Poltnlna plaCana v gotovini Lelo xxvM ft. 11 V Ljubljani, 15. novembra 1938 V organizaciji |« moC, kolikor moll — toliko pravic« — Izhaja 15. v mesecu. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, pošt. predal 290 Čekovni račun štev. 13.562 Telefon interurban št. 3478 Rokopisi se ne vračajo. Dopisi morajo biti franki-rani, podpisani in opremljeni s štampiljko dotične organizacije. Časopis prejemajo le člani itrok. organizacij, ki so iiriključene Strok, komisiji za Slovenijo, in sicer brezplačno. Plaz drvi dalje! I. Monakovski sporazum velesil je sprožil plaz novega razvoja, o katerem ni niti približno mogoče prerokovati, kje in kako se bo vse to končalo. Žrtvovanje Češkoslovaške je sicer prineslo angleškim lordom urico oddiha, obenem pa v dobri meri razgalilo njihovo igro in njihov pravi obraz. Evolucija javnega mnenja bi imela lahko, zlasti v Franciji in Ameriki, za angleško politiko katastrofalne posledice. Francija, taka kakršna je bila do včeraj, je morala skoraj z zvezanimi rokami slediti angleški politiki, če so bili vsaj za silo skriti grabežljivi interesi njenih finančnih magnatov. Ona dolguje namreč še iz časov svetovne vojne 121 milijard zlatih frankov in to po večini Angležem. Zato smo mogli vso povojno dobo opazovati, kako so se vselej zamajali finančni temelji Francije, kadarkoli je hotela napraviti v politiki kake samostojne korake, ki angleškim finančnikom niso bili po godu. Tudi padec Blumove vlade ima tukaj svoj izvor. Angleži so v takih slučajih uredili stvar kaj preprosto. Predložili so svoje zadolžnice in francosko zlato se je pričelo v množicah seliti tv angleške tresorje. S tem je pa bila vrednost franka ogrožena in z njo gospodarsko in socialno ravnotežje francoske republike. Francija je bila v Monakovem strohotno poražena. Njen poraz ni samo materielne narave, ker je izgubila s Češkoslovaško krepko vojaško podporo. Bolj boleč je poraz njenega duha, njenega ponosa in njene samozavesti, ko je morala brez besed gledati, kako delajo z onimi, ki so bili vse do tedaj njeni zavezniki in ki so z zaupanjem gledali na njeno moč in slepo verovali njeni viteški besedi. Daladierov krik na marseillskem kongresu, je bil krik ranjene duše, ki izliva svoj srd na vse, ki v vsej povojni dobi niso našli toliko moralne sile in toliko samoodpovedi, da bi bili uredili gospodarstvo in plačali stare dolgove in omogočili državi svobodno in samostojno izbiro njenih potov in ukrepov, i • i« liii ta krik iikiiJan 5 -n j. W\' • r Nli dvoma, da bo to spoznanje zrevo-lucijoniralo vse francoske duhove, tiste Francije, ki je 150 let svetila svobodnjaškemu duhu vsega sveta. r 'T V *;;-., j Približno isti pojav je zaznamovati tudi v Ameriki. Njen viden šef predsednik Roosevelt je sicer demokrat, humanist in pacifist in povrh še bogat človek, ki gotovo nima interesa tvegati sedanjega družabnega reda v kakem nepremišljenem vojnem konfliktu. Toda Amerika je premalo aristokratska in preveč ljudska, da bi mogla slediti politiki angleških lordov, ki so pripravljeni žrtvovati najplemenitejše interese lastnega in drugih narodov, samo, da rešijo svoje osebno bogastvo. Ameriški prcokret se vidi zlasti v '''.’držanju do Janonske. ko ta ohrabrena po angleški pasivnosti prodira^ cm Halje sdobokejše v osrčje Kitajske. Mogoče še ni dozorel čas za aktiven nastop Amerike v Kitajski, toda silni napori Amerike, da čim bolj pov.eča svojo '• mornarico 't 1,1 ' 'I* kažejo, na koga bodo nekoč naperjeni topovi novih pomorskih velikanov. Amerika je tudi pri razkosanju Češkoslovaške najbolj glasno protestirala. Ne smemo pozabiti, da je akt o ustanovitvi ČSR podpisala tudi Amerika in to tista Amerika, ki je sicer tri leta cincala, predno se je odločila poseči v evropski konflikt. O deeenefrtMl fraM.uk. tasti • Čehi imajo v Ameriki več stotisoč svojih rojakov, ki uživajo v Ameriki veliki simpatije in so radi svoje temeljitosti, tudi v prav visokih službah. Bivši predsednik dr. Beneš dobro ve, zakaj odhaja v Ameriko. II. Sicer pa postaja z vsakim dnem bolj jasno, da imajo prav tisti, ki trdijo, da se odločuje bodoča ured’tev sveta na Daljnjem vzhodu, na prostranih poljanah ogromne Kitajske republike. V tej ogromni igri predstavlja Japonska fašistične sile celega sveta. r : 1 11 m ' "» i \ Če bi zmagala Japon- ska, bo ravnotežje tako porušeno, da bo zrastel greben r ■ »v po vsem svetu prav do neba. ■■ -r.* vnli m « i ti* ' > i • 13. Vse to vesta oba tabora po vsem svetu, zato tudi mrzlično zasledujeta razvoj dogodkov na bojiščih Daljnjega vzhoda. Ko je pred dnevi padel Hankov, dosedanje glavno mesto Kitajske, je zabrnelo po vseh fašističnih državah veselje, ker so povsod računali, da je končno zlomljen kitajski odpor. Toda takoj je sledil mrzel tliš, ko je maršal Čankajšek sporočil vsemu svetu odločitev Kitajske, da se bo še naprej vojskovala, dokler ne izgine poslednji japonski vojak iz kitajskih tal. Malodušneži po vsem svetli majejo glave pri takih izjavah in pravijo, da bi sc moral japonski pohod ustaviti pač sedaj, ko ni še preveč zemlje zasedene. Toda v resnici je stvar prav narobe resnična. Računati je treba, da leže vsa mesta, ki so jih do sedaj Japonci zasedli, ali ob morju, ali ob velikih plovnih rekah, kjer so bile povsod omogočene vojne operacije ob podpori japonske vojne mornarice. Kaj bi značilo siliti k odločilni bitki na terenu, ki je izpostavljen ladijskim topovom, bi vedel samo tisti, ki je imel kdaj opravka pri takih prilikah. Tem usodnejše bi bilo to še za kitajsko armado, ki je glede tehnike precej slabo preskrbljena. Nič manj važno ni vprašanje preskrbe vojakov s hrano in municijo. Dokler se drže Japonci krajev, ki leže ob plovnih rekah in železnicah, je preskrba armad razmeroma lahka in jih tudi četaška akcija ne more resno ogrožati. Vse kaj drugega bo pa nastalo takrat, ko bodo morali Japonci slediti Kitajcem v kraje brez plovnih rek, brez železnic in povrh še v gorat teren, kjer bodo težki topovi in tanki prej v . oviro, kakor v podporo. Namen Kitajske je očividcu. Zvabiti hoče Japonce čim dalje v notranjost dežele in jih šele tam prisiliti k odločilni bitki, pod no-goji, ki smo jih zgoraj opisali. Povrh tesra je pa treba vedeti, da se tako militarizirane države, kakor je Japonska, vojaško skoro ne da premagati. Njo je mogoče moralno in gospodarsko izmučiti in jo šele tem potom prisiliti k kapitulaciji. Seveda je treba zato mnogo časa. saj vemo. da je Antanta v svetovni vojni, ko se je posluževala iste taktike kakor sedaj Kitajci, potrebovala cela štiri leta, da je prisilila Nemčijo h kapitulaciji. Kakšno vlogo bodo v tem času igrale druge države, skoro ni težko uganiti. O Ameriki, ki se čuti po Japoncih močno ogroženo, smo že navedli. kakšne ukrepe pripravlja. Sovjetska Unija — sosed Japonske — zaenkrat skrivnostno molči. Toda nek nemški državnik je že med svetovno vojno rekel, da je Rusija takrat, kadar molči, najnevarnejša. Nemčija in Italija bosta pa naredili vse kar je mogoče, :1< \ s j..,* S. Rud olf T aye r le, centralni tajnik češkoslovaških svobodnih strokovnih organizacij Tragedija M.« Češkoslovaške, upor Arabcev v Palestini, vse to so stranska bojišča gigantske borbe v Kitajski, kjer se odločuje usoda in bodočnost vsega sveta. Nikdar v zgodovini človeštvo ni stalo pred usodnejšimi odločitvami, kakor bodo padle na širnih poljanah Daljnjega vzhoda. Ljubljanski tiskarji so že leta 1867. razmišljali o ustanovitvi organizacije tiskarjev, kakršne so imeli po drugih deželah. V tistih letih so v Avstriji revidirali zakonodajo in so uveljavili nekoliko svobodnejši zakon o društvenem pravu ter ga dne 24. novembra 1867. razglasili. V zmi-slu tega zakona je bila potem po daljših pripravah ustanovljena organizacija tiskarjev. Ustanovitev je oblast ovirala, vendar je prišlo do ustanovnega občnega zbora že dne 9. februarja 1868. Društvo se je imenovalo »Izobraževalno društvo tiskarjev v Ljubljani« in se je že iz-početka pričelo zanimati ne le za izobrazbo, atrmak tudi za delovne pogoje, delovni čas in mezde ter je obenem uvaialo posredovanje dela, reševalo vajeniško vprašanje, uvedlo podpore za nezaposlenost, bolezen, potovanje, invalidnost ter sirote in vdove. Ob ustanovitvi je štela organizacija 32 članov, dočim ima danes samo v Sloveniji nad osem sto članov in članic. Prvotno je bila to organizacija tiskarskih pomočnikov, pozneje je pa HI. Po tem pregledu svetovnih dogodkov bodo naši čitatelji razumeli, za-r kaj vlada med evropskimi narodi tolika nervoza in tolik strah pred neznano bodočnostjo. Ne samo mali narodi in države, celo veliki in močni se tresejo, da bi jih svetovna furi-ja ne izbrisala iz zemeljske površine. Kaj naj pa rečemo mi Slovenci •Vr„v • ki smo člani enega najmanjših narodov v Evropi, pa vendar nič manj goreče ne ljubimo svobode in samostojnosti našega naroda in nič manj ne zaslužimo prostora na soncu, kakor sinovi velikih narodov. 2e po svojem malem številu ne ogrožamo nikogar, toda naše šibke sile komaj in komaj kljubujejo tuji premoči, ki nam grozi prinesti našo gospodarsko in z njo tudi našo narodno smrt. V tej luči je šele vidno, kako pravilen je klic našega pokreta, da je treba vse storiti, da se združijo vse ti- v , r sile našega ljudstva v eno falango, da rešijo naše gospodarske in socialne probleme s skupnimi močmi in za skupnost. 1 • ■*. *•* > lti| II ll| •'* , l|||li Kaj naj pa počnemo mi, ki smo v resnici proletarski narod, ki nima razen pridnih rok in bistre pameti skoraj nobenih naravnih zakladov. Kakor smo rekli že v prejšnjem uvodniku »Nova spoznanja«, je potrebno, da najprej doma uredimo naš gospodarski in socialni položaj — svoje varstvo pa iščemo v naslonu na vse 11 * - «• - sile drugih naro- dov, predvsem naših krvnih bratov Hrvatov in Srbov. V lastnem interesu ne moremo nič bolj goreče želeti, da bi čim prej napočila ura hrvaško-srbskega sporazuma, da bo na ta način okrenljena država v stanju čim uspešnejše čuvati državne meje ■ * i i Iti za katere moramo žrtvovati ! vse svoje sile in se ne ustraš'ti tudi 1 najtežjih žrtev. Obrov. pritegnila v svoj delokrog tudi sorodne stroke .(litografe, kamnopisce itd.), po vojni pa tudi grafično pomožno delavstvo in knjigoveze. Organizacija je torej danes organizirana popolnoma v zmislu načel svobodnih delavskih strok, organizacij. Ne smemo pa misliti, da je organizacija rasla sama od sebe, brez dela in žrtvovanja. Požrtvovalnost in agilnost grafičnega delavstva je bila ves čas velika. Tudi do večjih nesoglasij v organizaciji je prišlo samo enkrat v sedemdesetih letih, ki je trajalo le par mesecev. Od tedaj dalje pa je ostala organizacija enotna in trdna,, čeprav so se pojavljali vplivi ali elementi, ki so hoteli zanesti razkol vanjo. Glede discipline in enotnosti je grafična organizacija kremenit zgled vsem delavskim strokovnim organizacijam. Ta disciplina in organizacijska enotnost je tudi omogočila, da si ie grafično delavstvo izvojevalo krajši delovni čas, boljše mezde in druge ugodnejše pogoje s kolektivnimi pogodbami, ki obstojajo prav za prav že nad petdeset let med de-lastvom in delodajalci v tej stroki. Pomemben Jubilej delavske organizacije Sedemdesetletnica organizacije graflčarjev Denarne kazni v industrijskih podjetjih Odločba ministrstva o seznamih denarnih kazni Grafičarji so imeli večkrat težke boje z delodajalci. Najhujša je bila stavka 1935., ki je zahtevala ogromne materijalne žrtve in vendar je bila zaključena razmeroma ugodno. Društvo grafičarjev je bilo prvotno samostojno. 2e v prvih letih je sklepalo pogodbe z društvi po drugih državah glede vzajemnega podpiranja članov, pozneje se je spojilo v zvezo grafičarjev na Dunaju, Po prevratu pa se je organizacija v Sloveniji priključila Zvezi grafičnih delavcev v Zagrebu, ki je sedanja centrala za Jugoslavijo, v okrilju katere se je organizacija grafičarjev v Slove-niij prav posebno razvila in postala pravo središče in zatočišče grafičnega delavstva v kulturnem, strokovnem, zabavnem in humanitarnem oziru. Kako velikega socialnega pomena je ta organizacija, dokazuje dejstvo, da je približno od 1922 pa do 1937 izplačala članstvu nad 100 milijonov dinarjev raznih dajatev, ki mu gredo po določilih organizacije. Sedemdesetletnico organizacije grafičarjev je organizacija proslavila prav manifestačno, da s tem opozori javnost in javne faktorje na ve1-like socialnopolitične in kulturne uspehe, ki jih je v sedemdesetih letih nudila svobodna strokovna organizacija v prid članstvu in obenem splo- šnosti. V ta namen je organizacija priredila po krajih, kjer ima svoje članstvo, zaporedoma sestanke in družabne prireditve. Zaključila je te prireditve v nedeljo, dne 6. novembra t. 1. V Ljubljani se je vršila v soboto, dne 5. t. m. v dvorani delavske zbornice izborno prirejena akademija z godbo, recitacijami, petjem in gledališkimi prizori. V nedeljo, dne 6. t. m. pa se je vršilo istotam zaključno manifestačno zborovanje s kratkimi referati o razvoju organizacije, o kulturnih, družabnih, pevskih in humanih nalogah organizacije, ki jih je vršila doslej in jih hoče vršiti tudi v bodoče. To lepo uspelo zborovanje so pozdravili zastopniki organizacij in ustanov. Tako predsednik delavske zbornice, predsednik strokovne komisije in drugi. Grafična organizacija si je zgradila v Ljubljani pred par leti tudi lep Grafični dom, kjer ima svoj sedež in svoje prostore za razne panoge delovanja. Predsednik organizacije Vinko Sternad je zaključil manifestacijo z apelom, da naj javnost pozna in upošteva veliki pomen organizacije, članstvo pa naj ji ostane zvesto, enotno in požrtvovalno, kakor doslej, tudi v bodoče. V tej veri in nadi pojde Organizacija na delo! »Službeni list« Dravske banovine z dne 5. oktobra t. 1. objavlja o denarnih kaznih po Poslovnem redu za industrijska podjetja sledečo odločbo ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 9. avgusta 1938 St. št. 40263: »Vsa industrijska podjetja se opozarjajo, da morajo obsegati seznami denarnih kazni, ki jih' dostavljajo podjetja po sres-kih načelstvih kraljevski banski upravi, te-le podatke: 1. naziv podjetja in kraj, 2. ime in priimek kaznovanih delavcev z navedbo višine kazni za vsakega delavca ali delavko, 3. koliko je od denarja, zbranega od kazni, porabljenega in v kakšne namene, če denar še ni porabljen, naj se navede, v kakšne namene se bo uporabil že zbrani denar in denar, ki se bo v bodoče nabral. Glede uporabe denarja od kazni se omenja, da predpisuje § 340 zakona o obrt ih, da se morejo denarne kazni uporabiti samo za izboljšanje razmer delavcev tistega podjetja. Temu ustrezno mora podjetje samo ob lastni odgovor n osti porabiti denar od' kazni na pr.: Za otroške vrtce ali okrevališča za delavske otroke, za posebno prehrano slabotnih otrok delavcev, za nabavo zimske obleke otrokom siromašnih delavskih družin ali za vzdrževanje čitalnic za delavce in podobno. Dajanje nabranega denarja delavskim zaupnikom in delavskim organizacijam ali podpornemu skladu, s katerim razpolagajo delavski zaupniki, ne velja kot uporaba v izboljšanje razmer delavstva v podjetju. Odločbo objavlja kr. banska uprava Dravske banovine z razpisom z dne 27. septembra 1938.« * S tem je končno uveljavljeno določilo § 340 obrtnega zakona o izvaja- Tekstilno /delavstvo ne samo v Mariboru temveč v vsej dravski banovini naj se že enkrat vzdrami ter priključi razredni strokovni organizaciji SDSZJ, ako hoče, da mu bo bolje. IZ USNJARSKE STROKE. Dne 22. oktobra 1938 se je vršila delegatska konferenca usnjarskih delavcev organiziranih v Splošni delavski strokovni zvezi, ki jo je sklicala centrala iste. Zastopani so bili usnjarski člani iz podružnic Ljubljane, Ptuja in Maribora. Tajnik zveze, s. Jakomin, je podal poročilo o položaju usnjarskega delavstva v Sloveniji iz katerega je razvidno, da je položaj tega delavstva precej slab v pogledu plač, kakor tudi zaradi neizvajanja socialno zaščitnih zakonov. Dalje se je pretresalo vprašanje uposta-vitve usnjarske podzveze v okviru Sploš. del. strok, zveze. Ugotovilo se je, da se vrši med usnjarskim delavstvom v Mariboru agitacija, da bi usnjarji v Mariboru prestopili v kožarski savez v Beogradu, oziroma v podsavez v Zagrebu. Delegati izven Maribora so agitacijo za prestop v kožarski savez obsodili in se izrekli za to, da se osnuje usnjarski podsavez v okviru SDSZJ. Tudi če bi bili vsi delegati za prestop v imenovani savez v Zagrebu oziroma v Beogradu, bi se poleg številnih razlogov ki govorijo proti temu prestopu v zagrebški savez, tega izvesti ne moglo, ker obstoje sklepi URSa, kakor tudi konference z dne 15. marca 1938, na kateri so delegati centrale URSa, Strokovne komisije, Spl. del. strok, zveze in Saveza ko-žarsko preradjivačkih radnika sklenili da ima 'biti usnjarsko delavstvo v Sloveniji organizirano v SDSZJ, v kateri naj se osnuje usnjarski podsavez, ki naj naveže sodelovanje s savezom te stroke v Zagrebu oziroma Beogradu. Za tem je bilo sklenjeno, da se usnjarski člani v Mariboru še posvetujejo in tekom 14 dni sporočijo centrali, če so za osnovanje naše podzveze in svoje usnjarske sekcije v Mariboru, nakar bo vsaka podružnica usnjarjev delegirala po enega člana v odbor za osnovanje podzveze. Dalje se je sklenilo, da se pokrene posebna agitacija za organiziranje usnjarskega delavstva in so bile dodeljene usnjarske tovarne posameznim podružnicam da izvrše v njih agitacijo za organiziranje delavcev. Sklenilo se je tudi, da se o položaju usnjarskega delavstva objavlja članke v delavskem časopisju in naj tozadevne podružnice pošiljajo dopis« na centralo SDSZJ v Ljubljano. VEVČE Po vseh krizah, ki jih je vevško delavstvo doživelo od leta 1930. dalje, je letos uju kazni v industrijskih podjetjih, ki jih omenja tudi člen 15 Poslovnega reda za industrijska podjetja nared-be ministrstva socialne politike z dne 15. maja 1936. Zaupniki in delavske organizacije imajo sedaj možnost, pravico in dolžnost, da kontrolirajo izvajanje zakonitih določil o nalaganju kazni delavcem, ki ne smejo predvsem nikdar ostati v blagajni podjetij, se torej z njimi ne smejo okoriščati delodajalci, ampak morajo naložene denarne kazni uporabiti le v korist delavstva, za otroške vrtce, okrevališča za delavske otroke itd., kakor predpisuje obrtni zakon ter naredba ministrstva socialne politike. Kakšne smejo biti kazni? Podjetja pa tudi ne smejo poljubno nalagati kazni, ker določa naredba o poslovnih redih v členu 15, da denarna kazen ne sme biti višja od tretjine dnevnega zaslužka. Le v slučaju hudih prekrškov se lahko kaznujejo s celim povprečnim dnevnim zaslužkom. Pritožba zoper kazen. Toda zoper vsako kazen se sme kaznovanec pritožiti na sresko načelstvo, kjer se lahko zaupniki ali delavske organizacije tudi informirajo, če je podjetje predložilo vsake 3 mesece predpisane sezname, spisek iztir-janih denarnih kazni s podatki, zakaj so se kazni uporabile. S tem bo enkrat za vselej odpravljeno poljubno nalaganje visokih denarnih kazni, s katerimi so mnogokje podjetniki preganjali delavstvo in se razen z nizkimi mezdami okoriščali še s takšnimi kaznimi. Shranite si to odločbo. Opozarjamo delavstvo, da si to številko »Delavca« dobro shrani ali vsaj izreže to odločbo, da jo bo imelo v slučaju potrebe vedno pri sebi. zopet nastopila večja kriza, in sicer zaradi pomanjkanje naročil, tako, da gredo izgube delavstva na zaslužku zaradi praznovanja že preko enega milijona dinarjev. In ker delavstvo ne prejema od nikoder nobene podpore ga spravlja to v obupen položaj z njihovimi družinami vred. V mesecu januarju t. 1. se je ustanovil kartel papirne industrije za celo državo s sedežem v Zagrebu, z namenom, da si uredi razmere na papirnem trgu v državi. Vendar pa se razmere niso prav nič izboljšale! Vsaj za delavstvo ne! Nasprotno ugotavlja delavstvo, da se je zanj položaj mnogo poslabšal, od kar se je ustanovil kartel. Iz tega sledi, da so vzroki zastoja oziroma praznovanja, predvsem v vodstvu podjetja in kartela. Saj se je tudi prej praznovalo vendar pa ne v toliki meri sedaj. To naše mnenje pa tudi opravičuje dejstvo, da podjetja, ki niso v kartelu, stalno obratujejo. Razen tega se tudi ne izdelujejo več papirji,/ ki so se izdelovali pred ustanovitvijo kartela, s čemer je delavstvo zelo občutno prizadeto. Obljube, ki so bile dane ob priliki zadnjega znižanja mezd da se bo po novi ta--rifi zaslužilo ravno toliko ali še celo več, zaradi boljše konkurenčne sposobnosti podjetja, se niso izpolnile kljub vsem intervencijam, ki so bile podvzete v ta namen. Delavstvo ne zahteva nič drugega kot delo in za pošteno delo pošteno plačilo, ki ga je po vseh naravnih dolžnostih dolžno dati podjetje, če hoče, da bo to delavstvo zmožno prijeti in staviti stroje v pogon prihodnji teden ali mesec zakaj, če se to ne bo zgodilo, se bodo tudi dobički delničarjev zmanjšali ali pa celo izpadli. Stojimo na pragu zime, ki zahteva, da se človek pripravi nanjo, to je, da se preskrbi z potrebnimi hranili, obleko in kurivom. Toda kje naj delavec to vzame? Pričela se je šola otroci morajo imeti nove knjige in zvezke, dobro obutev in toplo obleko — a kje se naj vzame denar, ko ni niti za kruh! In oče, sam lačen, mora v brezdelju in pohajkovanju preganjati čas in zapravljati svoje sposobnosti, ki si jih je tekom let pridobil. -Klil* tnv[u#f|i|3 nf!W»sram M« »tP‘ !| lij 9au1 — Gaber. Skoraj si boste krajšali večere s knjigami ,Cankarjeve družbe4 STROKOVNI VESTNIK RUDARJI ŠTEVILNE NESREČE Visoka konjunktura, katere je danes deležna naša premogovna industrija, zahteva tudi zaposlitev večjega števila ljudi in več storjenih šihtov. Tako da lahko rečemo, da je letos večji odjem premoga, kakor je bil v letu 1929. [zgleda, da bo letošnja produkcija premoga dosegla ali pa celo prekoračila ono iz; leta 1929. Teinu primerno bi se moralo seveda dvigniti tudi število zaposlenih. To se pa ni in se ne bo zgodilo. Vzrok temu je na eni strani boljša tehnična oprema rudnikov in na drugi strani kar prihaja glavno v poštev, večja storitev posameznika. Odkod in zakaj ta povečana storitev? Najprej je treba vedeti, da so naši rudarji preživeli najtežjo gospodarsko krizo v zadnjih letih in da so danes srečni, če si morejo vsaj nekoliko odpomoči. "•» t ..■•ul pt!t! vsul n Zato mi- slimo, da se bodo rudarji iz letošnje dobre konjunkture naučili vsaj to, da se bodo v bodoče znali boriti za spremembo sedanjega, za nje neodgovarjajočega akordnega sistema. Zakaj pri vsej tej gonji za večjo storitev se zopet pozablja na varnost rudarjev. Na nevarna mesta se postavlja neizkušene ljudi in tako se dogaja, da pride do tako številnih smrtnih, da ne govorimo o težkih nezgodah. Če bi se pregreški rudniških uprav v tem pogledu tako resno je-_ mali v pretres, kakor pregreški rudarjev,' potem bi moral biti na vsakem rudniku en poseben organ, ki bi upravo rudnika moral za vsak slučaj sproti kaznovati. SV. KRIŽ PRI ROGAŠKI SLATINI Na tukajšnjem rudniku, ki je last keramične, odnosno tvornice stekla d. d. v Zagrebu, je zaposlenih okrog 36 rudarjev. Njih produkcija služi v glavnem za potrebe steklarne pri Sv. Križu. Ti rudarji so bili pred leti že precej dobro organizirani in so tudi marsikateri uspeh dosegli. Organizacija pa je bila trn v peti gotovim gospodom, pa tudi gotovim petoliznikom izmed delavcev. Vsled premale odpornosti organiziranih, se jim je posrečilo organizacijo oslabiti. In pri zadnjih volitvah obratnega zaupnika so izvolili človeka, katerega menda manj boli prazen, kakor pa poln želodec. Ko se je lani in letos začela peščica organiziranih boriti za zvišanje mezd, je kar sam šel k predstavniku podjetja in mu to povedal. No in predstavnik podjetja mu je dal kar je sam hotel. Na ta način so sedaj ti rudarji najslabše plačani v temeljni mezdi in to v kraju, ki je razmeroma drag. Upamo, da bodo tudi ti zapeljani rudarji spregledali in se organizirali, ter drugič ne izvolili več takega zaupnika. USPEŠNO ZAKLJUČENO MEZDNO GIBANJE V PEČOVNIKU V sredo, dne 12. oktobra so se vršila na rudniku Pečovnik ponovna pogajanja za povišanje mezd in ureditev gotovih spornih vprašanj. Po daljši razpravi se je vendar dosegel sledeči sporazum: profesijonistom in vsemu jamskemu delavstvu se povišajo temeljne mezde za 3 din na storjeni šiht. Zunanjim delavcem pa za 2.50 din. Vse akordne postavke se povišajo za 6%. Zvišala se je tudi količina deputatnega premoga od 1500 kg na 2600 kg za oženjene in za samce pa od 1000 kg na 1200 kg. Sporazumno so se rešile tudi ostale sporne točke, kar je za delavstvo zelo važno. S tem je to precej dolgo trajajoče mezdno gibanje za rudarje uspešno zaključeno. Zato je upati, da bodo sedaj tudi tisti rudarji in delavci, ki so bili dosedaj neorganizirani spaznali potrebo svoje razredne strokovne organizacije in se organizirali vsi do zadnjega v Zvezi rudarjev Jugoslavije. MEZDNO GIBANJE RUDARJEV HERA- MICNE V LIBOJAH Tudi rudarji tega rudnika so začeli z mezdnim gibanjem. Zahtevajo kolektivno pogodbo, zvišanje temeljnih mezd, uvedbo akordne tarife iti deputata. Uprava podjetja je te zahteve delavstva odklonila. Ker se pa rudarji s tem niso zadovoljili je podjetje izjavilo, da kolektivne pogodbe noče in da se bo lakoz njimi sporazumelo. Tudi to so rudarji odklonili in vztrajajo na svojih prvotnih zahtevali. Cela zadeva je bila predana po Zvezi rudarjev Jugoslavije rudarski oblasti v nadljno postopanje. SPLOŠNA DELAVSKA STROKOVNA ZVEZA ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA TEKSTIL- CEV IN REVIZIJO KOLEKTIVNE POGODBE V TEKSTILNI INDUSTRIJI V letu 1936. je bila sklenjena kolektivna pogodba v tekstilni industriji ob jako neugodnih razmerah. Zaradi tega ima pogodba mnogo neugodnih in nejasnih določb. Zaradi porasle draginje je bilo sedaj treba misliti na prilagoditev tarife nastalim razmeram. Strokovne organizacije vseh smeri so po-krenile akcijo za dopolnitev in izboljšanje veljavne kolektivne pogodbe. V to svrho so dali delavski zaupniki na konferencah v Kranju, Ljubljani, Mariboru in Celju centralnemu tarifnemu odboru polno .po6blastilo za pogajanja z delodajalci tekstilne industrije. Prvi tozadevni razgovori z delodajalci so se vršili dne 25. okt. v Ljubljani pri Zvezi industrijcev. Na razgovorih, pri katerih so bile zastopane vse centrale delavskih organizacij, se je sporazumno dogovorilo, da predloži tarifni odbor svoje detajlirane predloge do dne 5. novembra t. 1. zvezi delodajalcev na podlagi katerih se bodo vršila nadaljnja pogajanja. Ker je poteki odpovedni rok sedanje kolektivne pogodbe 1. novembra t. 1„ se je napravil sporazum, da bo mogoče pogodbo odpovedati tudi kasneje, če bi se pokazalo pri pogajanjih, da se ne more doseči sporazum v s,pornih vprašanjih, ki bi se eventualno pojavila. KONFERENCA OBRATNIH ZAUPNIKOV TEKSTILNE STROKE V MARIBORU se je vršila v nedeljo, dne 23. oktobra t. 1. Konferenci je predsedoval s. Jakomin iz Ljubljane kot glavni referent, ki je raztolmačil navzočim zaupnikom in funkcionarjem strokovnih organizacij, kdo in iz katerih razlogov je dal inicijativo »Delavski zbornici« v Ljubljani, da začne z akcijo za izboljšanje kolektivne pogodbe, ki je bila sklenjena 1. 1936. med tekstilnimi industrijalci in delavci. Zastopane so bile vse strokovne organizacije, za strojnike in kurjače v tekstilnih tovarnah s. Škerl in s. Vidovič za Strokovno komisijo v Mariboru. Konferenca je bila od zaupnikov iz Maribora in okolice dobro obiskana. Referent s. Stanko je izčrpno obrazložil vse napake v obstoječi kolektivni pogodbi, katere se bo skušalo odstraniti in izboljšati mezdni del tarife. K stvari so govorili vsi zastopniki strokovnih organizacij, ki so soglasno pooblastili centralni tarifni odbor za nadaljnjo akcijo. 15. novembra 1938 »DEL AM E C« Stran li STAVBINCI DOLGOTRAJNA BORBA V RIBNICI NA POHORJU JE KONČANA. KAJ SEDAJ? Redki so bili v zgodovini stavbinskega proletariata » lati I i primeri take žilave vztrajnosti in vdanosti skupni stvari, kakor je pokazalo delavstvo granitolomov v Ribnici na Pohorju tekom stavke, ki je trajala od 4. avgusta do 10. oktobra t. L deloma pa do 2. novembra. To je polnih 10, odnosno 13 tednov. Težko se je zamisliti v globino takega Ribanja. Kdor ni vzrasel v delavskih strokovnih borbah in v njih sodeloval, si ne more predstavljati koliko zahteva tako gibanje požrtvovalnosti, samozataje, pomanjkanja in poleg tega železne volje od vsakega posameznika, ki je vanj potegnjen. Ta ne pozna vzrokov, ki vzpodbujajo de-delavsko odpornost. tl" |. lil ir 1* ftf* * J- Vsega tega je bilo v tej borbi v izobilju. Pomilovanja, obtoževanja in tudi groženj. In vendar ni bila borba nič drugega, kakor spontan odpor delavstva proti čezmernemu izkoriščanju, narekovan po prirodnih zakonih samohranitve. Kolektivni sporazum je dosežen. Moralni uspeh delavstva v tej borbi je neprecenljiv. Sicer se je doseglo tudi minimalno izboljšanje v materialnem oziru, a to še od daleč ne odgovarja stvarnim potrebam gra-nitolomskega delavstva. Zato borba sedaj ni končana čeprav je podpisana pogodba, ampak se nadaljuje v drugi obliki. Borba se mora nadaljevati za izvajanje pogodbe v vseh njenih določbah. Borba se bo morala nadaljevati za izboljšanje te pogodbe. Vstvarjena je le osnova za bodočo popolnejšo in stvarnim življenjskim potrebam delavcev odgovarjajočo pogodbo. Da bo delavstvo pohorskih granitolomov moglo to življenjsko važno nalogo vršiti in z borbo nadaljevati, je treba, da se z isto nesebičnostjo in požrtvovalnostjo oklene svoje razredne strokovne organizacije, ki jo je pokazalo v stavki. Da z isto žila-vostjo v njej vztraja in vanjo pritegne slehernega kamnolotnskega delavca. Led je prebit. Temelji so udarjeni. Sedaj je treba graditi ne podporno društvo, ampak borbeno strokovno organizacijo pohorskega granitnega proletarijata. Bodi požrtvovalen žlan In agitator svoje strokovne organizacije POJASNILO. V zadnji številki našega lista je tiskarski ■škrat skazil članek »Zahtevajmo izvajanje kolektivne pogodbe« pod rubriko »Stavbin-ci«. Tako je pomota pri opisu razmer pri podjetju Zupan Miroslav v Ljubljani, kjer stoji, da so mezde za delavce din 2.60, 2.70, dočim bi moralo biti din 3.50, 3.60 in 3.70. Tiskarski škrat je včasih hudomušen in je mezdo napisal en dinar manjšo, nego je v resnici. ČLANOM SGRJ V KRANJU! • Dokler se ne vselimo v nove lokale, bo dežurni članom na razpolago vsak četrtek °d As. do 9. ure zvečer in vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne v gostilni »Pri Jahaču« na dvorišču, pod oboki, srednja vrata. Z dopisi ali v nujnih slučajih se je obračati na s. A. Nartnika, Stražišče 14, Lahore. Člani, ki so brezposelni, dobivajo pa časopise na dom in se opozarjajo, da poravnajo borbeni fond, ker se jim mora v nasprotnem slučaju liste ustaviti. Sploh bi bilo želeti več reda in prostovoljne discipline ker brez: tega ne more organizacija redno funkcijonirati. Brezposelnost se mora tudi javiti, če ne bodo taki člani v smislu pravil, črtani. Sodrugi. zavedajte se, da more organizacija vršiti svojo dolžnost samo, če jo tudi vi upoštevate kot to kar je, namreč vaša najpoglavitnejša ustanova, na katero morate vedno misliti in ne šele takrat ko vam voda že teče v grlo. — Uprava Kranjske podružnice SGRJ. LESNI DELAVCI IZ GOZDOV IN ŽAG. Gozdni delavci stopajo na plan! Prvi kongres gozdnih in žagarskih delavcev v Novi Zelandiji. Nova Zelandija, najmanjši dominion (dežela, ki se sama vlada) angleške svetovne države, obstoja iz dveh otokov v velikem Oceanu oddaljenih približno 1200 milj severovzhodno od Avstralije. Naseljevanje se je pričelo šele leta 1814. Na njeni površini, ki je tako velika kakor Velika Britanija z Irlandom, prebiva pičlih 2 milijona ljudi. Med temi je okoli 70.000 praprebivalcev, Mavrov katerih dobršen del je sprejel civilizacijo in ima zastopstvo tudi v parlamentu. Glavno mesto Wellington, ki šteje 115.000 prebivalcev, je na južni konici severnih otokov. Pomembnejše večje in tudi gospodarsko pomembnejše je istotam mesto Auckland. Dežela, hribovita in vulka-nična nudi bujno rastlinstvo. Krasni »kau-ri« gozdovi, ki dajejo izvrstni iglasti les, so vsled krčevite in naravnost roparskega izsekavanja mnogo pretrpeli, vendar pa so še vedno jako razprostrti in se končno vsled skrbne gojitve zopet množe. Gozdarstvo je in če tudi le na znotraj, velikega pomena in zaposluje okoli 12.000 delavcev, med temi del Kitajcev, Japoncev in drugih polti. V septembru leta 1937 ustanovljena zveza gozdnih in žagarskih delavcev v No- vi Zelandiji (New Zealand Timber Yards, Sawmills Box and Wood Working Factories' and Bush Workers’ Union) je imela od 31. marca do 2. aprila 1938 v Rotorua svojo prvo redno delegatsko konferenco. Ta mlada organizacija je izrecno industrijska zveza, ki je merodajna za vse delavstvo v pridobivanju lesa, splavarstvu, žagah tovarnah za zaboje itd. Na konferenci je bilo 16 delegatov, ki so zastopali 8000 delavcev. Konferenca se je zahvalila tudi, v novembru 1936 na krmilo prišedši delavski vladi za velikansko socialno politično delo, ki ga je storila v tem kratkem razdobju. Konferenca je sklenila obenem pristop k mednarodni zvezi (IBBH) in pošilja bratske pozdrave vsem gozdnim in žagarskim delavcem na svetu. — V očigled ogromnega uvoza zabojev za maslo, ki se uvažajo predvsem iz Skandinavije, zahteva konferenca, da se da v bodoče taka naročila domačim tovarnam in s tem prepreči sezbnsko kolebanje v zaposlevanju. Leta 1938. se je uvozilo samo v Auckland nič manj kot 500.000 zabojev za sirovo maslo. NORVEŠKI GOZDNI DELAVCI Posnemajoči »Skogs-og Landarbeidern« 14-dnevno izhajajoči strokovni list norveških gozdnih in poljedelskih delavcev ima ta mlada organizacija v 772 podružnicah 31.177 članov. Pretežni del (25.000) predstavljajo gozdni delavci in splavarji, ki že od leta 1933. pripadajo IBBH. GOZDNI IN ŽAGARSKI DELAVCI SEVERNE AMERIKE. Harold Pritchett, predsednik nove »International Woodworkers of Amerika« je imel 24. junija 1938 v Vancouver-ju (Kanada) v radiju predavanje in objavil da ima 1WA v dveh kanadskih provincah 189 podružnic, v 48 državah severne Amerike pa 17 podružnic. Skupno število članov je okoli 110.000, ki so v glavnem zaposleni pri prvotnem pridobivanju lesa pa tudi v tovarnah za izdelavo vrat, zabojev itd. Sedež te organizacije (1WA) je v Seattle-ju, z lesom bogati Washingtonski državi na zapadnem' obrežju Zedinjenih držav. — »The C. I. C. News« z dne 6. marca 1938 poroča, da je ameriški zvezni pravdnik uvedel preiskavo zaradi groznega nasilja nad pravicami svobodnih državljanov v Westwoodu v Kaliforniji. Tam je bilo 700 članov ameriške gozdne in žagarske organizacije napadenih po oboroženih stavkokazih, ki so jih z družinami vred s silo pregnali iz njihovih stanovanj a to le zaradi tega, ker so stopili v stavko, hoteč preprečiti znižanje njihovih plač za 17 odst. Preiskava je poverjena takozvanemu »G-Menom«, ki so posebno dobro izvežbani policisti za pobijanje gangsterstva. PREHRANA GOZDNIH DELAVCEV. V zadnjem času je uvedel mednarodni urad dela skupno z društvom narodov in mednarodnim poljedelskim inštitutom važno raziskavanje o prehrani delojemalcev, posebno pri delavstvu, ki je zaposleno pri težkem delu. Tozadevno poročilo je bilo predloženo leta 1937. mednarodni delovni konferenci. Urad zbira sedaj podatke o kantinah. Ugotovilo se je, da je problem racionalne prehrane otežkočen v prvi vrsti zaradi nezadostne kupne moči širokih mas in' pa zaradi nepoznanja hranilnih vrednot poedinih hranil. Če se hoče doseči uspeš^ na in trajna rešitev tega problema se bo moralo pričeti z dveh strani: s plačilno politične in prehranjevalno-higienske. Vprašanje prehrane delavstva, zaposlenega pri težkem delu in s tem v zvezi tudi vprašanje kantin, je za delavstvo izredno važnega pomena, posebno za delavstvo pri prvotni produkciji, t. j. za nodiralce dreves, delavce pri transportu lesa iz gozda, splavarje itd. katerih interesi so se pretresali oktobra 1937 v Varšavi na prvi mednarodni konferenci gozdnega in žagarskega delavstva, kjer je s. Bricelj zastopal Jugoslovensko gozdno-žagarsko delavstvo. Da so pri tem strokovnem delu te delavske kategorije, ki predstavlja okoli 6 milijonov ljudi, delavci zaposleni pri izrecno težkemu delu menda ni treba še posebej poudariti, zadostuje naj, če navedemo da delajo večinoma z najprimitivnejšim orodjem, t. j. ob znatni potrošnji lastne telesne moči. Že iz vseh teh utemeljitev sledi vprašanje posebne pozornosti na kvantitativno, predvsem pa tudi kvalitativno odgovarjajočo prehrano. Za gozdne delavce pa pridejo v poštev še razne druge okoliščine, ki delujejo porazno pri njihovih prehranjevalnih razmerah. Gozdni delavci so večinoma prisiljeni, da stanujejo daljši čas mnogokrat cele mesece, uprav na delovnem mestu v gozdu in v več ali manj primitivnih kočah. Po končanem dnevnem redu se torej ne vračajo v vas v svoja stanovanja. Ti tako-zvani »potujoči delavci«, ki prihajajo na delo iz odaljenih krajev, ostanejo prav za prav celo sezijo v gozdu. Gozdni delavec, ki spada prav za prav v najslabše plačano stroko, mora torej precejšnji del v letu voditi dvojno gospodinjstvo posebno še, če je oženjen. Resnica je torej, da mora delavec porabiti nesorazmerno velik del svojih dohodkov za prehrano. Ob pičlem zaslužku je poslednje običajna »rešitev«. To velja še posebno za veliko armado kaj-žarjev, ki iščejo vsakoletno zaposlitve kot sezijski delavci pri gozdnih delih, da si pridobe vsaj nekaj gotovine, katero jim njih malo »pošestvice« ne more nuditi. Dejstvo, da se morajo delavci zaposleni v gozdu sami prehranjevati, vodi mnogokrat do različnih zlorab. Živila dobavlja podjetnik ki jih prodaja delavcem. Mnogokrat pri tej prodaji ne gre le za dodatni zaslužek delodajalca, ki nakupi živila po »en gross« ceni in jih proda delavstvu po »en detaile« ceni, "■mpak za direktno podražitev živil, ki se jih obremeni z nadcenami ali1 pa se proda manjvredno blago za več vredno. Mnogo takih izrab je v Združenih državah in v Kanadi, kjer je običaj, da nabavlja živila za delavstvo podjetnik. Brezštevilne. so pritožbe zaradi previsokih odtegljajev za prehrano alt zaradi slabe kakovosti, nepravilne priprave in enoličnosti hrane. Povedati pa je treba vsekakor da je prehrana gozdnega delavstva v Ameriki tu in tam izvrstna — kar popolnoma odgovarja tamkajšnji visoki življenjski stopnji, katero si je priboril ameriški delavski razred vsaj v boljše plačanih plasteh delavstva. V splošnem pa izgleda prehrana gozdnega delavstva zelo klaverno in to v vzhodnih in južnih deželah Evrope. Kos kruha, redko kdaj namazan z maslom, ki se poplakne z slabo kavno brozgo, redka močnata ali krompirjeva juha, vedno fižol ali grah, košček sira, redko kdaj malo mesa ali malo masti — to je pičel in mnogo pre-enoličen obed, katerega se delavec sčasoma navadi, ki pa vodi počasi in neopaženo k podhranjenju — stradanju. To se pa nenadoma in strašno maščuje človeškemu zdravju, Jasno je, da je tej strašno nezadostni in nesmotreni prehrani iskati vzrok v prvi vrsti v revščini teh gozdnih »prebivalcev«. Pozabiti pa se tudi ne sme, da je nezadostna prehrana — baš v krogih tega delavstva samega — še mnogo preenostran-ska, tudi, če se jemlje v obzir vprašanje zaslužka. Mnogokrat ni umevanje, da je, kakor v drugih okoliščinah, tudi pri prehranjevanju, gospodinjstvu, potreben »kolektiv« in če je ta še tako majhen je vendar le koristnejši, kakor pa če si kuha, odnosno gospodinji vsak sani. S prehranjevalno-higijenskega stališča za pocenitev previsokih prehranjevalnih stroškov in istočasno izboljšanje hrane gozdnih delavcev je najboljši izhod: prenehanje prehranjevanje poedinca in prehod k skupnemu, kolektivnemu gospodinjstvu. Po obširnem pojasnevalnem delu in deloma po uradnih navodilih prehajajo Švedi, Norvežani in Finci k temu, da angažirajo pri gozdno-delavskih taboriščih kuharico, ki gospodinji skupno za vse delavce. S tem pa se pocenijo stroški hrane ki se tudi znatno izboljša in menjava. V svrho kolektivnega gospodinjstva gozdnih delavcev je izdelala Švedska že leta 1934. film, čigar produkcijske stroške so nosili skupno država, delodajalske in delojemalske organizacije. V Združenih državah in Kanadi so to že davno prakticirali. Podiralci dreves imajo tam običajno kuharja (večinoma kitajca), katerega plača podjetnik. Kakšna je izbira med poedinskim in kolektivnim gospodinjstvom, prehranjevanjem pa zavisi od. socialne mentalitete deloma pa tudi od izobrazbe delavstva. < '. ■ ■ ■» fm • **.1111«» , »i * i i Jz kraškega okraja, severno od Sušaka gredo vsako leto skoro vsi poproletarizirani mali kmetje za delom v svet kot profesionalni gozdni delavci. Mnogi gredo celo v Francijo. nekateri celo v Ameriko, vračajo pa se skoro vedno in redno domov. Večina njih pa dela v Slavoniji, tam kejr je doma slavni slavonski hrast. Ti delavci se razdele v akordantske skupine: oni so se v svetu mnogo naučili, žive v popolnoma organiziranih skupinah, zgradijo si sorazmerno dostojne koče in vodijo kolektivno gospodinjstvo. Poleg njih so. mnogokrat na istem delovnem kraju, zaposleni tudi domačini, tamkajšnji mali posestniki kot priložnostni delavci ki gredo običajno ob koncu vsakega tedna domov v svoje vasi. dočim stanujejo med tednom v gozdu po dva- ali trije skupai * * ' • •1 1 1 ‘11- Gospodinji, kuha pa si vsak za sebe svoio bedno juhico. Razlika med stanovanjem in prehrano med tema dvema kategorijama se da komai opisati. Ako morajo živeti ti »potujoči-delavci« tako »eksistenco«, ki je že dovolj obupna, tedaj žive oni drugi slabše ; ~ a ' h Izboljšanje prehrane gozdnih delavcev, z njihovim težkim telesnim delom, katerega morajo mnogokrat opravljati pod naj-slabšimi vremenskimi prilikami, je vprašanje primarnega pomena. — Temu vprašanju ise bomo vbodoče še posvetili... PREGLED NEZGOD NA NIZOZEMSKEM. Na Nizozemskem se je leta 1936 dogodilo 142.724 nezgod pri delu, od teh 188 smrtnih in 7.417 težjih. Od 1296 nezgod jih je bilo 485 na cirkularkah, 184 na tračnih žagah, 466 na skobelnih strojih (Abrichtmaschineu), 45 na skobelnikih (Dickenhobelmaschinen) in 152 na rezkalnih strojih (Fressmaschi-nen). Glavni vzroki teh nesreč so bili odbojni udarci lesa in dotikanja rezil pri vlaganju ali pri odstranitvi lesa v ali iz strojev. KONGRES SKANDINAVSKIH LESNIH DELAVCEV. V mednarodni zvezi stavbnega in lesnega delavstva, predstavljajo močne zveze skandinavskih in finskih lesnih delavcev, skupino ki je znana — že nad 20 let — kot »tajništvo skandinavskega lesnega delavstva«, ki goji s svojimi mendarodnimi so-članskimi organizacijami najlepši zgled idealnega in materialnega sodelovanja. Letos v juliju je obdržalo to »tajništvo« v Štokholmu svoj redni kongres, na katerem so bile zastopane vse priključene organizacije z okoli 190.000 člani. Švedska je bila zastopana s svojimi štirimi zvezami: »Lesnih industrijskih delavcev«, »Tesarjev in stavbnih mizarjev; »Žagarskih delavcev«; »Gozdnih in splavarskih delavcev«. Norveška s svojimi štirimi, Finska zveza lesnih delavcev in Dansko »tajništvo lesnih delavcev«, ki predstavlja kartelno organizacijo strokovnih zvez mizarjev, žagarskih delavcev ščetarskih delavcev, čebrarjev, poziatarjev, kiparjev, kolarjev in tapetni-kov. Iz poročil je razvidno, da so tudi to leto vse priključene organizacije napredovale, in sicer za 27.000 članov, od tega Danska za 5000, Finska 2000 Norveška za 4000 in Švedska za 16.000 članov. Te številke ne prikazujejo le suho število članstva. ampak tudi moč organizacije in dokaz sposobnosti za borbo za boljši socialni položaj. £ivilci KONGRES ŽIVILSKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE. Dne 30. in 31. oktobra t. 1. se je vršil v Delavskem domu v Slavonskem Brodu kongres živilskih delavcev, kateremu je prisostvovalo poleg centralnega odbora še 26 delegatov iz cele države. URSS.I, za-grebčko Radničko komoro in Savez Privatnih nameščencev je zastopal s. Vladimir Pfeifer, Oblastno tajništvo Ursa v Zagrebu s .Adam Katič, itd. Kongresu je predsedoval s. Gjurgjek Vid ki je poleg pozdrava na delegate in goste prečital tudi- več pozdravnih brzojavk od raznih organizacij in brzojav naše internacionale (IUL), ki se oprošča, da ne more prisostvovati kongresu vsled tega, ker se vrši istočasno kongres Tl F, s katerim stalno sodeluje tudi IUL. Glavna poročila o delovanju zveze za pretekla tri leta je podal izčrpno 'zvezni tajnik s. Grubauer Rudolf. Sodrug Turk Mpstafa (Beograd) je referiral.o tarifni politiki: s. Diane-ič Blaž (Zagreb) o soc. ekonom, položaju; a Bogdanovič Mihajlo (Beograd) o stanovanju in prehrani živilskega delavstva pri delodajalcih; s. Grubauer Rudolf (Zagreb) o nočnem miru v pekarnah; s. Mlinarič Rudolf (Zagreb) o delavskem tisku; s. Krnjaič Stevo (Beograd) o kulturno prosvetnem delu in s. Gjurgjek Vid (Zagreb) o zadružnem pokretu. Po obsežni debati o teh referatih so posebne komisije izdelale resolucije, ki so bile soglasno sprejete. V novi odbor se je izvolilo naslednje sodruge: Grubauer Rudolf Sarapa Iliia, Gjurgjek Vid, Mlinarič Rudolf, Kraš Josip, Menček Stjepan, Dia-nič Blaž, Korasič Peter, Kola-revič Slavko in Gjurič Nikola, vsi iz Zagreba. V plenum pa; ss. Bogdanovič Mi-hajlo in Maslaša Risto (Beograd), Culjak Janko (Sarajevo), Sukup Josip (Novi Sad) Tome Ivan (Ljubljana). V nadzorstvo: ss. Turk Mustafa. Kemfelja Gjuro. Margetič. Štromar Gjuro in Otibi Josip. Kongres je bil na višku; njegovi sklepi so se izvršili vedno v najlepšem soglasju, s čemer je podana tudi možnost, da bo zveza oziroma novi odbor, vršil in izvedel vse naloge, katere je na kongresu dobil ter s tem zadostil željam članstva, t. j. celoti živilskega delavstva, ki je organizirano v Zvezi živilskih delavcev Jugoslavije. ZAHVALA. Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, podružnica v Mariboru, se me je spomnila ob priliki mojega 41-letnega članstva ter kot soustanovitelja strokovne organizacije in ml poklonila podporo v znesku 780 din, za kar izrekam organizaciji in vsem darovalcem najiskrenejšo zahvalo. MERLINC VID. MONOPOL« V PREDZADNJI ŠTEVILKI je bila objavljena spomenica, katera je bila poslana na gotove merodajne kroge glede redukcije v oddelku cigar. A na žalost ni po preteku dveh mesecev do danes nikakršnega odgovora v tem oziru, edino naša centralna uprava Saveza monopolskih delavcev v Beogradu je odgovorila in to na ta način, da so zastopniki saveza intervenirali na upravi monopolov v tem prav-cu, na kar smo tudi dobili zagotovilo, da nadaljnje redukcije delavstva ne bo več čeprav oddelenje cigar odpade. Ce pride do • pomanjkanja dela, bo pa uprava monopolov skrbela za to, da dobimo drugo vrsto izdelave in to večje naročilo cigaret in tobaka za pipo, s čimer se pa ljubljanska podružnica ne strinja. Na vsak način bo odbor podružnice stal na stališču, da Ljubljanska tobačna tovarna izdeluje še nadalje cigare, kajti to je že stara tradicija, saj tovarna obstoja že preko 60 let in skozi do danes so ljubljanske cigare slovele kot najboljše čeprav niso prav dobre. Iz izkušenj vidimo v preteklih letih, da, kakor hitro je uprava prestavila ene vrste cigar v druge tovarne v Zagreb ali v Senj. je takoj kon-zum padel na ničlo. Podružnica bo zato še . nadalje vodila borbo, da obdrži to izdelavo v Ljubljani, kar stori tudi iz socijalnega vir dika, kajti pri tem delu je zaposlenih mno-go-delavk. Dalje vodi podružnica akcijo v kolikor je dopuščeno, za priznanje let nestalnim delavcem(kam) in to da se vsa leta vra- čunajo v penzijo in stepenovanje, kakor tudi za kategorizacijo delavstva iz nižje v višje kategorije. Odbor je tudi zahteval, da se povišajo stalna mesta za kvalificirane delavce (pro-fesioniste), od 45 na 60, kar je bilo tudi obljubljeno na U. m. ali vprašanje je še, če bo uprava to tudi izvršila. Odbor podružnice poziva vse članstvo, kakor tudi somišljenike, da se zavedajo, kaj nas še čaka. Zakaj, to ni vse, če so plače momentalno nekoliko 'povišane, ker se lahko zgod), da se čez noč zmanjšajo. Potrebno je, da stojimo budno na straži, in da vsak ve in ne pozabi svoje delavske dolžnosti, to je, da, če še ni član strokovne organizacife, takoj pristopi, da bo kader velik in močan in da s teni dokažemo delodajalcu, da smo složni in sposobni za borbo za svoje pravice, ki nam pripadajo. — Družnost! Nemčija mora uvaiati živila BELEŽKE Marksistični teoretik in oisateij Karl Kautsky umrl Karl Kautsky je bil med prvimi teoretiki Marksovega socializma. Rojen je bil v Praši, bival je nekaj časa na Dunaju, potem pa okoli trideset let v Nemčiji, kjer se je udejstvoval v pisateljevanju. Urednik je bil revije »Neue Zeit« ter sotrudnik soc. dem. listov in znanstvenih revij. Bil je osebni prijatelj Marksa, Engelsa in drugih. Napisal je tudi več knjig. Po nacističnem prevratu v Nemčiji je moral bežati na Dunaj in po nemški okupaciji Avstrije v Pra- go, od koder so ga povabili belgijski sodrugi v Belgijo. Tam je pred štirinajstimi dnevi preminul mož dela za socializem v 86. letu starosti. Karl Kautsky je bil marksistični teoretik velikega formata, ki se je neprestano boril proti pomeščanje-nju delavskega gibanja in za pozitivno delo. Reakcija ga je zaradi tega preganjala do zadnjega, ko je umrl takorekoč, sicer med prijatelji sodrugi, vendar v pregnanstvu. Vrzel v delavskem zavarovanju Živčno obolela delavka poslana v bolnico. Ker pa na njo niso dovolj pazili, se je poškodovala in postala invalid. O UZD ji rente ne more priznati. Kaj pa sedaj? K sodišču delavskega zavarovanja v Ljubljani se je zatekla Cuderman Jera, bivša tekstilna delavka pri Sircu v Kranju, da bi se ji priznalo invalidsko rento. Cuderman je bila nazadnje zaposlena pri Sircu, kjer je živčno obolela in bila oddana na opazovalni oddelek v ljubljansko bolnico. Na tem oddelku je bila menda pod slabim ali pa sploh pod nobenim stalnim nadzorstvom. Ob ponavljajočih živčnih napadih je tolkla okoli sebe in si težko poškodovala roko in nogo ter so jo morali pozneje operativnim potom z.draviti, vendar pa ji je ostal del leve roke negiben, noga pa je silno nakažena. Prisedniki sodišča delavskega zavarovanja ss. Berdajs in Tome ter gg. Naglas in Žan, so bili mnenja, da se Cudcrma-novi prizna rento. — Sodišče pa je moralo ta predlog zavrniti iz razloga, ker sedanja določila delavskega zavarovanja priznavajo rento le tistim zavarovancem, katerim se je pripetila nezgoda pri delu, na poti k delu ali na povratku z dela itd., nikakor pa ne za nezgodo, ki bi se event, pripetila na potu v bolnico, v bolnici itd., ker zavarovanec, ki ga je prevzela bolnica v svojo oskrbo, odnosno v zdravljenje, ni več zavarovanec OUZD ter slednji ne odgovarja za event, nove nezgode, ki bi se zgodile po krivdi tretjega. prisedniki so morali na podlagi teh predpisov, a proti svoji volji odkloniti rento Cudermanovi, napotili pa so je v Delavsko zbornico, ki naj jo vzame v zaščito. Po končani razpravi se je Cudermanova silno razburila. In kako ne, saj je odklonitev rente delovala nanjo naravnost porazno. Pokazala je pohabljeno roko in nogo, na kateri je polno brazgotin od ooeracij. Ena taka brazgotina v širini 2 do 4 cm sega skoro od sto- pala do podkolena, dolga okoli 20 cm. Cudermanova je brez dvoma pohabljena na roki in nogi, obremenjena še z živčno boleznijo in je torej invalid in nesposobna za delo in menda brez sredstev. Renta ji je bila odklonjena. Sedaj nastane vprašanje: Ali naj gre delavec, ki se mu je pripetila nezgoda in ki je zavarovan pri OUZD v bolnico ali ne!?, i t ).* t * Kd0 odgovarja za take slučaje? Naše mnenje je, da Cudermanova ni postala invalid po lastni želji ali krivdi 1 «< •> nt»ito Ipmsh' ivviuki Njej pripada »'■ ••-1 invalidska renta, katero naj ji odmeri zdravnik-izvedenc, OUZD pa naj zahteva kritje teh stroškov od ljubljanske bolnice. Sedanjemu postopanju OUZD ne moremo ničesar predbacivati, ker se je držal analogno svojim predpisom, želimo pa, da se v tem pogledu za bodočnost čim prej nekaj ukrene, da bodo predpisi čim popolnejši in čim koristnejši zavarovancem. 11’ * '• I' »tl * <• !l (•••• wU>rlt To je ena glavnih zahtev zavarovancev nri OUZD. delavcev, delavk, nameščencev in nameščenk Ljubljane, prebivalstva vsega slovenskega naroda — zdravja, higiene, oskrbe in zaščite... T-e. Kolikor več nas je, toliko več veljamo! Razrešitev ilanov skuoStine beograjske delavske zbornice Minister socialne politike je v pondeljek, dne 7. t. m. razrešil člane (delegate) skupščine beograjske delavske zbornice, češ, da je njih število padlo pod ono število, ki je potrebno za sklepčnost skupščine. Minister se sklicuje na § 41 in 45 zakona o zaščiti delavcev. fta predlog uprave mesta Beograda in po zaslišanju delavskih in narneščenskih organizacij je minister v zmislu § 90 finančnega zakona za 1938-39 imenoval nove člane skupščine za beograjsko .delavsko zbornico, ki se bodo v zakonitem roku konstituirali ter prevzeli posle zbornice. Backe, national - socialistični drž. tajnik v ministrstvu za prehrano in poljedelstvo poudarja v »Die Deutsche Volksvvirtschaft«: Ugotovljeno je, da moramo iz inozemstva uvažati še vedno 15 do 20 odst. živil ... naša izredno velika odvisnost od inozemstva je še danes n. pr. mast. Okoli 45 odst. masti moramo še danes uvažati... Vi splošnem je ugotovljeno, da ... ne moremo sami sebe prehraniti. Ta problem bo v bodočnosti vedno težavnejši... Ozna-čenje cen na dveh straneh. Višina cen za živila je v Nemčiji določena, toda le na — papirju. Berlinski policijski direktor poroča: dognalo sc je, da so cene živil v izložbah označene na listkih na zunanji in znotranji strani in z različnimi številkami (cenami). Pri kontroli se je pokazalo predpisano ceno, ko pa je kontrola odšla, pa se je listek enostavno obr- nilo in s tem označilo višjo ceno blagu... Avstrija bo opustošena. »Črni zbor« tednik SS., poroča: Mnogo vasi na tirolskem izgleda, kakor da je šla preko njih organizirana in kulturna 30letna vojna. Sicer se ne vidi od dima in smodnika zakajenih razvalin, ampak izginilo je maslo pa tudi moka... *'.!•< V organizaciji je moč! ■■■imaBi wmmmwmm wmmwwmmm ■Mil wmmmm'immm ■■miiHHi wmmuuwm ■HIIIIHHH mmmu POPUST V GLEDALIŠČU Delavci imajo 50 odst. popusta za obisk predstav v narodnem gledališču. Na prošnjo prosvetnega odseka Delavske zbornice je uprava narodnega gledališča (drame in opere) dbvolila 50 odst. popust za obisk gledaliških predstav vsem delavcem, ki so člani strokovnih in kulturnih organizacij, registriranih pri Delavski zbornici. Zato prosimo delavce, da se po-služijo te ugodnosti, ki bo po izjavi gledališke uprave z novim letom usahnila, če se bo izkazalo, da kljub znatnemu popustu delavci ne zahajajo v večjem številu v gledališče. Potrdilo, s katerim si kupite pri gledališki blagajni nolovično vston-nico. dobite v knjižnici Delavske zbornice ali pri svoji organizaciji. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je izdal brošuro: »Pravice delavcev«, katero je priredil ravnatelj g. dr. Bohinjec. V brošuri so na 179 straneh na lahko razumljiv način opisane posamezne določbe zakona o zavarovanju delavcev in drugih predpisov. Knjižica je važna za delavce, delodajalce, občine in dr., ki imajo opravka z delavskim zavarovanjem. Dobi se pri vseh uradovih poslovalnicah za ceno din 5. IZPOPOLNITEV STROKOVNE KOMISIJE V LJUBLJANI Na oblastni konferenci maja meseca je bilo sklenjeno, da Zveza kovinarjev naknadno imenuje svoje zastopnike v Strokovno komisijo. Sporazumno sta sedaj to vprašanje uredili Strokovna komisija in Zveza kovinarjev v Beogradu. Delegacijo v Strokovno komisijo je v zmislui dogovora že imenovala oblastna konferenca SMR.l v Ljubljani ter bo zastopstvo vabiieno na seje, čim orga-nizcija sporoči imena svojih zastopnikov. H * Zveza kovinarjev je poslala v Strokovno komisijo naslednje svoje ss. člane: v upravni odbor Milan Šovljanski. nadzorni odbor Peternel Edvard, plenum Čeleš.nik Ivan (Jesenice) in Kranjc Ludvik (Slov. Bistrica). V ZALOŽBI SOCIALNO EKONOMSKEGA INSTITUTA bo izšla meseca novembra knjiga »Socialni problemi slovenske vasi«. — V njej bodo zbrani podatki o socialnem in hig'enskem stanju, o prehrani, brezposelnosti in delovni moči našega podeželja. Prvič bo tudi temeljito obdelano vprašanje kmečkih delavcev in viničarjev. — Imena sodelavcev: dr. Baš, flrvoie Maister, dr. Pirc in Filip Uratnik jamčijo, da bodo vsi problemi obdelani temeljito. Knjiga bo obsegala 300 strani. Vsi pri nas organizirani delavci jo dobijo za ceno din 20.—. Tisti ki bodo knjige naročili, naj pošljejo naročilnice skupno na naslov: Socialno ekonomski institut — Ljubljana, Miklošičeva c. 22-A-II. Tudi denar naj pošlje- jo na gornji naslov. Knjigo toplo priporočamo 1 PRAVILNIK O NUJNI POMOČI PASIVNIM KRAJEM V pasivne kraje so pri nas doslej pošiljali koruzo. Sedaj nadomeste to pomoč z javnimi in občekoristnimi deli. Pravilnik je stopil v veljavo dne 13. oktobra t. 1. Pravilnik izrecno določa, da smejo mezde pri teh delih znašati največ din 2 na uro. S tem pravilnikom se ustvarja precedenc, da so plače zakonite. C-tul -d * <" e'