na Marofu ustavljena z izjemo dokončanja že začete makadamske ceste, da ne bi zemlja ostala razrita. Medtem je strokovna komisija vnovič za izvršni svet pripravila poročilo o možnostih pokopavanja v naslednjih letih, vendar še ni vse dorečeno. Prvotni načrt za Marof pa je že močno stabilizacijsko okleščen.
Priprave za usposobitev novega pokopališča za potrebe Novega mesta trajajo 10 let, z letošnjimi stroški vred pa bo v to investicijo vloženih že 40 milijonov dinarjev. Po oceni strokovne komisije bi morali imeti še 30 milijonov (po letošnjih cenitvah), da bi lahko v letu 1986 začeli pokopavati na Marofu.
Pnotno zamisel o novem pokopališču so že močno oklestili. Trenutno ni več govora v gradnji dodatnih novih mrliških vež, ki po projektu predstavljajo največji strošek, ampak so prišli do tega, da je možno v odkupljenih Ajdičevih objektih zgraditi dve povsem ustrezni mrliški veži z gospodarskimi prostori.
Načrtovalci so si za celoten kompleks pokopališča zamislili 60 hektarov zemlje, zdaj pa ugotavljajo, daje za I. fazo izgradnje povsem dovolj poldrugi hektar zemljišča, saj je na njem možno zagotoviti 1400 grobov. To pa zadošča za potrebe mesta v naslednjih 20 letih. Če bi že v začetku prišli na dan z bolj skromnimi zamislimi, morebiti tudi ne bi bilo v javnosti toliko odpora in dvomov o smotrnosti naložbe na Marofu. Niti kmetijcisene bi toliko razburjali, ker nrpotrebno
Na delo vsak dan čez Gorjance
Branetu Petroviču vzame vožnja uro do uro in pol na dan
METLIKA — Med tistimi, kise vsak dan vozijo na delo v Metliko, je tudi Novomeščan Brane Petrovič, vodja proizvodnje v Novole-sovi temeljni organizaciji Tovarna kopalniške opreme. „Samo v našo tovarno se nas iz Novega mesta pet vozi na delo," je povedal Petrovič, ki se je že od prej vajen voziti na delo. „Sedem let sem bil vodja proizvodnje v Novolesovem tozdu Tovarna gugalnikov na Dvoru, skupaj pa sem v Novolesu že deset let, od prvega službenega dne. Brane je iz generacije, ki je prva končala srednjo lesno tehnično šolo v Novem mestu, ustanovljeno v glavnem za potrebe Novolesa in IMV.
„Na Dvoru smo delali stole in gugalnike, in to izključno za izvoz, največ za Ameriko. Pri takem delu se človek navadi pedantnosti, tam ni „malo manj dobro", ampak samo dobro ali zanič, V Tovarni kopalniške opreme je sicer drugačen način proizvodnje, vendar je moje delo zvečine enako: skrb za tehnološki red in disciplino in spoštovanje rokov. Z ljudmi je pa tako: med Suhokranjci in Belokranjci je gotovo razlika, tako po značaju, navadah in drugem, vendar so eni in drugi dobri delavci. Na Belokranjce sem se hitro navadil, mislim, da so se tudi oni name in delo v tem 105-članskem kolektivu dobro poteka.”
Brane Petrovič: „Na Belokranjce sem se hitro navadil in mislim, da tudi oni name.”
Ne samo da vsakdanja vožnja čez Gorjance Petroviča ne moti, pravi, da bi se celo neprijetno počutil, če bi imel službo pred nosom, ..Vožnja mi vzame uro do uro in pol na dan, cesta čez Gorjance je dobro vzdrževana, poznam jo kot svoj žep in na poti lahko človek marsikatero stvar v miru premisli, za kar večkrat na delu ni ne časa ne potrebne zbranosti."
A. B.
pokopališču nameniti tako ogromnega kompleksa najboljših njiv v bližini mesta.
Kljub novim ugotovitvam imajo v izvršnem svetu še vedno pomisleke pred končno odločitvijo o gradnji. Gre za zaplete v zvezi z istočasno rekonstrukcijo dostopne ceste — Ko-štialove ulice, predvsem pa za prever-bo finančnih možnosti in dvom o pridobitvi nekaterih soglasij.
Vse to bo v 14 dneh razčiščeno, medtem pa naj bi stabilizacijsko obarvano izgradnjo poknonlišč« »i VI
fu znova preverjali v krajevnih skupnostih na območju mesta. Druga možnost, razširiti pokopališča Šmihel, Ločna in Prečna, je bila tudi že drugič strokovno preverjena.
V Šmihelu in Ločni je možnost širitve pokopališč dvomljiva zavoljo bližine hiš. V skrajnem primeru bi v Šmihelu še lahko pridobili nekaj grobov, medtem ko v Prečni prostorska možnost obstaja. Stroški za širitev obeh pokopališč pa bi znašali najmanj 13 milijonov dinarjev, kljub vsemu pa bi bila rešitev začasna. Vrh vsega je pokopališče Prečna Se zelo oddaljeno za obiske grobov svojcev, mnogi pa nimajo avtomobilov, zlasti ne upokojenci, ki na pokopališča največ hodijo.
RIA BAČER
Spremembe so že vidne
Prvi koraki novih poti Pekarije so obetavni
NOVO MESTO — Z uvedbo v družbenega varstva v novomeški Pekariji so se začele spremembe, ki jih opažajo tudi potrošniki. Navadnih vrst kruha ne manjka več, z novimi evidencami pa lahko tudi dokažejo, da niso krivi, če kdaj ob petkih trgovine ostanejo brez kruha.
Teže bre v kolektivu pri urejanju medsebojnih odnosov.
Kakšne spremembe so v Pekariji zadnje mesece in ali so v korist potrošnikov, to je bilo vprašanje, zastavljeno Dragici Galič, ki predstavlja začasni poslovodni organ v družbenem varstvu.
»V Pekarni Črnomelj delamo novi poltrajni kruh, vikend kruh, ki je že tri tedne v prodaji, a po njem kupci malo segajo. V trgovinah bi lahko nabavljali ta kruh za rezervo, če jim ga zmanjka, kajti vikend kruh je obstojen teden dni. Uvedli smo nove evidence, tako da nas nihče več ne more dolžiti, če kruha v trgovinah zmanjka. Vselej ga spečemo še 200 do 300 kg nad naročili.
Kvaliteta kruha je stalno pod kontrolo inšpekcije, ki pa ugotavlja slabo kvaliteto moke. Ni več očitkov, da pečemo premalo osnovnih, cenejših vrst kruha.
»Izgube ob polletju sicer nismo imeli, smo pa med delovnimi organizacijami, ki poslujejo z motnjami. Položaj se slabša, ker so surovine prehitro dražijo, končne cene izdelkov pa ostajajo na isti ravni. Tudi ne pričakujemo, da bo do podražitev kruha prišlo, pač pa skušajo težave pekarskih in mlinarskih kolektivov reševati na republiški ravni.«
— Kako gre z urejevanjem odnosov znotraj kolektiva in z utrjevanjem reda in discipline?
»To je dolgotrajna naloga, tudi težavna. Sprejeli smo stabilizacijski
program in se po njem ravnamo. Prinaša tudi rezultate, vendar velikih rezerv ni. Urejanje medsebojnih odnosov pa zahteva hkrati tudi reševanje nagrajevanja po delu, ustrezno strokovno kadrovsko zasedbo in boljše pogoje dela. Pač v novomeški Pekarni je edina v okviru Žita, stara 15 let, potrebna je temeljitega remonta. Ta je v načrtu za leto 1985, ko bomo dozidali tudi potrebne prostore za ekspedit in shrambo embalaže, na kar ima inšpekcija največ pripomb.
Z uvedbo novih evidenc znotraj in navzven pa razrešujemo odgovornost, posebno glede delovnih dolžnosti in tehnološke discipline. Izvedli smo več disciplinskih ukrepov in premestitev, so pa ti ukrepi za posameznike neljubi in se upirajo. Tudi alkoholike skušamo usmeriti na zdravljenje, vendar pri teh prizadevanjih skoroda ni uspehov.«
R. B.
GETRTM1V INTERVcJU
Preventivi prva skrb
Čez 1000 gasilcev je že sodelovalo na preizkusih znanja v mesecu požarne varnosti
NOVO MESTO — V oktobru, mesecu požarne varnosti, je Občinska gasilska zveza Novo mesto izvedla več tekmovanj v preverjanju usposobljenosti gasilcev. Posebno zadovoljiva sta udeležba in sodelovanje mladih. V novomeški občini dela 57 prostovoljnih gasilskih društev in 6 industrijskih, v katerih je vključenih čez 4.000 občanov.
Gasilstvo je od nekdaj popularna dejavnost, poseben pomen pa dobiva v zadnjih letih z nalogami v splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti. Kako gasilci novomeške občine obeležujejo mesec požarne varnosti, je povedal Franci Bartol, predsednik občinske Gasilske zveze.
»Vodilo letošnjega meseca gasilstva je preverjanje usposobljenosti gasilske operative, s tem da imamo še vrsto razstav gasilskega orodja, predavanj za občane in šolarje itd. Ena večjih akcij je bil
Franci Bartol: »Število požarov letos izredno raste, občani pa premalo vedo o samozaščitnem obnašanju.«
avtorally 23. septembra, na katerem so sodelovala prav vsaj društva, poklicna gasilska desetina in desetina pripadnikov JLA. Bilo je čez 500 sodelujočih, sodniki pa so preverjali opremljenost gasilskih vozil inznanjegasilcev v suhih vajah, vezanju vrvi. prvi pomoči, ob koncu pa smo v Novoteksu izvedli še mokro vajo.
Na tem tekmovanju so se najbolje izkazali gasilci iz Lakovnic, drugi so bili Stražani, treji pa gasilci s Kamene. V tekmovanju mladih je sodelovalo 400 pionirjev in mladincev, kar priča o razvejeni gasilski dejavnosti med mladino. Pri pionirjih so bili na tekmovanju najboljši Sentjernejčani, ekipa iz M. Podljubna in Podturna, pri mladih pa ekipa Otočca in Rateža,-
— Kako v tem mesecu potekajo vaše akcije, s katerimi se srečuje širša javnost?
»Prizadevamo si v vseh krajevnih skupnostih doseči sodelovanje s tem, da bi organizirali za občane predavanja o gasilski preventivi, za mlade pa organizirali oglede gasilskih domov in opreme. Otroci v vseh 16 osnovnih šolah naj bi pisali naloge o tem, kako si predstavljajo dejavnost v mesecu protipožarne varnosti. Nasploh je največji poudarek na preventivi, kajti v prvem polletju leta 1984 seje število požarov v primeri z enakim obdobjem lani povečalo kar za 80 odst. To dokazuje, da občani premalo vedo o samozaščiti, lahko pa bi veliko pripomogli k preprečevanju požarov in zmanjšanju ogromnih požarnih škod na družbenem in zasebnem premoženju.«
R. BAČER
Zdravstvu za najnujnejše
Ob rebalansu manjka 60 milijonov dinarjev, ki jih bo treba zagotoviti ob decembrski valorizaciji
VODA JE SPET PITNA
METLIKA — Od torka je voda iz vodovoda, ki se napaja iz zajetja v Jamnikih, spet primerna za pitje. Tako je višinski predel metliške občine po daljšem času dobil neoporečno vodo, saj je bila prepoved uporabe te vode za pitje v veljavi od 17. septembra, ko so najprej v rezervoarjih v Bušinji vasi in Grabrovcu opazili močno peno, potem pa je bila voda oporečna zaradi velike kalnosti, kar je posledica dolgotrajnega deževja in še nekaterih primesi oziroma snovi.
NOVO MESTO — Ob drugem letošnjem rebalansu plana je občinski zdravstveni skupnosti zagotovljeno več denarja, še vedno pa financiranje nekaterih zadev ostaja v zraku do naslednje valorizacije. Od novembra letos predlagajo za 1 odst. višjo prispevno stopnjo iz dohodka tozdov.
Oba zbora občinske zdravstvene skupščine sta 2. oktobra z rebalansom letnega plana zagotovila bolnišnici dodatnih 306,7 milijona dinarjev, lekarni 22.1 milijona, zdravstvenemu domu 217.4 milijona. Domu starejših občanov 19,1 milijona in delovni skupnosti SIS 21,7 milijona dinarjev. Vsi navedeni pa imajo upoštevano le 50-odstotno amortizacijo. S tem rebalansom bo zdravstvenim delovnim organizacijam omogočeno nemoteno najnujnejše delo na področju zdravstvenega varstva občanov, še vedno pa bodo morali zaradi manjkajočih 60 milijonov dinarjev odložili do naslednje valorizacije vrsto zadev: povišanje pogrebnin, potnih stroškov, obveznosti do republiške solidarnosti, naloge SLO itd.
Zaradi slabega dotoka plačil pa je likvidnosti položaj skupnosti čedalje bolj kritičen, zato so skušali z
dogovorom o posojanju sredstev preko SDK to nevšečnost premostiti, vendar predpisi to onemogočajo.
Skupščina je dobila informacijo, da trajneje zdravstva ni mogoče ozdraviti izgub, če ne bo tej dejavnosti odmerjenih več sredstev, zato izvršni svet občinske skupščine predlaga od I. novembra dalje za 1 odst. višjo prispevno stopnjo iz dohodka tozdov. S tem planirane povprečne stopnje v srednjeročnem pianu ne bi presegli. Prav tako sta zbora dobila informacijo o novih cenah zdravstvenih storitev, ki veljajo od I. oktobra dalje v bolnišnici, lekarnah, zdravstvenih domovih in pri obiskih patronaže.
R. B.
NOVO MESTO JULIJA NAJCENEJŠE
NOVO MESTO — Statistična primerjava cen na drobno za 50 vrst industrijskih izdelkov, živil in storitev med Koprom, Ljubljano, Mariborom in Novim mestom za letošnji julij kaže, da so Novomeščani od vseh živeli najceneje. Kar 19 izdelkov je bilo namreč v Novem mestu najbolj poceni, med njimi npr. krompir, sir, salama, tkanina za moške obleke, moške nogavice in čevlji, deske, lignit itd. Na tretjem mestu so bile cene 7 vrst blaga. Največ so morali Novomeščani odšteti za 5 vrst izdelkov (npr. moška srajca, jabolka, testenine), na drugem mestu pa so bile cene 8 vrst izdelkov in storitev. Za 11 artiklov pa so morali Novomeščani seči v žep enako globoko kot prebivalci drugih primerjanih mest.
Prednost brez denarja
Že tako odmaknjeni Geršiči so brez mostu še dlje
GERŠIČI — Most čez Lahinjo pri G er šilih je že dalj časa zaprt za ves promet, saj je nevarnost, da bi se dotrajani most pod bremenom podrl. Vendar ljudje niso te prepovedi vedno upoštevali in so. da bi si skrajšali pot. z osebnimi avtomobili pa tudi s traktorji vozili čezenj. Pred kratkim pa so most tudi
Trkanje z drugačnim zvenom
V metliški občini so bili OD nižji, kot bi lahko bili — Realni osebni dohodki se zmanjšujejo, najbolj pa so prizadeti tisti z najnižjimi OD
METLIKA — Že tako rekoč ves čas je znano, da so osebni dohodki v metliški občini med najnižjimi tako v regiji kot v republiki. In ker se vrednost dinarja zaradi inflacije zmanjšuje ne samo iz leta v leto, ampak zadnje čase že kar iz meseca v mesec, je kljub višjim osebnim dohodkom njihova resnična vrednost v primerjavi z lanskimi dohodki nižja. Inflacija pa najbolj prizadene ljudi z nizkimi dohodki, prav tem se življenjska raven najbolj in najhitreje znižuje.
Podatki kažejo (upoštevaje uradno priznano stopnjo inflacije), da so realni osebni dohodki v letošnjem prvem polletju v metliški občini v gospodarstvu manjši za 12 in v negospodarstvu za 8 odstotkov, medtem ko so se v republiki zmanjšali za 5 odstotkov. Zato je torej še toliko bolj nerazumljivo, da v metliškem gospodarstvu ne izplačujejo takih osebnih dohodkov, kot bi jih lahko, oziroma jih niso izplačevali v prvem letošnjem polletju. Po resoluciji mora rast osebnih dohodkov zaostajati za 20 odst. za rastjo dohodka, v metliški občini pa zaostaja kar za 27 odst., kar, poenostavljeno povedano, pomeni, da so bili osebni dohodki v gospodarstvu za 7 odst. nižji, kot bi lahko bili. Tako je
povprečni osebni dohodek v metliškem gospodarstvu v prvi polovici leta znašal le 19.503 dinarje, kar je sicer 46 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, ob 58-odstotni priznani inflaciji pa je resnična vrednost tega denarja 12 odst. nižja kot v lanskem prvem polletju. Povprečni OD v gospodarstvu za to obdobje v republiki pa znaša 23.269 dinarjev. V negospodarstvu v občini znaša povprečni osebni dohodek v prvem polletju 22.831 dinarjev in je realno za 8 odst. nižji kot v enakem lanskem obdobju, republiško povprečje v negospodarstvu pa je 25.509 dinarjev.
Ob tem je treba povedati še to. daje bilo v tistih delovnih organizacijah, ki
niso izplačevale takih osebnih dohodkov, kot bi jih glede na resolucijo lahko, več delavcev, ki so prejemali OD pod zajamčenim, se pravi manj kot 12,200 dinarjev, to seveda velja za poln delovni čas in brez bolniških, še več pa je bilo takih, ki so dobivali po 15 tisočakov na mesec. Ni težko ugotoviti, da se da pri osebnih dohodkih kar precej prihraniti in s tem priokusom marsikatero trkanje po prsih o dobrem poslovanju drugače zazveni.
To vedo tudi na občinskem sindikatu. kjer se zavedajo, da je ena od nalog sindikata, in to nikakor ne zadnja, zaščita delavskega standarda. Pred časom so imenovali delovno skupino, ki bo skušala skupaj z vodilnimi v tistih delovnih in drugih organizacijah, kjer se to zadeve najbolj pereče, poiskati način, kako jih rešiti ali vsaj omiliti. Seveda se sindikat ne zavzema za uravnilovko, marveč za to, da bi si delavec s svojim rednim delom zaslužil osebni dohodek, s katerim bi lahko spodobno živel.	A	BARTEI	J
Novomeška kronika
TRGOVCI NA DOM — Trgovci Mercatorjevega potrošniškega centra na Cesti herojev so prišli na staro preizkušeno idejo. Pri njih kupljeno blago dostavijo na dom. Zastonj. Glede na usihajočo dolenjsko kupno moč lahko pričakujemo, da bodo trgovci kmalu vozili z doma in domov tudi kupce.
ODMEV — V uredništvo je prišel I odmev na »eno gospo«, ki je rekla, da 1 so prireditelji novomeške razstave gob pobirali vstopnino celo od dojenčkov, j Bralka, ki želi ostati neimenovana,
I nam sporoča, da vrle gobarje vsaj za I eno dolžino presega počitniška skup-I nost iz Krškega. Sicer pa vprašajte I dojenčke, ki so jim v Nerezinah za-Iračunavali poln penzion.
PREPLAH V dolenjski prestolnici je med lastniki najrazličnejših dizlov zavladal preplah ob sicer neu-, radni novici, da bodo odgovorni te dni pokukali v rezervoarje varčnih jeklenih konjičkov. Varčnih zato, ker >e menda prenekateri lastnik vozi naek->-oli kar s kurilnim oljem, ki je precej manj obdavčeno kot za dizle uradno dovoljeno plinsko olje.
KMETIJSTVO — Meščani, ki se vozijo skozi Škrjanče, so gotovo opazili, kako vztrajen zasebnik z. do-I važanjem zemlje spreminja neplodno I ledino v rodovitne njive. Še lepše bi bilo, če ne bi hkrati spreminjal v blato | tudi sicer kar dobre asfaltne ceste.
MINI AKCIJA — Raziskovali I smo, kako bi najhitreje, vendar zakonito obogateli. Dve poti sta: ali začnite I izdelovati telovadne copate za šolarje ali pa plastična ravnilca, ki jih nadobudneži potrebujejo za pouk matematičnih množic. Izračunali smo, da kar najmirnejši otrok porabi v šolskem letu najmanj pet parov copat in 1 štiri ravnilca.
PODPORA — Zvedelo se je, da so I družbenopolitične organizacije, ki domujejo v hiši v Kettejevm drevoredu,
[ tudi praktično podprle delavski razred, za katerega so zadolžene. Sadovnjak, ki obdaja družbenopolitično vilo, sta obrali družini iz IMV in Krke.
Ena gospa je rekla, da dolguje IMV za stanarine stanovanj, v katerih nihče ne živi, že 3SO.OOO din.
dejansko zaprli in tako preprečili, da bi kdorkoli kako drugače kot peš prišel na most. Brez dvoma je to ukrep, ki bo pripomogel k večji varnosti okoliških ljudi, nikakor pa to ne more bili rešitev za daljši čas, saj je ta most za Geršiče pa tudi druge kraje v tej okolici zelo pomemben in jim močno skrajšuje pot v šolo. do avtobusa, najbližje trgovine itd.
Na občini se zavedajo pomena tega mostu in potreb ljudi v teh krajih, odgovorni ljudje so že večkrat poudarili. da je gradnja novega mostu čez Lahinjo pri Geršičih vsekakor ena prednostnih občinskih nalog. Vendar odgovorni krajanov ne slepijo z obljubami, ki jih nato ne bi bilo moč izpolnili. Jasno je. da mosta čez Lahinjo ne bodo dobili čez noč. Ne zato. ker ga na hitro ne bi bilo moč zgladiti, marveč zato. ker sedaj v občini ni na voljo niti prec ej manj denarja, kol bi stal nov most■
Kakorkoli že: jasno je. da bo treba most prej ko slej zgraditi, nihče pa ne j more reči oziroma obljubiti, kdaj bo to in ne povedati, kje bodo dobili potreben denar. Pred časom je bita bolj potiho,
.nakazana ena od možnosti: nov samoprispevek. čeprav časi takemu zbiranju denarja niso naklonjeni. Če pa bi se po izteku sedanjega samoprispevka metliški občani, ki sc jim bo kmalu izteklo 20. leto samoprispevka> kar eno najmanjših slovenskih občin uvršča na sam vrh republiške »samoprispevkarske« lestvice, torej če bi se odločili za podaljšanje za še eno srednjeročno obdobje, bi se gotovo tudi zato. da bi prebivalci odmaknjenih Geršičev in sploh-prebivalci odmaknjene krajevne skupnosti Dobravice dobili nov most čez Lahinjo, I A. BAR TLI J I
V času od 27. septembra do 3. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Marta Lamovšek iz Dola — Darjo, Stanka Matijaš iz Žakanja — Ksenijo, Irena Matkovič izČrmo.šnjic
— Karmen, Jožica Starič iz. Prelesja — Damjana, Anka Davidovič iz Krškega
— Dejana, Sonja Erjavec iz Uršnih sel
— Aleša, Bernarda Panjan izSodevcev
— Gregorja, Tatjana Gorenc iz Zabr-dja — Suzano, Vida Kambič iz Črešnjevca — Boštjana, Katarina Šneler iz Damlja — Mateja, Zdenka Primc z Velike Cikave — Spelo, Vida Mušič iz Tuševega dola — Tanjo, Marica Pečarič iz Obreža — Ivana, Terezija Zupan iz. Ledine — Gregorja, Majda Krakar iz. Meniške vasi — Tejo, Jožica Bojanec iz Dolenjih Sušic
— Mateja, Marija Težak iz. Dola — Andreja. Vera Rožič iz Metlika — Simona, Djurdjica Ramuščak iz Lo-viča Gornjega — Ivano, Martina Pevec z Griča pri Klevevžu — Katjo, Sonja Žitnik iz Trebnjega — Mitja, Antonija Dimeč iz Močvirja — Srečka, Vera Tavčar iz Gorenje Straže — deklico, Alojzija Jesih iz Velike Lahinje — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Sonja Repše iz Šegove 8 •— Alešo, Dragica Za-turovski iz Šegove 16 —■ Tamaro, Miroslava Maraš—Pogačar iz Ulice Slavka Gruma 2 — Jureta in Viktorija Berus s Ceste herojev 26 — Matjaža. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
AVTOBUSI IN KOMBIJI, KI PREVAŽAJO šolsko mladino, imajo spredaj in zadaj posebne oznake, da bi udeleženci v prometu vedeli, zA kaj gre. Tudi brez tega bi se vedelo, kajti navado so takšna prevozna sredstva nabito polna. Učenci so potisnjeni tja do sprednje šipe in avtobus je od daleč videti kot z grozdi preobložena vinska trta. Do zdaj, hvaia sreči, še ni prišlo do nesreče, a kakšni bodo izgovori, čc do tega slučajno pride, nihče ne ve.
V NIČ BOLJŠEM POLOŽAJU NISO UČENCI, ki potujejo v šolo in nazaj z rednimi avtobusnimi programi. Navadno so avtobusi prenatrpani, v njih je slab zrak, in le redki so, ki se lahko pohvalijo, da so med vožnjo sedeli. V šolo pridejo takšni učenci navadno že dokaj utrujeni in od njih je med šolskimi urami težko pričakovati pretirano aktivnost. Zaradi nezavidljivega denarnega položaja pa se starši redko odločajo za bivanje svojih otrok v dijaškem domu. Nič čudnega ni torej, če je veliko postelj neodgrnje-nih. Tudi v črnomaljskem dijaškem domu.
i
±	*	*	iwri	•»	*	A..'*	*	*	a,'*	*	*.V	■
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
BOJAZEN PRED ŽIVIMI -TA RČAMI«? — V zadnjem času so na črnomaljskem koncu začela kot gobe po dežju rasti strelišča na glinaste golobe. Pred kratkim so ga odprli na Sinjem vrhu, ob prihajajočem vi-niškem krajevnem prazniku pa ga bodo tudi za Žežlju. Človek dobi občutek, da so prav gobe krive za razmah teh strelišč: da so se lovci namreč ustrašili streljati s puškami po gozdovih, da ne bi nehote zadeli kakšnega gobarja, ki jih sedaj kar mrgoli, pa so si zato raje izbrali manj tvegano streljanje na — glinaste golobe.
PREPOVED KAJENJA IN ČIST OČA — Nič novega ni, da ob vsesplošnem prekopavanju glavne črnomaljske ulice spoznaš Črnomaljca po blatnih gumastih škornjih. Da pa se ilovnata sled ne bi predolgo vlekla za ljudmi, so si v črnomaljski »beli hiši« (in morda še kje) omislili zanimivo prošnjo. Poleg prepovedi kajenja v prostorih visi na vratih sedaj še prošnja, naj si vsak očisti obuvalo. Učinek napisa je neverjeten: do vrat z napisom so tla umazana od ilovice, naprej pa čista, kot bi si prišleci čevlje ne le očistili, ampak celo sezuli.
Ribniški zobotrebci
DEBELI POLHI — Velika in Mala gora v ribniški občini sta te dni, kadar je primerno vreme, polni polharjev. Ulov je v glavnem dober, polhi so debeli. Na Grmadi je tamkajšnje turistično društvo že organiziralo tradicionalno polharsko noč.
PLESALI BOMO — KUD Gallus iz Ribnice bo poleg drugih sekcij organiziral še plesno. Prijave že zbirajo. Menijo, da bo prijav dovolj.
NI ZANIMANJA ZA FOTOGRAFIJO — V zadnjih letih so že nekajkrat propadli vsi poizkusi, da bi ponovno oživili delo fotosekcije v Ribnici. Na napovedane sestanke ni bilo sploh nikogar, kar pomeni, da se Ribničanje ne zanimajo za fotografijo. Sekcija, ki ne dela, pa ima še nekaj opreme iz let, ko je še delovala. Ob vsem tem pa lahko ugotovimo, da je Ribniška doljna imela odlične fotografe. Omenimo naj le Jožeta Petka, ki je padel med pohodom.14. divizije na Štajersko, in Franceta Modica, ki tudi že dobra tri leta počiva na pokopališču pri Sv. Gregorju.
OBLJUBITI IN DATI JE PREVEČ
RIBNICA — Samoupravne sporazume in družbene dogovore smo začeli podpisovali že pred desetimi leti, vendar redkokateri vetja. To se dogaja v ribniški občini, verjetno pa tudi drugje. Gre predvsem za to. da se vsak otepa prispevali denar, ki ga je obljubil. Tako spet pridobiva veljavo stari način »jeh-lunja- denarja. Izkazalo pa se je tudi»da še vedno drži tisti stari ribniški izreki '•Če sem obljubil, še nisem dal.« - •' M. G-č
Drobne iz Kočevja
SLABA LETINA — Zaradi slabega vremena, predvsem deževja poleti in jeseni, bo pridelek slab. Tjsti, ki so izkopali krompir, ugotavljajo, da jim 'gnije; še slabše pa se bo gotovo godilo tistim, ki imajo krompir še v zemlji. Tudi koruza ne bo dozorela.
UGODNI NAKUPI—NAMA nas je v zadnjem obdobju večkrat presenetila s poceni nakupi na stojnicah, ki so jih imeli kar zunaj pred trgovino. Nazadnje so imeli tak nakup za občinski praznik 3. oktobra. Le dan kasneje pa so se odrtzali tudi trgopromctovci. Tudi 0 so pred samopostrežbo v Kidričevi ulici postavili stojnico in na njej prodajali občutno ceneje mnoge prehrambne in druge proizvode.
OZIMNICA JE TU
KOČEVJE — V prodajalni kooperacije ZKGP prodajajo ozimnico, ih sicer krompir po 29 din kg, čebulo po 37 din, jabolka (zlata parmena, jonatan, zlati delišes, ajdared) za sindikate od 39,70 din do 53,70 din kg, v maloprodaji pa od 40,20 do 54,20 din kg-
V trgovini Sadje—zelenjava (Mercator) imajo krompir po 29din, jabolka po 53 din, čebula po 40 din in zelje po 30 din kg.
Ozimnico prodajajo tudi v Nami.
Trebanjske iveri j
SO ULICE DOBILE PRAVA IMENA? — Pred kratkim je trebanjska občipska skupščina sprejela odlok o poimenovanju ulična Mirni. Vendar pa ulice po mnenju krajanove Mirne niso dobile pravih imen. No, gre za eno samo napako. Sokolska ulica, ki se imenuje po Sokolskem domu, bi se namreč morala imenovati Jamska, kakor se imenuje neka druga ulica. Tako ime bi si namreč zaslužila glede na stanje cestišča, o katerem je bilo prelitega že veliko tiskarskega črnila, pa se tej ulici to še nič ne pozna.
SLOVO SAMO OD POMEMBNIH? — Občinski odlok o pokopališkem redu določa tudi, kako naj bi se v krajevnih skupnostih poslovili od umrlih krajanov. y°dstvo krajevne skupnosti naj bi poskrbelo vsaj za skromen govor, na čelu pogrebnega sprevoda pa naj bi bila tudi zastava. Tega pa se v večini krajevnih skupnostih ne držijo. Ali pa to upoštevajo samo pri bolj uglednih krajanih.
IZ NKŠIH OBČIN
m
ti
Najprej kupec, potem odkup gob
Po tem pravilu črnomaljska kmetijska zadruga od gobarjev odkupuje gobe — Težave, ker ni neposredni izvoznik — Med odkupovalci boljše povezovanje
ČRNOMELJ — Črnomaljska kmetijska zadruga je lani začela odkupovati sveže gobe, suhe pa odkupuje že vrsto let. Preteklo leto so ji gobarji prodali 5.236 kg svežih in 1.392 kg suhih gob, letos pa 3.360 kg svežih in okrog 1.400 kg suhih gozdnih sadežev. Kljub temu daje organiziran odkup v vseh njenih poslovalnicah, ki jih ima v večjih krajih občine, pa kroži ob dobri gobarski sezoni po občini še pet odkupovalcev: Krka, Emona, Droga, Hmezad in Voče Kariovac.
Cilj vseh teh prišlekov je, da ne glede na ceno odkupijo čimveč gob. Ker pa kmetijska zadruga iz Črnomlja ni neposredni izvoznik, ampak je odvisna od Droge, Voča ali v zadnjem
IZ KS SVETI GREGOR
KMETIJSKA RAZSTAVA — Ob nedavnem zboru zadružnikov je bila v dvorani zadružbega doma razstava o razvoju živinoreje in sploh kmetijstva v ribniški občini.
PREBELILI PROSVETNO DVORANO — Pred kratkim so Slemenci, predvsem člani KUD in mladina, prebelili prosvetno dvorano, oder in druge prostore kulturnega doma. Nekateri so prihajali na delo od daleč, celo iz Ljubljane.
ŠIRŠA CESTE — Cesta od Ortneka do Svetega Gregorja je občutno razširjena in speljana tako, da nima prehudih ^ovinkov in vzponov oz. padcev. Čeprav ni asfaltirana, je promet po njej le varnejši, kot je bil prej.
času od zunanje trgovine v Kitu. prihaja zaradi tega tudi do težav. Odkup gob, pa najsi bodo suhe, predvsem pa sveže, je zelo kočljiva stvar, saj jih morajo v najkrajšem času spraviti v hladilnike na 4° Celzija, sicer se zrosijo. takšnih gob pa zunanji kupci — to so predvsem Italijani — ne odkupijo. Če vemo. da je kilogram svežih gozdnih sadežev tudi po 650 din, potem je jasno, kakšnemu tveganju se izpostavljajo odkupovalci.
»Za nas je velika škoda že, če nam izvoznik zavrne nekaj kilogramov gob,« pravi Tone Štefanič iz. kmetijske zadruge. »Čeprav smo letos odkupili manj svežih gob kot lani — odkup sicer še traja — pa smo zaslužili dvakrat več. To je torej za nas dober posel, vendar pa moramo biti tudi previdni,« pove ter pri tem omeni primer, ko Droga ni hotela od njih prevzeti gob, ker ni bilo njenega italijanskega kupca, zato so se tudi v kmetijski zadrugi odločili, da jih ne bodo odkupovali od
gobarjev. njihoJa hladilnica je bila namreč že polna. Prav to je pri ljudeh povzročilo negodovanje, vendar v kmetijski zadrugi menijo, da ne morejo prevzeti gob, za katere nimajo kupca.
Očitno se bodo morali odkupovalci, bodisi italijanski ali domači, bolje organizirati, da ne bodo metali slabe luči nase pred gobarji, od katerih so, ne jjazadnje, odvisni.
M.BEZEK
ROKA ZDRSNILA V KOLO
LOKVE — 4. oktobra seje 14-letni Stanislav R. iz Rožanca peljal na športnem kolesu proti Črnomlju. Pri Lokvah mu je roka med menjavo‘prestave zdrsnila v prednje kolo, pri čemer je padel po cesti. Ob nezgodi je Stanislav R. dobil več hujših poškodb, zaradi katerih so ga najprej odpeljali po zdravniško pomoč v črnomaljski zdravstveni dom, od tam pa v novomeško bolnišnico.
Razvoj le po kapljicah
Cesta, voda in telefon so trn v peti večini prebivalcev krajevne skupnosti Vinica
VINICA — V viniški krajevni skupnosti je asfaltiranih več kilometrov vaških poti kot republiške ceste. Problem je predvsem obkolpska, sjcer republiška, cesta od Preloke do Špeharjev, ki v dolžini 24 kilometrov povezuje nekaj 10 vasi in zaselkov. Cesto od Preloke do Vinice naj bi modernizirali že ieta 1982, a je izpadla iz programa, v prihodnjem srednjeročnem obdobju pa soji dali prednost. Ne le ta odsek poti. ampak vsa obkolpska cesta jeza tamkajšnje ljudi življenjskega pomena. Prav v delu krajevne skupnosti od Vinice do Špeharjev zaradi težke dostopnosti življenje vidno gsiha. V mnogih vaseh, so ostali le še nareki
Bolje kot s cestno povezavo so na viniškem koncu oskrbljeni z elektriko.’
vendar šele od lani, odkar imajo 3 daljnovode. Še vedno pa je zaselek Otok brez električnega toka. Ne morejo se pohvaliti z vodovodom, saj le četrtini vseh krajanov, torej tistim, ki živijo v Vinici in v najožji okolici, priteče pitna voda iz pip.
Tudi telefon ima le 5 krajev v krajevni skupnosti. V programu javnih del za letošnje in prihodnje leto je izgradnja telefona na sinjevrškem območju, vendar le prispevki krajanov v denarju, delu in drogovih ter 2,5 milijona dinarjev iz krajevnega samoprispevka ne bodo dovolj.
ŠTIRIDESET LET PARTIZANSKE GIMNAZIJE
Črnomelj — Konec oktobra bo izšla brošura o štiridesetletni tradiciji črnomaljske gimnazije, kije začela svojo pot 27. oktobra 1943 in jo obdržala vse do danes.
Brošuro je pripravil zgodovinski krožek ŠŠ kovinarske in družboslovne usmeritve Črnomelj pod vodstvom prof. Kovačičeve. Zajema ustanovitev partizanske gimnazije, potek šoianja in delo učiteljev, ki so poučevali na gimnaziji. Krožek je črpal podatke iz ustnih virov in muzejskega gradiva.
Brošuro bo lahko kupiti na proslavi ob štiridesetletnici partizanske gimnazije, ki bo v okviru praznovanja Dneva republike. Pripravljalni odbor je organizacije . združenega dela in družbenopolitične organizacije seznanil s praznovanjem in izidom brošure.
' JOŽICA ŽAGAR
Barbara Moravce
Krožek priteguje v šiviljski poklic
VINICA —- Preteklo šolsko leto so na viniški osnovni šoli osnovali šivljski krožek. Pobuda je prišla i/ šole. /a pomoč pa so zaprosili v tamkajšnjem tozdu novomeškega Novoteksa. kjer so se radi odzvali povabilu. Za delo v šoli so se odločili dve mentorici in mentor, vsak pa je vodil eno izmed treh skupin krožka, v katerih so bili učenci od 3. do 8. razreda.
ENA IZMED MENTORIC je bila Barbara Moravec, analitičarka dela in časa v tozdu Konfekcija. Čeprav ne šiva. ji je delo šivilj, a ne le njih, dobro poznano. Barbara mora namreč poznati ves postopek izdelave vsakega modela posebej, saj mora zanj pripraviti l. i. tehnološki list ter že vnaprej izračunati. koliko časa bodo delavci potrebovali za posamezno fazo izdelave oblačila.
»Pri nas smo bili navdušeni, da smemo sodelovati s šolo. Prav tako pa so bili veseli tudi v šoli. saj seje krožka udeležilo kar 65 učenk in učencev, osipa pa tako rekoč ni bilo. Vsekakor smo pričakovali, da bo za krožek manjše zanimanje,« pravi zadovoljno Barbara.
Otroci so v krožku spoznali osnovne vbode, belokranjsko ra-ličenje in osnove strojnega šivanja, starejši so si celo sami sušili krila. Viniški Novotcks je kupil šoli 4 šivalne stroje, podaril tudi blago, ki ga potrebujejo, in ves pomožni material. Namen Novoteksa je, da na ta način seznani osnovnošolce s šiviljskim poklicem ter jih čimveč pritegne v tovarno. To mu je letos že uspelo.
B. M.
IMENOVALI DVA NOVA ČLANA IZVRŠNEGA SVETA
TREBNJE — Na zadnji seji trebanjske občinske skupščine so razrešili članstva v izvršnem svetu Toneta Goleta in Ivana Vov‘ka. Tone Gole odhaja na novo delovno dolžnost, Ivan Vovk pa je bil izvoljen za podpredsednika občinskega sveta Zveze sindikatov. Namesto Toneta Gole-ta je postal podpredsednik izvršnega sveta Jože Godnjavčc, namesto Ivana Vovka pa so za člana izvršnega sveta imenovali Jureta Žlajpaha.
Ločiti člane ZK od komunistov
To je ena glavnih nalog po 13. seji CK ZKJ — Povsod so potrebni uspehi, pa čeprav majhni, sicer ne bo ugleda — Zamenjave že, a brez afer
KOČEVJE — »Med razpravo o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ je potrebno do konca meseca ugotoviti, katere osnovne organizacije ZK so dobre in katere problematične, pa tudi ločiti člane ZK od komunistov.« To je ena izmed misli sekretarja medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okolica, ki jo je izrekel na seji občinskega komiteja ZK Kočevje 4. oktobra.
Na tej seji so kočevski komunisti	Iz ZK je treba odstraniti vse, ki so
razpravljali o oceni poteka dosedanjih	balast in kvarijo njen ugled, zaradi
razprav o 13. seji. Ker smo o tem že poročali, naj tokrat omenimo predvsem nekaj misli iz. razprave sekretarja MS ZK Ludvika Zajca, saj je z njimi odgpvoril tudi na nekatera vprašanja kočevskih komunistov.
Nelikvidnost jih stiska
Agrostrojev obrat »Milan Majcen« v kleščah nelikvidnosti — Izreden porast materialnih stroškov
ŠENTRUPERT — Kljub izredno povečanemu prihodku in proizvodnji v Agrostrojevem obratu »Milan Majcen« niso zadovoljni z dosežki. Še naprej jih namreč tepejo nelikvidnost, izredno povečanje stroškov za material in tudi za obresti. V takih razmerah je vprašljiva tudi gradnja novih dodatnih prostorov v Prelesju, čeprav za njihove izdelke, namenjene kmetijstvu, nemara povpraševanje še ne bo usahnilo.
Obrat »Milan Majcen«, ki deluje v okviru tozda Kmetijska mehanizacija, je sicer v prvem polletju povečal prihodek za nekajkrat. Kljub temu pa se je dohodek poveča) samo za polovico. V tem času so namreč materialni stroški narasli za štirikrat, energija je več kot dvakrat dražja. Surovine so se v zadnjih treh letih podražile od 7.5 na 500 dinarjev. Ker so se izdelki v tem času podražili samo za enkrat, seveda prodajajo v izdelkih le material, medtem ko gre. »delo« za obresti od kreditov, s katerimi nabavljajo material, da sploh lahko delajo. Zato v ob-
ratu ne vedo, kako bodo kljub velikim ' delovnim in poslovnim naporom zaključili poslovno leto. Kaj več bo o tem znanega po tričetrtletnem obračunu.
J. S.
česar tudi ne prihaja do dotoka noVih članov v ZK. »V ZK komuniste, nekomuniste pa ven!« je poudari! med drugim sekretar Zajc. Opozoril je, da je treba pri tem imeti posluh za starejše, utrujene in včasih upravičeno razočarane člane. To razločevanje je treba opraviti postopama, saj se mora ZK boriti za vsakega človeka.
V osnovnih organizacijah ZK je treba oblikovati jedro, ki bo ustvarjalo rezultate. Brez rezultatov ne bo stabilizacije in besedo bodo skušali prevzeti tisti, ki žele odtujiti oblast delavcem.
Povsod je možno vsaj kaj malega izboljšati. Tudi v Kočevju so že taki rezultati. Pri tem je omenil LIK in Itas.
Ko je govoril o odgovornosti, je dejal, da »je ta knjiga odprta in da se listi obračajo«. Pri tem je omenil razrešitev oz. upokojitev odgovornih v Gorenju, IMV, INA nafta pa tudi ukrepih v kočevski občini (LIK, Itas). Poudaril je, daje pri tem treba ravnati človeško. Žal pa pri nas le težko razrešujemo zadeve brez afer. Tako aferaško in krvosesno dejavnost pa, žal, podpirajo oz. zahtevajo tudi mnogi komunisti. Potreben je torej tudi boj proti aleraštvu.	j	p
BOJC ODŠEL, PRIHAJA MIHELIČ
RIBNICA — Na zadnji seji /borov občinske skupščine so Vinka Bojca; ki odhaja na novo dolžnost, ra/rešili članstva v izvršnem svetu občinske skupščine Ribnica in dolžnosti predsednika občinskega komiteja /a družbene dejavnosti in občo upravo. Na obe izpraznjeni mesti so imenovali Janeza Miheliča, profesorja i/ Sodražice.
Nasprotni mnenji
Težav pri ustanavljanju skupnosti stanovalcev še ni konec
KOCTiV.Ili — V zadnji razpravi o nadaljnjem ustanavljanju skupnosti stanovalcev v Kočevju, ki je potekala v okviru S/Dl , se je izoblikovalo dvoje mnenj.
Po prvem mnenju bi samouprava na tem področju morala nastajati od spodaj, se pravi od skupnosti stanovalcev in hišnih svetov (ki morajo razpolagati / vso stanarino), nato pa naj bi ti organizirali za posamezna območja KS, za krajevno skupnost in občino take samoupravne organe (in službe), kot oni mislijo, da so jim potrebni in kakršne bodo plačali. Od spodaj naj se začne tudi združevanje denarja /a razne solidarnosti, razne oblike vzdrževanja stanovanj in za skupne službe. Prav tako naj bi" od spodaj izvolili vse samoupravne organe, ki jih potrebujejo. C e bi delali tako, bi bili — po tem mnenju — višji organi za svoje delo in za porabo stanarin bolj odgovorni stanovalcem, medtem ko zdaj ni tako.
Po drugem mnenju (ki pa je večinsko) je pa povsem v redu, da gre ustanavljanje naprej, kot je šlo doslej, se pravi, tla obstoječi samoupravni organi in tudi službe še naprej delujejo. Nadaljevati je treba z ustanavljanjem skupnosti stanovalcev in hišnimi sveti. Samouprava bo bolje zaživela, ko bodo pri krajevnih skupnostih ustanovljeni še sveti stanovalcev. Kar pa se tiče stanarine, je ta že tako in tako vnaprej razdeljena s posebnimi predpisi in je tudi določeno kdo odloča o porabi posameznega dela stanarine.
Obnašanje občanov kaže, da je na stanovanjskem področju marsikaj nejasno ali celo'napačno'izpeljano, saj sicer ne bi bili potrebni taki napori, da bi stanovalcem tako rekoč vsilili samoupravo. Očitno je. da stahovalei take samouprave nimajo za svoje, saj bi jo sicer sprejeli, oz. jo celo sami organizirali, in to brez pobud od zunaj oz. od /go ra j..
J. PRIMC
Sod raška mreža
KRADEJO KOI SRAKE — Motorno žago amerikanko, vredno 40.000 din, so ukradli Jaku Miheliču mlajšemu, ki gradi hišo izven naselja Soraži-cu. Imel jo je zaklenjeno v leseni baraki. Zmanjkalo je tudi nekaj pijače. Drugim.pa so odnesli vrtalne strojčke in drugo.
ASFALTIRATI ŠE NAPREJ — Cesta proti Vagovki in do Loškega potoka je asfaltirana, /daj bi morali potegniti asfalt še naprej do hrvaške meje. se pravi do Cabra.
GORNIKI ZA ASFALT —Gorniki si želijo cestne povezave oz. asfalta od Kračalov skozi Ravne do bolške ceste. Za to naj bi prispevali občini Ribnica in Cerknica. Krajani Gore pa zbirajo les. da bodo asfaltirali krajevna pota po vaseh. Odziv je kar dober.
DIVJAD. DE.l.A ŠKODO — Na območju KS Sodražica je naredila di-\jad veliko škode. Propagiramo pridelavo hrane, divjad pa jo uničuje. Ljudje obupavajo. 1 ri četrt divjadi bi bilo treba ■odstreliti.
USPEŠNI MLADI GASILCI — Na tekmovanju »Mladi gasilec« šo bili mladi Sodražani zelo uspešni, za kar velja pohvala učiteljici Modicevi in Branku Rusu, kije poučeval praktični del.
LEP POGREB — Pred kratkim smo pokopali Marijo Arko iz Zamostca. kmečko gospodinjo, staro komaj 47 let. Na zadnja pot jo je spremljalo veliko ljudi. Pokopalr-so jo gasilci.
B. Š.
OBVESTILO
TREBNJE — Društvo invalidov Trebnje obvešča, da po 1. oktobru posluje v prenovljenem kulturnem domu v Trebnjem. Prostore ima v L nadstropju levo. Uradne ure so vsako prvo sredo v mesecu od 9. do 11. ure dopoldne in vsako tretjo sredo v mesecu popoldne od 14. do 17. ure.
15 MILIJONOV SAMOPRISPEVKA
TREBNJE — Lani, konec decembra, se je v občini Trebnje izteklo zbiranje samoprispevka za gradnjo šolskih objektov in za sofinanciranje gradnje komunalnih objektov. Krajevne skupnosti so tako zbrale četrtino vsega denarja, kar znaša več kot 15 milijonov dinarjev. Po programu so denar porabile za urejanje in rekonstrukcijo cest, gradnjo in širitev vodovodov ter za urejanje pokopališč. Posamezne krajevne skupnosti so na ta način zbrale:	Čatež
430.423,70, Dobrnič 814.062.55. Dol. Nemška vas 1.205.498.50. Knežja vas 464.152,70. Mirna 2.013. l45,4<yMokronog 1.852.898.80, Račje selo 385.198.05 Sela—Šum-berk 322.817.70, Svetinje 219.890.10, Šentlovrenc 639.397,80, Šentrupert 2.032.036.80. Štefan 480.327.80, Trebelno 1.327.139,75. Trebnje 2.265.722.85. Velika Loka 520.875.65 in Veliki Gaber 1.030.834,00 din.
Uspešno enoletno »zdravljenje«
Sredi novembra se izteče ukrep družbenega varstya v frebanjskem zdravstvenem domu — Samoupravni organi že izvoljeni, zdaj še razpis za direktorja
TREBNJE — Ukrep družbenega varstva v trebanjskem zdravstvenem domu se sredi novembra izteče. Vse kaže, da je bilo podaljšanje tega ukrepa za pol leta smotrno. V tem času so se namreč razmere dokaj uredile, izvoljeni so bili novi samoupravni organi in kmalu naj bi zdravstveni dom dobil tudi novega direktorja.
To pa pomeni, daje bil program saniranja razmer, ki ga je pripravil začasni poslovodni organ in so o njem razpravljali na zboru delavcev tozda, v izvršnem svetu in predsedstvu občinskega komiteja ZK-. dobro pripravljen. S tem programom pa začasni poslovodni organ ni posegel samo v razmere v tozdu, ampak tudi v Zdravstvenem centru Dolenjske. Gre za pripravo osnutkov samoupravnih aktov o nagrajevanju, ki je bilo pogosto kamen spotike tako v tozdu kot v centru.
Kot rečeno, so bile v tozdu opravljene volitve v samoupravne organe. Na volitvah v delavski svet, disciplinsko komisijo in odbor samou-
pravne delavske kontrole je sodelovalo več kot 90 odst. delavcev. Delavski svet mora zdaj razpisati dela in naloge poslovodnega organa, tako da bo 1 L.novembra, ko se izteče ukrep začasnega družbenega varstva, začel delati tudi novi direktor. Tako v občinskem merilu kot v zdravstvenem domu so se odločili, da bo najbolje, če te posle opravlja nemedicinec, pomočnik direktorja pa naj bo zdravnik. Taka usmeritev pa je tudi v skladu s statutom tozda.
Začasni poslovodni organ je v času svojega delovanja zagotovil popolno kadrovsko zasedbo v tozdu in s tem seveda tudi boljšo zdravstveno oskrbo občanov. V tem času pripomb skoraj
ni bilo, če pa že bodo, je najbolje, da jih prizadeti občani rešujejo v sodelovanju, z začasnim poslovodnim organom ali vodstvom tozda.
Seveda pa bo nemoteno delovanje tozda možno le s sanacijo samoupravnih razmer v delovnem kolektivu. Ta naloga presega čas delovanja začasnega poslovodnega organa in bo potrebna trajnejša skrb v tej smeri. K temu bodo bržkone največ pripomogli sami člani samoupravnih teles, odgovornost za to pa nosijo tudi družbenopolitične organizacije in poslovodni organi. Svoje bo k temu moral prispevati tudi Zdravstveni center Dolenjske z-dopol-njevanjem, usklajevanjem samoupravnih aktov. Ne nazadnje je potrebno omeniti, da so se v tozdu izboljšali medsebojni odnosi, k čemur je prispevalo tudi izboljšanje materialnega položaja.
J. SIMČIČ
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
Tone Ajster: »Strokovno morajo biti tekmovalci bolj podkovani...«
Osmi pohod po poteh Brežiške čete vSromijah
Okoli 800 pohodnikov?
BREŽICE — Občinska zveza telesnokulturnih organizacij v Brežicah priredi v nedeljo, 21. oktobra, že 8. »Pohod po poteh Brežiške čete«. Lani se ga je udeležilo čez 700 ljudi, letos pa pričakujejo že 800 pohodnikov. Eden najpriza-devnejših organizatorjev tega množičnega pohoda je Tone Ajster iz Krške vasi, ki nam je povedal nekaj zanimivosti.
»Že ime pohoda brž pove, da gre za ohranjanje in prenašanje revolucionarnih tradicij NOB na mlajše rodove. Tako se Spominjamo prvih borcev Brežiške čete, ki so padli pri Kunejevem hramu, pohod pa, je posvečen tudi občinskemu prazniku. Delimo pa ga na množičnorekreativni in na tek-movalno-orientacijski«
— So kakšne posebnosti v tem tekmovalnem delu pohoda?
»Letos že drugič lahko v tem delu nastopajo tudi posamezniki, in sicer razvrščeni v petih kategorijah: mladinci, mladinke, člani, članice in veterani. Običajno je to bilo le ekipno tekmovanje, kjer sodelujejo tudi pionirji. Za te so dolge do 5 km, za člane do 9 kilometrov. Letos so kontrolne točke zahtevnejše, teren je pa manj hribovit kot lani. Pohod bo v bližnji in širši okolici Sromelj.
Doslej ni še nihče rekel, da seje na našem pohodu dolgočasil. Vsako leto menjamo kraje pohodov, vedno pa so na širšem območju Kozjanskega.
Na pohode smo povabili tudi borce, ki bodo obudili spomine na NOB. To velja predvsem za množični rekreativni pohod ob spomenikih čez Silovec', Rucmanov vrh in Mlin v Močniku, v dolini, kjer je padla po izdajstvu 2. četa 11. grupe odredov. Pričetek obeh pohodov je predviden ob 8.30 pri šoli v Sromljah, kjer bo poskrbljeno za partizanski golaž. Vozili bodo tudi avtobusi z železniške postaje Brežice in z avtobusne postaje od 7. do 8. ure. Za tekmovalce sprejemamo poimenske prijave do 12. oktobra na OZTKO ali PD Brežice, in sicer pisne prijave, po telefonu 61-790 pa jih sprejema Ivan Gerjevič.
P. P.
Od obljub se ne da živeti
Kakšna je prihodnost tozda IMV v Brežicah?
BREŽICE — Okoli 800 avtomobilskih prikolic okoli brežiške Tovarne avtomobilskih prikolic najzgovorneje priča o tem. kam je zabredla ta temeljna organizacija novomeške IMV. Zdaj je zaposlenih 191 delavcev, pred tremi leti, ko jih je bilo še 382, pa je bilo na ^zalogi« le 200 prikolic. Vsa leta se ubadajo s pomanjkanjem materiala, zato le redka prikolica zapusti tovarniško halo, ko prvič obide celotno tehnološko linijo. Uspeh je že, če lahko prikolico zapeljejo iz hale potem, ko se drugič »sprehodi« po tovarni. Morda IMV tudi na ta način ohranja zaposlitev še tiste polovice delavcev od skupnega števila zaposlenih pred tremi leti. ko je voz kreni! strmo navzdol.
Delavci v Brežicah ne pristajajo na životarjenje (saj jim drugega za letos planirana izguba v višini 200 milijonov dinarjev niti ne obeta), kajti pri njih kot finalistih se odraža slabo delo drugih, na to pa nimajo vpliva. Zahtevajo, da se čimprej uredijo dohodkovni odnosi v delovni organizaciji Adria. Bojijo se, da se bo proizvodnja v Brežicah zmanjšala po dograditvi tovarne v Novem mestu. Motilo jih je, da so bila enaka dela v Brežicah in Novem mestu različno vrednotena. Zdaj. ko se je prodaja prikolic prepolovila, ne verjamejo, da bi jih rešila maloserijska proizvodnja in tisto, o čemer razmišljajo vodilni. Predvsem pa so siti obljub, saj s temi in povprečnim osebnim dohodkom okoli
15.000	dinarjev ne morejo nasititi niti sebe. kaj šele količkaj spodobno preživeli svoje družine.
PA VEL PERC
JJ
Premalo izvoznih spodbud
Obrtniki bi izvozili več izdelkov, če bi bili deležni več davčnih olajšav
JESENICE NA DOLENJSKEM — Obrtna zadruga Metalgrad v Jesenicah ima okrog 150 članov. Več kot deset njenih kooperantov tudi izvaža. Seveda preko več posrednikov.
»Vključeni smo v 29. skupino samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino in imamo zelo malo koristi. Ta skupina bi se kthko bolje zanimala za izvoz,« meni direktorica zadruge Matija Srpčič. Obrtnikom izvoznikom se ne zdi prav. da se izvoz na klirinško področje ne upošteva za davčne olajšave, saj bo kliring kmalu dosegel konvertibilni
izvoz. Če že za drugega ne, bo kliring še kako dobrodošel, ko bomo uvozili nafto ali plin iz Sovjetske zveze. Obrtniki in njihova zadruga so zadovoljni vsaj s tem. da je prednost izvoznikov opazna pri premoščanju likvidnostnih težav, kajti blago je plačano v gotovini, ne pa z menico, katere pot zna biti zelo dolga.
V Metalgradu so povezani predvsem obrtniki iz drugih republik, največ iz Hrvaške, manj pa iz Srbije, Slovenije in pokrajine Vojvodine. Največ kooperantov se ukvarja s kovinsko galanterijo in z izdelovanjem izdelkov iz plastičnih mas.	P.	P.
Prodajalna za vse
Prva zasebna trgovinica v sevniški občini je na Velikem Cirniku
VELIKI CIRNIK — Vrsto let so krajani te oddaljene vasice v šentjanški krajevni skupnosti po občini zastonj moledovali, da bi kdo pri njih vendar že odprl trgovski lokal.
Slednjič se je opogumil mladi trgovec Alojz Ramovš iz sosednje vasi. Na občini v Sevnici so dali soglasje. Letos decembra bo eno leto. odkar Ramovš v kraju dela v veliko zadovoljstvo krajanov.
»Glede dobave sem se pozanimal pri raznih podjetjih. Odločil sem se za Mercatorjevo Velepre-skrbo iz Ljubljane. Blago vozijo po trikrat na teden. Takrat pripeljejo iz trebanjske pekarne tudi kruh. Ugodno je tudi to, ker mi omogočajo ugodnosti pri plačilu blaga.« pravi mladi trgovec.
Sicer pa ima malo bojazni, kako bo s prodajo pozimi. Vsekakor je pripravljen delati naprej.
A.	Z.
BO SADJA MANJ? — V krškem M-Agrokombinatu so računali, da bodo letos natrgali do 800 vagonov jabolk, ribeza pa so nabrali za okoli 20 vagonov. Ker so tovornjaki, ki so prevažali pepel iz Celuloze na sanitarno deponijo, dvigovali oblake prahu — pepela, je na posestvu v Stari vasi precej zmanjšan pridelek jabolk. Bo zato ostal dober pridelek breskev, ki so jih prodajali za med, lep in hkrati grenak spomin, ker se ne bo ponovila ista zgodba? Na sliki: prebiranje — sortiranje breskev v hladilnici.
NOČNI TEK V RADEČAH
28. septembra, na dan krajevnega praznika, smo imeli nočni tek v Radečah. Udeležile so se ga šole iz Rimskih Toplic, Rade^in Sevnice. Tek se je začel ob 18. uri. Tekmovali smo le najboljši tekači in se potegovali za kolajne. Prvo mesto je zasedla ekipa iz Radeč. Naša ekipa iz Sevnice je bila druga.	MOJCA	KUZMIČKI
OŠ Savo Kladnik Sevnica
Obkljukati sklepe ni dovolj
Komunisti v krški občini ocenjujejo delo v luči sklepov 13. seje CK ZKJ
KRŠKO — Razprave po 13. seji CK ZKJ potekajo v krški občini po programu in le redke osnovne organizacije Zveze komunistov se še ne bi lotile tega dela, so ugotovili prejšnji teden na seji občinskega komiteja ZK v Krškem.
SEVNICA : ŠEMPETER 4,5 : 4,5
SEVNICA — Šahovski klub Milan Majcen iz Sevnice je organiziral prijateljski šahovski dvoboj z ekipo ŠK Šempeter iz Savinjske doline. Po dveh urah počasnega šaha je bil rezultat 4,5 : 4,5. Spominski pokal so osvojili gostje zaradi boljšega rezultata na prvih ploščah. Za Sevnico so osvojili točke: Ivan Levičar 0,5, Gvido Šorli I, Jože Maurer 0,5, Janko Blas 1, Franc Derstvenšek 0,5 in Predrag Lazič I točko. Po počasnem šahu so imeli še hitropotezni turnir, kjer so zmagali gostje z rezultatom 48 : 33.
JANKO BLAS
So pa še vedno pomanjkljivosti, zlasti tam, kjer so razprave ostale preveč načelne, namesto da bi se pogovorili o konkretnih stvareh v lastnem okolju. Ponekod, kot denimo v Kostaku. so hoteli kar obkl jukati 13. sejo, češ, to je za nas, to pa se nas ne tiče. Kot je dejal med celodnevnim obiskom v krški občini član CK ZKJ Zvone Dragan, se delo komunistov ne
NOVO VODSTVO
SEVNICA — Minuli petek je bila volilna konferenca občinske konference ZSMS. Mladi so temeljito premenjali svoje kadre. Dopadljiv je bil način evidentiranja za samo občinsko vodstvo. Obravnavali so tudi po šest imen za predsednika in sekretarja. Nova predsednica je Martina Jeraj, sekretar pa Stojan Anzeljc. Dosedanja sekretarka Estera Savi-č—Bizjakova se je že pred časom zaposlila v (Mercator) Kopitarni.
bi smelo končati pri lektorstvu, am-. pak pri vsebini predloga sklepov.
Temeljito se bo treba pogovoriti o -vlogi in nalogah krajevnih uradov, saj
• Podpredsednica republiške konference SZDL Božena Oslrovršnik je ocenila, da je razprava vodena temeljito. Razširiti jo kaže tudi med nekomuniste, saj vprašatg stabilizacije, delegatskega sistema in vseh medsebojnih odnosov ne morejo rešiti le komunisti, ampak je nujno sodelovanje vseh ljudi. Komunisti morajo sprejeti objektivno kritiko. Pozorno kaže obravnavati še vprašanje mlade generacije.
so po nekaterih ocenah, na primer na Raki, še bolj zaprti do krajevnih skupnosti kot pred petimi leti. V naj-
večjem tozdu Kovinarske Industrijski opremi so morali najprej sklicani sestanek ponoviti, ker je bila večina vodilnih delavcev na-službenih potovanjih in maloštevilčna organizacija ni bila sklepčna.
Tudi aktiv komunistov poslovodnih delavcev, kamor so vabili tudi direktorje — nekomuniste, po besedah sekretarja OK ZK Blaža Kolarja ni izpolnil pričakovanj, saj je bil že uvod bolj gospodarski in manj političen, direktorji pa so se obnašali zvečine poročevalsko. Pravo mero za vprašanja, ki so »tovarniška«in tista, ki jih je treba urediti navzven, so našli v Tovarni »Djuro Salaj«, razpravo pa bodo končali z akcijsko konferenco. Razprave po sindikalnih skupinah v nuklearki dobro potekajo, medtem ko so v M—A Agrokombinatu stekle zelo pozno, stalna akcijska konferenca pa še ne dela.
P. PERC
Sita vrana lačni ne verjame
Kako iz izgub v zdravstveni skupnosti? Vendarle do večje solidarnosti v republiki? Rdeče številke se obetajo tudi socialnemu skrbstvu in še komu
SEVNICA — Nekateri gospodarstveniki število vseh zaposlenih v sevniški občini primerjajo s številom delavcev v enem večjem podjetju kje drugje. Tako tudi ne zberejo dovolj za vse družbene potrebe. Pravi razlogi so malo bolj zapleteni. . e
Kronični izgubar je občinska zdravstvena skupnost. V polletju je prispelo za 28.6 milijona dinarjev več računov in obveznosti, kot je bilo prihodkov. V začetku septembra so pričele veljati nove stopnje. Dvig je bil najobčutnejši ravno v prid zdravstveni skupnosti, tako da znaša ta stopnja sedaj pri obremenitvi iz dohodka 12,70 odst. in je znova med najvišjimi v Sloveniji!	,	.
Pri načrtih novih razvojnih možno-
sti zdravstva v republiki je slednjič moč zaslediti nekaj obetavnejših besed o solidarnosti, na kar v sevniški občini opozarjajo že najmanj deset let. Konec oktobra bodo o tem gradivu spregovorili v republiški zdravstveni skupnosti. Sevniški delegati nameravajo poseči v razpravo.
V občini varčujejo na slehernem koraku. Po številu bolniških izostankov z dela so z razmerjem 4,07 poleg Brežic (4,04) med najnižjimi v celjski
Pravilno ocenjena škoda
Preverjanje dokumentacije in primerov na terenu
SEVNICA — Znano je, daje sevni-Ška občina letošnje poletje v ponavljajočih se ' ujmah utrpela za 565.262.012 din skupne škode, kar znaša kar 22 odst. družbenega proizvoda občine. Te dni je obiskal sev-niško občino inšpektor pri repu-biškem komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Milan Rovan. Obiskal je blanško krajevno skupnost, nekatere kooperante v okolici Sevnice in KS Šentjanž.
S člani koordinacijskega odbora za odpravo posledic toče in ostalih ujm
so nadrobno prelistali obsežno dokumentacijo in zadeve preverili na terenu. Ob obisku pri predsedniku občinskega IS Janku Reberniku je mag. Rovan dejal, da so škodo v sevniški občini pravilno ocenili in delali dosledno po republiški metodologiji ocenjevanja.
Poročila bo obravnaval odbor podpisnikov za solidarnost v republiki. Skrb za delitev pomoči za v resnici nujne primere kaže, da se s tem denarjem ravna res preudarno.
A. Ž.
regiji in torej tudi pod republiškim povprečjem (4,81). Razmerja prebijajo pri prevozih z rešilci. Razpeti so pač med tri dbkaj oddaljene bolnišnice. Rcšilci sedaj vozijo na dializo že devet bolnikov, v nekaterih občinah, kjer imajo te zmogljivosti, pa nimajo niti enega takega bolnika.
Razvite občine nerade slišijo kaj o širši solidarnosti, pri tem pa molčijo o visoki porabi zdravstvenega dinarja na zavarovanca, ker imajo le-ti vr-hunskcstorjlve-pfed nosom. Tako je ta lani znašala di e <M L1 občini 9.788 din. v Ljubljani pa kar 11.364 din. Sev-niška občina ima nadalje veliko upokojencev in kmetov ter sorazmerno nizke osebne dohodke zaposlenih.
Bolj ko se nagiba leto h koncu, bolj se porajajo nove težave. Tako že sedaj svarijo pred izgubo v skupnosti socialnega skrbstva. Pravkar obdelujejo podatke za devetmesečje. Verjetno bo ta skupnost zapisala rdeče številke v znesku 1 milijona dinarjev. Revalorizirane so bile pač socialne pomoči, preživnine in drugo, kar je ob rastoči draginji nujno. Sc bo medizgu-barje zapisala še skupnost otroškega varstva, izobraževanje, slednje predvsem zaradi rastočih cen prevozov, in še kdo? Tudi o tem bo govor na sklicih skupščin, ki so se pričele sestajati v tem tednu.
A.	ŽELEZNIK
Tako se dela
Telefon 43 novim naročnikom po hribih
DROŽANJE —Telefonski priključek dandanes ni poceni in stane nekaj starih milijonov. S samoorganiziranjem, predvsem pa udarniškim delom se prenekateri strošek zmanjša, akcija tako sploh postane izvedljiva, tako je npr. težko najti skupni interes za kakšno vprašanje pri med seboj oddaljenih naseljih po hribih od Sv. Roka. Brezja. Artič. Lamperč. Šctenja. Žabjeka, Selc, Kumarne-tlgif. Metnega -vrha in Drožanju v sevniški krajevni skupnosti. Prav to jim je nadvse lepo uspelo pri napeljavi telefona. Akcijo je vodil znani kopitarniški inovator Slavko Zakošek st. Kar 10,5 kilometra omrežja je razpredenega do 43 domačij.
»Dogovorili smo se, da krajani do Drožanja prispevajo po pet drogov, ostali pa po sedem. Vsaka skupina, okrog osem do deset krajanov. je im,e|a nato svojega vodjo, da sp te drogove tudi postavljali,« pojasnjuje predsednik skrivnost uspele akcije.
Prvotni načrt Podjetja za ptt promet je obsegal dosti ožje območje. Ko so se dogovarjali s krajani; so uvideli, daje zanimanje večje, zato je predsednik Zakošek ta načrt preprosto razširil. Povprečno so ceno priključka ob začetku del ocenjevali na 34.720 din. končani obračun pa je pokazal. da so z dobrim gospodarjenjem prišli skozi s po 21.700 din. Letos junija so telefonske naročnike tudi priključili na novo omrežje. Odbor za to akcijo se je nato lahko zadovoljno razšel.
A.	Ž.
NASVETI STROKOVNJAKA
SEVNICA — Društvo vinogradnikov Sevnica — Boštanj je v nedeljo povabilo inž. Darka Marjetiča iz krškega Agrokombinata. Svetoval je kako ravnati z grozdjem, ki letos slabo zori, predvem pa, kako kletariti. Izjemnih dovoljenj za močnejše do-sladkanje mošta, kot je to predvideno z zakonodajo, verjetno ne bo, zato se vinogradniki kot ponavadi ne bi smeli prenagliti s trgatvijo. Kar ne bo dozorelo, bi kazalo odstraniti s trt, da jih takšno grozdje ne bi zaman izčrpavalo. Inž. Marjetič svetuje doslad-kanjc že pri zgodnjem vrenju, to je v kadi. Leskovški klet bo tudi letos odkupovala grozdje po dogovorjenih cenah.
OBUPALI NAD SVETOM
SEVNICA — Tudi tretji sklic sveta za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu ni uspel, ker nekateri očitno ne uspejo priti na sejo, zanje pa ni mogoče reči, da so neaktivni v kulturi. Pri sindikatih se bodo morali vseeno potruditi za novo sestavo, naloge pa bo moralo v tem 'času reševati predsedstvo.
DOBER
OBISK
SEVNICA — Skupnost za zaposlovanje je konec-minulega tedna v vseh treh posavskih občinskih središčih pripravila sestanke s štipendisti. Prvi so se v petek sestali Sevničani. Dvorana gasilskega doma je bila prepolna Predsednik IS Janko Rebernik jih je seznanil z značilnostmi občine. Vprašanj ni bilo. Po 16. oktobru štipendije lahko že dvignejo pri bančnem okencu ali na pošti.
Novo v Brežicah
ENOTNA SKUPNA EVIDENCA j
— Ker Center za socialno delo še nima ’ dovolj strokovno usposobljenih ljudi (predvsem bi potrebovali pravnika in psihologa), socialnih problemov pa je veliko, na skupnosti socialnega varstva v Brežicah menijo, da enotne skupne evidence prejemnikov socialnovarstvenih pomoči zaenkrat ne bi kazalo ustanavljati v Centru za socialno delo. ampak pri skupni službi samoupravnih interesnih skupnosti.
USKLAJEN ODPIRALNI ČAS?
— Odlok o odpiralnem času v brežiški občini je zastarel, nevšečnosti pa povzroča predvsem neusklajenost. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je za prehodno obdobje, dokler ne bo sklenjen ustrezen samoupravni sporazum, predlagal osnutek odloka. Če je osnutek sprejemljiv za ljudi in organizacije, bo pokazala javna razprava, mnenja pa se že krešejo...
BREŽIŠKA PLANINSKA POT
V okviru tedna otroka smose planinci dobovške, globoške, brežišče in artiške šole napotili po Brežiški planinski poti. Krenili smo s Čateža. Sli smo preko Sv. Vida do Cirnika, kjer smo dobili prvi žig za prehojeni kos j poti. Pred nami se je prikazala Stojd-raga. Vračali smo se skozi Globočice, Mrzlavo vas in spet prispeli na Čatež. Za prehojeno pot smo prejeli še zadnji žig-
ALENKA CIZELJ, '8. a OŠ Artiče
Krške novice
JUBILEJ TUDI ZA SPRAVO? — 30-letnica Kovinarske, ki so jo praznovali konec prejšnjega tedna, so obeležili tudi z bogatim kulturnim programom v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja. Marsikakšen delavec je pomislil, kako lepo bi utegnilo biti v tej tovarni, če bi jezik sporazumevanja vladal tudi med vodilnimi znotraj tovarniškega plotu...
PREDAVATELJ NAJ BO! — Na, zadnji 18. seji občinskega komiteja Zveze komunistov se je Dušan Vladič zavzel, da bi maratonske seje komiteja skrajšali na največ dve do tri ure. »To bi še bil normalni čas, kdor pa hoče dolgo diskutirati, naj se prijavi za predavatelja,« je predlagal Vladič.
TRŽNICA URADNO ODPRTA — Prejšnji teden je bila menda uradna otvoritev, žal še zmeraj na pol prazne krške tržnice. Poslovne prostore je končno uredil tudi »Gavrilovič« in ker tako delo čaka še marsikoga, si lahko obetamo še več bolj ali manj uradnih otvoritev. Le kmetice in gospodinje se še bolj malo zmenijo za dogajanje na tržnici...
»POSAVJE . PLEŠE«
KUD Anton Umek—Okiški iz Bo-štanja je 29. septembra priredilo 5. revijo »POSAVJE PLEŠE«. Najprej smo videli sprevod skozi Boštanj, potem smo si ogledali nastope folklornih skupin iz Artič, Senovega, Sevnice, Ribnega pri Bledu in Boštanja ter nastop tamburaškega orkestra iz Artič. Gledalcev je bilo zelo veliko. Po nastopih so vodjem skupin podelili nagrade. Vesela sem, da sem si lahko ogledala to prireditev, in si želim še mnogo podobnih.
LIDIJA UDOVČ, 5. r.
OŠ Boštanj
TRGATI LE RANE SORTE
ŠLVNICA — Z občinskim odlokom je bi|o y tej občini dano dovoljenje za trganje, ranih sort grozdja. Od 4. ^okjobra je bilo dovoljeno trgati portu-, if) ' Janino, od ponedeljka, 8. ol(!o(>ta, pa (udi šentlovrenko. Za os-Jale.šorte bo čas objavljen.
Sevniški paberki
RES'ŽIVAHNA RAZPRODAJA Akcijska prodaja v Mercatorjevi samopostrežnici 12 je konec minulega tedna presenetila same trgovce. Naslednji dan so morali pripeljati že večje zaloge. Nadvse je bilo živahno na stojnici s pečenicami pred trgovino. V nekaj urah jih je šlo za 150 kilogramov. Trgovci in mesarji se niso pričeli izvijati z »nimamo«, temveč so dali na raženj svinjske zarebrnice po ena ki ceni. Pečenice nato dva dni niso pošle, trgovcem pa je treba šteti v priznanje, da so tam vztrajali tudi še dolgo po običajnem odpiralnem času.
MOŠT IN KOSTANJ — Po poslovnosti je znan tudi gostilničar Niko Fric v bifeju (pred katerim se lahko skrije prenekatera gostilna), v sevniškem gasilskem domu. Gostom je minuli teden že ponujal mošt in pečen kostanj.
_ POZABILI NA NAJMLAJŠE? — Če so se torej že starejši dobro imeli, pa so v prenekateri družini pozabili, daje bil minuli teden tudi teden otroka. V sevniškem vrtcu so s številnimi lepaki vabili v vrtec malčke, ki sicer niso pri njih v varstvu. V soboto so jim pripravili pravcati piknik, tudi s kostanjem. In vendar so bile prizadevne tovarišice skorajda same. Za naprej resno razmišljajo, da bi te urice ukinile. če si starši niso pripravljeni vzeti ■ malo časa in pripeljati otroke. .
-Jv,
*
kultura
in
izobra-
ževanje
Ni le klub pesnikov
Krški literarni klub, ki združuje najrazličnejše kulturne ustvarjalce, pripravlja zanimiv program tudi za novo sezono
KRŠKO — Nedavnega občnega zbora tukajšnjega literarnega kluba, ki se imenike po pisatelju Benu Zupančiču, se je udeležila večina od 37 članov. To pa je samo eden od dokazov, da se klubu, ki združuje poleg literatov tudi ljubitelje knjige in književnosti, izvajalce kulturnih programov in Leskovški oktet, še ni treba bati za obstoj.
Krški literarni klub je bil ustanovljen decembra 1980. januarja naslednje leto pa so člani že pripravili prvi nastop. Ime Bena Zupančiča sije nadel lani decembra. Ves čas, še posebej pa v zadnjem času. skrbi tudi za povezavo z vsemi kulturnimi ustvarjalci.
Letos šo pripravili več literarnih nastopov in sodelovali pri nastopih drugih kulturnih skupin v krški občini in drugod. Literati, ki tvorijo jedro kluba, se uveljavljajo tudi z objavami v revijah in drugih glasilih. Klub je letos izdal že tretji snopič Literarnih listov s 36 besedili štirinajstih avtorjev. Dela dveh članov so prišla v knjigo
»Slovenske rudarske pesmi«, nekateri so sodelovali v Literarnem nokturnu ljubljanskega radia, dve članici sta se predstavili tudi na mariborskem radiu, poleg tega so krški literati večkrat gostje dvajsetminutne oddaje »Pesnik na obisku« v brežiškem radiu.
in kaj marljivi člani literarnega kluba, ki ga vodi Silvo Mavsar, pripravljajo za to jesen in kasneje? Oktobra bodo pripravili večer sodobne slovenske poezije, novembra bodo imeli v gosteh udeležence področnega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, decembra — ob obletnici rojstva Franceta Prešerna — pa se bodo spet predstavili s »Soncem v predalu«.
Poleg tega pripravljajo izdajo albuma s satiričnimi besedili in dramsko-glasbenim večerom petih avtorjev pod naslovom »Slike iz zakonskega življenja«. Ob slovenskem kulturnem prazniku februarja 1985 pa bodo spet izdali Literarne liste, že četrti snopič.
G. R.
Jezik, nenehna d raž slavistov
Slovenski slavisti končali tridnevno zborovanje — V Krškem: o kulturnih osebnostih Posavja in še posebej o Janezu Mencingerju — Zanimiva prireditev v kapucinskem samostanu — Dan končan v gostoljubni Kostanjevici
KRŠKO — Z ogledom umetniških zbirk v Galeriji »Božidar Jakac«, galerije Forme vive na prostem, Gorjupove galerije v osnovni šoli in drugih kostanjeviških znamenitosti so slovenski slavisti v soboto, 6. oktobra, končali svoje letošnje zborovanje. Zborovanje, ki se je začelo dva dni prej v Ljubljani, je potekalo v znamenju dveh za slovensko kulturo in književnost pomembnih jubilejev: 80-letnice rojstva Srečka Kosovela in 400-letnice Dalmatinove Biblije in Bohoričeve slovnice. Slavisti so skupaj s slovenskimi pisatelji pripravili simpozij o Srečku Kosovelu. V ljubljanskem delu zborovanja se je zvrstilo več predavanj, v katerih so priznani slovenski strokovnjaki za vprašanja jezika osvetlili skrb naših protestantskih piscev za uveljavitev knjižne slovenščine in govorili o tem, kako je z našo materinščino danes, še posebej po znanem portoroškem posvetu o slovenščini v javni rabi.
V soboto, 6. oktobra, dopoldne seje zborovanje nadaljevalo v Krškem. Vodil ga je slavist Jože Škufca, vodja novomeške organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo, hkrati s Sonjo Simčič, novo predsednico Slavističnega društva Dolenjske in z dr. Štefanom Barbaričem, dosedanjim predsednikom Slavističnega društva Slovenije, ki ga je prav v Krškem zamenjal novi predsednik dr. Aleksander Skaza.
Kakih 150 udeležencev je najprej pozorno prisluhnilo krškemu profesorju Janezu Plestenjaku, ki je govoril o pomembnejših kulturnih in političnih osebnostih Posavja, bodisi da so to rojaki ali tu udomljeni Slovenci od
Doklej knjižnica v »dnevni sobi«
— ■■	...	.	 -... —---—	■	,€T_______________
Občinska matična knjižnica v Sevnici bi že za sedanji fond potrebovala petkrat večji prostor od sedanjega — Edina posavska knjižnica brez čitalnice in razstavišča — Bo vsaj leta 2000 drugače?
SEVNICA — V letošnjem prvem polletju so si bralci v tukajšnji knjižnici in njenih izposojevališčih med 4.S54 obiski izposodili 9.200 knjig. To pomeni, da je bila prebrana povprečno najmanj vsaka druga knjiga celotnega fonda, ki šteje okoli 15.250 knjig, kajpak skupaj z letošnjim prirastom 342 knjig.
Bralci nosijo knjige domov, saj knjižnica nima čitalnice, kjer bi lahko brali. V Sevnici se knjige stiskajo v sobi, ki je manjša od dnevne sobe prene-katerega zasebnega stanovanja. Ugotavljajo, da bi morali že za sedanji fond imeti petkrat večji prostor oziroma vsaj 200 kvadratnih metrov uporabne površine. V petnajstih letih, odkar so jih dodelili sedanji prostor, ni knjižnica dobila niti kvadratnega metra več za svoje poslovanje.
Kljub stiski, ki seje povečevala tudi z dotokom novih knjig, je knjižnica
ODPRTO SAMO POPOLDNE
KRŠKO — Objekti' rai razlogi so narekovali, da je Valvasorjeva knjižnica morala skrajšati čas poslovanja v svojem izposojeva-lišču na Vidmu (Cesta 4. julija 57). To izposojevališče bo poslej odprtd samo ob torkih in četrkih popoldne, in sicer od 16. do 18. ure. Nov delovni čas je začel veljati v ponedeljek. 8. oktobra.
razvila nekaj oblik dela z najmlajšimi. Že nekaj let jo obiskujejo skupine varovancev mestnega vrtca Ciciban, ki ob tej priložnosti pripravijo tudi kulturni program. Drugih oblik pa do zdaj niso mogli uvesti, saj. kot rečeno, knjižnica še čitalnice nima.
Pričakujejo, da bo znosnejše delovne razmere prineslo knjižnici novo srednjeročno obdobje. Že zdaj bi namreč poleg večjih prostorov za hranjenje knjižnega fonda in prepotrebne čitalnice potrebovali še prostor za mladinski oddelek in razstavni prostor. Mimogrede bodi povedano, da je sevniška knjižnica edina matična knjižnica v Posavju, ki nima kje pripraviti razstav.
V Sevnici se zavedajo, da problemov knjižnice in problematike knjižničarstva v občini ne bodo mogli kaj dolgo nerazrešenih prenašati iz enega v drugo plansko obdobje. Tu je namreč tudi zakon o knjižničarstvu, ki ga bodo morali tudi v tem posavskem kraju začeti izvajati, kakor zahtevajo njegova določila. Posebna določila ve-
ljajo za tako imenovano matično knjižnico. Do nje je zakon še neizprosnejši.
Ko so v Sevnici postavili sedanje razmere na področju knjižničarstva in same knjižnice, ki šteje za matično, pod luč teh določil, so ugotovili, da bi morala imeti knjižnica skoraj 800 kvadratnih metrov prostorov in vsaj tri strokovne delavce. To pa je čisto nekaj drugega, ko' narekujejo trenutne minimalne potrebe. Očitno je, da do take površine lahko pridejo le z novogradnjo. Bo to vprašanje razrešil vsaj dolgoročni plan do leta 2000?
I. Z.
drugod. Iz njegovega pripovedovanja, ki je resda ostalo na informativni ravni. to pa je spričo razpoložljivega časa za to nalogo tudi razumljivo, je moč povzeti zlasti naslednje dejstvo, namreč to, da je na Posavje vezanih neprimerno več pomembnih osebnosti, kolikor se jih običajno navaja. Skratka, lahko bi dejali, da so Dalmatin, Bohorič, Valvasor, Mencinger in še kdo le glavni, da pa jih je poleg njih delovala še dolga vrsta in to zaslužnih za najralizličnejša področja dejavnosti.
• Po programu v Delavskem domu Edvarda Kardelja so slavisti obiskali kapucinski samostan, si tam ogledali kapucinsko knjižnico in razstavo ob 400-ietnici Dalmatinove Biblije ter prisluhnili komornemu pevskemu zboru Loka iz Škofje Loke in dramskima igralcema Andreju Kurentu in Jožetu Zupanu.
Zanimiv je bil prispevek dr. Štefana Barbariča, ki je govoril o trajnih spodbudah slovenske protestantske književnosti in tako nekako razširil temo, o kateri je dan poprej, v Ljubljani, razglabljal dr. Jože Toporišič, rojak iz Mosteca pri Dobovi. Dr. Barbarič je poudaril, da so mnogi slovenski protestanti delovati v književnosti predvsem zato, ker jih je pri tem vodila visoka kulturna zavest. Še več, Trubar, Dalmatin in Bohorič, kot najpomembnejši pisci, so tako rekoč prva ozaveščena kulturna skupina na Slovenskem.
Dr. Gregor Kacijan. zadnji predavatelj v Krškem, je orisal pripoved-
ništvo Janeza Mencingerja za njegovega delovanja in službovanja med Krčani. Pisatelj, ki mu je zibel stekla v bohinjskem kotu in je v Krškem preživel zadnja tri desetletja svojega življenja (v Krškem je tudi pokopan), resda ni mogel — zavoljo poklicnih obveznosti -— nenehno služiti svojemu pisateljskemu talentu in peresu, vendar je prav v Krškem, kljub časovni stiski, ki ga je pestila, napisa! svoja najboljša dela. Veliko je ostalo nedokončanega, kar dokazuje, da seje Mencinger namenil slovenskim bralcem povedati mnogo več, kot je lahko objavil. V njegovi zapuščini je več zanimivih rokopisov, od katerih vzbujajo pozorrtost predvsem (seveda nedokončani) »Meniški spomini«. Dr. Kacijan je iz njih prebral dva značilna odlomka, ki kažeta, da Mencinger ni znal le dobro opazovati, ampak je dal, kadar je le mogel, duška tudi svoji jedki ironiji in satiri.
I. Z.
Kiparska
razstava
V Petkovi galeriji v Ribnici jutri otvoritev razstave kiparskih del, nastalih v letošnji koloniji
RIBNICA — Jutri ob 17. uri bodo v Petkovi galeriji v ribniškem gradu odprli razstavo kiparskih del udeležencev letošnjih likovnih dnevov oz. ribniške likovne kolonije. Dela bodo na ogled do 26. oktobra. Na otvoritvi bo o razstavljenih delih in njihovih ustvarjalcih govoril likbvni kritik Aleksander Bassin.
Na razstavi bodo dela kiparjev Toneta Demšarja, Bonija Čeha, Lovra Inkreta. Milene Braniselj, Dragice Čadež, Mojce Smerdu, Staneta Jarma. Vlaste Zorko, Izidorja Urbančiča in keramika
Franca Vidervola.
J. P.
Poslej več prireditev za šolarje
V novomeškem Domu kulture domače šolske »uspešnice« in gostovanja mladin-skih gledališč od drugod — Nova izvedba Mihelčičeve opere »Maček Muri«?
NOVO MESTO — Nikakor ni moč reči, da tukajšnja Zveza kulturnih organizacij pri načrtovanju programov za dozdajšnje sezone ni upoštevala potreb najmlajših obiskovalcev in da je do tovrstnih prireditev prihajalo zgolj naključno, na podlagi trenutnih interesov. Zanemarjanje ji nikakor ne bi mogli očitati, čeprav je res, da seji ni vselej posrečilo prireditvene ponudbe za mlade oblikovati in predstaviti tako dovršeno in rokovno opredeljeno kot pri sporedih za odraslo občinstvo.
Vsako leto manj učencev
V črnomaljski osnovni šoli s prilagojenim programom so se pravočasno pripravili na manj učencev
ČRNOMELJ — Leta 1970 je bila v Črnomlju ustanovljena osnovna šola s prilagojenim programom »Milke Šobar — Nataše« za 120 otrok. Vendar toliko učencev šole nikoli ni obiskovalo, največ pa jih je bilo pred desetimi leti, in sicer 99. Potem je začelo število otrok upadati, vendar občutneje po letu 1989, tako da imajo letošnje šolsko leto v vseh oddelkih osmih razredov 61 učencev.
To pomeni, da je v oddelkih spodnja meja števila učencev, torej od 6 do 10, kar pa je še vedno v okviru normativov. ki zahtevajo oddelke s 6 do 15 učenci. Ker pa je bil kader načrtovan za oddelke po več učencev, so se v šoli pravočasno pripravili na manjše število, s tem da se je ena učiteljica specializirala za logopeda, en učitelj, ki bi sicer ostal brez dela, pa vodi romsko predšolsko vzgojo, ki poteka letos že tretje leto, vanjo pa bosta tokrat vključeni dve skupini, in sicer štiriletni in petletni otroci.
Na črnomaljski šoli s prilagojenim programom, ki jo obiskujejo otroci iz črnomaljske, metliške in delno tudi ozaljske občine, v začetku šolskega leta dobro načrtujejo delovne ure učiteljev s približno enako obremenitvijo. Največja težava pa je v tem, da ob začetku pouka ne vedo. koliko otrok bo prešolanih na njihovo šolo. ker komisije za 'razvrščanje prepozno opravijo svoje delo. Zato pripravljajo oktobra posvet s člani komisij za razvrščanje, učiteljicami prvih razredov iz belokranjskih osnovnih šol. ki otroke za razvrščanje predlagajo, ter ostalimi odgovornimi na področju osnovnega šolstva.
Kot je poudarila ravnateljica šole Ema Šujica, lahko učenci, ko končajo njihovo šolo, obiskujejo skrajšan pri-
lagojeni program srednje šole v Kočevju ali katerikoli drug skrajšan program. Največ pa se jih takoj zaposli in se usposabljajo na delovnem mestu. Učenci najdejo zaposlitev brez težav, pri tem pa nudijo veliko pomoč skupnost za zaposlovanje ter delovne organizacije. Sicer pa se učenci seznanijo s proizvodnim delom že v 7. in 8. razredu v okviru delovne prakse.
B. M.
DELOVNO ZASEDANJE NAJODGOVORNEJŠIH V ZKO
NOVO MESTO — Prihodnji teden
— v petek. 19. in soboto. 20. oktobra
— bo v tukajšnjem Domu kulture delovno srečanje predsednikov in tajnikov občinskih in medobčinskih oziroma mestnih ZKO iz vse Slovenije. Osrednja tema prvega dne bodo teoretični in praktični vidiki spodbujanja kulturne dejavnosti, o čemer bo uvodoma govoril dr. Vinko Skalar, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V soboto pa bodo govorili o nalogah občinskih ZKO s poudarkom na sodelovanje z društvi, drugimi občinskimi ZKO in območnimi združenji.
KVARTET INLES
RIBNICA — Kvartet Inles obstoja šele leto in pol. V njem pojejo Janez,. Merhar. Darko Vesel. Janez Oblak in Alojz Osvald, ki zborček tudi vodi. Doslej so nastopili na več prireditvah, med drugim na dobrodelni prireditvi za Onkološki institut, ob dnevu JLA oz. topničarjev, peli so upokojencem Inlesa in članom občinskega društva upokojencev in drugim. Delovna organizacija Inles jim je kupila obleke in plačuje del stroškov za vaje, zato tudi nastopajo pod njenim imenom.
Če izvzamemo gledališki abonma, v okviru katerega se je vselej kaj našlo tudi za mlade, in katere manilesta-tivne prireditve (npr. dneve kulture mladih), se za druge reči ni vedelo prej. dokler niso bile rva sporedu. Tako denimo, osnovnošolcem skoroda ni bilo dano vnaprej vedeti, kaj se pripravlja. kaj se bo zvrstilo do konca šolskega leta in v kakšnem času. zato tudi niso mogli vnaprej povedati, kaj bi vsekakor radi videli ali slišali in česa ne.
Poslej bo drugače. Kot je povedala Staša Vovk, so pri Zvezi kulturnih organizacij opazili to pomanjkljivost in pripravili program prireditev za mlade obiskovalce vse do konca šolskega leta. Za vsak mesec so predvideli vsaj
w
Ljudski pevci in godci „v živo
V Cankarjevem domu tudi Dolenjci in Belokranjci
LJUBLJANA — Radijska oddaja .Slovenska zemlja v pesmi in besedi." v kateri se je v več kot dvajset letih zvrstilo nemalo ljudskih pevcev, pevk. godcev in narečnih pripovedovalcev iz vseh etničnih pokrajin Slovenije, bo 16. oktobra stekla „v živo". Na večeru. ki-ga bo radio prenaša) iz Cankarjevega doma in bo posvečen 50-letnici Inštituta za slovensko narodopisje v Ljubljani, bo sodelovalo kakih šestdeset pevcev in godcev iz raznih krajev Slovenije. Oglasile se bodo cimbale in pesem iz Prekmurja, trslenke iz Haloz, harmonika s Primorske in iz Beneške Slovenije. Pripovedno pesem bo zapela pevka s Krajnega brda nad Lukov ico, plesne viže pa bodo na svoja glasbila ubrali Čukovi godci iz Smrečja pri Vrhniki. Knapovske pesmi bodo zapeli Kisovčani iz okolice Zagorja, stare fantovske pesmi skupine pevcev iz Luč ob Savinji, ohcetne pa Korošci iz Zilske doline. Nastopili bodo tudi tamburaši iz Bele krajine in pevci izpod Gorjancev.
eno predstavo. Program bodo te dni poslali šolam, ki naj bi predvsem povedale, ali zajema to, kar učence zanima, pa tudi, kako bi bilo z obiskom. Hkrati bo Zveza kulturnih organizacij
• Obeta se še ena predstava: v Novem mestu naj bi uprizorili mladinsko rock opero Silvestra Mihelčiča »Maček Muri«. Če se bodo odločili za izvedbo tega dela, jim bo pri postavitvi pomagal avtor. Krstno izvedbo je ta opera doživela pred dobrima dvema letoma na črnomaljskem odru.
poizvedela, ali je na kateri šoli kaj tako dobrega, da bi zaslužilo predstavitev na odru Doma kulture.
Z eno takih domačih predstav se bo namreč tudi začel mladinski gledališki program na novomeškem odru. To bo 15. oktobra ob 16. uri. ko bo v Domu kulture nastopila gledališka skupina osnovne šole Katje Rupcna s Suhadolčanovo igro »Narobe stvari v mestu Petpedi«. Učenci so to delo že v mi-
nulem šolskem letu naštudirali pod vodstvom Slavice Canič. Novembra bi pripravili lutkovno predstavo, nastopila pa naj bi ali katera od domačih lutkovnih skupin ali gostujoča skupina. Decembra bo v Novem mestu na obisku Oder treh herojev iz Pirnič z muzikalom »Žalostna princeska«. Med šolskimi počitnicami ali kmalu po njih naj bi sledila nova predstava. Prireditelji bi radi dobili v Novo mesto Mladinsko gledališče iz Ljubljane s predstavo Poniževega »Nočnega čuvaja v živalskem vrtu«, ni pa še znano, ali bo to gledališče takrat lahko gostovalo na Dolenjskem. Aprila naj bi gostovalo amatersko gledališče Toneta Čufarja z Jesenic, in sicer s Suhodl-očanovo igro »Figole Fagole«.
ZANIMIVA RAZSTAVA ZA MESEC KNJIGE
KRŠKO — V počastitev meseca knjige bodo v tukajšnji galeriji, za katero skrbi Valvasorjeva knjižnica. 19. oktobra odprli razstavo »Fascimi-lia selecta« (prvi del) s faksimili rokopisov od 5. oziroma 6. stoletja do prve polovice 12. stoletja. Razstavo pripravlja dr. Ivan Stopar in v Sloveniji še ni bila na ogled.
Svet otroških junakov
Ob razstavi knjižnih ilustracij Kamile Vol-čanšek v krški Galeriji
(CRSKO — Akademska slikarka Kamila Volčanšek — Breži-čanka, ki živi in ustvarja v Ljubljani — se je uveljavila kot ilustratorka knjig za najmlajše bralce. Njena bera na tem področju nikakor ni majhna, če upoštevamo, da se je kot knjižna ilustratorka prvič pojavila leta 1977, ko je za Čebelico porisala Gradnikovo »Mojškro Maro«. Od tedaj je namreč izšlo kar šestnajst knjig z njenimi ilustracijami. Rada ilustrira tako pesmi kot prozo za otroke. Da pomenijo njene ilustraci je ne le likovno obogatitev knjige, marveč tudi vsebinsko dopolnilo, vedo povedati poznavalci. Zato ni nikakršno naključje, še manj pa presenečenje, da je pred dvema letoma dobila Levstikovo nagrado za knjižne ilustracije.
Kamila Volčanšek često tudi razstavlja. Do zdaj je sodelovala na šestih skupinskih razstavah knjižnih ilustracij, lani v Bratislavi na svetovni bienalni razstavi knjižnih ilustracij za otroke, šestkrat pa se je predstavila kot samostojna razstavljalka. Lani seje z ilustracijami predstavila svojim rojakom v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah, . letos pa že v mariborskem Rotovžu in Galeriji Ri-ka Debenjaka v Kanalu.
Razstava ilustracij v Galeriji Krško, odprta minuli petek, je tako. njena tretja samostojna razstava v tem letu, sicer pa sedma. Obiskovalcem iz tega posavskega mesta in okolice se Volčanškova z izborom knjižnih ilustracij predstavlja prvič. Te prireditve so ljubitelji likovne umetnosti lahko resnično veseli in bržkone ne samo zato. ker bi jih »od blizu« pritegnil otroškemu doživljanju namenjeni svet junakov iz ilustriranih knjig. In tudi ne zgolj zato. kertake razstave že na prvi pogled ne delujejo utrujajoče. Za tisto pravo, notranje zadovoljstvo, ki prevzame obiskovalca, je pravzaprav poskrbela sama slikarka s svojim načinom približevanja svetu, ki ga opisujejo ali izpovedujejo otrokom namenjene knjige. S tem načinom
— z dovršeno risbo, ki ji dajejo barve posebno žlahtnost, pa z zajemanjem iz realnega sveta, četudi je naloga upodobiti pravljični motiv
— je Kamila Volčanšek namreč dosegla, da so njene ilustracije prepričale tako odrasle kot otroke, vemo pa da slednjega ni nič kaj lahko doseči.
Razstava, pripravljena v počastitev letošnjega tedna otroka, bo odprta do 19. oktobra. Prav bi bilo. da bi si jo ogledalo kar največ obiskovalcev, pa ne samo šolarjev.
r. z.
• Če je molk res zlato, potem naš delavski razred ne bo nikoli osiromašil.
(Iz Pavlihe)
Pol stoletja v službi slikarstva
A
j**
Viktor Zemljak: slikati je začel pred petdesetimi leti.
KRŠKO — V galeriji Delavskega doma Edvarda Kardelja so od minulega četrtka na ogled slikarska dela Viktorja Zemljaka. Razstavljenih je kar 59 akvarelov in olj tega marljivega likovnika, ki se zadnja leta, čeprav ves čas udomljen v Krškem, udejstvuje in potrjuje v okviru brežiškega likovnega društva.
Zemljakovo slikarstvo, že na prvi pogled razpeto med realizmom in ekspresionizmom, prav gotovo zasluži globlji pretres. Na to potrebo opozarja tudi pričujoča razstava, ki hoče biti retrospektiva slikarjeve dosedanje ustvarjalnosti, pregled njegovih polstoletnih iskanj v svetu barv in likovnih ploskev ter potrditev osebnega jubileja — 70-letnice življenja.
Kot rečeno, je Viktor Zemljak že dolgo prisoten v likovni umetnosti in še posebej v Posavju nepogrešljiv razstavljaiec. Sedanja razstava je njegova petnajsta samostojna predstavitev, poleg tega pa je sodeloval na številnih skupinskih. Tudi ti podatki dokazujejo, da se je Zemljak odločil kar najplodneje osmisliti svoje življenje.
Nedvomno gre za slikarja, ki se je prebil nad povprečje ljubiteljskega likovnega snovanja in izražanja, še posebej z deli v akvarelni tehniki. Toda o tem naj dalje razpredajo strokovnjaki. Sam pravi, da ne more brez čopiča in palete in da bi rad še veliko ustvaril. Zato želijo omenjene vrstice poudariti predvsem njegovo neizmerno ustvarjalno vnemo.
I. Z.
pisma
in
odmevi
POJASNILO
Miran Gašper, ki služi vojaški rok v Kruševcu, nam je v zvezi z intervjujem »Kako soditi dobi preizkušenj« (Priloga DL 20. sept. 1984) poslal dopis, v katerem opozarja, da je bila hkrati z omenjenim pogovorom objavljena tudi slika njega in njegovega dekleta ter da bi lahko zlonamerni sliko povezovali z vsebino pogovora, ki se loteva kazenskopravnega obravnavanja mlajših polnoletnikov. Uredništvo DL izjavlja, da slike Mirana Gašperja in njegovega dekleta, posneta je bila na javni prireditvi Rock Otočec 83, v nobenem primeru ni mogoče povezovati z vsebino pogovora, ki načelno, strokovno in brez imen obravnava kaznovalno politiko do mlajših polnoletnikov. Slika Mirana Gašperja in njegovega dekleta — še enkrat poudarjamo, da gre za posnetek z javne prireditve — nam je služila samo za likovno označitev obdobja, v katerem je mladina izpostavljena največjim skušnjavam.
Uredništvo DL
SPOSOJENO TRNJE
• Stari konji imajo v dirki odločilno vlogo: zapirajo pot naprej.
(Iz Mladine)
• Nikjer ni tako kot pri nas: imamo slabo gospodarsko politiko, nevzdržne gospodarske odnose, napete politične razmere in — odlične politike.
(Iz Pavlihe)
Edino veter dežura na tržnici
Sveži v umazano ponedeljkovo jutro
Že pol leta se na brežiški tržnici ponavlja zgodovina umazanih ponedeljkovih juter. To bi še ne bilo tako hudo. če bi nesnaga na tržnici ne ostajala od sobotnega dopoldneva. Za razmetavanje že tako nesrečno odvrženih in vnemar puščenih kupčkov odpadlega sadja, zelenjave, najrazličnejše embalaže itd. poskrbi še veter, ki skoraj edini dežura od sobotnega popoldneva do ponedeljkovega jutra (ali dopoldneva?) in se pri tem ne ozira na meje tržnega prostora.
Morda večine ne mori premočno, vendar ker ponudba soustvarja človekov okus. je žalostno, da vsaj Brežičani (če že ne nedeljski gostje od drugod) niso deležni česa čednejšega.
Zato je z umazane tržnice pravo odrešenje oditi k Blagovnici. Njena neposredna okolica daje na vsakem koraku slutili skrbno roko. Parkirišči sta čisti, nasadi trate urejeni, celo pahne in asparagus na Učnem stojalu krasijo vhod v trgovino. Ob prvem snegu še pred otroki ne bomo mogli skriti sramežljivega slovenskega veselja ob velikem in čisto zaresnem sneženem možu. Ker ta čistoča, urejenost in še mnogo več okrog Blagovnice ni od včeraj, smemo reči. da se človek tu že dalj časa počuti človeka, vrednega kulturnega okolja.
Od kod nekaterim delavcem toliko zagnanosti in ustvarjalnosti ob običajnem vzdrževalnem delu. ko drugim zmanjka moči. še preden se lotijo celo nujnega čiščenja?
IVANKA POČKAR
Opravičila za tako ravnanje ni
Ob rob nekemu (očitno nepomembnemu) pismu Samoupravne stanovanjske skupnosti, samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam
Novotehne
Analiza, ki ni analiza
Le površen opis razmer v občini Črnomelj
V razpravi je analiza razvojnih možnosti črnomaljske občine in smernice za sestavo dolgoročnega plana, zato želim podati nekaj pripomb, ki se nanašajo na področje izobraževanja (osnovno šolstvo), kjer delam.
Analizo razvojnih možnosti razumem kot iskanje najustreznejših poti razvoja glede na dane možnosti tako, da bi dosegli v določenem obdobju najugodnejšo stopnjo družbenega razvoja. Ker je to zahtevno delo, zaupamo izdelavo analiz kot tudi planskih dokumentov strokovnjakom.
Žal pa v omenjeni analizi v poglavju o vzgoji in izobraževanju ni najti nobene analize. Tam najdemo le izredno površen opis razmer in nekaj smernic oz. ciljev, ki bi jih radi dosegli. Tak pristop je seveda pripeljal avtorje do sklepa, da bomo vse probleme rešili. Ob tem, da bo delež za skupno porabo padal (nikjer ni navedeno, ali velja to tudi za izobraževanje). Zaradi take analize tudi smernice ne morejo biti drugačne in so le dobeseden prepis analize. Takšnih analiz in smernic ne potrebujemo. Tudi ne potrebujemo toliko ponavljanj o skladnem družbenem razvoju in nekih visokih ciljih, ki jih bomo dosegli, če bodo za to možnosti. To ve sleherni naš občan brez analiz.
Je potem čudno, da se takim smernicam v šolstvu le kislo nasmihamo? Kot da ne bi vedeli, kako nam je in kako je našemu gospodarstvu! Celodnevno šolo imamo le eno, prostorske težave postopno rešujemo s krajevnim samoprispevkom, primanjkuje učil, osebni dohodki so vse bolj tema pogovorov, velika neznanka je republiška solidarnost. Da bi vse to vsaj približno uredili, bi moral delež za izobraževanje naraščati, če bi hoteli slediti smernicam, pa še toliko bolj. Navsezadnje bi bilo to tudi prav saj temelji naš nadaljnji razvoj edino na
večjem znanju, katerega del daje tudi osnovna šola.
Toda težave so tudi na področju zdravstva, kulture itd. Gospodarstveniki bodo morali resnično napeti vse sile, da bi dosegli predvideno 4-odst. rast družbenega proizvoda. Tudi intenzivni razvoj zahteva vlaganja, naša oprema je zastarela, zagotovitev trajnih obratnih sredstev bo pobrala velik del akumulacije.
Takšne razmere terjajo resnično dobro analizo in opredelitev stvarnih ciljev. Samo stvarni in konkretni plani dajejo osnovo za spremljanje njihovega uresničevanja in ugotavljanje odgovornosti za izvrševanje. Za fraze in posplošena stališča v smislu bo, če bo, najbrž nihče ne bo odgovarjal.
Od avtorja analize in smernic, t. j. Razvojno-raziskovalnega*inštituta za regionalno ekonomiko in socialni razvoj, Ljubljana, torej pričakujem, da se loti dela-v duhu svojega imena.
KSENIJA KHALIL
Stanovanje je za mnoge samo želja, saj leta in leta čakajo na to osnovno dobrino, da bi zaživeli človeka vredno življenje. V občini Novo mesto je v tem trenutku uvrščenih na prednostno listo za dodelitev solidarnostnih stanovanj 180 družin z nizkimi osebnimi dohodki. Najmanj toliko, verjetno pa veliko več, je vloženih prošenj za dodelitev stanovanj v organizacijah združenega dela občine Novo mesto.
V razmerah, ko je vedno težje pridobiti stanovanje, so občani začeli opozarjati na nepravilnosti na, stanovanjskem področju. Tako je bila Samoupravni stanovanjski skupnosti posredovana informacija, da stanovanja v bloku Nad mlini 22 že od septembra 1983 ne zaseda dosedanja stanovalka Marjeta Škabar roj. Unetič, temveč njen oče Jože Unetič. Strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti je pismeno pozvala tovarišico Škabarjevo, naj preda stanovanje, istočasno pa je bila delovna organizacija opozorjena na nezakonito zadrževanje stanovanja, da bi ustrezno ukrepala.
Primopredaja stanovanja, ki je bila dogovorjena za 11. 6. 1984, je bila neuspešna. Ugotovljeno je bilo, da je stanovanje zasedeno. Do 31. 7: 1984 Samoupravna stanovanjska skupnost ni prejela niti obvestila tovarišice Ška-barjeve, da je izpraznila stanovanje, niti sklepa ustreznega samoupravnega organa delovne organizacije Novotehne. Zato je bil posredovan dopis družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da ugotovi nepravilnosti in ustrezno ukrepa. Dopis je bil dan v vednost tudi družbenopolitičnim organizacijam občine Novo mesto in Novotehne.
In kaj je ugotovil družbeni pravobranilec samoupravljanja? Delovna organizacija ni imela samoupravno urejenega področja dodeljevanja družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil, zaradi tega je bilo razpolaganje s temi sredstvi nezakonito. V tako neurejenih razmerah je delavski svet Novotehne leta 1970 sprejel sklep, da proda stanovanje Nad mlini 22 tov. Jožetu Unetiču. Vendar zaradi spremembe zakonodaje do prodaje ni prišlo. Delavski svet jeOcla 1972 sklenil, da to stanovanje dodeli Marjeti Unetič. Stanovanjska pogodba ni bila sklenjena, tako da tudi ni bilo pravnega nosilca imetnika stanovanjske pravice.
Septembra 1983 seje tovarišica Ška-barjeva izselila iz tega stanovanja in se preselila v lastno hišo. Delavski svet stanovanja ni dodelil drugemu upravičencu. čeprav je 21. 10. 1983 obravnaval dve vlogi za dodelitev stanovanja, in ugotovil, da v delovni organizaciji ni prostih stanovanj. S tem je bil storjen prekršek, za katerega določa 95. člen zakona o stanovanjskih razmerjih kazen v višini 100.000 din.
Stanovanje je bilo šele na intervencijo Samoupravne stanovanjske skupnosti in pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja dne 24. 8. 1984 tudi prevzeto.
Zakaj je moralo preteči leto dni od izselitve do izpraznitve? Zakaj delavski svet Novotehne ni stanovanja dodelil drugemu delavcu? Zakaj je de-
lavski svet leta 1983 ugotovil, da v Novotehni ne razpolagajo s praznim stanovanjem? Zakaj tov. Jože Unetič, direktor Novotehne, ni posredoval, da bi prišlo do pravočasne oddaj? stanovanja, saj je po svojem položaju to dolžan storiti? Zakaj bi tov. Jože Unetič izjavil, da to stanovanje potrebuje on sam, če ga je imel namen izprazniti? Ali bi stanovanje prešlo ponovno v družbeno upravljanje, če ne bi bilo zunanje pobude? Ta in druga vprašanja se postavljajo v tem trenutku. Kajti tam, kjer bi bili razviti samoupravni odnosi, kjer bi delavstvo obvladovalo s pogoji in rezultati svojega dela, se kaj takega ne bi moglo zgoditi.
Seveda iščejo sedaj tisoč opravičit, zakaj je bilo tako, toda opravičila ni.
Mimogrede. Tovarišu direktorju Novotehne je bilo v letih 1977. 1978 in 1979 odobreno stanovanjsko posojilo za dograditev stanovanjske hiše na Trški gori. Seveda se v to stanovanjsko hišo ni preselil in še vedno uporablja trisobno družbeno stanovanje. Kršene so bile samoupravne pravice delavcev in oškodovana družbena lastnina.
V času postopka, ki ga je vodil družbeni pravobranilec samoupravljanja, je bil v zaključni fazi razpis za opravljanje del in nalog direktorja Novotehne. Kadrovska koordinacija pri predsedstvu OK SZDL je prvotni sklep, da ne izda soglasja k imenovanju, po zagotovilu, da bo stanovanje predano in izpraznjeno, takoj naslednji dan izdala pozitivno soglasje k imenovanju tov. Jožeta Unetiča za direktorja Novotehne. Vrnitev in prevzem stanovanja še ne pomeni, da je zadeva zaključena. Šele sedaj bi morali v delovni organizaciji Novotehna celoten primer obravnavati v samoupravnih in političnih organih. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je celo predlagal delavskemu svetu Novotehne, naj skupno z organom samoupravne delavske kontrole razpravlja o odgovornosti za na njegovo pobudo ugotovljene nezakonitosti.
V omenjenem primeru so kršene samoupravne pravice delavcev in temeljne norme socialistične morale. Ali ni to dovolj tehten razlog, da bi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije Novotehne ustrezno ukrepale?
V tem trenutku poteka javna razprava o zaključkih 13. seje CK ZKJ. v katerih je govor tudi o krepitvi idejnopolitične enotnosti ZK. Ljudje, pa ne samo komunisti, pričakujejo od razprave tudi konkretno aktivnost. Izneveriti se pričakovanju ljudi, da bo po tej razpravi in akcijah ZK, močnejša in bo opravila tudi nujno delovno in politično diferencijacijo, ne bi bilo dobro. V Dolenjskem listu je bil 13. 9. 1984 objavljen članek pod naslovom »Proti nepartijskemu obnašanju«, kjer se postavlja zahteva, naj se oceni vloga ZK in posameznih članov ter odkrito pokaže na žarišča in nosilce mlačnosti, oportunizma in. nepartijskega obnašanja. To je zapis s seje OK ZKS Novo mesto.
Končajmo z verbalizmom! Delovne in politične diferenciacije ni mogoče uresničevati z besedami, temveč z de-
janji. In v omenjenem primeru gre za nepartijsko obnašanje, brez »če«.
Zakaj OO ZK Novotehne ni reagirala ob ugotovitvah družbenega pravobranilca samoupravljanja? Kako je reagiral sindikat, najbolj množična delavska organizacija? Zakaj želi sekretar OO ZK zvedeti za občana, ki naj bi sprožil zadevo »stanovanje«? Tovariš sekretar OO ZK, v tem trenutku sploh ni pomembno, kdo je opozoril na nepravilnosti, temveč to, da so te bile in nanje ni nihče reagiral. Šele anonimna prijava in intervencija od zunaj je začela proces, ki smo mu priča. Torej ni nobene potrebe po iskanju »žrtve«, temveč je treba razjasniti vse nepravilnosti. Vprašanje je samo, ali so člani ZK v Novotehni za to sposobni in pripravljeni.
Očitno je tudi, da v vsakodnevni praksi srečujemo dve socialistični morali. Ena velja za neposredne proizvajalce, ki jih je potrebno držati na »kratko« in za najmanjši prekršek kaznovati, in druga za tovariše »kadre«, njihove napake so človeške in normalne. Eni imajo tako vedno »stop« znak. drugi pa vedno »zeleno« luč. In v kadrovski »politiki« je zelo pomembno, da imaš podporo »občinske politike«, ne pa, kaj in kako kdo dela.'
Ne delam si utvar, da se bo v primeru, o katerem pišem, zgodilo kaj pretresljivega. V trenutnem razmerju sil v družbi, ki je za delavstvo neugodno, je povsem nemogoče, da bi birokracija sprejela kakršen koli sklep, ki bi vnesel nemir v lastne vrste. Samo medsebojna povezanost in solidarnost ji daje moč. Tej pa se ne želi odpovedati! Pa vendar, menim, da molčanje in razpravljanje po pisarnah ne more odpraviti nepravilnosti v nobeni sredini. Nepravilnosti niso »last« tiste sredine, v kateri se pojavijo, temveč jih moramo narediti javne. Samo tako bomo lahko tudi uspešni v borbi proti tistim, ki te nepravilnosti delajo. Vsak naj bo odgovoren za svoje delovanje ne pa, da se lahko skrije ali za kolektivno odgovornost ali pa za goro puhlih fraz. Za vsakim nesamoupravnim ali nepartijskim obnašanjem oziroma delovanjem stoji odgovornost, večja ali manjša, kakršen je pač položaj, ki ga kdo zaseda; Višji je položaj, večja je odgovornost, tudi v primeru, o katerem pišem.
BOJAN FINK
Novo mesto
IMMii
V/rtAmiibmr lida/
NA MORJE Z VLAKOM
V lanskem šolskem letu smo z -dobro opravljenim sodelovanjem na natečaju, ki ga je organiziralo Železniško podjetje, dobili za nagrado potovanje z vlakom v Pulj, Vožnja je bila zelo prijetna in na vlaku smo se prijetno zabavali. V Pulju smo se dve uri potepali po mestu in si ogledovali znamenitosti, nato pa smo morali domov. Tudi vožnjo nazaj smo si popestrili z glasbo in šalami. Izlet je bil zelo zanimiv in upamo, da ga bomo kdaj ponovili.
INGRID MOŽINA OŠ Baza 20, Dol. Toplice
t
s NA KONČNEM IZLETO
27.	septembra smo se osmošolci odpravili na končni izlet v Beograd. Gostitelji so nas prijetno sprejeli. Razkazali so nam naše glavno mesto. Ogledali smo si Hišo cvetja, prelepi Kalemegdan in center Sava. Drugi dan smo se odpravili v okolico Beograda in obiskali spomenik na Avali, cerkev na Oplencu in spominski park Kragujevac. Večer smo prijetno preživeli na Knez Mihajlovi ulici. Med povratkom domov smo se ustavili v Jasenovcu in si ogledali grozljive ostanke nekdanjega taborišča. Z izleta smo se vrnili polni prelepih vtisov in spominov.	.
MOJCA FLORJANČIČ, 8. a OŠ Brežice
OB PIONIRSKEM DNEVU
28. septembra smo imeli na naši šoli pionirsko konferenco. Udeležili so se je predstavniki KS, delegati OŠ XII. SNOUB iz Bršljina ter predstavniki borcev. Sprejeli smo delovni program. Po konferenci smo imeli občni zbor KUD, kjer smo pregledali delo v preteklem letu in sprejeli program za naslednje leto. Pripravili smo kratek program s pesmimi sodobnih slovenskih pesnikov. Kulturni program so popestrili plesalci ljudskih plesov iz Mokronoga pod vodstvom tov. Lučke Dreža. Doživeli smo resnično lep kulturni dogodek.
MOJCA BUČAR, 6. r. OŠ XII. SNOUB Krmelj
Jelen ogroža kočevske gozdove
Smreka je edino gozdno višine, ki jo jelenjad
drevo, ki ga je mogoče s premazovanjem vzgojiti do več ne ogroža — Dosedanji ukrepi neučinkoviti
■
i
Poseben zgodovinski razvoj Kočevske je vzrok zelo visoki gozdnatosti tega dela Slovenije. Zadnje zelo močno izseljevanje prebivalstva (končano z izselitvijo Kočevarjev v letih 1941 — 1942) je še pospešilo izumiranje kulturne krajine. Gozdna vegetacija je začela preraščati nekdanja polja, travnike in pašnike. Gozdnatost na Kočevskem je tako narasla že na blizu 80 odstotkov in je najvišja v Sloveniji.
Povečana ponudba hrane in premajhno zmanjševanje rastlinojede divjadi — vse to je po letu 1950 izredno povečalo številnost jelenjadi. Mesoje-
Delovni čas je usklajen
Ni res, da so prodajalne črnomaljske kmetijske zadruge odprte le dopoldne — Kako je v Metliki?
V zadnjem času smo bili priča nekaterim prispevkom v časopisju oz. govoricam, ki mečejo slabo luč na poslovanje in delo kmetijske zadruge Črnomelj. Tako v rubriki Črnomaljski drobir v Dolenjskem listu od 13. septembra pisec trdi, da so vse trgovine črnomaljske kmetijske zadruge odprte le dopoldne in da s tem onemogočamo kupcem nakup repro-materiala v popoldanskem času, zato morajo po potrebno blago v Gradac in Metliko. Bolje bi bilo, dase je pisec oglasil v kmetijski zadrugi, kjer bi zvedel, da je večji de! prodajaln z repromaterialom v večjih krajevnih skupnostih črnomaljske občine odprtih do 20. ure (Adlešiči, Griblje, Štrekljevec), ostale pa so odprte do 15. ure, skladišče v Črnomlju pa še vsako soboto od 8. do 11. ure.
Tako ima vsak priložnost kupiti repromaterial po službi, saj je delovni čas prodajaln usklajen s prihodi avtobusov, ki vozijo domov delavce — kmete. Delovni čas trgovin je usklajen z zahtevami potrošniških svetov v krajevrfih skupnostih in ekonomskimi možnostmi kmetijske zadruge. Poleg tega smo v kmetijski zadrugi priporočili kmetom nakup repromateriala na zalogo vsaj za nekaj mesecev vnaprej, da ne bodo v škripcih, ko se bodo odpravili na njivo. Ugotovili smo, da se tega večina kmetov drži ter da so izjema v glavnem le vikendarji. Avtor Črnomaljske ga drobirja pa naj preveri, kdaj oz. do kdaj imajo odprte prodajalne kmetijske zadruge v Metliki in Gradcu.
Kmetijska zadruga Črnomelj
dih živali v ekosistemu je bilo premalo, da bi bistveno Vplivala na zmanjševanje števila rastlinojedcev. Preštevilna divjad je začela motiti razvoj vseh vrst gozdov. Vse nasade smrek je bilo treba zavarovati. Stanje pa se je kljub opozorilom gozdarjev postopoma slabšalo.
Pridobivanje lesa je vezano na kvalitetno gozdno drevje raznih vrst. Danes je lesnoproizvodna funkcija kočevskih gozdov nedvomno ogrožena, ker ni zagotovljena njena trajnost. Vsako dolgoročno načrtovanje, ki je podlaga za gospodarjenje z gozdovi in ki edino omogoča pridobivanje kakovostnega lesa, je danes onemogočeno. Bistveno je namreč ogrožena obnova gozdov, ki je osnova trajne gozdne proizvodnje.
Zaradi preštevilne jelenjadi se ohranjajo predvsem malovredne drevesne vrste, primerne le za pridelavo drv. Edini način, ki trenutno omogoča zagotovitev trajnosti gozdne proizvodnje, je vključevanje smreke v obnovo gozdov vseh vrst. To je namreč edina vrsta, ki jo je možno s premazovanjem vzgojiti do višine, ko je jelenjad več ne ogroža.
Ukrepi, ki so sejih doslej posluževa-liza ureditev odnosov med go/dom in jelenjadjo, so bili neučinkoviti. Pretirano zimsko krmljenje je samo umetna ohranitev kar največjega števila divjadi. Izniči sc naravni izbor, ker se ohrani tudi tisto, kar sicer ne bi preživelo.
Še pred 100 leti na Kočevskem skoraj ni bilo jelenov. Tedaj so se gozdovi nemoteno razvijali, saj je bilo jelenjadi le toliko, daje bila vrsta ohranjena. To
je osnovno dejstvo in za takšno stanje si je treba prizadevati. Zato pa je potrebno razumno ravnanje vseh, ki delajo V gozdu.
ANTON PRELESNIK
ROMSKI OTROCI IZ VRTCA V ZABJAKU — V tednu otroka so romski otroci iz vrtca v Bršljinu pripravili s tovarišico Marijo Zevnik kratek in prisrčen nastop svojim vrstnikom, staršem in drugim prebivalcem Žabjaka. S sabo so prinesli tudi igrače in povabili k sodelovanju ostale otroke. Na sliki: veselo rajanje otrok v Zabjaku. (Foto: A. Pezdirc, OŠ K. Rupena)
Leta v »hotelski sobi«
Ključavničar Zajc v Krmelju ni dobil primernega stanovanja,zato je zapustil Metalno
brezizhodno vleči. Pritožba je romala v urad pri republiškem IS za prošnje in pritožbe. T; m so se , zadovoljili s pismom z. r meljskega direktorja, da bodii »v letu ali dveh določene izpraznitve..T>< Poskusila sta tudi pri sevniških solidarnostnih stanovanjih. Tam so izločili 16 prosilcev, med njimi tudi Zajčeve. Bojda ima mož previsok OD. Izkazalo pa se je da so pri njem upoštevali brutto OD(!?). Potem tudi, naj ne bi štela za mlado družino (prosilec je star 27 let, poročen pa je leto in pol). Pritožila sta se, odgovora pa še ni. Pač pa je minuli četrtek prispel odklonilen odgovor na prošnjo za večje stanovanje v Metalni. Vse naj bi bilo strogo po pravilniku, vendar je čudno, zakaj Zajčevim npr. niso točkovali majhnosti stanovanja.
Janez Zajčje temu brezizhodnemu čakanju naslednji dan naredil konec. Odpovedal je službo v krmeljski Metalni, pri tem pa dobil na znanje, da mora stanovanje izprazniti v mesecu dni. Kdorkoli bo prišel vanj, naj ima srečnejšo roko.
A.ŽELEZNIK
KRMELJ — Težko si je predstavljati življenje mlade družine, čeprav brez otrok, v vsega 12,5 kvadratnih metrov veliki garsonjeri.
Pač je to lahko hotelska soba, kamor prideš in greš s potovalko in kovčkom. Ključavničar v krmeljski TL K (Metalna) se je v tako stanovanje vselil, ker je upal, da bo sčasoma dobil večjega. »V sobi je prostor le za eno ležišče, omaro, mizo z dvema stoloma in hladilnik. V vežici, ki ima vsega dva kvadratna metra, imata najnujnejšo posodo in plinski kuhalnik. Pralni stroj je v kopalnici in WC na prostoru pod tušem...,« je zapisano v zapisniku sevni.škega Cent: ra za socialno delo.
Z ženo sta se javljala na razpise za nova stanovanja, vendar brezuspešno. Napisala sta pritožbo, ki je naposled prišla pred sodišče združenega dela v Brežicah. Tu je Zajc pristal pravzaprav na poravnavo v tem smislu, da bo stanovanje dobil, ko bodo na razpolago. Zadeva pa se je začela
MI IN STAREJSI OBČANI
V nedeljo smo organizirali srečanje z starejšimi občani, ki je potekalo v šoli. Pripravili smo jim program, v katerem je nastopal krožek aerobike, pevski zbor odraslih krajanov in otroci iz vrtca in male šole z recitacijami. Dekleta iz osmih razredov pa so občane tudi pogostile.
ANDREJA T1SOVFC OŠ Baza 20, Dol. Toplice
PIONIRSKA KONFERENCA
28.	septembra smo imeli učenci naše šole pionirsko konferenco. Po kratkem kulturnem programu je sledil pregled dela za preteklo šolsko leto. Nato smo sestavili program za šol. leta 1984/85. Izvolili smo nov odbor PO. Po dveh urah seje pionirska konferenca končala. Po njej smo odšli na igrišče, kjer smo tekli kros.
SUZANA NOVAK, 8. a OŠ XIV. divizije Senovo
PRIDNO BOMO DELALI
Tudi v letošnjem šolskem letu smo sklenili organizirati interesne dejavnosti, ki so razdeljene na več področij. Nekatere so že začele s svojim delom, druge pa jim bodo kmalu sledile. Naše geslo je: »Vsak učenec vsaj v eno interesno dejavnost!«
MAJDA ČRNIČ novinarski krožek OŠ Črnomelj
SREČANJE STAREJŠIH NA URŠNIH SELIH
Vedno manj časa imamo za družabne stike, celo za najosnovnejše medljudske odnose. Prav zato je vsako družabno srečanje, ki zares uspe, toliko bolj odmevno.
V KS Uršna sela so članice KO RK pripravile srečanje starejših krajanov in udeležba je bila zares lepa. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, h kateremu je pripomoglo sodelovanje mladine in pionirjev. Ti so pripravili lep in veder kulturni program ter spravili vse navzoče v dobro voljo, ki se je potem nadaljevala t ja v noč ob obujanju spominov in pogovoru ob zvoku harmonike Valentina Dolinarja.
Najstarejša udeleženka tega srečanja je pred kratkim izpolnila 90 let. Karolina Miklič ta leta dobro prenaša in je bila v družbi mlajših dobre volje, vesela je bila posebne pozornosti in jo je ganila češtitka, ki jo je prejela ob tej priliki iz .občinskega središča.
J. S.
Kdo to plača
Na Mestnih njivah spet  kopljejo...___________________
NOVO MESTO — Na Mestnih njivah je zaklonišče tri leta r gradnji. Prav za prav je dograjeno, a ni uporabno. Ko so krajani videli, da že tretjič rigolajo zemljo do temeljev, se sprašujejo, kdo to plača in kdaj bo objekt uporaben, ker je večnamenski in ima v njem tudi krajevnq skupnost obljubljeni prostor.
Kljub že mnogim popravilom zaklonišča, ki je v kleti vlažno, napake še niso odpravljene, znatna sredstva krajevne skupnosti, ki je objekt sofinanciralo, pa doslej niso dela nikakršne uporabne in praktične vrednosti.
Vse možne poti opozarjanja na odstranitev napak pri gradnji so doslej že izkoriščene, zato ne preostaja drugega kot zadnja, čeprav neljuba možnost — tožba. Ob vsej zadevi pa gre še za mnogo več kol zgolj za ureditev lega zaklonišča. Občani so ob visokem prispevku za zaklonišča že tako in tako »našpičeni«. če pa vidijo, kako so ta sredstva uporabljena in kakšen je učinek, je negodovanje še toliko večje.
Ni pa zakloniščni objekt na Mestnih njivah edini v občini, ki je že zgrajen, a ni brez napak.
R. RAČ ER
PRVE PRIREDITVE ZA OBČINSKI PRAZNIK
NOVO MESTO — Za letošnji praznik občine Novo mesto. 29. oktober, se prve prireditve iz slavnostnega sporeda začenjajo že 14. oktobra. Ta dan bo ob 8. uri na strelišču vojašnice Milana Majcna IV. tekmovanje v streljanju z vojaško puško za pokal XV. divizije.
15. in 16. bo ob 18. uri v športni dvorani mednarodni košarkarski turnir. 16. oktobra bo ob 16. uri v športni dvorani predtekma košarkarskih ekip paraplegikov Dolenjske proti Gorenjski. Vrsto ostalih prireditev, otvoritev in srečanj pa bomo napovedali prihodnjič.
»PRESKRBA«IN SD ANTON KAMBIČ ZMAGOVALCA
KOSTANJEVICA NA KRKI — S sobotnim turnirjem v malem nogometu so se v Kostanjevici pričele prireditve v počastitev krajevnega praznika. V konkurenci 12 ekip je zmagala ..M-Preskrba-., 2. SOP ikon, 3. OO ZSMS Orehovec. V strel janju z zračno puško pa se je v nedeljo pomerilo 13 ekip. Zmagal je gostitelj, in sicer ŠD Anton Kambič, 2. Lovska družina Kostanjevica, 3. Iskra. Pri ženskah je bila najboljša OŠ Jože Gorjup, med posamezniki pa Tone Jevnik.
NOVO MESTO: OBRTNIŠKI POHOD V NEZNANO
NOVO MESTO — Novomeško Obrtno združenje bo v soboto, 13. oktobra, pripravilo tradicionalen pohod v neznano. Udeleženci se bodo zbrali ob8. uri prfcd Hotelom Kandija, in od tam krenili na pohod. Na cilju bodo organizatorji pripravili športna tekmovanja in družabno srečanje, člani planinske sekcije pa bodo imeli občni zbor. To priložnost bo združenje izkoristilo tudi za slavnostno podelitev priznanj vsem tistim obrtnikom, ki so se izkazali na 5. srečanju dolenjskih obrtnikov.
Zainteresirani naj pošljejo prijave Obrtnemu združenju do 12. oktobra.
Čiovek človeku
Veliko dela za metliški Rdeči križ
Metliška krajevna organizacija Rdečega križa pospešeno deluje od letošnje sptnladi. Glavno skrb posvečajo ostarelim krajanom. Devetčlanski odbor, ki mu pred-. seduje Anica Pezdirc, tajnica pa je Nada Gačnik, je sprejel pred kratkim delovni program in ga začel tudi že izvajati. Odbor se sestaja vsako prvo sredo v mesecu in na sestankih pregledajo, kako posamezniki izvajajo zadane si naloge. Teh ni malo: ostarele krajane je treba redno obiskovati, poskrbeti je treba za njihovo ozimnico, za pospravljanje kurjave, za prinašanje hrane, za pisanje prošenj, pritožb, in podobnega. Vsak krajan, potreben pomoči, bo prejel • vsak čas posebno kartico s seznamom aktivistov, kjer bo popisano, kdo odgovarja za posamezne naloge.
Predsednica Anica Pezdirc zagotavlja, da je to šele začetek dela, da imajo še veliko načrtov, v katere bodo vključili tudi mladino, ki že danes veliko pomaga. »V tako majhni krajevni skupnosti. kot je naša, naj bi ljudje občutili, da je lahko človek človeku še vedno človek,« pravi Pezdirčeva, kiji volje in pripravljenosti dodela res ne manjka.	T.	G.
10 LET ISKRINEGA GLASILA
SEMIČ — 10 let je tega, kar je začelo v semiški Iskri izhajati tovarniško glasilo Informator. Ob desetletju izhajanja uredniški odbor sicer priznava, da si je prizadeval spremeniti tako oblikovno kot vsebinsko zasnovo biltena, vendar mu je to le delno 'uspelo. Res, da tudi število piscev narašča, a še vedno v časopisu niso pokrita vsa področja. Zato si je uredniški odbor ob jubileju zadal nalogo, da pritegne čimveč sodelavcev ter postopoma spremeni obliko.
OB 400-LETNICT BIBLIJE
Osmošolci naše sole smo si 2. oktobra ob 400-letnici biblije ogledali kapucinski samostan v Krškem, ki je za to priložnost pripravil razstavo o delu protestantskih piscev v Krškem.
Z zanimanjem smo si ogledali staro kaupcinsko knjižnico, kjer nam je pater iz samostana povedal nekaj o starih knjigah njihove knjižnice. Zvedeli smo. da je najstarejša knjiga, ki jo hranijo, izšla že leta 1502. Ogledali smo si tudi Dalmatinovo biblijo in mnoge stare slike.
MOJCA ELORJANČIČ
POTA
Ii\ STiVf
GASILCI PREPREČILI KATASTROFO
SODRAŽICA — 2. oktobra nekaj čez polnoč je prišlo do požara na stanovanjski hiši Jožeta Ogrinca v Zimaricah. Gasilci so tokrat na srečo preprečili najhujše, saj so takoj stopili v akcijo, najprej gasilci iz Žimaric, vsega osem minut za njimi pa še gasilci iz Sodražice. Ogenj je uničil ostrešje in nekaj predmetov, požar pa je najverjetneje zakrivil pregret dimnik.
M. G-č
' PREDRZNE VLOMILCE ŠE IŠČEJO
KRIŽE — Brežiški miličniki so bili prejšnji teden obveščeni, daje prišlo v noči na 2. oktober do vloma v počitniško hišico Ljubljančana Alojza Kovačiča v Križah pri Brežicah. Storilci so najprej iz še nedograjene hišice odnesli nekaj električnega materiala, nato pa vlomili še v sosednjo barako in iz nje vzeli plinski kuhalnik, jedilni pribor, nekaj hrane, za nameček pa odpeljali še avtomobilsko prikolico, na katero so naložili mešalec za beton. Prikolico so ročno odpeljali do kakih 500 metrov oddaljenega avtomobila in izginili v noč. Vendar seje prikolica po kakih 100 metrih prevrnila, tako da so jo morali škupajz mešalcem pustiti, še prej pa so prikolico in mešalec namerno poškodovali. Kovačič je oškodovan za 50000 din. predrzneže pa ta čas še iščejo.
PRIJELI ROPARJA
NOVO * MESTO — Uslužbenci novomeške UNZ so prejšnji teden v restavraciji Pri vodnjaku prijeli Roberta K., gojenca VPD v Radečah, ki ga utemeljeno sumijo, da je skupaj z Zvonkom I. in Robertom R.. oba sta iz okolice Novega mesta, v Ljubljani oropal Dušana M. Sum je potrdila tudi hišna preiskava, med katero so našli denar in druge predmete, ki pripadajo oropanemu.
Stane Frank, ki sta balinarjem vsak dan ob strani, pripravljata igrišče, izdajata krogle m sploh skrbita za vse. Pokritiziral pa je. da je v občini Kočevje malo posluha za šport in rekreacijo.
J. PRIMC
Posodobiti balinišče
V Kočevju preslabo poskrbljeno za starejše ________________________invalide
KOČEVJE — ..Balinišče v Gaju smo leta 1975 uredili tako rekoč iz nič. Zdaj ga le vzdržujemo. Sodi že med zastarela, po površini ima mivko, zato ni primerno za večja tekmovanja.• Nujno ga moramo posodobiti,” je povedal Jaka Poje, vodja komisije za šport in rekreacijo pri Društvu invalidov Kočevje.
Predsednik balinarske sekcije pri tem društvu invalidov. Stane Frank, je dodal, da je v sekciji včlanjenih 30 invalidov in še okoli 45 drugih občanov, ki balinajo za rekreacijo. Igrišče, ki je odprto vsak dan od 16. do 19. ure. je vedno zasedeno in je treba celo čakati, da prideš na vrsto. To je tudi glavni šport invalidov skoraj vse leto. odkar je kegljišče zaprto.
Podpredsednik sekcije Tone Hitije poudaril, da sta najbolj zaslužna za uspešno delo sekcije jaka Poje in
SKRBIJO 7.A BALINIŠČE IN BALINARJE — Na fotografiji od leve proti desni Jaka Poje, 'Tone Hiti in Stanc Erank, ki skrbe za kočevsko balinišče. Opozarjajo, da je potrebna večja skrb za športne objekte, ki jih uporabljajo invalidi in sploh starejši občani.
KRČANOM POKALNI FINALE
KRŠKO — Prejšnji četrtek so se v finalu rokometnega pokalnega tekmovanja na območju Posavja pomerile vrste Sevnice, Dobove in Krškega. Rezultati: Krško-Dobova 15 : 12. Sevnica-Dobova 19:18. Krško-Sev-nica 27 : 15. Prijetno presenečenje je vsekakor vrsta Dobove, ki je nudila močan odpor favoriziranima ekipama Krškega in Sevnice.
NOVOMESCANI ZMAGALI
V soboto 6. HI. je bilo na Mirni modelarsko tekmovanje za "Dolenjski pokal« in »Pokal Mirna«, na katerem so se pomerili modelarji iz vse Slovenije. Po lepem vremenu, ki ga je pbčasno motil dež so modelarji dosegli dobre rezultate. Med posamezniki so zmagali Brudar Mit ja. Brudar Tine. Grošelj Janez. V kategoriji jadralnih modelov pa se je v Flav in off-u pomeril z bivšim svetovnim prvakom Videnškom Žulič Damjan, ki je tudi zmagovalec v generalnem plasmanu posameznikov za Pokal Mirna. Ekipno pa je zmagal AK Novo mesto. Organizacija je bila na. Mirni že tradicionalno odlična, razveseljivo pa je, da se je na tekmovanju zbralo veliko pionirjev, kar daje upanje za bodočnost dolenjskega modelarstva.
Rezultati: »Pokal Dolenjske«
A—I—pionirji:
1. Brudar Mitja Novo mesto
2. Brudar Mateja Novo mesto
3. Ivanetič Robi Novo mesto
F—I—A (jadralni modeli)
' L Žulič Damjan A K Novo mesto
2. Videnšek A K Ljubl jana
3. Bradan I I EMO Celje
I — I—B
1. Brudar Tine (Nm)
2. Mastnak (Celje)
3. Stankovič (Nm)
I — I—C
L Grošelj (Nm)
2. Videnšek (Nm)
Generalni plasman-za »Pokal Mirna«
1. Žulič D. (Nm)
2. Videnšek T. (Ljubljana)
3. Lipičnik (IT EMO Celje)
TELEVIZIJSKI SPORED
12.	,X.
petek
1
8.50	TV V SOLI: TV koledar, Kaj dela—kako dela. Geometrijska igra. Ruščina. TV gledališče — M. Držič: Skopuh. Poročila
10.35TV V ŠOLI: Dušanov zakonik. Risanka, Zakaj je Zemlja nagubana, King kong. Risanka. Teorija književnosti. Na konicah prstov 17. K) — 23.25 TELETEKST
17.25	POROČILA
17.30	DOMAČI ANSAMBLI: Ansambel Franca Korbarja
18.00 JACK HOLBORN, nemška mladinska nadaljevanka
18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	GEOLOŠKA TRANSVERZALA. izobraževalna oddaja
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 MANJŠINE. BOGASTVO EVROPE: Jezik srca, jezik kruha?, dokumentarna oddaja o Retoromanih v Švici
20.45	NE PREZRITE
21.05	B. Binns: PROTI VETRU — Prijatelji, avstralska nadaljevanka
21.55 DNEVNIK
22.10 DEMENTIA 13. ameriški film
DRUGI PROGRAM
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Kako naj vem, da to niso sanje (glasbena oddaja) — 18.15 In tudi letos — 18.45 Silhuete — 19.30 Dnevnik — 20.00 Bemus 84 — 21.00 Zagrebška panorama —21.15 Soočanja — 22.05 Sindikat zločina (ameriški film)
TV ZAGREB
16.30	Videostrani — 16.40 TV v šoli
— 17.40 Poročila — 17.45 Kako naj vem, da to niso sanje — 18.15 TV koledar — 18.25 Kronika občine Reka
— 18.45 Šola zelenega načrta — 19.30 Dnevnik — 20.00 Sogun (ameriška nadaljevanka) — 21.10Globoka reka (zabavnoglasbena _oddaja) — 21.50 Dnevnik — 22.05 Šahovski komentar
— 22.20 Gost urednik: Ružiča Sokič
13.	X.
sobota
23.05
7.45	— 10.35 in 14.20 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05	CICIBAN, DOBER DAN: Rin-garaja v živalskem vrtu
8.20	UGANKE MED NITKAMI
8.40	SMOGOVCI. otroška nadaljevanka
9.10	SLOVENSKA LJUDSKA GLASBI LA IN GODCI: Žvegla
9.30 SKRIVNOSTNI SVET A. CLARKA: Neznani leteči predmeti, angleška dokumentarna serija
10.00 MANJŠINE. BOGASTVO EVROPE: Onkraj Mure, dokumentarna oddaja o Madžarih v Sloveniji
10.30 POROČILA
14.35	SULTAN MIJRAT IV.. nadaljevanje in konec
15.25	ROKOMET (Ž) OLIMPIJA —
LOKOMOTIVA
16.55 POROČILA
17.00 KOŠARKA BORAC —SLOGA
18.30 ČUDEŽI NARAVE, kanadska poljudnoznanstvena serija
18.55 PREMIERA, jugoslovanski kratki film
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 SMRT PRIHAJA NA KONJU, italijanski film
Ta film spada v zvrst italijanskih vesternov, tako imenovanih »špageti vesterni«, ki so svoj razvec doživeli v začetku sedemdesetih let. in čeprav ne sodi v »prvo ligo«, je za to zvrst soliden. Bill se hoče maščevati nad tolpo razbojnikov, ki mu je pred 15 leti ubila starše. Pri iskanju kriveev, od katerih so nekateri že ugledni državljani. se mu pridruži Rvan. nekdanji član tolpe, ki bi se prav tako rad maščeval nad izdajalskimi partnerji.
22.00 ZRCALO TEDNA
22.20	EUROSHOVV, zabavnoglasbena oddaja
23.00 POROČILA
DRUGI PROGRAM
14.55	Potovanje v središče zemlje (ameriški film) — 17.00 Jaz sem dijak veseljak — 18.00 Sestre (TV drama) —
19.00 Zakladnica narodne glasbe —
19.30 Dnevnik — 20.00Glasbeni oder (zabavna oddaja) — 20.30 Izseljenec rodoljub —21.00 Poročila — 21.05 Športna sobota — 21.25 Mali koncert
— 21.45 Cervantes — 22.35 Poezija
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli — 14.50 Sedem TV dni
— 15.25 Rokomet (ž) Olimpija — Lokomotiva — 16.45 Poročila —
16.50 TV koledar — 17.00 Košarka Borac : Sloga — 18.30 Prisrčno vaši —
19.30 Dnevnik — 20.00 Čuden par (ameriški film) — 21.45 Dnevnik —
22.00	Za konec tedna
14.	X.
nedelja
1
8.45	— 13.05 in 14.40 — 22.15
TELETEKST
9.00	POROČILA
9.05	ŽIV Ž A V. otroška matineja
9.50	JACK HOLBORN, nemška
mlad. nadaljevanka
10.15	MARCO POLO. italijanska
nadaljevanka
11.35	625. oddaja za stik z gledalci
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA
13.00 POROČILA
14.55 MOSTOVI
15.25 POROČILA
15.30 ZGODBE IZ MANHATTNA, ameriški film
17.25 ŠPORTNA POROČILA
17.40	KOŠARKA SMELT OLIPIJA
— LIBELA .19,10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 Ž. Kozinc—H. Andisc: KUGY
— Roval Darieeling. nadaljevanka
21.10 ŠPORTNI PREGLED
21.40	PORTRETI: Igralska družina Danilovi
22.10 POROČILA
DRUGI PROGRAM
10.55 Oktober v Kraljevu — 15.15 Košarka (ž) Monting:Partizan —
16.55 Rokomet (m) Partizan:CZ —
18.15	Mali koncert — 18.30 TV esej (oddaja o kulturi) — 19.10 Risanka —
19.30	Dnevnik — 20.00 Svet v letih
1.900 — 1.939 — 21.00 Včeraj, danes,
■ jutri — 21.20 Citadela
15.	X.
ponedeljek
1
8.50TV V ŠOLI: TV koledar. Kakšno vodo pijemo, Makedonščina, Za učitelje. Ustno izročilo danes. Poročila
10.35	TV V ŠOLI: TV berilo. Risanka. Angleščina, Govori Stanko Šepič. Risanka. Poklic pek. Na konicah prstov
17.05	— 22.15 TELETEKST
17.20	POROČILA
17.25 SMOGOVCI, otroška serija
17.55 ORODJA PRIHODNOSTI: Množična informatika, izobraževalna oddaja
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK.
18.40	PET MINUT ZA REKREACIJO
18.45	ZDRAVO. MLADI
19.25 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	Mile Stankovič: PREPLAH, drama TV Zagreb
21.05	SPOZNANO—NEZNANO, od-
daja o znanosti
22.00 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Zgodbe bosansko-hercegovskih pisateljev —
18.00 Pripovedke narodov in narodnosti Vojvodine — 18.15 Narkomanija — 18.45 Glasbeni album —
19.00 Telesport — 19.30 Dnevnik —
20.00 Znanost in mi — 20.50 Zagrebška panorama — 21.10 Dinastija —
22.00 Ponovitev zabavnoglasbene oddaje
16.	X.
torek
9.00	TV 'v' ŠOLI: TV koledar. Obala Jugoslavije, Stare kulture: Mezopotamija. Izbrali smo za vas. Francoska krajina Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Kemija povsod. Risanka, Metropolitanski muzej: Leto 1.200. Šola. Risanka. Mojc glasbene izkušnje: Andree Navarra, Po poteh izobraževanja
16.15	— 22.10 TELETEKSJ
16.30 ŠOLSKA TV: Kemija, Slikarstvo 20. stol.
17.30 POROČILA
17.35 IILLOVE DOGODIVŠČINE
17.55 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Violinske citre
18.25 POSAVSKI OBZORNIK
18.40	PUSTOLOVŠČINA:	Mali prime, otroška oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	A. J. Cronin: CITADELA. angleška nadaljevanka
20.55 MEDNARODNA OBZORJA: Nikaragva pet let po revoluciji
V Nikaragvi bodo novembra prve splošne volitve od zjnage sandinis-tične revolucije in to je dogodek, ki spričo čeri, na katere naletava nikaragovska revolucija, priteguje poseb-
no pozornost. To deželo, ki je zaradi ogrožanja iz tujine, ki ga režira ZDA, tako rekoč v polvojnem stanju, je pred tedni obiskala kombinirana ekipa TV Ljubljana in TV Sarajevo in posnela izvirno pričevanje o stanju v deželi, o notranjih dilemah in tudi dejanskem obsegu ogroženosti tamkajšnje revolucije.
21.55	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Gledalec urednik —
19.30	Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Po poteh svobode — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 Čas jazza
! 7. X.
sreda
8.45	TV V ŠOLI: TV koledar, POvej mi, povej. Kultura govora. Predavanja o lažizmu. Osebni računalnik. Zgradba Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Poročila
10.35	J V V ŠOLI: Življenjske skupnosti, Risanka. Košarka. Maraton. Risanka. Kocka, kockica: Na travniku. Slike iz Slovenije: Kozolec
17.25 — 23.10 TELETEKST
17.50	POROČILA
17 55 PEDENJŽEP
18.25 CELJSKI OBZORNIK
18.40	MOZAIK KRATKEGA FILMA
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	Film tedna: POKLIC — REPORTER. italijansko-ameriški (ilm Ta film italijanskega mojstra Anto-nionija je nastal pred 10 leti, filmska kritika pa ga je uvrstila med njegove najboljše stvaritve. Gre za pripoved o televizijskem reporterju, ki razočaran nad poklicem, v katerem le spremlja in beleži dogajanje okoli sebe, razočaran v zakonu, zamenja identiteto z umrlim trgovcem z orožjem. S tem se hoče otresti svoje preteklosti, ne da bi vedel, da prevzema preteklost umrle-
ga. o katerem ne ve ničesar. Če mu je vsaj malo uspelo ubežati samemu sebi. ne more zbežati pred usodo umrlega, celo zavestno jo sprejme in nadaljujejo njegovo pot. Možnosti, da bi svojo novo vlogo izpeljal do konca, pa je vse manj. V glavnih vlogah igrata Jack Nicholson in Maria Schneider.
22.00	DNEVNIK
22.10	OMIZJE
DRUGI PROGRAM
16.25	Dnevnik — 16.45 Kevinov cvet — 17.15 Velika vojna— 17.45 Amaterji — 18.15 Tito v Vršcu — 19.30 Dnevnik — 20.00 Estradna sreda —
21.05	Zagrebška panorama — 21.20 Kronika Bemusa
18. X.
četrtek
1
8.50TV V ŠOLI: J V koledar. Pesmi in zgudbe za vas. Rastlinstvo in živalstvo obalnega pasu. Celinski zimzeleni gozd. Tehniške zanimivosti, Pitagorov izrek. Poročila 10.35 TV V ŠOLI: * Kemija v industriji. Risanka,-Vikdne, Risanka. Iz arhiva šolske TV. Pionirski kino
16.35	— 22.35 TELETEKST
16.50 ŠOLSKA TV: Kemija. Slikarstvo 20. stol.
17.50 POROČILA
17.55 T. Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, mladinska nadaljevanka
18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK
18.40	ČAS, KI ŽIVI: Daki
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
14.55 VREME
20.00	TEDNIK
12.05	J. Clavel: ŠOGUN. ameriška
nadaljevanka
22.20	DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Čuvaji časa —
18.15	Ljudje pripovedujejo — 18.45 Sprašujem te — 19.30 Dnevnik —
20.00	Gogolj: Kvartopirci (gledališka predstava gledališča iz Prage) — 22.30 Zagrebška panorama
foto slišal: Milan Markelj
ZDAJ PA IMAM: AVTU SEM DAL KROMPIR Ml JE PA ZMANJKALO.
as
dolenjski list pred 20 leti
Eno govore, drugo delajo
Ne se sprijazniti z dvojno moralo! — Investicije omejujo na najbolj gospodarne — Divjad dela ___________________________škodo_________________________
MED TISTIMI, ki eno govorijo, drugo pa delajo, so tudi komunisti. Organizacije Zveze komunistov tega ne bi smele spregledati in s tako dvojno moralo se ne bi smele sprijazniti. Običajni izgovor, češ saj tudi drugje tako delajo, bi morali odločno zavračati. Pa ne samo organizacije Zveze komunistov — to je zadeva, ki mora zanimati vse delovne ljudi. Od nas vseh, od naše aktivnosti in prizadetosti, od naše borbenosti je odvisno, ali se bodo besede vselej skladale z dejanji.
V NAŠIH družbenih planih navadno zastavljamo naloge na široko, vedoč, da vseh ne bomo uspeli uresničiti. Tak način planiranja je spodbuden, saj poživlja napore v bitki za plan in uresničitev nalog. Kot vse drugo smo na prej opisani način planirali tudi investicije. Ker se je pokazalo, da preširoko investiranje škoduje gospodarstvu, pa tudi blaginji proizvajalcev, investicije zdaj omejujemo na tiste, ki so res nujne in gospodarsko utemeljene. V občini Novo mesto so zdaj na prioritetni listi investicij: staklarna kot prvi najpomembnejši objekt, sledi ji tovarna perila Labod.
ŽE VEČ LJUDI, ki so prišli ogledovat Šentjernej, je občudovalo veliko šolo. Ni pa vse zlato, kar se sveti! Na zunaj stavbi res n: kaj očitati, kako pa je znotraj, kakšni so prostori in za koliko je šola pT majhna, je jasno že vsem domačinom, prosvetnim delavcem pa je bilo jasno že med gradnjo.
V OKOLICI MORAVE in drugih vasi je vsako leto več divjadi, predvsem divjih prašičev in jelenjadi, ki uničuje skromne pridelka vaščanov. Letos divje svinje sicer niso delale škode po njivah, ker je bilo veliko črvov, so pa zato preorale vse košenice, skoraj bolje kakor s plugom. Nastalo škodo sicer lovska družina plača, toda zelo malo in le za tiste njive, ki so zavarovane. Toda kako zavarovati njivo, dolgo nad 300 in široko 7 metrov?
(iz DOLENJSKEGA LISTA 8. oktobra 1964)
SŽalf._____
SVETU OKOLI
KROMPIR IN LJUBEZEN — Peter Levene, pisec knjige »Afrodiziaki, dejstva in zmote«, zatrjuje v svojem delu, da je krompir enako učinkovito ljubezensko poživilo, kot so ostrige, nosorogov rog, španska muha in drugo, s to razliko, da je neprimerno cenejši od omenjenih eksotičnih stvari. Svojih trditev Peter sicer ne dokazuje z znanstvenimi dokazi, le sebe navaja kot živ in zanesljiv dokaz. Sam je navdušen jedec krompirja v oblicah, ima pa zadovoljno in bogato ljubezensko življenje. Torej! Če zadevo prenesemo na naša tla, potem letos slabo kaže. Letina krompirja je bila slaba, pa se obeta nekaj več hladu v dolenjskih posteljah.
TUDI SVINJE — Svinje se rade sladkajo s krompirjem in kaže, da tudi nanje vpliva. Angleški strokovnjaki so namreč ugotovili, da je v svinjah (imejmo te živali še tako na slabem glasu) velika potreba po nežnostih. Ugotovili so, da so živali, ki so bile deležne čohanja in drugih drobnih pozornosti, lepo rasle, se debelile in sploh dajale videz zdravih in veselih živali, medtem ko njihove tovarišice iz poskusa, ki nežnosti niso bile deležne, niso pokazale kaj prida veselja, mršave-ie so in bile videti klavrne. Za rejce svinj naj velja: svinjam krompir in več ljubezni!
ZGOVORNA POLLY — Prava svinja (besedna!) je papiga Polly, ki jo je njen lastnik prijavil na tekmovanje hišnih ljubljencev. Komisijo, ki je ocenjevala ljubkost domačih živali, je grdo presenetila in ženskemu delu pognala kri v glavo. Pollyje namreč tako preklinjala, da kaj takega vrli člani v svojem življenju še niso slišali. Pernatega vražička so izločili od nadaljnjega tekmovanja. Lastnik zgovorne Po!ly pa je ves skrušen povedal, da res ne ve, kje se je papiga naučila grdih besed, saj je znala, ko jo je kupil, le lepe in vsakdanje besede. Res, le kje je ptič pobral nesramni slovar, če ne iz bogatega in burnega dialoga s svojim presenečenim lastnikom?
Ljubezen poblazni narave.
/. VILLON
V človeški sreči so najbolj zavidanja vredni najpreprostejši trenutki.
M. MAETERLINCK Naše življenje je vsak dan enako nepomembno.
E. FRITZ Osebna etična raven sodobnega človeka zastrašujoče zaostaja za tehnično-civilizatori-čnim napredkom Človeštva.
A. TRSTENJAK
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Žalostne razmere na Balkanu
Listi, ki zastopajo slabo stvar, imajo obilo podpore — Ponarejevalci denarja v krškem okraju — Kako študujoči mladini priskrbeti hrano?_
(N a š) cesar je vsprejel v avdijenci bolgarskega kneza Ferdinanda. Često se je bil že prej potrudil približati se avstrijskemu cesarju, a vedno brez uspeha, to pot pa se mu je posrečilo. Bil je vsprejet prav ljubeznivo. Pravijo, da bo to imelo mnogo vpliva na žalostne razmere na Balkanu.
(Na D u n a j u) je bil shod časnikarjev. Prišel jih je pozdravit tudi ministerski predsednik pl. Koerber, ki je v lepem govoru poudarjal važnost časopisa v naših dneh. Zal da tega ne spredvidijo prav naši pristaši: listi, ki zastopajo in zagovarjajo slabo stvar, imajo obilo vsakršne podpore ter se zato povzdigujejo ter hitro širijo ž njimi kajpada tudi lažnjivi in pogubonosni nazori. Med tem se morajo krščanski listi boriti z neverjetnimi zaprekami, katerih ena najvažnejša je brezmejna brezbrižnost naših ljudi.
(Neka) doslej še neizstražena družba ponarejevalcev denarja je v slednjem času v političnem okraju Krško in skoraj gotovo tudi v sosednjih občinah in okrajih ponarejene bankovce po 20 K v
Takšna, vsa luknjičasta, je videti hrbtenica ostarelega človeka. Luknjice so nastale zaradi izgube kalcija. Desne: zanesti se je treba na svoje noge, ne na kolesa.
Starost naj ne upogne ljudi
Krhke kosti so v starosti vir številnih nadlog, niso pa nujne v poznih letih življenja — Kaj lahko naredimo zase še pravi čas?_____________________________
Na stara leta poleg ostalih nevšečnosti preži na človeka še ena nadloga, ki ji zdravniki po grško rečejo osteoporoza, pomeni pa krhke, luknjičaste kosti. Takšne nastanejo zaradi zginevanja kostnine in mineralov, predvsem kalcija, iz kosti, posledica pa je splošna oslabelost okostja, večja nevarnost zldmov, počasnejše celjenje itd. Doslej je veljalo, daje to neizogiben pojav, ki spremlja starost, in da temu ni pomoči, vendar novejša odkritja kažejo drugače. Zdravniki ugotavljajo, da je krhkost kosti mogoče preprečevati s pravilno prehrano, telesnimi vajami in prav na stara leta zadrževati z zdravili.
Človeške kosti dosežejo vrhunec preoblikovanja in največjo čvrstost na polovici običajnega človeškega življenja, tam okoli 35. leta. Potem se začne proces počasnega zginevanja kostnine. Za ženske je ta problem še hujši kot za moške, saj po dosedanjih ugotovitvah že tako šibkejše ženske kosti po menopavzi izgubljajo čvrstino veliko hitreje kot moške. V obdobju med 45. in 75. letom izgube ženske okoli 30 odst. kostnine, kar je dvakrat večja izguba, kot prizadene močnejši spol.
Čvrstina človeških kosti je odvisna v prvi vrsti od kalcija. Ko zaradi starostnih procesov, včasih pa zaradi bolezenskih začne kalcij izginjati iz kostnega tkiva, se pojavijo v kosteh luknjice. To je znamenje izgubljanja tega pomembnega elementa. Zgodnjega odkrivanja osteoporoze medicina ni poznala in tako so se zdravniki lahko zanesli le na očitna znamenja, ki pa se pokažejo prepozno.
promet spravila. Doslej se je v Kostanjevici, Krškem in Rudolfovem take ponarejene bankovce konfisciralo. Ponarejeni bankovci so precej dobro ponarejeni.
(Z a č e 1 o) se je novo šolsko leto in s tem nove skrbi. Letina ne bo posebno dobra, je deloma vsaj v okolici Novega mesta radi toče naravnost slaba. Zato se bojim, da bo letos došlo dijaški kuhinji manj živil nego prejšnje leto, število podpiranih dijakov pa se primeroma ni zmanjšalo. Ostaja mi samo eno sredstvo, ako hočem, da se študujoči mladini preskrbi hrana — dobra usmiljena srca v mestu in sploh po Dolenjskem. Na nje se obračam z milo prošnjo, naj se spomnijo naših dijakov.
(Oglas.) Miroljuben uradnik išče v privatni hiši separirano večjo sobo z opravo ali brez nje, in domačo tečno hrano. Glavni pogoj je mir in snažnost.
1. oktobra 1904)
(Iz DOLENJSKIH NOVIC
Novo orožje proti raku
Zgodnje odkrivanje raka na jetrih je mogoče
Rak na jetrih velja za eno najbolj zloveščih oblik te strašne bolezni, saj je smrtnost stoodstotna. Vsako leto zboli za rakom na jetrih okoli četrt milijona ljudi, največ na Daljnem vzhodu in v Afriki. Nevaren je predvsem zaradi tega, ker je bolezen zelo težko zaslediti. Ko zdravnik lahko odkrije prva znamenja bolezni, je rak že tako napredoval, da ga ni več mogoče ozdraviti. Francoski in ameriški raziskovalci so nedolgo tega poročali, da so odkrili način, kako pravočasno prepoznati to smrtno bolezen.
Odkrili so, da jetra začno izločati posebno beljakovino al-faretroprotein v normalnih količinah, kadar obolijo za rakom. Sicer je ta snov značilna za izločke jeter v obdobju razvoja zarodka. Snov je možno zaslediti z analizo krvi.
Prvi poskusi, ki sojih opravili na 1.700 ljudeh, so pakazali, da metoda 80-odstotno zanesljivo odkrije raka ne jetrih v njegovem začetnem stadiju, ko je še možno upati na uspešno zdravljenje. In kar je še najbolj razveseljivo, postopek odkrivanja ni zapleten in drag, kot so mnogo najsodobnejši diagnostični postopki, temveč razmeroma zelo poceni, saj stane le 2 dolarja.
Zdravniki lahko s testi odkrijejo rakaste tvorbe v jetrih, ki so velike le okoli dva centimetra in jih je mogoče uspešno odstraniti s kirurškim posegom. Doslej so tumorje v jetrih take velikosti le stežka in poredkoma odkrili.
V boju, ki ga moderna medicina bije z rakom, pomeni to odkritje nedvomno zelo pomemben korak, saj omogoča učinkovito zdravljenje, čeprav bolezni same ne razlaga.
Osteoporoza najprej prizadene hrbtenico. Zaradi krhkosti vretenc lahko pride do resnih poškodb hrbtenice že pri najnavadnejših opravilih, kot je, denimo, jutranje vstajanje iz postelje. Pojavijo se tudi večkratni nalomi vretenc, kar se kaže v zmanjšani telesni višini in zgrbljenosti. Pogosto pride tudi do poškodb zapestij in kolkov. Slednje so še posebno nevarne, saj večina starostnikov nikdar ne ozdravi do prejšnje gibljivosti. Skoraj petina poškodb kolkov se po enem letu zaradi komplikacij konča s smrtjo.
Poleg starosti in spola vpliva na osteoporozo tudi pripadnost rasi. Belci imajo v poprečju manjšo kostno maso in jih ta pojav bolj prizadene. Škodljive so tudi nekatere razvade, kot sta kajenje in uživanje alkohola.
Med najbolj dostopnimi načini, kako se čimbolj ogniti osteoporozi in ohraniti čvrste kosti, je pravilna prehrana. Strokovnjaki pravijo, da dnevno zaužita koločina od 1.000 do 1.500 miligramov kalcija v vsakdanji prehrani zagotavlja manjšo nevarnost osteoporoze. Toliko kalcija človek zaužije, ne da bi moral preseči spodnje kalorične vrednosti dnevnih obrokov, se pravi, da se lahko zdravo prehranjuje brez nevarnosti, da bi se poredil. To je, kot zatrjujejo zdravniki, še posebno važno za ženske.
V mleku, siru, zelenjavi, soji, mehkužcih je veliko kalcija in vseh tistih snovi, ki so potrebne, da človeški organizem to prepotrebno snov vsrka v svojo sestavo. Pomagajo tudi kalcijeve tablete, če z njimi vred uživamo vitamin D. Tudi sončenje nekaj pripomore k bogatitivi tkiva s kalcijem, ker pomaga koži pri tvorbi kalcija in ga tako ne zmanjkuje drugje.
/
V zadnjem času pa so strokovnjaki odkrili, daje zelo pomemben činitelj pri ohranjanju čvrstosti kosti telesna aktivnost. Tekanje, kolesarjenje, gimnastika in podobna dejavnost spodbujajo tvorbo novega kostnega tkiva. Nekateri
ginekologi zato priporočajo ženskam, da začnejo z redno telesno aktivnostjo že pred začetkom menopavze. Tako stopijo v svoje kritično obdobje z večjo maso kostnega tkiva in vnaprej zmanjšajo posledice sicer naravnega procesa.
Presenetljivo je, da debelost pri ženskah pozitivno vpliva na čvrstino kosti. Razlog je jasen: delebe ženske izločajo več estrogena, hormona, ki preprečuje zgine-vanje kalcija iz kosti, hkrati pa so zaradi teže bolj obremenjene in z vsakim gibanjem opravljajo napornejše »telesne vaje«.
Zaenkrat je preprečevanje osteoporoze najboljši način, kako se ogniti temu pojavu in seveda tudi vsem nevarnostim, ki so združene z njim. Sedanji načini zdravljenja s kalcijevimi tabletami, hormonskimi preparati in podobnimi zdravili so sicer še kar učinkoviti, vendar puščajo nekaj nezaželenih posledic.
Za preprečevanje nastanka krhkosti kosti je zdaj na strani zdravnikov novo močno diagnostično orožje. Z najnovejšim načinom ugotavljanja osteoporoze — gre za fotonsko denzimetrijo — je mogoče ugotoviti že en odstotek zmanjšanja kostnine, medtem ko običajni rentgenski pregledi ugo-tove šele 30-odstotne zgube, pri katerih je pač težko preventivno ukrepati.
Medicinski raziskovalci obljubljajo, da bodo v dveh, treh letih pripravili tudi zdravilo, ki bo pomagalo nadomestiti zgubljeno kostnino. Do tedaj pa je zgodpje odkrivanje in preprečevanje s pravilno prehrano in rednimi telesnimi aktivnostmi najboljši možni način boja z osteoporozo.
Ker se prebivalstvo tudi pri nas vse bolj stara, je prav, da o teh zadevah ljudje več zvedo in kaj store zase že zdaj, saj ni tako težko malce spremeniti vsakdanjo prehrano in se bolj posvetiti telesnim aktivnostim, sprehodom, tekanju, kolesarjenju.
MiM
(Vir: Newsweek)
Gigantski betonski stebri, nosilci petkilometrskega branika, ki bo Nizozemce varoval pred morjem.
Morju iztrgali zemljo
Največji civilni gradbeni podvig na svetu — Milijoni Nizozemcev žive na osušenem morskem dnu
Enega največjih gradbenih podvigov v svetu (če odmislimo vojaške zadeve) so se lotili na Nizozemskem. Odkar je pred dobrimi 30 leti to deželo preplavilo morje in povzročilo ogromno gmotno škodo in terjalo 1.850 človeških žrtev, so Nizozemci vložili veliko denarja in truda v izgradnjo sistema obrambnih jezov in branikov, ki naj bi za vedno onemogočili podobno katastrofo. Ta čas so pred tem, da svoj veliki gradbeni podvig končajo in v boju z morjem za zemljo, po čemer Nizozemska slovi po vsem svetu, zabeležijo še eno pomembno zmago.
Dokončujejo namreč Delta plan, kot so vso zamisel nazvali. Z dograditvijo 62 ogromnih železnih zapornic bodo načrt končali in dosegli varnost pred. morjem za zelo gosto naseljen predel, na
katerem živi okoli 4 milijone ljudi, hkrati pa je na voljo tudi nekaj obdelovalne zemlje. Tako bo lep del nizozemskega prebivalstva bival 15 metrov pod nivojem morske gladine.
Vsa gradnja bo stala približno 4 milijarde dolarjev, pri tem pa bo šla dobra polovica za branik Oosterschelde, ki se razteza okoli 5 kilometrov v dolžino. Sestavlja ga 62 gigantskih betonskih stebrov, od katerih tehta vsak blizu 20 tisoč ton.
Seveda se mnogi sprašujejo, ali se ves podvig splača. Če je sploh mogoče ovrednotiti varnost pred poplavami, ki jo Nizozemci najverjetneje ocenjujejo povsem drugače kot drugi, potem za ekonomski izračun ne ostane dosti, kar bi govorilo v prid velike gradnje. Najbrž s številkami ni mogoče izraziti nekaterih velikih podvigov.
NAGRADA V OSTROŽNIK
Pri žrebanju je med reševalci nagradne križanke iz 39. številke Dolenjskega lista imela največ sreče MAGDALENA JERMAN iz Ostrožnika pri Mokronogu."Prejela bo Marinkovičevo knjigo »Metulj med zvezdami«, čeprav je pri reševanju križanke naredila napako. Prikrade se kdaj kakšna napaka, a je komisija ne glede preveč postrani, zato kar pogumno k reševanju današnje križanke. Rešitev pošljite najkasneje do 19. oktobra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
			
;	prgišče |H % misli	~T~* ~T T	j Hill j
Človek ni socialni problem, ampak resnično in samo moralni.
P. ZIDAR
V najglobljem zakotju spomina trohni naša prava bit.
B. PEKIČ
Ne ubogaj slepo prvih nasvetov jeze in nesreče.
M. MAETERLINCK
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
PODALJŠEK
Živalske ga TRUPA
0L
ANTIČNI
VRČ
TRENJE
UGTEU
ETIKE
FRNIKOLA
MENIČNO
JAMSTVO
GR. BOGINJA MODROSTI
NAOAV/
NAGIB
TONA
ZVEZA
HERCEGO-
VEC
2. IME/ ANGL DOLZ. MERA
CAST/
/KUCA
MIT. RIM. PODZEMLJE
GEDM.
OBLIKA
ZEMLJE
DEKOKT
UMRLI SOV. SAH. VELEM. /AM. PISAT.
RUS CARICA
POLET
DEL
NOGE
I PRIRODA/1 MOČVIRSKA IRASTLINAI
PAPIGA
VRAG/ SEMENISC-NIK
OTOK OB SARDINIJI
ORG SPOJINA/STARI SLOVAN
PERNATA
ŽIVAL
OS. ZAIMEK/DRŽ. BLAGAJNA
INOUSTR.
RASTUNA
OSVEŽILNA
PUACA
GLASBENIK
SOSS
PIVO/
IZOLANT
OKOLIŠ
STAR
DENAR
LETOPIS
MESTO V JV. TURČIJI
Najbolj obiskana ječa
Zloglasna kaznilnica Alcatraz je zdaj turistična točka — Le trem je najbrž uspel pobeg z otoka
jeklom, ki ga ni mogoče piliti, Trojna vrata z odprtinami za opazovanje, zaščitenimi z neprebojnim steklom sta vselej odpirala dva stražarja. Stražarji so imeli pri sebi le gumijevke, varovali pa so jih kolegi z gosto zamrežene zgornje galerije. Alcatraz je bil v resnici kraj, »od koder ne pobeg-
Na otoku Alcatraz blizu San Francisca stoji nekdanja kaznilnica. Dolgo časa jo je spremljal sloves, da iz nje ne more nihče pobegniti.
Po špansko pomeni Alcatraz pelikan. Ameriški kriminalci pa so otok imenovali The Rock, Skala.
V začetku stoletja je ameriška vojska postavila na njem manjši vojaški zapor. Toda ta skromna zgradba se je morala leta 1933 umakniti večji. Na Alcatrazu niso prevzgajali, ampak kaznovali. Debeli zidovi kaznilnice so bili opremljeni z močnimi rešetkami in obdani s številnimi stražarskimi stolpi. Vse celice so bile samice, zamrežene s posebnim
Keramika v avtomobilih
Motorji se prenavljajo
Avtomobilski motorji bi lahko bili bistveno boljši, če bi najbolj obremenjene dele izdelovali iz keramike, ki lahko prenese zelo visoke temperature, vsekakor višje kot jeklo, s čimer bi dosegli, da bi motorji lahko delovali pri višjih temperaturah in tako izboljšali izkoristek, hkrati pa omejili v izpuhih količino škodljivih snovi. Keramični deli prekašajo jeklene tudi v obstojnosti, saj so trpežnejši in jih ne najeda rja. Avtomobil s takšnim motorjem bi dlje služil lastniku brez večjih težav z motorjem.
V razvojnih oddelkih velikih avtomobilskih proizvajalcev že precej časa vedo za te očitne prednosti, vendar se za uvajanje keramičnih delov v avtomobilske motorje niso navduševali, ker jim je do vrhunca dognana tehnologija jeklenih delov ustrezala, pa tudi poraba goriva pred nekaj leti ni bila tako kritična stvar. Odkar pa kupci gledajo tudi na to, kako žejen je posamezen model avtomobila in se pogosto odločajo tudi po teh podatkih, se proizvajalci bolj zanimajo za sicer stara odkritja. Spodbujajo jih tudi napovedi kemične industrije, ki obljublja, da bo kmalu sposobna izdelovati nova pogonska goriva, denimo iz premoga, ki bodo cenejša od bencina, vendar bolj korozivna, se pravi bolj nevarna jeklu.
Japonski avtomobilski tovarnarji so že izdelali več keramičnih delov in jih tudi že vgrajujejo v serijsko izdelana vozila, vendar gre predvsem za dele v motorjih, namenjenih težkim industrijskim in gospodarskim, vozilom. Se pa odkrito pripravljajo na osvajanje svetovnega tržišča z osebnimi avtomobili, ki jih bodo poganjali najnovejši motorji, računalniško nadzirani in sestavljeni tudi iz keramičnih delov.
Avtomobili bližnje bodočnosti bodo skoraj zanesljivo imeli nove motorje, ki bodo trpežnejši, učinkovitejši, ekološko čistejši, skratka boljši od sedanjih.
MiM
(Vir: Scientific American)
V dolgih letih je z Alcatraza poskušalo pobegniti 39 ljudi, vendar so vse ubežnike ulovili. Leta 1962 pa je uspelo trem zapornikom pobegniti in mit o Alcatrazu seje zrušil. Zaporniki so po dolgih mesecih priprav pobegnili skozi jašek za zračenje. Nobeden od paznikov ni opazil, kaj se pripravlja. Kljub temu še danes ne vedo, čejim je beg dokončno uspel, kajti morski tokovi okoli otoka so za plavalce smrtno nevarni. Verjetno pa je, da so že prej poskrbeli za prevoz na celino. Vsekakor je legenda o Alcatrazu s tem umrla.
Marca 1963 so kaznilnico zaprli. Zadnjih 27 zapornikov so razmestili po drugih zaporih v ZDA. Danes je Alcatraz turistična točka, ki jo vsako leto obišče na stotine turistov. Morda so med njimi tudi bivši kaznjenci, ki so ovrgli mit o ječi, iz katere ni moč pobegniti.
P. Š.
Dim in seks
Ali kajenje vpliva na spolno nezmožnost?
Najnovejše raziskave so pokazale. da je mogoče ugotoviti dokaj tesne povezave med kajenjem in spolnostjo. Znanstveniki iz medicinskega središča v VVashingtonu so prepričali 60 prostovoljcev, ki so imeli težave v spolnem življenju in so bili hkrati tudi hudi kadilci (pokadili so 20 do 40 cigaret na dan), da so za šest tednov prenehali kaditi. V tem času je kar 23 prostovoljcev ponovno zaživelo zdravo in običajno spolno življenje.
Zdravniki na podlagi izkušenj iz tega poskusa in že prejšnjih podobnih zapažanj svetujejo vsem tistim, ki imajo težave s spolnostjo, naj najprej prenehajo s prekomernim kajenjem in naj šele potem iščejo pomoči pri kirurgih in drugih specialistih.
Medicinci sicer pravijo, da na osnovi enega poskusa ni mogoče postavljati zanesljivih ugotovitev, vendar dopuščajo možnost, da je eden od vzrokov za impotenco lahko tudi kajenje cigaret. Med drugim je dokazano, da kajenje povzroča motnje v dotoku krvi v noge, torej škodljivo vpliva na tisti del krvotoka, ki pošilja življenjsko tekočino tudi v spolovila.
Prihranek več
»Pametni« termostati pomagajo pri varčevanju
Odkar je energija iz leta v leto dražja, razumljivo, ljudje iščejo najrazličnejše načine, kako bi bili kos rastočim stroškom, ne da bi se odrekli toplim domovom. Za tiste, ki ogrevajo prostore z električno energijo, je nekaj manjših proizvajalcev izdelalo prvo generacijo »pametnih« termostatov z vzgrajenimi mikroračunalniki. Med njimi je najbolj izpopolnjen termostat »vremenski čarovnik«, kot so računalniško napravico imenovali v rodni firmi Quad Six.
Običajni termostati vključujejo in izključujejo ogrevalne ali raz-hlajevalne sisteme tako, da je sobna temperatura vedno enaka. To pa seveda ni potrebno vsak dan.
Novi računalniški termostati vzdržujejo nižje sobne temperature, ko stanovanje ni v uporabi, se pravi v času službe, potem pa pravočasno vključijo ogrevala, da se temperatura dvigne na želeno višino do časa, ko se stanovalci vrnejo domov. Termostate je mogoče programirati na šest različnih dnevnih programov in še za kak dan v tednu posebej.
Vremenskega čarovnika je mogoče priključiti na vsak električni ogrevalni in razhlajevalni sistem, stane pa manj kot sto dolarjev.
^###/####/#/#iVAŠA ZGODBA
Buče
Bilo je tista prva povojna leta, ko sem se odpravil v našo najbolj obiskano gostilno, čeprav sicer to ni bila moja navada. Ze takoj ko sem vstopil, sem opazil v kotu pri vratih okoli mize zbrano veselo družbo kmečkih mož. Na mizi sta bila dva Štefana vina. Eden od družbe, bajtar, ki meje sovražil, ker sem z vsem imetjem stopil v kmečko obdelovalno zadrugo, meja zagledal in me povabil na pijačo: »Sedi tu, pij kolikor moreš. Plačati ni treba nič, ti samo pij!
Nisem hotel prisesti, meje pa zanimalo, kaj jih je pičilo, da jim ni škoda ne denarja ne časa. Povprašal sem jih.
»Ha, denarja bomo kmalu imeli kot pečka. Tudi ti ga boš lahko imel, samo pusti tisto obdelovalno in se raje oprimi nabavno- prodajne. To ti je zadruga, da nikoli take!« je eden od njih razlagal. Drugi pa je pojasnil: »No, če imaš kaj buč, potem boš dobro zaslužil. Za drag denar gredo, postale so zlato. Pomisli, dvaintrideset dinarjev za kilogram dobiš. Buče pa so težke, kilogramov kolikor hočeš! Na njivi, kjer z vozom komaj obrneš, jih namečeš, da kola škripajo. Sadili bomo več buc, to se splača.« »Pa ste jih že kaj prodali, teh buč?«sem vprašal.
»Še ne, a denarja bo veliko, ko jih bomo. Že zdaj si lahko privoščimo,« je odvrnil znanec in namignil na z.vinom založeno mizo. »V četrtek jih bomo začeli voziti, potem pa vsak delovni dan. Tako je rečeno in razglašeno, da bo tekel odkup.«
Pri mizi so razdirali take, da sem se jim čudil. A prisesti le nisem hotel. Ob točilni mizi sem spil svoj brizganec, potem pa, bogatejši za novice, odšel iz gostilne domov.
Prišel je napovedani četrtek, dan, ko naj bi zadruga pričala odkupovati buče. Od vseh nestrpnih najbolj potrpežljivi so ta dan ostali doma, češ bomo videli, kako bodo drugi prodali. Drugi pa so svoje buče pripeljali na trg pred kmetijsko nabavno-prodajno zadrugo.
Ko so prisopihali gor v zadružno pisarno, so veselo povedali: »Pripeljali smo vam buče.«
Ljudje v pisarni so bili nekoliko začudeni: »Kakšne buče vendar?«
»Hja, lepe, okrogle, rumene, zrele, ne prehudo debele,« so kmetje začeli hvaliti svoje buče eden prek drugega in hkrati po-praševati, kje jih naj odložijo.
»Ne odkupujemo buč, marveč bučna semena,« je pojasnil eden od uradnikov. To je bilo razočaranja! Kmetom so morali uradniki pokazati, da je črno na belem tako zapisano, da ni govora o celih bučah, marveč samo o bučnih semenih. Prodajalcem so dali tudi lepo natisnjena navodila, kako buče trebiti, semena sušiti. Res pa je držalo, da je kilogram bučnega semena, seveda posušenega, dobro plačan. A kilogram suhih semen se ne nabere hitro.
Med kmeti je nastala slaba volja. Kaj z bučami? Jih odpeljati domov? Vreči stran?
»Mi jih ne bomo trebili, imamo drugega dela preveč,« seje oglasil neki kmet, drug pa mu je odvrnil da ima prav in da naj buče trebijo in semena sušijo kar uslužbenci zadruge sami, ko tako nimajo kaj prida dela.
Nekdo pa seje domislil, da morda v črnomaljski zadrugi odkupujejo celo buče. Tam naj bi bili uslužbenci boljši. Trije od voznikov sp se odločili, da se odpeljejo v Črnomelj, ko so buče tako in tako že na vozu, drugi pa so raje krenili kar domov.
Kako so se trije najbolj vztrajni prodajalci buč s črnomaljskimi zadružnimi uslužbenci pogajali, ni znano. Vemo le, da so svoj pratež domov grede usmerili po manj prometnih poteh, in kjer se jim je zdelo primerno, so buče osvobodili: spustili so jih po strmih bregovih v Lahinjo.
Z olajšanjem so zrli za kotalečimi se bučami in si mislili: »Zbogom, drage buče, naše lepe, okrogle rumene buče!«
Buče pa so plavale po Lahinji in se svetile v soncu.
RUDI RAMUTA Metlika
4 4 4 4
4 4
4
'*4 4 4 4 4
4 *
4 *
*
*
*
*
*
*
*
t
\
*
4 4 *
*
4 *
*
\
\
*
4 4 4 4 4 4
4 4
*4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
u
4
4
4 . 4%
F
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
TOMO
KRIŽNAR
MOJE AFRIŠKE
V tem času ji vrežejo širok pas od popka do prsi. Olepšajo ji obe strani telesa. Rane, ki jih stalno mažejo z oljem, potem potresejo z moko, ki olajša bolečine in ščiti pred infekcijo. Pomešana z nekaterimi drugimi zelmi in koreninskimi izvlečki, kasneje povzroči, da se brazgotine izbočijo. Takšne se jim zdijo lepše in imenitnejše. Še bolj pomembno pa je, da so jasno vidne tudi v starih letih. Nubijske ženske so izredno ponosne na svoje okrasne brazgotine.
Mnogo bolj boleče je tretje in zadnje tetoviranje, ki ga opravijo takoj po rojstvu prvega otroka ali tri leta po njemi Star običaj namreč zahteva, da matere dojijo otroke naimani tri leta, kar jih napravi močnejše in bolj zdrave. Za ženske, ki morajo v tem času ostati nedotaknjene, to seveda predstavlja znatno žrtev. Nubijci verjamejo, da se s spolnim občevanjem med nosečnostjo in dojenjem lahko poškoduje otrok.
To, tretje tetoviranje traja dva dni. Ni le najbolj boleče, pač pa tudi najdražje. Ženska, ki izvrši tetoviranje, dobi nagrado v zrnju, kokoših, kozah ali v olju. Ta račun navadno poravna mož, lahko pa tudi ženini sorodniki, če on tega ne zmore. Prvi dan vrežejo v hrbet, ramena in vrat ženske na tisoče majhnih vrezov. Naslednji dan pridejo na vrsto kolki, noge in stegna. Ti deli telesa so še posebej občutljivi. Zena skuša prikriti trpljenje, ki ga mora prenašati. Le po občasnih trzljajih obraznih mišic se da slutiti, kako boleč je poseg. Ženske izgube veliko krvi. Slišal sem praviti, da marsikatega izgubi zavest.
Po najtežjem tetoviranju končno pride zadoščenje. Novi vzorci ženo napravijo privlačno in vabljivo za moža in jo uvrste med zapeljivejše ženske v vasi.
Sprejem v naslednji vasi je bil podoben kot v prvi. Spet tipična gostoljubnost in prijaznost, kiju nikakor ni mogoče raztolmačiti našim ljudem, ki trmasto vztrajajo v svetem prepričanju, da so vsi, ki nimajo plinskih štedilnikov, sedežne garniture, plastičnega lestenca v dnevni sobi in pohanega piščanca s pomf-rijem za kosilo ob nedeljah, zahojeni divjaki...
Sama od sebe je nastala veselica, prava veselica z veliko vriskanja in sproščenega norenja, ko se ne gleda, kako je kdo oblečen, koliko denarja ima, kako ' pleše in kdaj in kako bo bruhal. To ni semenj, to je kolektivno spontano sproščenje, pri katerem znajo biti Nubijči drug do drugega zelo strpni in demokratični, nekako po pravilu „Zivi in pusti živeti”.
Človeku, ki se je vedel najbolj avtoritativno, sem dal dve kilogramski vreči sladkorja, ki jih je razdelil med vaščane. Na hribčku opazim staro razpadajočo kožo. Potrebno je bilo veliko truda, preden so me razumeli, da bi rad spal sam. Koča je bila brez strehe, zidovi so se krušili, po tleh je ležalo polno posušenih drekov. Dal sem še več čaja, sladkorja, šivank, otrokom sem razdelil zvezke in svinčnike, potem smo se nekako dogovorili, da mi bodo pomagali popraviti bivališče.
Nubijske hiše so nekaj posebnega. Pravzaprav je njihova hiša sistem petih ali več v krogu med seboj z zidom vezanih okroglih koč, od katerih vsaka služi svojemu namenu. V eni je kašča, v drugi hranijo lončene posode za vodo, potem so tu še shrambe za orodje, prostori za spanje in živino. V eni spi mož, glavar družine, v drugi žena. Mladi fantje spijo s kokošmi in kozami. Na osrednjem prostoru sredi koč je ognjišče. Koče so postavljene na težko dostopnih skalah, na skritih mestih, tudi po dve uri daleč od vodnjaka. Tako je Nubijce učilo zgodovinsko izkustvo stalnih bojev s sosedi, zavojevalci in lovci na sužnje.
Zgraditi hišo je glavno opravilo v življenju nubijskega moža/Gradi si hišo tudi po več let.
Nubijske vasi in hiše ustrezajo okolju in podnebju. Grajene so iz zemlje, ki je prva pri roki. Hiše imajo debele zidove in odprtine, ki služijo kot vhod. Oblikovane so tako, da ženske s težkimi tovori ali orjaškimi lonci za vodo lahko neovirano vstopajo. V teh zemljepisnih širinah varujejo pred vročino, poplavami in hladom. Pločevinaste strehe novih štirioglatih
hiš, ki so jih ob Nilu postavili bogatejši Arabci, delajo življenje pod nimi nevzdržno.
Nubijske hiše se mi v primerjavi z ostalimi afriškimi plemeni zde večje in prostornejše. Zanimivo je, da so razvili svojo lastno stanovanjsko kulturo tudi v dekoraciji. Stene so porisane z abstraktnimi geometričnimi vzorci, nekatere figure je težko raztolmačiti. Antropologom se zdi ta stil še najbolj podoben nekaterim najstarejšim afriškim risbam. Mordaso to kopije risb prvobitnih naseljencev Afrike. Na mnogih stenah sem opazil stilizirane ženske prsi. Baje je Nu-bijcem nekoč krojil usodo matriarhat. Domneva podpira dejstvo, da je pri njih 'tako kot pri saharskih Tuaregih ženska še danes družbeno priznana. Za razliko od ostalih plemen, kjer je ženska vredna toliko ali manj kot krava, je Nubijka skoraj enakovredna moškemu in si lahko samostojno izbira moža.
Mož si lahko kupi toliko žena, kolikor jih zmore plačati, vendar mora za vsako postaviti novo hišo. Dokler hiša ni dokončana, ostane žena pri starših. Na koncu prirede slavje, pri katerem številni povabljeni prelijejo v grla po več sto litrov prosenega piva. To veselje ob koncu gradnje se da primerjati s slovenskimi ..betonskimi” veselicami.
Z mojo bajto smo se ukvarjali dva dnr. Prvo dopoldne je prišlo pomagat vse, kar leze in gre. Vsak bi rad kaj premaknil. Sicer je prvo navdušenje kmalu splahnelo, vendar so se tisto popoldne, ko sem na novo streho iz suhe savanske trave zasadil namesto smrečice, ki je nikakor ni bilo najti, lepo zeleno vejo kruhovca, zbrali v velikem številu. Koza je morala žrtvovati življenje in za proseno pivo se je od ekspedicije poslovila tudi predzadnja kokoš. Potem smo cvrli in pili, da ob spominu še danes postanem lačen in žejen. Bila je gala folklorna prireditev, ki nas jezbliža-la še bolj kot sama gradnja hiše. T a hitra domačnost je značilna za Nubijce.
POTA IX STJt?
*s£
Avtobusne nesreče niso naključje
V letošnjem prvem polletju že 53 nezgod, ki so jih zakrivili vozniki
dežurni poročajo
OBOGATIL SI JF. GARDEROBO
— Med 23. in 29. septembrom je <iekdo obiskal garažo 59-letnega Franca Bariča iz-Dragatuša. Možakarje nenapovedani obisk zaznal po tem, ker so mu zmanjkali čevlji, kožni površnik. avtomatski dežnik in sadjarski nož. Barič je s krajo oškodovan za kakih 20 tisočakov, zlikovca pa možje postave ta čas še iščejo.
ODVIL ŠTIRI KOLESA — 27. septembra je neznan storilec iz osebnega avtomobila Antona Petjeta iz Trstenika odvil štiri kolesa in o tem oškodoval lastnika za 20 tisočakov.
OB SMREKOVO DEBLO — Tre-banjčan Andrej Zore je 6. oktobra prijavil tatvino smrekovega hloda, ki je bil podrt pod Drejčjim vrhom. Zore je s krajo oškodovan za 8 tisočakov.
BREZ GLASBENIH UŽITKOV
— V noči na 7. oktober je nekdo vlomil v osebni avto Črnomaljca Dušana Grobljarja in ukradel rezervno kolo in radiokasetofon. Miličniki so škodo ocenili na 38.000 din.
IZTOČIL BENCIN — Nekdo je v noči na 7. oktober iztočil 15 litrov goriva iz osebnega avta Semičana Damjana Turka, kije tako oškodovan za
1.386 din.
Po dolenjski deželi
• Zaman se je Črnomaljčan Karel Mitrovski veselil v kleti spravljene ozimnice. Na njegovo veliko razočaranje se je namreč od nekod znašel prebrisanec, ki mu je, ne meneč se za njegove zimske želje po vloženi zelenjavi in sadju, odnesel kar 45 kozarcev vloženih paprik in kumar, nekaj sadja in liter vina. Da pa se ozimnica pred selitvijo ne bi preveč zmočila, si je zlikovec iz kleti sposodil še dežnik.
• Naslednji dve beležki imata po našem preprostem prepričanju nekaj drugega. Miličniki so namreč v svoje poročilo najprej zapisali, da je nekdo okoli 1. oktobra na delovišču GG-tozd Črnomelj v Bukovi gori ukradel motorno žago znamke Husqvarna in tako gozdarje oškodoval za 40 tisočakov. Le nekaj dni kasneje pa je bilo v dnevnem poročilu moč zaslediti, da sta bili v gozdu pri Javorovici požagani dve bukvi, s čimer so bili kostanjeviški gozdarji oškodovani za 20 tisočakov. Če so naši namigi točni, česar pa vendarle ne gre preveč verjeti, ima storilec čudovit izgovor: drevesa je žagal s službeno žago ...
• Za popolno enakopravnost žensk na vseh področjih je prejšnji teden poskrbela Martina Gole z Obrha, ki je prav po moško razgrajala v bloku. Metliški miličniki so tudi zanjo našli prostor na postaji milice.
• Kraja, ki se je pripetila v noči na 25. september pri Stanislavu Kužniku iz Lokev pri Dobrniču, bo še dolgo ostala skrivnost. Predvsem zato, ker je poleg akumulatorja in velikega okenskega stekla izginil še orjaški pes ovčar. Morda pa je prebrisanec pripeljal s seboj ovčarko?
Mnogi so letošnje nenavadno veliko število prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi avtobusi, pripisali zgolj naključju, vendar najnovejši podatki republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kažejo povsem nekaj drugega. Očitno nekaterim ni bilo mar že lanskih podatkov, ki so kazali, da je kar vsak štiriinosemdeseti voznik avtobusa povzročitelj prometne nesreče, pač pa so morali šele letošnji dogodki prisiliti k temeljitejšemu razmišljanju in ukrepanju.
Dve leti je tega, kar smo sprejeli dopolnjen zakon o varnosti v cestnem prometu, vendar življenje kaže, da se
Resda številke niso najbolj sveže, vendar kažejo, da so vozniki avtobusov v prvih šestih mesecih letos na slovenskih cestah zakrivili že 53 prometnih nezgod, od tega 22 zaradi prevelike hitrosti, 5 zaradi neprevidnega in celo drznega prehitevanja, 4 zaradi nepravilnega vključevanja v promet in 7 zaradi izsiljevanja prednosti. Danes, ko se vse več ljudi zaradi omejene porabe goriva in visokih cen bencina vse bolj usmerja k javnemu prevozu (omenimo le, da se z javnimi cestnimi prevoznimi sredstvi v Sloveniji vsak dan prepelje nad milijon potnikov), je seveda takšno statistiko potrebno bolj upoštevati.
Z UKRADENIM AVTOM V POTOK
PODBORŠT — V nedeljo okoli
20.30	je Martin Pernišek iz Podboršta obvestil sevniške miličnike, da mu je nekdo izpred gostilne ukradel osebni avto. Vozilo ni bilo zaklenjeno, v njem so bili tudi ključi. Storilci so se z ukradenim avtom odpeljali proti Krmelju, vendar so se že v Birni prevrnili v potok in vozilo tam tudi pustili. Škode je za 60.000 din, za tatovi pa še poizvedujejo.
MILIČNIKI ZALOTILI TATU
ČATEŽ — Brežiški miličniki so 7. oktobra zjutraj na parkirišču hotela Terme v Čatežu prijeli 20-letnega Marinka Malekoviča jz Brdovca pri Za-prešiču. Mladeniča so zalotili, ko je jemal gorivo iz avtomobila zagrebške registracije. Preiskava je pokazala, da ima Malekovič na vesti še celo serijo podobnih dejanj. Zoper osumljenca je bila napisana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu.
PRETEPAL JE DOMAČE
DOL. KAMENJE — Novomeški miličniki so 7. oktobra pridržali do iztreznitve 39-letnega Staneta Fabjana iz Dolenjega Kamenja. Možakarje doma razgrajal in pretepal domače.
rezmere na naših cestah niso prav nič spremenile, še posebej ne, kar zadeva javni prevoz. In če lahko gornjim podatkom najdemo kakršnokoli opravičilo, potem je to dejstvo, da imamo danes v'Sloveniji kar 55 odst. avtobusov starejših od 6 let, kakšnih 10 odst. pa je starih celo preko 10 let (verjetno je starostna struktura avtobusov v Novem mestu še precej slabša, op. p.). Ni pa opravičila za to, da delovne organizacije praviloma sploh ne ukrepajo proti voznikom, ki zakrivijo prometno nesrečo ali jim je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, pač pa jih zgolj premestijo na drugo delovno mesto, dokler šoferji papirjev ne dobijo nazaj. Prav tako ne more biti opravičila za to, da šoferju avtobusa
Med prepirom dvakrat zamahnil z nožem
ne zagotovimo obveznega počitka na daljših vožnjah, kaj šele da bi mu dali spremljevalca. Še posebej pa šepa pri notranji kontroli v podjetjih, ki se ukvarjajo z javnim prevozom potnikov, predvsem pa skrbi to, da smo v cestnem prometu najmanj naredili za usposabljanje in dopolnjevanje znanja voznikov. Kot častno izjemo velja ob tem omeniti nedavno akcijo novomeškega AMD, v kateri so preverjali znanje voznikov v javnem prevozu. Žal bodo tudi takšne svetle izjeme ostale brez odmeva vse dotlej, dokler v podjetjih ne bo rednega preventivnega pregleda vozil, in ugotavljanja njihove brezhibnosti, posvečenega več časa kontroli tahografskih vložkov nenazadnje pa tudi spremljanju nezgod in prekrškov voznega osebja in ustreznem ukrepanju.
B.	B.
Hudo poškodovani Martin Hudorovac ostal na zdravljenju
ROJE — V soboto je prišlo v romskem naselju Roje do hudega prepira in pretepa, v katerem je bil hudo poškodovan 34-letni Martin Hudorovac.
Prepir sta začela in tudi zaključila 55-letni Vinko Kovačič iz romskega naselja Kerinov grm pri Krškem in Martin Hudorovac. Po več vročih besedah je Kovačič potegnil za nož in z njim dvakrat zabodel Hudorovca, enkrat pod ključno kost, drugič v trebuh. Hudo poškodovanega Hudorovca so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
KLET BREZ MESNINE
DOBRA V A — Gorje mu. ki ima hladilno skrinjo v nezaklenjenem prostoru! Alojz Muren iz Dobrave je skrinjo, polno mesnih dobrot, hranit kar v nezaprti kleli, ta nadvse dragocen podatek pa je prišel tudi na uho še neznanemu tolovaju. Brez večjih problemov se je založil s 45 kilogrami govejega in 8 kilogrami svinjskega mesa, štirimi kilogrami vampov, hlebcem domačega kruha in nekaj vrečkami fižola v zrnju. Miličniki, ki sicer slovijo kot dobri jedci, so škodo oceniti na skromnih 20 tisočakov.
LESENA GOBA KRIVA POŽARA
GLOBOKO — 4. oktobra okoli 15. ure je prišlo do požara na čebelnjaku Jožeta Staniča iz Žup-elevca, ki je imel čebele v Globokem pri Brežicah. Preiskava je pokazala, da je požar zakrivila lastnikova neprevidnost. Le-ta je tistega dne pripravljal čebele za zimovanje in si pri tem pomagal s prižgano drevesno gobo. Vse kaže, da Stanič gobe po delu ni pogasil, zato je prišlo do požara, kije čebelnjak povsem uničil, z njim pa tudi 35 panjev. Škoda je ogromna, po prvih podatkih jo ocenjujejo na 500 tisočakov.
Čas dela proti Krki
Če le nova investicija zagotavlja sanacijo čistilne naprave v Ločni, bi zanjo moral biti denar
Številni doslej sprejeti sklepi, dogovori in ukrepi niso prav nič zmanjšali grožnje o ekološki katastrofi, ki preko izpustov iz zdaj že znamenite Iočenske čistilne naprave grozi Novemu mestu, reki Krki. smrad ni zategadelj prav nič manjši in tudi zaradi teh nekaj vrstic se stanje v bližnji prihodnosti zanesljivo ne bo kaj prida popravilo. Pa vendar. Podatek, da je škoda, ki jo je s svojim nepravilnim delovanjem povzročila čistilna naprava v reki Krki samo med delom od Ločne do jezu v Lešnici, ocenjena na 126 milijonov (12 milijard in 600 milijonov starih dinarjev) ponuja dovolj gradiva za razmišljanje.
Poglejmo samo, koliko časa smo potrebovali za to, da smo ugotovili krivca nepravilnemu delovanju čistilne naprave, sedaj pa se izgubljamo v iskanju nekaterih rešitev od danes na jutri, ki ne dajejo nikakršnega zagotovila, da se bo karkoli spremenilo na boljše. Še več. Smrad in zastrupitve smo iz Ločne prenesli že v Žabjek. Povsem na dlani je, da bo čistilno napravo in vse nevšečnosti v zvezi z njo reši! le korenit poseg v njeno delovanje. Slej ko prej bomo morati napravo razbremeniti neočiščenih odplak iz tovarne zdravil, kar pomeni, da bodo morati v Krki poskrbeti za predhodno čiščenje odpadnih snovi. Seveda je to zvezano z ogromnimi sredstvu, nekateri govorijo o investiciji 10 starih milijard. Prav to pa je, zfdi' se, jabolko, v katerega nihče dovolj ne zagrize. Kajti če je ta investicija resnično edini izhod, potem bi mora! zanjo biti tudi denar. Uvodoma zapisana odškodnina, vsaj njen del, bi nedvomno še kako prav prišel novomeški ribiški družini pri odpravljanju posledic v reki. obnavljanju življa, drstišč, vendar je 10 družine prejšnji teden sprejel hvalevredno in v danem položaju edino pravilno rešitev. Odškodninski znesek, kakršen bo pač določen, nameravajo ribiči nameniti dokončni ureditvi (beri: novi investiciji) čistilne naprave v Ločni. Kajti le kaj bi ribičem pomenili milijoni ob mrtvi reki?
Čas tokrat ne dela za reko in vre tiste prebivalce, ki morajo posledice dan za dnem občutiti na lastni koži. Čistilna naprava postaja novomeška sramota, in če se, hote ali nehote, spomnimo sredstev, ki jih dan za dnem požirajo mnogo manj utemeljeni in upravičeni projekti in investicije, potem za vsakršno odlašanje pri * dokončni sanaciji Iočenske čistilne naprave ne more in ne sme biti opravičila.
BOJAN BUDJA
Trčenje usodno za voznika
Zaradi prevelike hitrosti v telefonski drog — Voznik Kušer na mestu mrtev
Drevo ga je pokopalo
Smrtna nezgoda med podiranjem drevja v gozdu pri Koprivnici blizu Krškega
KOPRIVNICA — Pred nekaj dnevi je prišlo v gozdu pri Koprivnici blizu Krškega do hude delovne nezgode med podiranjem drevja, v kateri se je smrtno ponesrečil 27-letni Franc Kos iz Velikega Kamna pri Senovem.
Kos je skupaj s Francem Boži-čnikom in Rafkom Halerjem pripravljal drva zase, do nezgode pa je prišlo med podiranjem debele bukve. Božičniku se je namreč med žaganjem drevo nagnilo povsem na drugo stran od pričakovane in še predenje bilo prežagano, se je prelomilo in padlo na
TRČIL ZARADI PREHITRE VOŽNJE
DRAGA — Metličan Jure Draku-lič je 2. oktobra vozil osebni avto iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Dragi je dohitel kolono vozil, vendar avtomobila zaradi prevelike hitrosti ni mogel pravi čas ustaviti. Zavil je na levo polovico cestišča, ravno takrat pa je po njej pripeljal nasproti s tovornjakom Hadžo Varupa iz Viteza. Pri trčenju sta se poškodovala sopotnika v osebnem avtomobilu Anton Žerjal in Jože Jankovič.
Franca Kosa. Ta je dobil ob nezgodi tako hude poškodbe, da jim je takoj podlegel.
KDO JE NASILNEŽ?
GROBLJE — 6. oktobra okoli 23. ure seje 35-letni Anton Pirc iz Grobelj vračal iz tamkajšnje gostilne Penca proti domu. V vasi gaje pričakal neznanec in ga z nekim predmetom udaril po zatilju. Zaradi hude rane so morali Pirca odpeljati v šentjernejski zdravstveni dom. Nasilneža še iščejo.
JESENICE NA DOLENJSKEM — V noči s petka na soboto, ura je kazala kakih 15 minut čez eno, seje na lokalni cesti v Jesenicah na Dolenjskem v brežiški občini pripetila huda prometna nesreča, v kateri se je smrtno ponesrečil 29-letni Novomeščan Boris Kušer, medtem ko je bila njegova sopotnica v avtomobilu, 23-letna Saša Kraševec, prav tako iz Novega mesta, hudo poškodovana.
Do nezgode je prišlo na delu ceste med Podborštom in Brežicami, v Jesenicah pri hiši št. 9. Kušer je namreč prehitro zapeljal v ovinek, zaradi česar ga je pričelo zanašati na desno, dokler ni bočno trčil v telefonski drog. Posledice hudega trčenja so bile strašne, saj je voznik Kušer poškodbam podlegel že na mestu
nesreče, medtem ko so hudo poškodovano Sašo Kraševec prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 300 tisoč dinarjev.
Z AVTOM ZBIL KOLESARKO
TREBNJE — 44-letna Breda Juvan-šek iz Slepška pri Mokronogu se je 6 oktobra peljala na kolesu iz Mokronoga proti domu. V klancu na križišču cest jo je z osebnim avtomobilom dohitel voznik osebnega avtomobila Jože Bartolj iz Ribjeka in s prednjim delom vozila zadel v zadnje kolo. Ju-vančičeva se je pri padcu teže poškodovala, materialno škodo pa so ocenili na 15.000 din.
r
i
PREHITRO V OVINEK — 24-letni Metličan Daniel Radkovič seje v soboto peljal z osebnim avtom proti Črnomlju. Pri Gradcu je s preveliko hitrostjo zavil v levi ovinek in pri tem trčil v vozilo, ki gaje nasproti pripeljal David Plut iz Metlike. Med trčenjem se je huje poškodoval Radkovičev sopotnik Franc Jalovec z Mirne, medtem ko je bilo materialne škode za 300 tisočakov.
S KOLESOM V AVTO — 12-letni Igor B. iz Trebnjega seje 6. oktobra peljal s kolesom po regionalni cesti s Pristave v Trebnje. V križišču je zavil v Kidričevo ulico in se zaradi neprevidnosti zaletel v osebni avto Treba-njčanke Marte Višček, ki je vozilo ustavila pred znakom stop. Kolesarje z glavo udaril ob pokrov motorja in se
hudo poškodoval. Prvo pomoč so mu nudili v trebanjskem zdravstvenem domu, nato pa so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 4 tisočake.
NEPREVIDNO JE PREHITEVAL — 3. oktobra se je 42-letni Zagrebčan Ivan Kontušič peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti proti Ljubljani. V Dragi je dohitel tovornjak in se odločil za prehitevanje. Ko je bil vzporedno s tovornjakom, mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom 35-letni Ivan Kisovec iz Medvod. Prišlo je do trčenja, ki se je na srečo končalo brez hujših telesnih poškodb, zato pa sta jo precej skupila avtomobila. Škodo na pločevini so ocenili na 300 tisočakov.
Drago plačano poceni žaganje
V zadnjih tednih več deset nesreč pri domačem žaganju drv — Vzroki: nepre-vidnost, neukost, naglica — Bliža se čas ličkanja_
NOVO MESTO — V samo zadnjih treh tednih je bilo v ambulanti kirurškega oddelka novomeške bolnišnice 59primerov ponesrečencev s poškodbami prstov, tej številki pa je potrebno dodati še vse tiste, ki so zaradi tovrstnih poškodb ostali na zdravljenju. Prekruto bi bilo seštevati vse v tem času amputirane prste in nadaljevati s črno statistiko, ki jo polnijo neprevidnost, lahkomiselnost, neukost pri ravnanju s hišnimi cirkularkami, morda celo utrujenost ati alkohol, raje prisluhnimo zgodbi enega izmed mnogih, ki jim je neprevidnost pomagala do nesreče. Silvo Balant iz Novega mesta, sicer zaposlen v bršljinski Iskri, je bil sprejel na kirurški oddelek minuli četrtek.
»Drva za zimo smo si nabavili že izhod in nemudoma sva se s tastom
spomladi, sedaj v jeseni pa smo čakali priložnost za žaganje. Sposodili smo si cirkular, vendar nam vreme precej časa ni bilo naklonjeno. In končno je v četrtek kazalo na lep dan. Že okoli 10. ure sem v podjetju vzel dovolilnico za
ŽAGA JE NAREDILA SVOJE — Tak je rentgenski posnetek roke enega izmed številnih poškodovancev. Posnetek dovolj jasno kaže odrezane konice prstov, potrebna je bila amputacija kar treh prstov.
odpravila k delu. Vse je šlo v najlepšem redu do popoldneva, ko je tastu postalo slabo in sem se odločil, da bom naprej delal sam. V tem deževnem vremenu se mi je pač vsaka ura lepega vremena zdela dragocena in tako sem kar se da hitel z delom. Nesreča pa nikoli ne počiva. Ko sem hotel prežagati poleno — ne verr., katero po številu — mi je na vlažnem lesu roka spodrsnila pod rezilo..
Celi dve uri je nato trajala operacija, vendar bo treba na rezultat še počakati. Primerov, kot je Balantov, je ta čas na kirurškem oddelku veliko. Omenimo naj 56-letnega Jožeta Urbiča, ki sije med žaganjem z rezilko pretrgal živce v zapestju in zraven še šest kit. Po besedah dr. Mete Novak, predstojnice kirurškega oddelka v novomeški bolnišnici, bo posledice te nezgode nosil celo življenje. Na zdravljenju smo našli tudi 52-letnega Franca Vovka, kmeta, ki so mu morali zaradi nesreče pri žaganju amputirati palec in prstanec, poleg tega pa ima še odprt zlom kazalca, sredinca in mezinca. Cirkular ni prizanesel tudi 27-letnemu Jožetu Križanu, ki se zdravi zaradi zmečkanih štirih prstov, prav tako ne 55-letnemu Francu Seniča-rju, ki ima poleg poškodovanega
kazalca še odprt sklep in poškodbe živcev in kit. Delo na krožni žagi je-bilo usodno tudi za 43-letno Danico Kočevar, ki ima hude ureznine na levi roki in poškodovane kite na prstih, še najbolj pa jo je skupil 52-letni kmet Leopold Krivec, ki je padel na cirkularko in se hudo poškodoval.
Omenimo naj ob tem še dva primera, ki kažeta,,da previdnost in zbranost pri delu ne zahteva le krožna žaga. Zaradi hudih poškodb, zadobljenih pri delu z vrtalnim strojem, so konec prejšnjega meseca pripeljali v bolnišnico 5I-letnega Viktorja Cujnika, ki so mu morali amputirati kar tri prste na levi roki, poleg tega pa ima veliko rano na dlani. Kako nevarno utegne biti delo z brusilko, pa kaže primer 36-letnega kmeta Franca Juršiča, ki se zdravi zaradi vreznine zapestja, poleg tega ima prekinjen živec in šest kit.
In kaj pravi na vse to dr. Meta Novak, predstojnica kirurškega odde-ka?
»Vsi našteti primeri nesreč, z izjemo enega samega, so se zgodili doma in česa takega resnično ne pomnimo. Naftna kriza in sedanje astronomske cene tekočih goriv so mnoge preusmerile na ogrevanje z drvmi, ljudje pa še tu iščejo kar najbolj cenene poti. Drva si večidel sami žagajo, nekateri celo s sposojenimi cirkularji. Večidel to počnejo potem, ko pridejo iz službe, utrujenost, neprevidnost in naglica pa ne sodijo k takšnemu delu. Skoroda ne mine dan, ko ne bi vpisali imena kakšnega ponesrečenca s poškodovanimi prsti. V veliko prrmefih gre za ljudi, ki jih bodo posledice nesreče spremljale skozi vse življenje.«
Silvo Balant: »Hitel sem z žaganjem, hotel sem prehiteti dež, dokler mi roka ni spodrsnila pod rezilo.«
Ob tako velikem številu nesreč pa se je treba spomniti še nečesa. Povsem upravičena je namreč bojazen, da utegne letošnja jesen pobrati najhujši davek ob nezgodah pri domačih opravilih. Bliža se čas ličkanja, vse manj pa je kmetov, kjer se tega opravila še lotevajo ročno. Spomnimo se le dve leti nazaj, ko so ličkalni stroji dodobra napolnili sobe kirurškega oddelka, poškodbe pa niso nič manj nedolžne od tistih, ki jih povzročajo krožne žage. Le malo neprevidnosti je dovolj, da stroj potegne vase poleg koruznega storža tudi prste. Še posebej, kef sodi k ličkanju precej dobre volje, z njo pa tudi kakšen kozarac vina.
Že res, da so kmetje z modernimi stroji in mehanizacijo marsikaj pridobili, vendar zanje zaradi neukosti in neprevidnosti plačujejo kruto ceno. Kmetija pa potrebuje v prvi vrsti zdravega in za delo sposobnega človeka.
B.	BUDJ A
rokomet
71. ZVEZNA LIGA,'ženske, 2. rOLO: PODRAVKA — NOVO MESTO 31:21 (15:10)
Novo mesto: Udovč. Pelko 4, Simončič, T. Zupančič, E. Zupančič, Sitar 2, Jakše 1, Kramar 4, Golder 1, Mršnik 9, Kastelic, Jerman.
LESTVICA: 1. Split 4 točke, zadnje, 12. Novo mesto 0.
V 3. kolu igrajo Novomeščanke doma z Rudarjem.
SRL, moški, 5. KOLO: INLES — USNJAR 32:22 (18:11)
Inles: Gelze, J. Ilc 5, Lukič 1, T. Ilc, Tanko 2, Ambrožič 7,. Mate 12, Fajdiga 1, Lesar 2, Sile 2. Parezanovič.
AJDOVŠČINA—KRŠKO 31:26 (15:12)	„
Krško: Stiglič, Kekič 2, Jurker, Starc 10, Bizjak 3, Avguštin 3, -Šerbec 4, Iskra, Rakar 4, Pereč. DVZ PONIKVE—ASTRA JADRAN 25:20 (13:9)
DVZ Ponikve: Jambrovič, Bambič, Fink, M. Strnad 6. D. Strnad, Vrbinc 2, Drab 4, Vujinovič 4, Škantelj, Pugelj 2, Doblekar 7, Pavlič.
LESTVICA: 1. Ajdovščina 9 točk, 2. Šoštanj 8, 3. Inles 7, 5. DVZ Ponikve 5, 10. Krško 3 točke.
Pari naslednjega kola: Mokerc K1G — Krško, Jeklotehna Izola
Ponikve, Astra Jadran — Inles
itd.
SRL, ženske, 5. KOLO: JEKLOTEHNA IZOLA — 1TAS 29:17(12:11)
Itas Kočevje: Štefanišin, Klarič,
S.	Jerič 4. M. Jeič 8, Bejtovič 2, Oražem 1, Zalar 2, Vovk, Lampar.
ISKRA — ŠMARTNO 23:21 (12:10)
Iskra Šentjernej: Bolte, Gorenc 4, Dolar 4, Kovačič. Simončič, Turk 9, Rangus I, Vide 5, Kotar, Kos.
LESTVICA: 1. Burja 10 točk. 5. Iskra 6, 12. Itas Kočevje 0.
V 6. kolu igrajo: Itas Kočevje — Šmartno, Fužinar — Iskra Šentjernej, itd.
nogomet
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA, 7. KOLO: BREŽICE — ŠMARTNO 1:0 (0:0)
Brežice: Rožman. Kranjc, Br-dik, M. Mirkac. Ratkajec, Severo-vič, Povh, B. Mirkac, Kos, Hode, Lazanski.
Strelec: Severovič, v 63. minuti.
LESTVICA:	1. Kovinar 11
točk, 8. Brežice 7 točk.
V 8. kolu igrajo Brežičani v Kranju s Triglavom.
II.	SNL: ELAN — MEDVODE 1:1 (0:0)
ŠPORTNE IZ RIBNIŠKE DOLINE
• Pred dnevi je bilo v Ribnici zanimivo srečanje osmine finala rokometnega pokala Slovenije, v katerem sta se pomerili ekipi Inlesa in Krškega. Kot je bilo pričakova'tf, so zmagali domačini, iri sicer s 27:21 (14:10), in tako postali četrtfinalist tega tekmovanja. Največ zadetkov za Inles je dal Mate (8), za Krčane pa je bil 12-krat uspešen Kekič.
• V počastitev 7. oktobra, dneva topničarjev, je bil na kegljišču doma JLA v Ribnici turnir, na katerem so zmagali kegljači Kočevja z 2.380 podrtimi keglji, 2. Riko 2.376, 3. Garnizija 2.266,4. Inles 2.088. Turk iz Rikaje bil s 416 podrtimi keglji najboljši posameznik.
• V 6. kolu ljubljanske A nogometne lige so Ribničani doma premagali ekipo Črnuč s 3:1 (2:0), zadetke pa sta dosegla Šporar 2 in Petkovški. Kadeti Ribnici so doma izgubili proti Mirni z 1:2 (0:1).
• Najzanimivejše srečanje 5. kola v
II.	republiški rokometni ligi je bilo v Sodražici, kjer je domači Donit ugnal vrsto SGP Grosuplje z 20:16 (7:7). D. Andoljšek je prispeval 8, C. Andoljšek pa 7 zadetkov. Po petem kolu so Sod-ražani na 2. mestu. V isti ligi je ribniški Riko izgubil proti tržiškemu Peku z 19:30 (15:18).
M. G-č.
POKAL PIONIRJA NOVOMEŠČANOM — Zares škoda, da so odbojkarji drugoligaša z Reke zadnji hip odpovedali udeležbo na tradicionalnem turnirju v novomeški športni dvorani, kajti sicer bi, resda maloštevilni, gledalci še bolj prišli na svoj račun. Tako je na mesto Rečanov vskočila ekipa Narodnega doma iz Ljubljane, kije presenetila vrsto italijanskega Italcantierija s 3:0, z enakim rezultatom pa so nato pionirjevci ugnali najprej Ljubljančane in nato še odbojkarje iz Italije in si zasluženo priigrali prvo mesto in Pionirjev pokal. Posnetek je s srečanja med Pionirjem (temni dresi) in Narodnim domom. (Foto: B. Budja)
Po prve drugoligaške točke?
Po dveh porazih bodo poskušale Novomeščanke priti v soboto doma do prvih točk v II. ZRL — Najboljša Inlesova igra doslej — Šentjernejčanke že pete
Tokratna sobotna srečanja v vseh rokometnih konkurencah so popolnoma upravičile napovedi na papirju. Rokometašice Novega mesta, edini dolenjski zastopnik v II. zvezni ligi, so doživele nov prepričljiv poraz in tako že po dveh kolih padle na zadnje mesto, ki ga bodo v tako kvalitetni družbi zapustile le z veliko dela.
še popravijo, saj odhajajo v goste k igralkam Fužinarja, ki do sedaj na prvenstvu niso pokazale kaj prida.
B.	B.
SAHISTI, POZOR!
NOVO MESTO — V Rogaški Slatini bo 20. in 21. oktobra 15. delavsko šahovsko prvenstvo SRS za člane in 10. delavsko šahovsko prvenstvo Slovenije za članice. Za vse, ki se želijo udeležiti tekmovanja, so na voljo podrobnejše informacije v torek in četrtek v prostorih ŠK Novo mesto, vsa pojasnila pa dobite tudi pri organizatorjih športne rekreacije in vodjih športnih sekcij v delovnih organizacijah.
DOLENJSKO ATLETSKO PRVENSTVO
NOVO MESTO — Atletski klub Novo mesto pripravlja v nedeljo, 14. oktobra, ob 10. uri na stadionu bratstva in enotnosti odprto dolenjsko prvenstvo v atletiki, ki se ga bodo poleg domačih tekmovalcev udeležili tudi atleti iz drugih slovenskih in sosednjih hrvaških klubov. Fantje se bodo pomerili v devetih disciplinah, dekleta pa v šestih. Po končanem tekmovanju bodo atletski delavci pripravili Cooperjev test, se pravi test aerobne vzdržljivosti za občane, in to za vse moške in ženske kategorije. To bo hkrati tudi uvod v redno in strokovno nadzorovano atletsko rekreacijo za občane.
Poročila iz Koprivnice sicer govore, da Novomeščanke niso igrale podrejene vloge in so celo pokazale eno svojih boljših iger, vse to pa je seveda dokaz. več, kako močna je letos 11. zvezna liga. Kot zanimivost naj omenimo, da je bila med najboljšimi igralkami Podravke v soboto mlada Deličeva, še lani velik up kočevskega in slovenskega rokometa. Najboljši vtis pri gostjah sja zapustili Mrašnikova in Pelkova. Če želijo Novomeščanke zapustiti neprijetno zadnje mesto, potem bodo morale v .soboto zares dobro igrati, kajti Rudarjeva ekipa je v soboto z zmago nad Akadcmcem 31:23 pokazala odličen rokomet.
SIMULTANKA BRUNA PARME
RIBNICA — V počastitev 7. oktobra, dneva topničarjev, je bila v ribniškem Domu JLA odigrana simultanka Bruna Parme na kar tridesetih deskah. Velemojster je zabeležil kar 27 zmag, S Parmo pa so remizirali Markovič. Petrovič. Radič. Mihelič, Turk in Hodžič.
M. G-č.
BOŽOVIČ OKTOBRSKI PRVAK
NOVO MESTO — Na oktobrskem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Novo mesto je zmagal Siniša Božovič, ki je zbral 13,5 točke, sledijo pa: Stokanovič 11,5, Pucelj in Rud-man 10, Vene 9.5. Ščap, Lubej in Avsec 8 itd.
Rekreacija vendarle korak naprej
Takšna je groba ocena rekreacijske dejavnosti na novomeškem območju — Manjka množičnih akcij — Premalo dobre volje v nekaterih KS_
NOVO MESTO — Čeprav se še zdaleč ne moremo pohvaliti, da smo s športno rekreacijo že prodrli v sleherno delovno organizacijo, krajevno skupnost ali društvo, je premik na boljše na tem doslej dokaj zapostavljenem področju vendarle več kot očiten. Vse več je namreč posameznikov, ki po napornem delu najdejo razvedrilo v smučanju, tekih, kolesarstvu, plavanju, veslanju, da ne naštevamo vseh oblik rekreacije.
pa je potrebno poudariti, daje bila organizacija slaba, levji delež krivde ob
Med najbolj organizirane oblike takšne rekreacije sodijo vsekakor ligaška tekmovanja. Tako je na novomeškem območju liga v malem nogometu zajela kar 40 ekip, košarkarskega tekmovanja se je udeležilo 13 moštev, medtem ko je odbojko igralo 20 mo- _ ških in 8 ženskih ekip. Pravobodbojki
ODPRTO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
NOVO MESTO — Namiznoteniški klub Novo mesto organizira 20. oktobra odprto občinsko prvenstvo v športni dvorani pod Marofom. Prijave zbirajo na sedežu kluba ali pol ure pred pričetkom tekmovanja.
tem pade na OK Pionir, ki ni zagotovil sodnikov.
Velik napredek je naredil tudi razmah rekreacije v soseskah in krajevnih skupnostih, čeprav število udeležencev še zdaleč ne more zadovoljiti. Vendar je temu kaj lahko najti vzroke, vedeti je treba, da marsikje nimajo potrebnih objektov, kaj šele slačilnic s toplo vodo, prav tako ni potrebnih športno-rekreacijskih pripomočkov, da ne naštevamo vsega. Pa vendar so se našle krajevne skupnosti, kjer so z malo dobre volje premagali te začetne težave, naj omenimo le Stražo, Šmarjeto, Dolž, Stopiče, Mirno peč, Otočec, Gabrje, Brusnice, Regerčo vas, Drsko, Mestne njive, Kandijo—
V nadaljevanju pr-v drugi republiški
Tudi Šali državni prvak
Močna zmaga posadke Kuzmič — Šali na zadnjem rallyju za državno prvenstvo
LJUBLJANA — Letošnja bogata novomeška bera državnih naslovov se nadaljuje. Rudi Šali, sovoznik Braneta Kuzmiča, si je namreč v nedeljo pridobil naziv državnega prvaka v ral!yju, potem ko sta močno zmagala tudi na zadnji dirki.
Nedeljski Kompasov rally, ki si ga je ogledalo kar okoli 10.000 gledalcev, je potrdil, da Ktfzmič in Šali s svojim avtomobilom Renault 5 Turbo resnično nimata prave konkurer .c pri nas. Brez večjih težav sta namreč s precejšnjo prednostjo opravila z. vsemi konkurenti in tako tudi v skupnem seštevku voženj za državno prvenstvo osvojila prvo mesto in naslov državnih prvakov. Nedeljska preizkušnja na cestah v okolici Ljubljane pa je štela tudi za republiško prvenstvo, kjer sta bili opravljeni šele dve vožnji. Tudi tukaj sta Kuzmič in Šali prepričljivo v vodstvu.
DOBOVA -venstva članov rokometni ligi sta se v Dobovi pomeri la RK Radeče in RK Dobova. Zmagali so domačini / rezultatom 26:25 (polčas !4:12za Radeče). Tekma je bila izredno borbena in razburljiva, po mnogih izenačenjih je na koncu zmagala Dobova. Najboljša igralca pri domačinih sta bila Savnik in Škofca, pri gostih pa Bojovič in Starina.
MOJCA FLORJANČIČ
HRIBAR IN KOČEVAR V PRVI SKUPINI
MURSKA SOBOTA— V soboto je bil v Murski Soboti selekcijski mladinski turnir, na katerem sta nastopila tudi Novomeščana Hribar in Kočevar. V 11. skupini je Hribar osvojil 2. mesto, Kočevar pa je bil 5. do 6., kar je obema zadostovalo, da se uvrstita v prvo selekcijsko skupino mladih slovenskih namiznoteniških igralcev.
Kaj reči ob izidih republiške lige? Inlesovi rokometaši so pokazali daleč najboljšo igro doslej na prvenstvu in povsem nadigrali sicer dobro Usnjarjevo vrsto. Če pa želijo Ribničani posreči po prvem mestu in se vrniti v drugo zvezno ligo. potem bodo morali dobro formo ustaliti, predvsem pa vse nasprotnike jemati enako resno. Prijetno presenečajo igralci DVZ Ponikve, ki s polovičnim izkopičkom iz petih kol zasedajo mesto v gornjem delu lestvice, medtem ko Krčani tokrat objektivno niso imeli možnosti za uspeh v Ajdovščini. Možnosti za popravo bo še dovolj.
Najbolj neprijeten je pogled na žensko republiško ligo, kjer so Ko-čevke brez osvojene točke prepričljivo zadnje z razliko v zadetkih 74:113. In če v soboto ne odpravijo doma Šmartnega, je njihova usoda vsaj v prvem delu prvenstva bržkone že odločena. Velik korak na lestvici pa so po nekaj slabšem startu naredile igralke kočevske Iskre, ki so v soboto po zaslugi izredno razpoložene Turkove vknjižile tretji par točk. Z dobro igro pa lahko točkovni izkupiček v soboto
V SPLIT PO DRŽAVNE NASLOVE
13.	in 14. oktobra bo v Splitu
državno prvenstvo v plavanju s plavutmi in hitrostnem potapljanju. Nastopili bodo tudi člani novomeškega KPA, ki jih bo v Splitu vodil Drago Les. Vidmar, Knap, Durmič, Ksenija Pavletič, Nenad Pavletič. Zunič, Avguštin, Jordan, Gorenc in Novinec bodo skušali doseči uvrstitev ekipe med najboljše tri v moški konkurenci, poleg tega pa pričakujejo tudi »šest posamičnih državnih naslovov.
ELAN — BELA KRAJINA 2:0 (2:0)
NOVO MESTO — Nogometaši Elana so prejšnji četrtek odigrali prijateljsko srečanje z enajsterico Bele krajine. Domačini so bili z zadetkom Mesojedca in Dujakoviča prepričljivo boljši in se tako oddolžili Črnomaljcem za poraz pred dnevi v Črnomlju.
Tek po dolenjskih Benetkah
V nedeljo v Kostanjevici že 4. tradicionalna tekaška prireditev — Razpisanih 17 kategorij
Grm. Prav zategadelj je čudno, da je v nekaterih krajevnih skupnostih — predvsem velja to za Bršljin m Bučno vas — kjer možnosti za rekreacijo ne manjka, tovrstna dejavnost domala zamrla. Precej bo potrebno spremeniti tudi v programih in delu krajevnih skupnosti Škocjan, Bela cerkev. Prečna, Gotna vas in Šmihel, saj tam kakšne organizirane oblike rekreacije zaenkrat ni čutiti.
Mogoče velja omeniti še. da v novomeški občini manjka predvsem skupnih rekreativnih akcij, srečanj in tekmovanj, ki bi v vrste rekreativcev pritegnili več občanov. Najbolj so pri tem odpovedala društva TVD Partizan. ki se z izjemo Straškega v nobenem primeru ne pojavljajo kot organizator takšnih prireditev.
ROKOMETNA TEKMA V DOBOVI
KOSTANJEVICA — Športno društvo Partizan iz Kostanjevice na Krki in krška ZTKO bosta to nedeljo že četrtič po vrsti, organizirala tradicionalni tek po ulicah »dolenjskih Benetk«. Prireditev, ki vsako leto privabi v Kostanjevico množico tekmovalcev in ki postaja ena osrednjih rekreacijskih tekaških prireditev pri nas, je posvečena proslavi kostanjeviškega krajevnega praznika.
Start teka bo v nedeljo ob 14. uri, organizator pa je predvidel kar 17 kategorij — od mlajših pionirjev in pionirk do starejših veteranov. Poseb-
VIDMAR REPUBLIŠKI PRVAK
BLED — Od 5. do 7. oktobra je bilo na Bledu državno in republiško prvenstvo v podvodni orientaciji, na katerem je član novomeškega KPA dosegel velik uspeh. Igor Vidmar je namreč postal republiški prvak v »M« smeri, medtem ko je bil v isti kategoriji državnega prvenstva 9., njegov klubski kolega Durmič pa je 30 metrov pred ciljem prišel na površino vode in tako končal tekmovanje. V disciplini »zvezda« je bil v državnem merilu Vidmar 53., Durmič pa 56.
NOVOMEŠČANI PRED PRVO SLOVENSKO LIGO
KRANJ — Pred dnevi je bil v Kra-n ju .kvalifikacijski namiznoteniški turnir slovenske L B lige, v kateri igrajo tudi Novomeščani. Guštin, Kočevar, Hribar in Medle so v Kranju opravili z vsemi nasprotniki. Poglejmo rezultate: izolo so premagali s 5:4, Jesenice s 5:2, prav tako Piran, Savo in Semedelo, Kobarid pa so odpravili s 5:0. Naslednji turnir, na katerem bodo nastopili Novo mesto. Izola, Piran in Jesenice, bo v Izoli, končni zmagovalec pa bo postal član prve slovenske namiznoteniške lige.
PETA ZAPOVRSTNA ZMAGA
TREBNJE — Sevničani v II. slovenski rokometni ligi to jesen samo zmagujejo ne glede nato, ali igrajo doma ali v gosten. V soboto so tako porazili v gosteh moštvo Trebnjega, kar je že peta zapovrstna zmaga, z 28:25 (polčas: 17:14).
nost kostanjeviške prireditve bo množični skupni tek vseh tekmovalnih kategorij na progi, dolgi 4 tisoč metrov.
Organizator je za vs-e tri prv-ouvrščene v sleherni kategoriji pripravil medalje, zmagovalni vrsti v vsaki kategoriji gresta pokal in diploma, zmagovalca skupnega množičnega teka pa čaka velik prehodni pokal, medtem ko bo šel pokal mesta Kostanjevice skupnemu zmagovalcu v pionirskih kategorijah, ki so razpisane za osnovne šole. Vsakega udeleženca teka čaka tudi spominska značka.
Prijave zbirajo na osnovni šoli Jožeta Gorjupa v Kostanjevici na Krki pisno ali pa po telefonu (068) 69-732. Zadnji rok za prijave je danes.
POKAL IN NASLOV VELIKI LOKI
NOVO MESTO — Na Stadionu bratstva in enotnosti je bil v nedeljo finalni turnir v malem nogometu, na katerem so sodelovali občinski prvaki iz Novega mesta, Trebnjega, Metlike in Črnomlja. Iz nerazumljivih razlogov Metličani niso poslali na turnir svojega predstavnika, prav tako pa ni bilo ekipe črnomaljskega Belta. Rezultati: Albatros — Vinica 0:3, Marof — Velika Loka 0:1. V tekmi za 3. mesto je Marof premagal Albatrosa s 5:1, Velika Loka pa Vinico z 2:0. Vsa srečanje je dobro vodil Novomeščan Petrič, pohvaliti pa velja tudi odlično organizacijo.
ATLETINJE V SKUPINI »A«
Novomeške atletinje so imele v Mariboru kvalifikacijo za uvrstitev v A skupino republiškega ekipnega prvenstva. Tekmovale so uspešno, saj so bile druge za B ekipo Olimpije, premagale pa so Ptujčanke, Velenjčanke itd. V zadnji tekmi letošnje sezone so nekatere dosegle osebne rekorde: Tanja Hrovatič v teku na 800 m z.2:22,5, Miljana Molan v teku na 100 m s 13,2 in Renata Zupančič v teku na 200 m s 27,8 s. V metu kopja je zmagal Vanja Hribar, v skoku v višino pa je bila Hrastarjeva druga s 160 cm.
Novolesovcem doslej že dva turnirja
Dobri rezultati novomeških košarkarjev pred startom v SKL
NOVO MESTO — Košarkarji novomeškega Novolesa, ki letos tekmujejo v prvi slovenski ligi, se za start prvenstva konec meseca marljivo pripravljajo. Žreb je prejšnji teden odločil, da igrajo Novomeščani prvo prvenstveno tekmo v Slovenskih Konjicah proti Co-metu, v drugem kolu pa doma s Pomurjem.
Rezultati iz pripravljalnega obdobja kanejo, da je ekipa, ki jo letos po daljšem premoru ponovno vodi Jože Splichal, na ligaške boje zares dobro pripravljena. Tako so Novomeščani 30. septembra sodelovali na turnirju v Ljubljani, kjer so v konkurenci Ježice, Ilirije in Jadrana zasedli 1. mesto, Plan-tan pa je bil proglašen za najboljšega igralca turnirja. Novole-sovci so najprej s 106:81 premagali Ježico, nato pa s 106:92 še Ilirijo, ki jo mnogi štejejo med favorite letošnjega prvenstva.
Prejšnji teden so košarkarji Novolesa odpotovali v Trst, kjer so se pomerili z domačim Jadranom in zmagali s 93:86, nato pa odšli na priprave v Tolmin, kjer so v soboto sodelovali še na turnirju. Brez večjih težav so osvojili prvo mesto, saj so premagali Tolmin s 109:81, v drugem srečanju pa še Triglav s 93:68.
ŠPORTNI KOMENTAR
Pravici je zadoščeno
Ob končanem prvenstvu v speedwayu
KRŠKO — Zadnja, deseta dirka letošnjega državnega prvenstva speedvavislov v Ljubljani je postregla z resnično presenetljivim razpletom. Ro vsem tistem, kar se je dogajalo na prejšnjih tekmah, predvsem pa ob večkrat očitni pristranskosti sodnikov do nekaterih tekmovalcev, je le še malokdo upal. da bo naslov državnega prvaka tudi letos ostal v Sloveniji.
Toda Preložan Zvonko Pavlic, nedvomno nadarjen in obetaven tekmovalec, ki si je v/inišu prvenstva nabral skoroda nedosegljivo prednost, je v odločilnih trenutkih
Priložnost sta seveda spretno izkoristila Krčan Omerze/ in Radgončan Kocmut, ki sta bila Preložanu vseskozi za petami. In čeprav je Kocmutu do naslova državnega prvaka pomagala športna sreča, moramo zapisati, da je končna zmaga povsem zasluženo romala v Gornjo Radgono, še posebej, ker je Kocmut do končne-■ ga uspeha prišel s trdim delom ob
skoroda najslabših pogojih za trening od vseh tekmovalcev.
In kaj reči o Krčanih? Lanski prvak Žibert seje po številnih okvarah motorja že veliko pred koncem poslovil od boja za morebitno novo osvojitev naslova, zato pa je njegov klubski tovariš Krešo Omerze! vse do zadnje dirk e vodi! ogorčen boj za najvišji naslov. Tse to je dokaz več. da je krški speedway še zmeraj povsem na vrhu tega atraktivnega športa v Jugoslaviji, ki si nabira tudi vedno več privržencev. Skoda je le. da se za kulisami tega športa vse večkrat dogajajo stvari, ki s samim športom nimajo nič skupnega. Dogodek izpred nekaj tednov v Prelogu, ko je navijaški sodnik neupravičeno izključil Lendavčana Horvata, s čimer je seveda pomaga! »svojemu« Pavlicu, je prinesel nov razdor v tabor jugoslovanskih spee-(hva vistov in zadnji čas je, da z ostrimi kaznimi in ukrepi preprečimo nadaljnje poskuse privatizacije v tem vse bolj priljubljenem športu.
P. P.
globtour
turistična agencija
POHITITE!
FIOGRAIA
zimn 84*85
is V PRODAJI
pry<w* v v/efi poHovalniioh globtour
LJUBLJANA	NOVO	MESTO,	Ml..'25-125
Mailma** t ,MI.: 213 - 912 RADENCI,Ml.: 73 -37S OMpoivtttka 4.MI.1311-164 PORTOROŽ.MI.: 73*336 MARIBOR, Ml.: 25-582 BLED,tel.:77-808 CCUB.MI.: 23-13« RENT A CAR NOVA GORICA.Ml.! 24 -608 M«xim»rk*l, Ml.! 213 -»«2
k
Svet Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič Novo mesto
razpisuje
prosta dela in naloge
1. — 1 učitelja elektrostrokovnih predmetov, dipl. ing. elektrotehnike—elektronika
2. — 1 učitelja strojnih strokovnih predmetov — dipl. ing. strojništva
3. —1 učitelja matematike — profesor ali visoka izobrazba smeri fizike, kemije, računalništva in informatike, elektrotehnike, strojništva, geologije, rudarstva, metalurgije, gradbeništva, geodezije s končanim programom izpopolnjevanja za matematiko
4. — 1jučitelja praktičnega pouka kovinarske usmeritve — višja izobrazba strojne smeri s prejšnim poklicem rezkalec
5. — 1 učitelja praktičnega pouka smer elektronika — ing. elektrotehnike—elektronika
6. — 1 telefonista — šola PTT za telefonista in strojepisni tečaj
7. — snažilke
Vsa dela in naloge so razpisana za nedoločen čas. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijav. Za učitelje matematike in strokovnih predmetov je nekaj možnosti za rešitev stanovanjskega vprašanja.
Poskusno delo od točke 1 do 6 traja tri mesece, pod točko 7 pa 1 mesec.
 	699/41-84
»Novoles«, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. tozd Lipa, Kostanjevica
Komisija za delovna razmerja tozd Lipa objavlja
prosta dela in naloge
1. tehnologa za vzdrževanje (1 delavec)
2. glavnega vzdrževalca (1 delavec)
3. strojnega vzdrževalca (1 delavec)
4. elektrovzdrževalca (1 delavec)
pod naslednjimi pogoji:
Pod 1.
— strojni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih del,
Pod 2:
— poklicna šola strojne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v poklicu,
Pod 3:
— poklicna šola strojne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v poklicu,
Pod 4:
— poklicna šola elektro smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj v poklicu.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 60-dnevnim poskusnim delom.
Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža, ali: Novoles—tozd Lipa, Kostanjevica.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog.
697/41-84
novoles
Zdravstveni center Dolenjske tozd Zdravstveni dom Trebnje
razpisuje
na podlagi 3. odstavka 125. člena statuta tozd Zdravstveni dom Trebnje ter po sklepu delavskega sveta z dne 4. 10. 1984 dela in naloge:
individualnega poslovodnega organa — direktorja tozd.
Pogoji:
Poleg pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o združenem delu še:
— visoka izobrazba medicinske, ekonomske ali pravne smeri
— pet let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih.
Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z dolazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po dnevu objave na naslov:
ZCD—tozd Zdravstveni dom, Trebnje, z oznako »Za razpisno komisijo.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
Nepopolnih vlog komisija ne bo upoštevala.
694/41-84
Razpisna komisija
Mercator Rožnik, n. sub. o. tozd Gradišče, n. sub. o.
Trebnje, Goliev trg 11
razpisuje
v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov in zakona
dela in naloge
1. invididuainega poslovodnega organa
2. vodje splošne službe
Pogoji:
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pod 1:
višja ali srednješolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri, najmanj 5 let izkušenj pri odgovornih delih, imeti morajo ustrezne moralno-politične kvalitete in organizacijske sposobnosti, pod 2:
višja ali srednješolska izobrazba upravne ali ekonomske smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah, ustrezne moralno-politične kvalitete in organizacijske sposobnosti.
Navedena dela in naloge razpisujemo za mandatno dobo 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po dnevu objave razpisa na naslov: Mercator Rožnik, n. sub. o., tozd Gradišče, n. sub. o.,Trebnje, Goliev trg 11, z oznako »Za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
695/41-84
1
novoles
»Novoles«, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. tozd TSP, Straža
Delavski svet
tozd Tovarna Stilnega pohištva Straža razpisuje
prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1. vodenje operativne priprave dela (1 delavec)
2. vodenje proizvodnje v ploskovnostrojnem oddelku (1 delavec)
3. vodenje proizvodnje v oddelku linije front (1 delavec)
4. vodenje splošnega oddelka (1 delavec)
pod naslednjimi pogoji:
Pod 1:
— višja šola lesne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del.
Pod 2, 3:
— višja šola lesne ali organizacijskeameri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del.
Pod 4:
— višja šola pravne ali druge ustrezne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del,
Kandidati morajo poleg navedenih izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti
— da imajo osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto.
Kandidati naj oddajo vloge z dokazili v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko-socialna služba, 68351 Straža, s pripisom »Za razpisno komisijo tozd TSP«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najpozneje v 60 dneh po končanem zbiranju vlog.
698/41-84
Osnovna šola XV. SNOUB—Belokranka v Metliki
razpisuje javno razprodajo
raznega materiala in odpisanih osnovnih sredstev
Predmeti razprodaje
Razni material iz pogorele telovadnice: demontiran in še uporaben hrastov parket, deske stropnih oblog (»foršpung«), druge deske, smrekovi trami-čki, železne šipke, železne cevi različnih debelin in velikosti, manjši kosi obarvane pločevine, železni stebri za ograje, balkonska ograja, stropni izolacijski material. Drugo: klavir, električni štedilnik in druga osnovna sredstva
Datum razprodaje: torek, 16. 10. 1984, od 15. ure dalje Predhodni ogled je možen vsak delovni dan od 7. do 14.
ure
Cene bodo objavljene na dan prodaje
Plačilo kupljenih stvari: takoj ob nakupu — pred
odvozom
Informacije: vsak delovni dan od 7. do 14. ure osebnosti po telefonu (58-169).	c	—
696/41-84
»Kovinarska«, tovarna industrijske opreme in konstrucij, n. sol. o., Krško tozd Industrijska oprema, n. sub. o., Krško
objavlja
prosta dela in naloge:
1. tehničnega kaikulanta I.
Pogoji:
srednja šola strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj.
2. tehničnega referenta I., II. ali III. v Obratu strojnih montaž
Pogoji:
srednja šola strojne ali elektro smeri in 3 oz. 2 leti delovnih izkušenj ali končano pripravništvo za III.
Dela in naloge so za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Objava velja 8 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po poteku objavnega roka. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: »Kovinarska«, Krško, Kadrovsko splošna služba, CKŽ 137.
691/41-84
Svet Srednje kmetijske šole Grm, Novo mesto,
razpisuje
prosta dela in naloge
ravnatelja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi pogoje 511. člena zakona o združenem delu in določila zakona o usmerjenem izobraževanju ter imeti najmanj 5 let izkušenj v vzgojnoizobraževalnem delu. Začetek dela: 1. december 1984.
k
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo sprejemali 15 dni po objavi razpisa na naslov:
Srednja kmetijska šola Grm, Novo mesto — razpisna komisija.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po zbiranju prijav.
700/41—84
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari občine Krško poklicna gasilska enota Krško Tovarniška 19
Na osnovi sklepa delavskega sveta poklicne gasilske enote Krško razpisuje komisija za razpis sledeča dela in naloge za nedoločen čas:
4.	mesta: poklicni gasilec
Pogoji:
— KV gasilec oziroma poklicna šola tehnične smeri (električar, avtoelektrikar, ključavničar, avtoklepar, avtomehanik in podobni poklici) in pripravljenost za 6-mesečno šolanje v Ljubljani za KV gasilca
— voznik »B« in «C« kategorije
— odslužen vojaški rok in starost do 30 let
— moralnopolitična neoporečnost
— zdravstvena sposobnost za opravljanje službe poklicnega gasilca
— poskusno delo 3 mesece
— dela in naloge se izvajajo izmensko
Prijavo s fotokopijami spričeval pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa. Pismene odgovore bomo poslali v 30 dneh po izvedeni preverki in izboru kandidatov.
701/41—84
Že leto dni jc zdaj minilo odkar življenje tvoje je ugasnilo, pri nas veselja nič več ni. ker tebe. ati. od nikoder ni. Nikoli te ne bomo pozabili, preran tvoj grob bomo krasili.
V S P O IVI I N
Z bolečino v srcih se spominjamo 6. oktobra, ko je ugasnilo življenje našemu dragemu očetu
ALBINU
ŽAGARJU
iz Vinice
Čas neizogibno beži, a bolečina ostaja bolečina spomina. Zato bo naš očka živel večno v naših srcih in mislih, ker je bil in bo ostal del našega življenja. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni je v 90. starosti prenehalo biti srce našemu dragemu očetu, staremu očetu in pradedu
LOVRENCU
PUHKU
iz Podloga pri Dragatušu
Najtopleje se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so našega dragega očeta obiskali v času bolezni, mu ob zadnjem slovesu poklonili cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti ter sočustvovali z nami. Posebno zahvalo izrekamo dr. Macanu in ostalemu osebju ZD Črnomelj, ki so mu lajšali zadnja leta življenja. Hvala kolektivoma GOK in Belsad Črnomelj za podarjene vence, ZB Dragatuš, tovarišu Bečaju za poslovilni govor in duhovniku za opravljeni pogrebni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
v 90. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče, prastari oče, tast in svak
'JOŽE
JARKOVIČ
iz Čistega brega 1, Šentjernej
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga tako številno spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Ilirije Vedrog ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: hči Minka, Tončka, Franci z družinami, Jože, vnuk Srečo z družino in ostalo sorodstvo
Čisti breg, Ljubljana, Kranj, Toronto, Avstralija
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 46. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, zet in svak
JOŽE ROZMAN
iz Rdečega kala 28
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na-njegovi zadnji poti. Se posebej smo hvaležni sosedu Alojzu Roglju, osebju internega in kirurškega oddelka novomeške bolnišnice in zdravstvenemu domu v Trebnjem. Zahvaljujemo se kolektivu ŽTP Ljubljana, TRI MO Trebnje, SŠGT Novo mesto, pevcem izTrebnjega in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ana, sinova Jože in Tone, hči Anica, oče Jože, brat Štefan in sestra Pepca ter ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
EMILIJE MARČAN
roj. Filipčič
iz Šegove ulice 9
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali v času njene bolezni, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sorodniki in prijatelji
Novo mesto, 6. 10. 1984
Služba Družbenega knjigovodstva podružnica Novo mesto
objavlja
javno licitacijo za prodajo
pisalnih, računskih in knjižnih strojev ter opreme
Licitacija bo v ponedeljek, dne 15.10.1984, ob 15. uri v prostorih podružnice. Prometni davek plača kupec na izlicitirano ceno. Interesenti morajo plačati varščino v višini 200,00 din.
Mercator, Kmetijski kombinat Sevnica
tozd proizvodnja delovna skupnost skupnih služb Razpisni komisiji tozd Proizvodnja in delovne skupnosti skupnih služb
razpisujeta
prosta dela in naloge:
individualnega poslovodnega organa tozd Proizvodnja — direktorja
Poleg v zakonu določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:	^
— višja izobrazba ekonomske ali agronomske smeri
— tri leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
— kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v 511. členu zakona o združenem delu.
vodje komerciale
Poleg v zakonu določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— da imajo končano visoko ali višjo šolo komercialne smeri
— da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na odaovor-nih delih.
Kandidata bomo imenovali za dobo 4 let.
Kandidati za zasedbo prostih del in nalog naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po razpisu na zgoraj navedeni naslov z oznako »Za razpisno komisijo«.
Kandidate bomO obvestili o izbiri v 8 dneh po imenovanju.
Vodenje delovne enote Kompolje
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
— da imajo končano višjo agronomsko šolo
— 2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
689/41-84
Iom Ljubečna Ceij« ■ [ p- } Ljubečna Celje
keramične IhleVit ploščice I1
(063) 33—421, 31 -866 I (063) 33—421, 31—866
hlevit
Lesnina Ljubljana tozd Sopota Radeče Pot na jez 12
Komisija za delovna razmerja
razpisuje \ prosta dela in naloge:
1.	vratarska dela
Pogoji:
— končana poklicna kovinarska šola
— dve leti delovnih izkušenj
— poskusno delo dva meseca
— delo se razpisuje za nedoločen čas
— odslužen vojaški rok
— OD cca 20.000 din
transportiranje z viličarjem
Pogoji:
— končana poklicna šola
— opravljen izpit za viličarista
— tri leta delovnih izkušenj
— poskusno delo dva meseca
— odslužen vojaški rok
— OD cca 20.000 din
3.	Več KV lesnih delavcev za opravljanje del v proizvodnji
Pogoji:
— KV lesni delavec — širok profil
— eno leto delovnih izkušenj
— poskusno delo dva meseca
— delo za nedoločen čas
— odslužen vojaški rok
— OD cca 22.000 din
Več PKV lesnih delavcev za delo v proizvodnji
Pogoji:
— PKV lesni delavec — ozek profil
— šestmesečne delovne izkušnje
— poskusno delo en mesec
— delo za nedoločen čas
— odslužen vojaški rok
— OD cca 21.000 din
5.	Več NK V delavcev za opravljanje pomožnih del v proizvodnji
Pogoji:
— končana osnovna šola
— poskusno delo en mesec
— delo za nedoločen čas
— odslužen vojaški rok
— OD cca 19.000 din
0
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje razpisanih del, naj oddajo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti v roku 8 dni v kadrovsko-splošni sektor tozd Sopota, Radeče, Pot na jez 12. kjer dobijo tudi vsa dodatna pojasnila.
692/41-84
Železniško gospodarstvo Ljubljana Železniška Transportna organizacija Ljubljana, n. sol. o. tozd za promet Zidani most, n. sub. o. Zidani most 9
Komisija za delovna razmerja tozd za promet Zidani most
objavlja
prosta dela in naloge
1. šefa postaje Brežice
2. šefa postaje Dobova
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— višja šola ali srednja šola prometne smeri
— strokovni izpit za prometnotransportnega tehnika
— pod 1: 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj
— pod 2: 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
— posebna zdravstvena sposobnost Delo se sklene za nedoločen čas.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Pismene prijave sprejema kadrovska služba tozd za promet Zidani most 15 dni po objavi oglasa.
687/41-84
SGP »Pionir« Novo mesto tozd Gradbena operativa Metlika Cesta XV. brigade 2 68330 Metlika
razpisuje javno licitacijo
za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:
1. avtobus I — izklicna cena 200.000,00 din
2. lada 1200 — izklicna cena 30.000,00 din
3. kombi Zastava — izklicna cena 15.000,00 din
4. kombi IMV — izklicna cena 30.000,00 din
5. valjar 14. oktobar — izklicna cena 50.000,00 din
6. dvigalo GD — izklicna cena 160.00(),00 din
7. kompresor 702 — izklicna cena 200.000,00 din
8. dvigalo iglasto — izklicna cena 35.000,00 din
Licitacija bo v ponedeljek, 15. oktobra, ob 13. uri na betonarn? tozda v Metliki.
Pred začetkom licitacije morajo zasebniki predložiti 10% varščine, družbene organizacije pa instrument zavarovanja plačila.
Navedena sredstva bodo prodana po klavzuli ogledano-—kupljeno in po prevzemu ne odgovarjamo na kakovost.
Ogled objavljenih osnovnih sredstev je mogoč vsak dan od 7. — 15. ure, tel. 58-337.
688/41-84
DOLENJSKI UST
15
f f 9 J \
tedensK6led
A
Četrtek, .11. oktobra — Emilijan Petek, 12. oktobra — Maksimilijan Sobota, 13. oktobra — Edvard Nedelja, 14. oktobra — Nedeljko, Ponedelje, 15. oktobra — Terezija, Torek, 16. oktobra — Hedvika Sreda, 17. oktobra — Ignac Četrtek, 18. oktobra — Luka
LUNINE MENE
17. oktobra ob 22.14 — zadnji krajec
BREŽICE: 11. in 13. 10. ameriški film Neskončna ljubezen. 14. in 15. 10. honkonški film Dvoboj močnih. 16. in
17.	10. nemški film Resnične zgodbe 8. del in 18. in 20. 10. jugoslovanski film Veliki transport.
ČRNOMELJ: 11 . in 14. 10. jugoslovanski film Človek s 4 nogami. 12. in
14.	10. francoski film Ljubimec lady Chaterley. 16. '10. švedski film Abba.
18.	10. kanadski film Deklice.
DOLENJSKE TOPLICE: 12. in 14. 10. japonski film Carstvo čutil.
KOSTANJEVICA: 13. 10. ameriški film Surovi udarci. 14. 10. ameriški film Super vohljač.
KRŠKO: 11. 10.. nemški film Zgodnja zrelost. 14. 10. ameriški film Velika igra. 16. 10. ameriški risani film Tom in Jerrv. 17. 10. ameriški film Šou strahu in groze. 18. 10. francoski film Erotske avanture.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 11. 10. ameriški film — filmsko gledališče Mož, žena in otrok. Od '2. do 14. 10. hongkonški barvni film Morilec iz hrama Shaolin. 13. 10. mladinski program — švedski barvni film Štirinožni detektiv. 16. in 17. 10. ameriški barvni film Kako se znebiti svojega šefa. 18. 10. filmsko gledališče — domači film Slivov sok.
SEVNICA: 11. 10. angleški film Zaklad v izgubljenem avionu. 12. in 13. 10. ameriški film Rjovenje. 14. 10. ameriški film Otok smrti. 17. in 18. 10. ameriški film Maščevanje inšpektorja Kluzoja.
S TA NOVAJNiJ A
MLADA DRUŽINA išče stanovanje v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (5849/84).
ODDAM sobo in kuhinjo družini. Predplačilo za eno leto vnaprej, (tel. 23-882).
Motorna vozila
R 18, letnik 1979, 25000 km, prodam. Telefon (068) 24-162.
Z 101 GTL, letnik 1984. prodam. Jože Klobučar, Šentjernej 118.
MERCEDES, motor 52 KM. prodam. Informacije po telefonu (068) 44-661.
R 4, letnik 1977, po ugodni ceni prodam. Prodam tudi pevsko ozvočenje FBT 100 W. Alojz Šenica, Suhor 7, Dolenjske Toplice, tel. dopoldne (068) 84-517.
GOLF JL, letnik- 1979, prodam. Telefon 44-446. zvečer.
Z 101, letnik 1980, prodam. Ljubljanska 25, Novo mesto.
VSI 1200 C, letnik 1972, diskaste zavore, registriran do avgusta 1985,-ohranjen, prodam. Jože Povšič, Mirna 252, novi blok.
PRODAM CITROEN GS 1.3, letnik i9,79, glasbeni center Gorenje in avtoradio Philips. Blažič, Jerebova 20. Novo mesto.
V\V 1300, letnik 1970, neregistriran, prodam. Jože Šporar, Krška vas 51 a. 68262 Krška vas.
PO ZELO UGODNI ceni prodam tovorni avto TAM 5000 (podaljšana karoserija s paletmm sistemom). Avto je v voznem stanju in registriran. Zvone Rožman. Mali vrh 29, Brežice.
Z 750 lux po delih prodam. Slavko Jurejevčič, Čankarjeva .6, Črnomelj, ali telefon (068) 51-593.
\W 1200, letnik 1973 (motor generalno obnovljen), na novo registriran, po ugodni ceni prodam.v Zdravko Robek, Dobruška vas 29, Škocjan.
FIAT 750, letnik 1977, prodam. Telefon: dopoldne 22-441 inL 689, popoldne 25-839.
VW hrošč 1303 J, letnik 1975, prodam. Kerin, Podbočje, telefon 69-831.
PRODAM dva VW varianta v voznem stanju. Martinčič, Šmalčja vas, Šentjernej, telefon 32-082.
Z 750, starejši letnik, registrirano do julija 1985, obnovljeno, poceni prodam. Borsan, Stopiče 43 (nad šolo).
DIANO 6 prodam. Albin Staniša, Regerča vas 37, Novo mesto.
R 4, letnik 1974, zelo ugodno prodam. Pezdirc, Na bregu 17, Črnomelj, .Telefon 51-191.
R 4 TLS, letnik 1981, registriran do julija 1985, prodam. Informacije na telefon 71-150.
ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. Marinka Sever, Račje selo 9, Trebnje.
ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano, prodam za 5 M. Lahko tudi na kredit. Gustelj Kaplan. Pristavica 5, Šmarješke Toplice.
FIAT 127, registriran do oktobra 1985, prodam. Telefon (068) 51-095.
PEUGEOT 204 — 74, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 51-619. popoldne.
PRODAM Z 101 letnik 197? registrirano do avgusta 1985 in hidravlično stiskalnico 35 t (tel. 25-393).
RENAULT 15 TS, letnik 1974, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije: bife »Koper« Brežice, telefon 62-640.
VVARTBURG, letnik 1982, prodani. Telefon 25-819.
Z 750 prodam. Kostrevc. V brezov log 33. Novo mesto (Bučna vas).
ZASTAVO 750, letnik 1981, prodam. Telefon (068) 21-215.
R 4, letnik 1977. obnovljen, prodani /a 15 M. Ferkolj, Dobravica, 23, Šentjernej.
ŠKODO, letnik 1977, prodam. Stanko Butalin, Ob Težki vodi 32. Novo mesto.
Z 101, letnik november 1977. po zelo ugodni ceni prodam. Tone Dra-ginc, Dobravica 11, Šentjernej.
Z 850, letnik 1983, ugodno prodam. Leban. Mirna 228.
Z 750 S, letnik december 1978, prodam. delno na kredit. Sred. Globodol
6.	Mirna peč, telefon 25-326.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (v. d. glavnega urednika in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič, Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 30 din. Letna naročnina 900 din — Za delovne in družbene organizacije 1.800 din, za inozemstvo 15 ameriških dolarjev oz. 40 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti). — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 325 din, za razpise, licitacije ipd. 455 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 495 din, 1 cm na prvi strani 650 din. Vsak mali oglas do 10 besed 180 din, vsaka nadaljnja beseda 18 din. Napodlagi mnenja sekretarja za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novo mesto 52100-603-30624 — Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka (068) 24-006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM ŠKODO, letnik 1974, registriran do septembra 1985. M. Štrbenc, Pečje. Sevnica, telefon (068) 82-385.
PRODAM dobro ohranjen moped. Zdravko Gregorčič. Družinska vas 28, Šmarješke Toplice.
PRODAM FIAT 850 šport, celega ali po delih, z aluminijastimi platišči ter tlačilko bosch za MAN 240ali 280. Piletič, Dol. Prekopa 19 a.
ZASTAVO 750, letnik 1976. registrirano do julija 1978, prodam. Cena ugodna. Telefon 20-572.
ZASTAVO 750, prevoženih 27000 km, ugodno prodam. Selak. Luterško selo 13, Otočec.
Z 101 comfort, letnik 1980, prodam. Frantar, Brezovica 5. Šmarješke Toplice, telefon 84-004.
SPAČKA ugodno prodam. Cesta herojev 33 a. Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Lahko tudi na kredit. Franc Makše, Rdeči kal, Dobrnič.
R 18, letnik 1982. kovinsko sive barve, prodam. Telefon 22-417. popoldne.
ZASTAVO 750 LC, letnik december 1979, prodam. Telefon (068) 58-357, popoldne.
ZASTAVO 750, letnik 1971, prodam. Ogled popoldne. Jože Vide, Dol. Stara vas 12, Šentjernej.
126 P, letnik 1978, prodam. Pečaver. Trdinova 21, Novo mesto.
PRODAM TOMOS E-90, letnik 1980. Andrej Uhl, Ragovska 1, Novo mesto, telefon 21-079. Ogled popoldne.
j) Kmetijski stroji [I
M	■■
■■■■•■■»■■■■■■■■■•»■■■•■■■■■■■■•■■■■•■■■•a«
TRAKTORSKI PLUG »BNT« (14 col) prodam. Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice.
PRODAM traktor Fiat (30 KS), italijanski, letnik november 1980. Naslov v upravi lista (5846/84).
PRODAM'traktor Štore 404, star pet let, dobro ohranjen, ima 1200 obratovalnih ur. Anton Cvelbar, Male Poljane 16, Škocjan.
FERGUSON 35 s kabino in kompresorjem w prodam. Peter Mrgole, Klenovik, Škocjan.
PRODAM samonakiadalko sip 19, ličkalnik za koruzo in strešni les. Anton Vidmar, Škrjanče 7, Novo mesto.
PRODAM traktor zetor 4911 in traktorski obračalnik, oboje staro štiri, leta. Franc Makše, Rdeči kal 15, Dobrnič.
TRAKTOR ŠTORE 402. 150 delov-nih ur, prodam. Informacije po telefonu (061) 347-740.
PRODAM
PRODAM mizarski vrtalni stroj s pomožnim vozičkom. Jože Zorko. Dolnja Prekopa 60 a, Kostanjevica na Krki. ■
PRODAM 3-kanalni light sho\v,8-kanalno mešalno mizo in disco kroglo. Telefon 22-526, 24-576.
PRODAM nov kamin. Mirko Bajec, Petelinjek 21, Novo mesto.
PRODAM šivalni stroj Bagat. Telefon 23-621.'
PRODAM' dva meseca stare rjave jarkice hiseks. Stanonik, Log 9, 64220 Škofja Loka.
PRODAM psa posavskega goniča z rodovnikom, starega 16 mesecev. ' Niko Vrlinič, Bojanci 35, 68344 Vinica, tel. 55-389.
PRODAM garažo na Mestnih njivah pri 5. bloku. Informacije na telefon 24-088 od 7. do 15. ure."
PRODAM termoakumulacijsko peč AEG 3 KW. rabljeno eno sezono. Pet-rinčič. Gor. Prekopa, Kostanjevica.
PRODAM grozdje na trti (samo cepljeno), okrog 1000 kg, po zmerni ceni. Terezija Kupljenik, Trška gora 12, Otočec ob Krki, (nad Marijo Pugelj).
ŠTEDILNIK Gorenje (4elektrika, 2 plin, električna pečica, plinska pečica »Super ser«), 170-litrski hladilnik z zamrzovalnikom (potreben popravila), 2 plastični cisterni po 1500 litrov (novi) in oljni gorilec Caiomat (nov) ugodno prodam. Florijančič, Mu-haber 17 a. Novo mesto, tel. 24-513 popoldne in zvečer.
PRODAM starejšo spalnico, kuhinjsko kredenco, mizo, štiri stole, kavč in hladilnik I limo. Abazovič, Dr-ska 20, tel. 21-835.
PRODAM prikolico za osebni avto. Informacije v popoldanskem času pri Francu Kastelcu, Vel. Bučna vas 50, tel. 22-750.
POCENI prodam nizko vitrino za jedilnico, klubsko mizico, kompletne prednje smernike (žmigavce) za R 12 in spalnico. Tel. 25-346.
PRODAM mizo in šest stolov. Telefon 23-462.
SPALNICO z radiom prodam. Naslov v upravi lista (5845/84).
PANCARJE številka 30 ugodno prodam. Tel. 24-191.
OVCI. prodajam vsak dan. Ogled v vasi Drage — med Hrastom in Jugorjcm. Rafko Švigelj, Bočka 2, 68330 Metlika.
ZIMSKI GUMI za Z 101 s platiščem prodam. Telefon zvečer 21-712.
RAZNA OTROŠKA OBLAČILA (tudi bunde), dobro ohranjeno, poceni prodam — za starosti 2 do 5 let. Naslov v upravi lista (5851/84).
PF.Č — trajno žarečo — prodam. Ivan Meleh, Gor. Straža 86, telefon 84-530, dopoldne.
PRODAM fotoaparate: PRAKT1-CO PLC 3, ZORKI 4 K, BEIRETTE in HAN1MEX electronic in štiri fleše ter računalnik SINCLAIR ZX SPEC-TRUM. Informacije se dobijo vsak dan od 15. ure dalje. Marijan Hočevar, Kristanova 24/7. Novo mesto.
PRODAM kompletno ostrešje za hjšo (40 x 12) po zelo ugodni ceni. Rogelj. Rdeči kal. Dobrnič.
GLASBENI CENTER benytone prodam za 5,5 M. Gačnik, Sela pri Ratežu 8, telefon 85-937.
PRODAM štedilnik na drva. Kristanova 33, Novo mesto, Flek.
GUME SAVA semperit (135x13), prve A kvalitete (jugo, katra), prodam. Telefon (068) 85-107.
ZA 3,5 M prodam 12 kosov pohištva tip dragica. Primerno za dnevno sobo ali spalnico. Za 1,2 M prodam termoakumulacijsko peč (4 KW), za
3.000 din prodam plinsko peč, za
9.000 din prodam štedilnik 3-1. Informacije na telefon 25-520.
NOV vinski sod 260 I. prodam. Tel. 44-268.
UGODNO PRODAM poročno obleko (unikat) nemške izdelave, krem barve, številka 40 — 42. Primerna za jesenski čas. Informacije v petek dopoldne in soboto popoldne na telefon 32-130.
UGODNO PRODAM zakonsko posteljo z jogijem. Tel. 44-407, po 18. uri.
UGODNO PRODAM dve postelji z vzmetnicami in žimnatimi blazinami. Jaka Koncilja, Kandijska 7, Novo mesto.	.
POCENI PRODAM štedilnik na drva Kueppersbusch, rabljen eno zimo. Cegelnica 9, Novo mesto.
PRODAM grozdje — šmarnico doma. Lado Miklavčič, Gor. Brezovica 22, Šentjernej.
PRODAM jabolka: neškropljene voščenke in druge sorte. Mišjak, Bo-ričevo. Novo mesto.
PONY KOLO, skoraj novo, prodam. Telefon 23-355.
KUEPPERSBUSCH štedilnik, malo rabljen, ugodno prodam. Ignac Mervar, Straža 117, telefon 22-925. samo dopoldne.
UGODNO PRODAM malo rabljen dekliški plašček številka 4 (ovčka) in novo lisico — ovratnik. Telefon 22-893.
PRODAM pasti za polhe. Telefon 24-246.
PRODAM novo peč Tam Stadler 35000 ccal z bojlerjem in trifazni hidrofor. Janez Parkelj. Prečna 25, tel.
24-227.
PRODAM rovokopSč JCB 3 C. letnik 1977. Informacije na telefon (068) 32-148, popoldne.
PO UGODNI CENI prodam še skoraj novo otroško posteljico, mali Iskrin televizor (črno-beti) in »kueppersbusch«. Naslov v upravi lista (5847/84).
POCENI PRODAM spalnico. Informacije na .telefon 25-479.
KUPIM
KLIPIM gume za Zastavo 750. Tel.
25-115.
KUPIM zazidljivo parcelo v bližini Novega mesta ali staro hišo. Naslov v upravi lista (5850/84).
KUPlivl gorilnik CTC, rabljen. Telefon 85-155.
KUPIM menjalnik oziroma dva zobnika Za prvo prestavo za TAM 2000. Menjalnik mora imeti štiri prestave. Kličite telefon 82-47(1. Simončič!
KUPIM rabljen električni mešalec. Naslov v upravi lista (5848/84).
KUPIM kvalitetne vložene in suhe jurčke. Tel. 22-004.
KUPIM gradeno parcelo v okolici Senovega ali Brestanice. Jože Poznič, Titova 102, Senovo.
'
POSEST
ENODRUŽINSKO H1SO. s parcelo 2200 m2 zemlje, v Štefanu pri Trebnjem prodam. Informacije: Ža-man. Štefan 5, Trebnje.
PRODAM sfaščičarno v Bršljinu. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Seirami Femi, Put Avnoja 14, 77215 Ripač.
PRODAM novo zidanico in lOarov vinograda pri Starem gradu. Hlača, Ob Težki vodi 28, Novo mesto.
RAZNO
GUMI VOZ (14 col), nov, za traktor zamenjam za ovce ali kosilnico. Lavrič, Stare žage 15, Dolenjske Toplice.
V NAJEM oddam mizarsko delavnico. Rozalija Bahč, Strma pot 12, Krško.
JfflOlCpses
RADIOKLUB ŠENTJERNEJ opozarja tov. Dušanko PRAH iz Šentjerneja, naj ne širi nepreverjenih trditev o dejavnosti radiokluba v Šentjerneju. Istočasno zahtevamo, naj nemudoma prekliče neresnične izjave o našem delu, izrečene 18. septembra 1984 na sestanku razširjanega sveta zveze pionirjev. V nasprotnem primeru, če tega ne stori, jo bomo prisiljeni sodno preganjati.
MARIJA LIPOVŠEK, Trdinova ul.
5 b. Novo mesto, opozarjam LEOPOLDA RAJMERJA iz Novega mesta, Prešernov trg 4. naj mi vrne posojeno knjigo z naslovom »Skrivnosti in slepila okultizma« ali pa naj pove razlog, zakaj je po toliko letih ne vrne, čeprav sem ga ves ta čas terjala ustno in pismeno.
Dragi ženi in mami JOŽEFI ŠIŠKO z Malega Slatnika ob njeni 75-letnici iskreno čestitajo in želijo vse najboljše mož Tone, otroci Jože, Ivan in Tončka z družinami. Vnučki pa ji pošiljajo košpoljubčkov.
Te dni praznuje 80. rojstni dan REZKA KOVAČIČ iz Birčne vasi. Za visoki jubilej ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let med svojimi dragimi — vsi, kr jo imamo radi.
ffogVESTILAl
CENJENE STRANKE obveščam, da pričnem prodajati ozimnico po 10. oktobru. Cena jabolk od 25 do 40 din. hruške po 50 din kilogram.
Barbo, Mali Kal 11, 68216 Mirna peč.
KAKOVOSTNA JABOLKA za ozimnico, različnih vrst, po ugodni ceni oddam. Miranu Jarca 27, Novo mesto, telefon 21-172.
SORTNE JAGODE frapandula humi nemškega porekla, rodijo skozi celo leto, sortne maline moling ekspl-oit angleškega porekla, sortne kupine brez bodic tornfri ameriškega porekla, sortni črrii ribez vvellington angleškega porekla. Vse vrste so visokorodne, izvrstne kvalitete. Pošljem po povzetju, a najmanj 20 kosov, katerihkoli. Grantirano dobre sadike in navodila. Cena 40 din za eno. Dušanka ČAJET1NAC, Selo Dublje, 37240 Trstenik.
SNECOBRANE za vse včste kritin vam dobavlja in montira Obrtna de-lavrlica Daneta MIŽ1GOJA iz Krškega. telefon (068) 71-637 od 20. do 22. ure. razen vikenda.
Radioamaterski tečaj!
Radioklub Novo mesto organizira tečaj za radioamaterje operaterje.
Pričetek v torek, 23. oktobra 1984, ob 17. uri v prostorih Radiokluba, Novo mesto, Kristanova 60,3. nadstropje (stara stavba Doma Majde Sile v Šmihelu), vhod z dvorišča.
PISMO BRALCA IZ KANADE
Avgusta letos smo po 18-ih letih zopet obiskali Novo mesto, moj in ženin rojstni kraj. Bilo je v nedeljo, ko smo hoteli z avtom preko mostu v mesto, na naše presenečenje pa nas je ustavil miličnik in nam vstop prepovedal, razen če mesto obidemo in pridemo z druge strani. To smo tudi storili in doživeli neprijetno presenečenje. Mesto je bilo kot izumrlo. Sprašujem se, ali vašim trgovcem in gostincem ni do turističnega dohodka? Ne vem pa tudi, zakaj ni nikjer napisov, da je mesto ob nedeljah zaprto, saj od nas, ki pridemo tisoče kilometrov daleč, da bi videli rodni kraj, ne morete pričakovati, da bi vedeli. Dolarje, ki sem jih hotel porabiti v Novem mestu, pa sem nato porabil v Ljubljani.
Vaš bralec Pavlič
CIKCAK PO KOČEVSKI
OBČUTNA ŠKODA —/v-šta-Icerskem klancu je prišlo 4. oktobra okoli 11. ure do prometne mesreče, zaradi katere je bilo kar okoli 620.000 din škode. Voznik kombija Janez V. iz Kočevske Reke je prehiteval tovornjak, takrat pa je pripeljal nasproti drug tovornjak in prišlo je do trčenja, v katerem je bil voznik kombija huje poškodovan.
KVARTOPIRSKI DOLG —Zaradi kvartopirskega dolga sta se 4. oktobra okoli 18. ure na Trati pri Kočevju sprla Roma. Upnik T. B. je potegnil nož, da bi poračunal z dolžnikom F. Š. Vmešali so se še drugi Romi. Končni obračun je pokazal, da so trije ranjeni z nožem, na srečo lažje, med njimi tudi dolžnik in dve ženski. Preiskovanje o tem, kdo je mahal z nožem, še vedno traja.
ZAHVALA DRUŠTVU
Društvo upokojencev iz Kočevja organizira vsako leto nekaj izletov po zanimivejših krajih naše slovenske dežele. V soboto, 6. oktobra, so se odpeljali preko Žužemberka v Sevnico in si ogledali tamkajšnje zanimivosti. Popoldne pa so se skupaj pozabavali v prijetni vaški gostilni na Studencu, kjer so bili tudi postreženi z dobrim kosilom. Udeleženci izMozlja se- društvu upokojencev iz Kočevja iskreno zahvaljujejo za prečudovit izlet. Za podobna medsebojna srečanja in izlete se že vnaprej priporočajo.
Udeleženci izleta iz Mozlja
%
EDEN DOVOLJ ZA CELO DRUŽINO — Poldrugi kilogram je ppkazal jeziček na tehtnici, potem ko je Marija Medle s Sel pri Ratežu nanjo položila zares ogromnega jurčka, ki ga je prejšnjo sredo našla v gozdu ob domači vasi. Nasploh je bil tisti dopoldan za Medletovo družino gobarsko nenavadno uspešen: gobjemu velikanu je družbo delalo še več manjših gobanov, vsega skupaj pa so Medleto-vi v nekaj urah nabrali kar 10kilogramov- gob. Očitno se gobe tokrat hladnega in deževnega vremena niso ustrašile. (Foto: B. B.)
Z A H VA A L A
Neizmerno težka je bolečina in spoznanje, da nas je v najlepših letih življenja, poln načrtov in hotenj, za vedno zapustil ljubljeni mož, oče in
DUŠAN MAJERLE
iz Črnomlja
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo bolečino čutili z nami, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, ter vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili našega Dušana k njegovemu preranemu počitku, mu darovali vence in toliko prelepega cvetja. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom m prijateljem, ki so nam nudili vsestransko pomoč in naredili vse, česar mi v naši bolečini nismo zmogli. Posebno zahvalo smo dolžni družinama Zajc in Barič, dr. Starcu in medicinskemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice v Novem mestu, Dušanovim dobrim prijateljem, ki so darovali denar namesto cvetja, združenju samostojnih obrtnikov iz Črnomlja za organizacijo pogreba. Hvala Združenju avtomehanikov in šoferjev Črnomelj, Obrtni zadrugi Bela krajina, Obrtni zadrugi Zora Dorpžale, DO Belt DSSS in učencem kovinarske šole Črnomelj. Zahvaljujemo se govornikom tov. Vrliniču, tov. Jevščku in tov. Smrekarju za globoko občutne besede, duhovniku za opravljeni obred in godbi na pihala iz Črnomlja. Še enkrat vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Zalka, sinova Tomaž in Bojan, mama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustila mama, babica, sestra in teta
MARIJA JAKŠE
iz Škrjanč pri Novem mestu
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in darovali cvetje na njen grob, se najlepše zahvaljujemo. Iskrena zahvala tudi sodelavcem v ŽTP Novo mesto. Kolodvorski restavraciji, GG Novo mesto, TOZD Vrtnarstvo in hortikultura ter časopisa Dolenjski list za podarjene vence, duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred in osebju Doma starejših občanov v Šmihelu za skrbno nego in razumevanje.
Vsi njeni
Kje si, ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje skrbne roke, ki skrbele so za nas?
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 49. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
STANE DRAGOVAN
z Lokvice 16 pri Metliki
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, osebju Zdravstvenega doma Metlika, pevcem, govorniku za poslovilne besede in duhovniku za lepo opravljeni obred. Hvala tudi kolektivom IMV Suhor, KZ Metlika, Mercator Metlika, Iskra Semič, ŠC Tacen in DPO.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame-taje, sestre, tete in svakinje
IVANKE CETIN
na Marofu 7, Brežice
se od srca zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkem trenutku stali ob strani, kakorkoli pomagali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, našo drago Ivanko pa v tako velikem številu spremili na zadnji poti in njen prerani grob zasuli z venci in cvetjem. Posebej se zahvaljujemo dr. Ivu Nemethu za lajšanje neizmernih bolečin. Najlepša hvala govornikoma za poslovilne besede, pevcem, godbenikom, župniku in kaplanu za opravljeni obred, kolektivu in klubu upokojencev Emona Posavje Brežice, Tovarni pohištva Slovenijales Brežice, TOZD za vzdrževanje voz Dobova. Vsem še enkrat iskrena hvala!
V globoki žalosti: mož Viktor, sin Viki z ženo Emico in vnukinjo Polonco, brat Vinko, brata Franci in Tone ter sestra Pavla z družinami, ostalo sorodstvo in vsi, ki so pokojno imeli radi
ZAHVALA
V 85- letu nas je 29. septembra 1984 po kratki in hudi bolezni zapustil naš dobri mož, oče, stric in stari oče
ANTON KOCJAZ
iz Novega mesta, Foersterjeve 8
Prisrčno se zahvaljujemo dr. Mancetu za dolgotrajno zdravljenje in sestri Mariji za obiske na domu v času bolezni, nadalje za pomoč sosedom in vsem sorodnikom. Iskrena hvala za podarjene vence trgovskemu podjetju Dolenjka in vsem, ki so našega dobrega očeta spremili do njegovega poslednjega doma, govorniku KS Bršljin za občuteni poslovilni govor ob odprtem grobu, proštu pa za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoča žena Marija v imenu vsega sorodstva
if ** ' s
IM*
Kako povsod nam manjkaš ti!
Zaman vsak dan te iščejo oči...
V SPOMIN
12. oktobra bo minilo leto žalosti in samote, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama, tašča, sestra in teta
MARIJA KLANČAR
iz Zaloga 10 a
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem preranem grobu.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V globoki bolečini in žalosti, ki nas je pretresla ob prerani smrti našega dragega sina, brata in strica
BORISA KUSERJA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, posebej pa še mladincem iz Novega mesta in Dol. Toplic, delovnim organizacijam brata in sestre ter Radetu Milenkoviču, njegovi soprogi in Suzani, ki so ga pospremili na zadnji poti in nam pomagali lajšati bolečino.
V tihi žalosti: vsi njegovi
Ne jokajte za menoj, le mirno h grobu pristopite, če pomislite, kako trpela sem, le večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 50. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA ROZMAN
iz Gor. Globodola 22
Ob boleči izgubi naše najdražje se prisrčno zahvaljujemo vsem vaščanom za pomoč ter sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni OO Zveze sindikata, DSSS IMV Novo mesto, GD Globodol ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Ivan, sin Ivan in hčerka Majda z družinama, brata in sestre ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nepričakovani, boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata, strica in tasta
STEFANA ŠERUGA
Sela pri Ratežu 15
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami ter nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, mu prinesli cvetje ali darovali denar v dobrodelne namene. Iskrena zahvala proštu Lapu, dr. Klemenčiču in župniku Kaduncu za opravljeni obred in ganljive besede slovesa. Zahvala vsem za ustne in pisne izraze sožalja, topla zahvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste z nami vred pogrešali.
Vsi njegovi	i
' m *■*
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očka in brata
RIHARDA KODRIČA
krojaškega mojstra iz Vel. Podloga 7
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, GD Vel. Podlog. Obrtnemu združenju Krško, SOP Krško—TOZD Oprema, LD Vel. Podlog in članom ostalih lovskih družin ter pevcem za zapete žalostinke. Posebna hvala Onkološkemu inštitutu za ves trud in pomoč v času bolezni ter zdravstvenemu osebju iz Krškega, govornikom za poslovilne besede, številnim darovalcem cvetja in vencev, za denarno pomoč in vsem. ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami in v tako velikem številu spremili pokojnika k preranemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Milica, sin Rihard, hčerka Bojana, brat Emil z družino in ostalo sorodstvo
Leto dni v grobu spiš, v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
20. oktobra mineva žalostno leto dni, odkar je prenehalo biti srce v Tribučah dragemu sinu, možu, očetu, dedku, bratu in stricu
VINKU DRAGOŠU
upokojenemu polkovniku JLA iz Ljubljane
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Neozdravljiva bolezen nam je v 79. letu starosti iztrgala našo •"	ljubo mamo, babico in prababico
FRANČIŠKO KOTAR
iz Koblarjev
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, pokojni darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Iskrena zahvala tudi župniku za poslovilne besede in za lepo opravljeni obred, godbenikom in vsem, ki ste pokojno sprerili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Martin, hčerke Albina, Francka, Marija, Justina in Angela z družinami ter ostali sorodniki
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
\
0
0
0
0
\
0
i
0
0
Zlata Pionirjeva tesarska trojka
 —   .. —...1.	    ■■	  I_________________
Pionirjevi tesarji najboljši v državi — Odločali sta kvaliteta in hitrost
JOŽE R
»Kmetovanje za nas, zasebne kmete, mora biti donosno, saj drugega izhoda nimamo,« pravi 51-letni Jože Rigler, kmet iz Praproč v ribniški občini, oče petih otrok, ki je v zadnjih letih preje! več nagrad za svoje govedo rjave pasme. To svojo misel podkrepi z znanim dejstvom. da so umetna gnojila in močna krmila draga, da je drago vzdrževanje kmetijskih strojev in je kmetovanje donosno le zato, ker kmet in njegova družina, z otroki vred. ne vračunata v ceno mleka in živine vseh svojih ur in nadur.
Riglerjeva živina sodi med najboljše ne le v občini — letos so bile nagrajene štiri njegove krave in telice in to 3 kar s prvimi nagradami — ampak tudi Jugoslaviji, saj je njegova živina tudi na sejmih v Novem Sadu vedno med najbolje ocenjenimi. Svoje delo, kmetovanje, opravlja dobro. O naši gospodarski krizi pravi:
»Kmet je zanjo najmanj kriv. ker ni imel vpogleda v gospodarjenje države, niti ga niso pustili zraven. Vsak kmet ve, da
NAŠEL OKLEPNO MINO
BISTRICA — 28-letni Janez Pajek iz Bistrice je 6. oktobra obvestil trebanjsko postajo milice, daje pri kopanju za stanovanjsko hišo naše! protitankovsko oklepno mino. Pirotehnik, ki je mino uničil, je ugotovil, da gre za ostanek iz II. svetovne vojne.
\
I* I
RDEČI VELIKAN — Med rekorderje letošnje jeseni gre zapisati tudi paradižnik, ki gaje na svojem vrtu na Trški gori pridelala Antonija Žitnik. Portretiranec ima več kot kilogram, ni pa najtežji, saj je pred dnevi Antonija odtrgala takšnega, ki je na tehtnici potegnil kilogram in pol. Takšnih mogotcev, kot gaje prinesla na naše uredništvo pa ima še več na svojem vrtu. Žitnikova se je pohvalila, da je letos iz 200 kg paradižnikov pripravila že več kot 60 litrov mezge in da je to njena rekordna letina.
k
TA ČUDOVITI KAKTUS — Čeprav Marija Božič iz Gabrja ne goji načrtno kaktusov, raste pri njej doma zares lepa rastlina s tem imenom. Cvetov enostavno ni moč prešteti, toliko jih je na dolgih bodičastih jezikih. Ni je stvari, za katero bi Božičeva dala ta čas trideset let stari kaktus. (Foto: M. Luzar)
se lahko zadolži največ za tretjino svojega dohodka, sicer bo šeI na boben. Izhod iz krize, kakor to pojmuje kmet. je, da vse nepotrebne dajatve črtamo oziroma zmanjšamo na najmanjšo možno mero, da ostanejo v pisarnah le najpotrebnejši. predvsem pa bi morali inženirji in tehniki delati v proizvodnji in ne v pisarnah.«
Jože Rigler dela tudi v raznih organih in organizacijah. Med drugim je predsednik združenega sveta KZ Ribnica, delegat zbora KS občinske skupščine itd. Meni. da mora biti politika v službi tistega, ki dela, ustvarja. O zadružni organizaciji pa pravi: »Zadruga je organizacija kmeta in mu je tudi potrebna. Oba partnerja imata svoje obveznosti: zadruga priskrbi kmetu repromaterial, kmet pa je dolžan zadrugi prodati pridelke. «
Redi 28 glav živine, od tega 13 molznic, ostalo pa so plemenske telice. Ocenjuje, da je doma mesa že preveč in zato na vas ne prihajajo prekupčevalci. Verjetno so časi prekupčevalcev minili, saj standard pada, potrošniki pa imajo vse manj denarja tudi za meso. Današnji položaj je zato težak za kmete, ki so usmerjeni le v prirejo mesa. O nedavnih črnih zakolih v ribniški občini in drugod pa meni. da je zanje kriv potrošnik, ki bi lahko kupil meso v mesnicah in to celo ceneje in boljše.
Jože Rigler ima rad svojih pel otrok in je nanje tudi ponosen. Tudi oni imajo radi očeta, mamo, dom in rodno Gregorijo, saj izkoristijo vsak prosti trenutek. da se iz šol in služb pripeljejo domov.
JOŽE PRIMC
NOVO MESTO — Že nekaj let so Pionirjevi tesarji med najboljšimi v državi, na letošnjem 16. zveznem proizvodnem tekmovanju gradbenih delavcev 22. septembra v Mariboru pa so prvič segli tudi po najsvetlejšem odličju in med osmimi ekipami iz vse Jugoslavije premočno zmagali. Tričlanska Pionirjeva tesarska trojka, ki so jo sestavljali Dolenjci Jože Pepel, Anton Grubar, Karel Kajič in vodja Franc Malenšek, je prejela pokal v trajno last, prvič (>a jo je za uspeh nagradila tudi njihova delovna organizacija in vsakemu namenila 15.000 din ter nagradni ogled gospodarskega sejma v Gradcu.
Na vsakoletnem tovrstnem tekmovanju gradbincev Jugoslavije se zbero najboljši železokrivci, zidarji, odrarji, žerjavisti in tesarji, ki so že postali zmagovalci proizvodnih tekmovanj v delovni organizaciji in bili zmagovalci tudi v posameznih panogah na republiškem tekmovanju, ki je bilo letos v Ljubljani. »Za zmago je bilo potrebno natančno in hitro delati. Vsaka ekipa je dobila enak načrt in potrebni material. Celo žeblji so bili prešteti, narobe uporabljena deska pa je že pomenila konec tekmovanja. Iz materiala smo s pomočjo orodja, ki smo ga morali prinesti s seboj, morali postaviti opaž za peto temelja in čašo. Čeprav je bilo za to delo predvidenih 2,5 ure, smo delo opravili v uri in 15 minutah in tako močno premagali druge ekipe. Bili smo dvojni zmagovalci, saj smo zbrali največ točk tudi v kvaliteti izdelka,« se je pohvalil Jože Pepel, ki je že 21 let
DOBRA USMERITEV
Na ustanovnem zboru skupnosti borcev Kočevskega odreda, ki je biI 3. oktobra v Kočevju, so sprejemali tudi programske usmeritve te skupnosti. Še preden je dat besedo poročevalcu, ki naj bi prebrat predlog programskih usmeritev, je predsedujoči narodni heroj in general Andrej Cetinski—Lev malo za šalo malo zares predlagal tole usmeritev: »Borcem Kočevskega odreda je prepovedano umreti pred 90. letom starosti. Kasneje sicer lahko, vendar — na lastno odgovornost/«
Spominki za vsak žep
Sevniška papirnica išče posavske posebnosti
SEVNICA — Ne manjka tarnanja, češ kako malo trošijo turisti, ne vprašamo pa se, če jim znamo na pravi način izvabiti kaj cvenka iz žepa. Ne znamo jim ponuditi niti za kraj značilnih spominkov.
Odbor za gostinstvo pri posavski medobčinski zbornici skuša najti čimveč takih značilnih predmetov, ki bi bili zatem naprodaj tudi po gostinskih lokalih. V Sevnici ob hotelu Ajdovec to poslanstvo že lep čas opravlja tamkajšnja papirnica. Poslovod-kinja Angelca Klenovšek je, ko
V NEDELJO STRELSKO TEKMOVANJE
NOVO MESTO — V nedeljo, 14. oktobra, se bo ob 8. uri na strelišču v Bršljinu v Novem mestu pričelo 4. tekmovanje v streljanju z vojaško puško za pokal 15. divizije, ki ga ob novomeškem občinskem prazniku pripravlja občinska konferenca ZRVS Novo mesto. Tekmovale bodo lahko 3-članske ekipe (v 3 jakostnih skupinah) in posamezniki, člani in mladinci, ki pa morajo imeti za sabo preizkus streljanja z vojaško puško v šoli. Prijave bo zbirala še sodniška komisija na strelišču. Najboljša ekipa med člani in mladinci bo prejela prehodni pokal 15. divizije, pokale pa bodo dobili tudi najboljši posamezniki.
VEČER S TREFALTOM
KOČEVJE — V soboto, 20. oktobra, bo v kočevski Nami večer zMitorn Trefaltom. Ob tej priložnosti bo tudi modna revija, na kateri bodo prikazani modeli znanih slovenskih in drugih firm pa tudi domačega Trikona in Tekstilane.
GLASBENI VEČERI V DOMU JLA
NOVO MESTO — Z jutrišnjim petkom, 12. oktobra, se v novomeškem Domu JLA pričenjajo zanimivi tematski glasbeni večeri. Predvidoma ob 18. uri se bodo odvijala različna glasbena predavanja, tematske predstavitve in razgovori, k udeležbi pa so vabljeni predvsem mladi ljubitelji glasbe. Vsi, ki želite aktivno sodelovati pri oblikovanju programov in nastopov, ste vabljeni jutri ob 18. uri v Dom JLA na sestanek s kulturnim delavcem Dragom Vovkom, ki bo to glasbeno dogajanje vodil organizacijsko in mentorsko. Zvečer ob 20h pa bo v restavraciji Doma JLA otvoritev sezone glasbeno-kulturnih prireditev. Izbrano plesno glasbo s plošč bodo tokrat sestavljale predvsem viže Beatlov in nedavno posnete skladbe, ki bodo še letos izšle na novi LP plošči skupine Lačni Franz.
spočetka ni šlo drugače, vrsto izdelovalcev kar sama poiskala. Tako se p6-nudba iz leta v leto veča.
Vrsta predmetov spada med tako imenovano uporabno keramiko: pet vrst pisanih majolik, žganjarčki, na katerih je vžgan sevniški grb. itd. kar vse dobiva od kamniškega Svita. Ponudba je zadnje čase razširjena na pepelnike, kozarce, frakeljčke in vrčke. Lončar Kržan iz Podbočja izdeluje lončene skodelice, (zadevo je raziskal slikar, prof. Kugler iz Brež iz katerih so včasih pili kavo, (zadevo je bil raziskal slikar, prof. Kugler iz Brežic). Vse skupaj v Sevnici ponudijo z lesenim pladnjem. Prodajajo tudi lesene skrinjice. Trenutno premorejo sedem vrst razglednic Sevnice. V . prizadevanju za večjo ponudbo očitno še niso rekli zadnje besede.
A. Ž.
ANGELCA KLENOVŠEK — »Naša izložba je žal premajhna, da bi vse te predmete lahko razstavili.«
Pionirjev delavec, naziv VK tesar pa si je pridobil ob delu. Na tekmovanju je bil že četrto leto, predlansko leto pa je bil Skupaj z Antonom Grubarjem v ekipi, ki je za točko zgrešila naslov najboljših tesarjev Jugoslavije.
Letošnji uspeh je toliko večji, če upoštevamo, da je samo v Sloveniji preko 1000 gradbenih podjetij in da so se na tekmovanje pripravljali le dan in pol.
J. P.
NAJBOLJŠI MED TESARJI — Karel Kajič, Franc Malenšek (vodja ekip) in Jože Pepel (na posnetku manjka Anton Grubar) so na nedavnem državnem tekmovanju najboljših tesarjev v Mariboru dokazali, da jim v stroki ni enakega. (Foto: J. P.)
Novo ime in nova glasba
Skupina Britanic kot odsev atomskega okolja
Skupina Britanic iz Krškega je v septembru opozorila nase z vrsto uspešnih nastopov v Posavju. Glas o njenem ustvarjanju pa seže vse dlje kar je prav gotovo obetajoče, še posebej, če vemo, da delujejo fantje pod tem imenom šele dobra dva meseca.
Korenine današnjega Britanca segajo do skupine Nuclear Power, ki se je v Posavju in na Dolenjskem že precej uveljavila in predstavlja nekakšno predhodnico zasedbe, ki de-
Sto planincev na Mirni gori
Črnomaljski planinci so proslavili svoj dan
MIRNA GORA — Preteklo nedejjo je M irna gora znova oživela. Črnomaljski planinci so namreč ob 30-letnici tamkajšnjega doma in 33-Ietnici povojnega delovanja društva — črnomaljsko planinsko društvo je sicer začelo delovati že leta 1929 — pripravili na svoj prvi dan planincev množični pohod na to belokranjsko goro.
V posebno spominsko knjigo so se vpisali 104 udeleženci, med njimi pa je bilo veliko mladih članov društva, ki imajo na črnomaljski in semiški osnovni šoli že sekciji, ki štejeta okrog 100 članov. Na nedeljski slovesnosti so osmim oskrbnikom in oskrbnicam, ki so v treh desetletjih oskrbovali dom na Mirni gori, podelili priznanja, v kulturnem programu pa so se predstavili lovski pevski zbor, recitatorji s črnomaljske osnovne šole ter ansambel Veseli polharji. Ob tem so v domu pripravili tudi razstavo o delovanju društva, črnomaljski filatelisti pa razstavo znamk o planinah.
Ob velikem odzivu ljudi na nedeljski pohod so se v planinskem društvu odločili, da bo postal njihov dan planincev in pohod na Mirno goro tradicionalen, da pa ga bodo zaradi lepšege vremena premaknili v maj ali junij.
luje sedaj pod novim imenom. V skupini Nuclear Povver so člani vse bolj ugotavljali, da jim težko metalna glasba, ki so jo igrali, ne leži preveč, čeprav so prav z njo dosegli lepe uspehe pri poslušalcih. Večina glasbenikov na čelu z Miranom Rudanomse je namreč vse bolj nagibala k tehno pupu in zaradi tega jih je zapustil basist Roman Abram, njega pa je zamenjal Boris Žibert, ki je igral že v celi vrsti ansamblov.
Z novim članom, novim imenom in seveda z novo glasbo pa je prišlo tudi do novega načina dela. Njihova dejavnost je sedaj strogo načrtna, za kar ima še največ zaslug Silvo Mavsar, ki je za skupino napisal tudi večino tekstov. Britanic igrajo predvsem svojo glasbo, katere avtor je v glavnem Miran Rudan. Na nastopih so oblečeni v bele kombinezone. Z njimi poudarjajo »atomsko« okolje, iz katerega izhajajo, čeprav njihova glasba ni lokalno omejena, teksti pa niso angažirani. Izogibajo se komercialnih prireditev, saj jim glasba ne pomeni dodatnega vira zaslužka, temveč le zabavo in sprostitev. Težave imajo z opremo, ki ni najboljša in si jo morajo za nastope tudi sposojati.
S svojo glasbo skušajo prebiti zid, ki vlada med slovenskim glasbenim središčem in provinco. Vendar bi bili radi na slovenski glasbeni sceni prisotni dlje časa, ne pa, da bi samo zablesteli in potem utonili v pozabo. Člani se kljub svoji mladosti zavedajo, da je pot do uspeha precej trnova in dolga, vendar so prepričani, da bosta trdo delo in vztrajnost s časom poplačana. O njihovi glasbi in nastopu se je pohvalno izrazil tudi mojster Bojan Adamič, ki jih je poslušal na nastopu v Krškem in Britanic potihem celo upa, da bo nastopil v televizijski oddaji »Pop delavnica«.
GORAN ROVAN
ČLOVEŠKA RIBICA V KLETI
Stane Špelko iz nove hiše v Mestnem logu v Kočevju je imel med deževjem pred 14 dnevi v kleti poplavo. Tal namreč ni zabetoniral, da bo klet primernejša za poljske pridelke in drugo. Med deževjem se mu je nabrala v kleti kar pol litra visoka voda. Ko je voda postopno odtekla, je v kleti našel človeško ribico, ki jo ima še zdaj doma v stekleni posodi.
POTOVALNA TOVARIŠA — Zvone Šeruga s »Franceljnom«, motorjem suzukijem, pred našim uredništvom. Prevozila sta toliko, da bi lahko obkrožila Zemljo. (Foto: MiM)
Z motorjem po ameriški ceiini ~
Zvone Šeruga je končal petnajstmesečno popotovanje — Napisal bo knjigo o  tej poti__________________
NOVO MESTO »- Po petnajstih mesecih popotovanj po Severni, Srednji in Južni Ameriki seje vrnil v rodna Sela pri Ratežu Zvone Šeruga, 28-letni študent FSPN, eden od tistih Dolenjcev, ki jih potovalni nemir žene po svetu.
Zvone je tokrat na svojem Franceljnu, kot prijateljsko pravi motorju znamke Suzuki, prevozil okoli 40.000 kilometrov, kar je toliko, kot bi obvozil naš planet po ekvatorju. Pri tem pa ni imel pod gumami le odličnih ameriških avtocest, temveč je precej tisoč kilometrov prevozil po makadamskih vijugastih gorskih cestah v pogorju Andov. Tu stas Franceljnom dosegla tudi višinski rekord, saj sta se povzpela kar na 4.650 metrov nadmorske višine, kar je precej višje od našega očaka Triglava. Skozi mraz in vročino, sneg in led Andov, prah neskončnih ravnic, skozi divjino in skozi naselja, mesta in velemesta je Zvoneta vodila pot in na tej poti seje srečal z mnogimi ljudmi, preprostimi in zahtevnimi, z našimi rojaki, Indijanci, zatiranimi, svobodnimi, revnimi in bogatimi.
»Biloje edinstveno,« je povedal Zvone Šeruga, ko je obiskal naše uredništvo. »Nabral sem si toliko vtisov, da res ne bom v težavah, ko bom začel pisati knjigo o tej svoji poti. Za knjigo sem dogovorjen z Mladinsko knjigo, izšla pa bo čez dve leti. Do takrat bom o svojem potovanju predaval po naših krajih. Posnel sem preko 4.000 diapozitivov, tako bo res kaj videti.«
Zdaj bo Zvone nekaj časa doma pridno študiral, predaval in pisal ■ knjigo, potem pa ga bo nemirni duh ponovno pognal po svetu. V načrtu ima popotovanje po Aziji in Afriki. Žal se mora ločiti od svojega jeklenega prijatelja. Fran-celjna ne sme imeti. Naši carinski zakoni so strogi in motorja ne more uvoziti. Od vsega, kar je doživel, je to še najslabša izkušnja.
aHB v--	f ||
	
n	||
USPEH ŽE PO KRATKEM ČASU — Člani skupine Britanic so: Igor Bimc (17) — bobni, Igor Jovanovič (17) — flavta, Miran Rudan (19) — I vokal, solo kitara, Toni Troha (17) — klaviature, Boris Žibert (24) — vokal, bas kitara.
• •
kozerija •••••••••••••••••
: Niti besedice jeze več
Odločil sem se . Kot v trdo kuhano jajce sem trden. Prenehal bom pisati humoreske. N iti z besedo, še več, niti s črko ne bom smešil ljudi. Dobri so, to sem spoznal. Da bi se spotaknil ob vodilne, mi še na misel ne pride. Spoznal sem, da skrbe zame, da jim ni vseeno, kako živim. Še več: bdijo nad mojim življenjem, na vsakem koraku mi ga hočejo olajšati. Do pred kratkim sem mislil v svoji zmedeni pameti, da se norčujejo iz mene, da me hočejo živega spraviti pod zemljo. Kako zmotljivo in bedno je človekovo razmišljanje! Kako strašansko sem
bil zaslepljen, zmeden, zapeljan... Sram meje in najraje bi se ugriznil v lastno uho.
Bil je ponedeljek. Prebudil sem se z lahkim glavobolom. Prižgal sem radio, kije predvajal že tisočkrat prežvečene popevčice. Umil sem si zobe, obraz, se počesal, oblekel, popil čaj s tabletami proti visokemu pritisku, ko je pričel napovedovalec brati poročila. Pod prvo točko so bile podražitve: cena se je dvignila skladkorju, cigaretam, olju, elektriki, kruhu, sadju, mleku, sirom, salami, konzervam vseh vrst in nazadnje stano-
vanju. Ne za dinar ali dva, podražitve so bile štirideset-, petdeset - šestdesetodstotne. Od jeze se mi je pojavila na ustih pena, v ušesih mi je pričelo šumeti, ko sem se še pravočasno spomnil zdravnikovih besed: »Nikakršnega razburjanja!« Pogoltnil sem slino in se odvlekel v službo.
Do večera se še nisem ohladil. Kako bi se sploh, ko pa ni nihče govoril o drugem kotp podražitvah. »To je šele začetek, boste . videli, kaj nas še čaka,« je bila vizionarsko nastrojena sodelavka Anica...
Zvečer torej sem sedel pred televizijskim sprejemnikom. Še
je kipelo v meni in komaj sem se držal na uzdah, da nisem zabrisal govoreče škatle skoz okno.
Pa se mi je razjasnilo oko, na obraz pa se mi je prikradel nasmešek. »V poplavi podražitev tale vesela novica... »je zažgole-lo z ekrana. Napel sem ušesa, srce mi je pričelo hitreje utripati« ...od danes dalje so se pocenili prevozi s trajekti za 3 dinarje.
Tako so sklenili...«
Vidite, ta radostna vest je pripomogla k moji odločitvi, da ne napišem niti. ene humoreske
več.
TONI GAŠPERIČ
I
I".