Leto V.
Szombathely, junius 2. 1918.
Štev. 22.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .  6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Sena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Nedela II. po Risalih
Neki človek je pripravo veliko večerjo.	Luk. XIV.
Velika večerja je bila pripravlena, pozvani so se začeli zgovarjati: Marof sam küpo, pet jarmov jüncév sam küpo, oženo sam se. . . Gospodar je nevolne, slabe, slejpe i plantave dao vküp spraviti. Ta velika večerja je vekivečno blaženstvo. Velko je nebesko bláženstvo, či gledamo one, ki nam spravlajo. Pripravlajo nam mesto Oča, Sin i Düh sveti. Velko je bláženstvo, či gledamo sluge. Jezero pa jezero angelov tam slüži Velko je blaženstvo, či gledamo broj gostov. Što bi je mogo prečteti.
Velika je ona večerja, ar je bogata. Hrana vu vekivečnom žitki je veselje. Jezero pa jezero vrsti veselja je tam. Prvo veselje je, da se ne trbe več bojati nikše nesreče, nikšega hüdoga. Drügo veselje je navzočnost vsega dobroga. Kak Izajaš pravi: Dobijo radost i veselje, bolezen i žalost pa odbeži. I tretjo veselje je, da slobodno Boga hvalijo i molijo na vse veke. Kak sv. Augustin piše: kakše blaženstvo bode tam, kde nikaj hüdoga ne bode, samo Boga bodemo hvalili i Bog bodo vse vu vsem.
Na slednje ona večerja je velika, ar je vekivečna. Pri sv. Janoši se čte: Vašega veselja níšče ne vzeme od vas. V drügom mesti se čte: Pokoja so ne meli, noč i den so pravli: vsemogoči Gošpodne božje, ki je i ki je bio i ki pride. Kričali so i pravili: Svet, svet, svet.
Čüjmo ešče svetoga Gregora. Med telovnim i düsevnom veseljom je to razločka, da telovno veselje, kda je ne navzoči, velko žele vu nami vužge, kda pa vživamo i se nasitimo, več ne želemo. Proti tomi düševno veselje či je vekše, tem bolje želemo. Vu telov-
nom veselji vživanje sitost prinese, po sitosti več ne želemo; vu düševnom veselji po vživanji tüdi sitost pride, nego ešče nam vekši tek napravi, ešče vekšo želo pobüdjava.
Ste ví že skušali, kak slatek je Bog i njegovo veselje? Gotovo, da ste skušali. Ste z grehami zgübili veselje vu Bogi? Či je tak, ka mislite, ne bi bilo dobro pa li pri Bogi veselje iskati?
 Ali pa ščete — kak se vu evangelijomi čte — gotovo večerjo, vam pripravljeno večerjo zavržti? Edno vam znam povedati, da se gospodar razsri i na vaše mesto drüge posadi, hišo naklači do slednjega mesta tak, da za vas — več ne de mesta.
Bojna.
20. maj. Na taljanskom bojišči okoli Monte Corno mali boji, taljani so v ednom mesti pregnali našo taborsko stražo. — Okoli Kemmela so se topovski boji povekšali. — Vu Moskvi je bitje bilo med bolševikami i anarhistami, šteri slednji so se s štükami i z ročnimi granatimi branili. — Na orsačkom spravišči poslanec Eckhardt žele vekšo dačo za vrednost. Vrednost vogrske dežele je bilo pred bojnov 41 milijard koron, zdajšnji vojaški stroški znesejo 27 milijard koron. — Poslanec Kocó je interpeliro, da bi čarnovojaki 42 let više stari dopüst dobili na poljsko delo. Obečano je, da na čas polskoga dela dobijo dopüst.
Med Brenta i Piave smo več taljanskih napadov nazaj zbili. Na zahodnom bojišči so francozi pri bregi Kemmel v ednom mesti vu nemške postojanke vdarili, vö so bili zbiti. — Vu slednjem mirovnom leti smo na žoj deželnih dugov 128 milijon koron plačali, zdaj pa 1 milijard, 128 milijon koron. Pred desetimi letami vsi deželni stroški so ne bili vekši, kak pa zdaj samo
na žoj za dug plačamo. — Časniki pišejo, da Ypern slednje vöre žive. Angluši pravijo, da se meknejo, ar nemci ešče velke rezerve majo, püstijo njim zemljo, nego zmago morejo drago plačati. Angluški časniki pravijo, da se bojna skonča leta 1919, ar prvle ne morejo nastopiti kolonialne čete i Američani s vsov svojov močjov na europskom bojišči. Predsednik drüštva angluških mornarov je izjavo, da bodo angluški mornarje Nemčijo pet let bojkotirali, na pr. ne stopijo vu nemško slüžbo i t. d.
Bivši predsednik Zdrüženih držav Taft je vu Filadelfiji govorio. Pravo je, da mir s nezmaganov Nemčijov je ne mogoči. — Taljani čakajo austrijsko ofenzivo. Štirideset devet milijonov koron nas stane vsaki den bojna. Vsako vöro 2 milijona. Pa to vse zaman vu zrak zleti. Zvüntoga na frontah krv teče, doma pa lüdje glad vagajo.
Na Taljanskom fronti od obeh stranih poizvedavanje je na menše bitje pelalo. Na risalsko nedelo so naši vdrli vu sovražne postojanke. Pri Canosile so nam taljani vkraj vzeli eden jarek. Na zahodnom bojišči je Kemmel cil bio francuških napadov. Francuzi so vu več vrstah naprej drli. Od zajaj so stale v tretjoj vrsti angluške rezerve. Topovski ogenj je besneo celo noč. Vu treh dnevah so nemci strelili 59 letalnih strojov. Nemci v Ukrajni li napredüjejo. Že se k Volgi približavajo. Kaukazus v kraj ščejo vrezati od Rusije. — London so nemci z zraka napadali, mrtvih je 17 možov, 14 žen, 6 dece, ranjenih 83 možov, 48 žene i 23 dece. Burian, novi zunanji minister pravi, da je entente oslabila, fali njoj ednako vodstvo, naše zveze pa skoz globše i močneše postanejo. Nego ne smemo pozabiti, da smo ešče
2
NOVINE
1918. majus 26
vsikdar na sredini bojne. — Francuški časniki pišejo, da so francuški štüki zaničali daleč noseče nemške štüke, s šterimi so Pariz strelali. — Angluši se po bojni s gospodarskov bojnov grozijo. Či Anglija i Amerika, prej, vküp podržita, ni edna nemška ladja ne pride prek morje, ni edne tone sirovine ne dobi Nemčija, dokeč ne nadomesti vsako ladjo, štero je s podmorskimi čunami vtopila, dokeč moži, šteri so bojno napravili i človeči rod pod nasilje vrgli, se ne pokaštigajo. —Predsednik Wilson je v New-Yorki govorio. Pravo je: Prva naša dužnost je bojno zadobiti. Drüga dužnost je bojno velikansko i vredno zadobiti. V najnovešem vremeni so gučali, da Amerika more pet milijonov moškov postaviti na bojišče. Zakaj samo pet milijonov? Ne smemo granice, meje postaviti. Damo telko možov, kelko je potrebno. . . Mi se ne borimo, je pravo dale američki predsednik, za sebe, nego za človeči rod. Či nemci ščejo mir meti, naj naprej stopijo i svoje pogodbe naj postavijo na stol. Mi smo naše že na stol postavili. . . Štiri države (Nemčija, Austrija, Bolgarija, Türčija) se ščejo povekšati i proti 23 državam, skoro proti celomi sveti se borijo. — Rumunski ministerski predsednik je zadovolen s sklenjenim mirom. Rumunija s Besarabijov dobi 3 milijonov lüdih. Nemški podmorski čun „U 29“ poškodovani je pribežo vu špansko prištanišče Cartagena.
24. maj. Taljani so naše postojanke pri bregi Sugana Torna i vu dolini Etsch napadali. Celo so do postojank prišli, 3. Reg. casarskih lovcov po bitji mož s možom je taljane nazaj vdaro. Ešče vu trih mestah so napadali.
Dom i svet. — Glási.
Kda do šli na front, ki z Rusije domo pridejo? Štiri tjedne doma ostanejo. Potem je 4—12 tjednov včijo i tak pridejo vu marškompanijo.
Na sombotelskoj železniškoj postaji je vkradnjeno 7800 zavitkov dohana za pipo. Iz te pošiljatbe že na poti od Velke Kaniže so 4000 zavitkov vkradnoli.
Na železnici. Velki stesk je bio. Vsaki se je paščo, da karto dobi. Edna mlada žena s malim detetom na rokah se je tüdi stiskavala. Na dopüst je potüvo eden vojak, prek je njemi dala dete te čas, ka si ona karto reši. Ne je po dete prišla. Siromak vojak mater zaman čako. Pri deteti so naišli pismo: Vojak mi je dao i vojak je vzeo.
V Ptuji se je 14. maj. v gojdno ob ¾5 vöri velka nesreča zgodila na železnici, več lüdih je mrlo. Pragerski brzovlak je zavozo vu vlak, šteri je na postaji stao. Oba dva lokomotiva i 8 vagonov je na nikoj prišlo.
Velki ogenj je bio vu Rimaszombati na severnom Vogrskom.
Zdaj vu štrtom leti so v pamet vzeli, da kmet ma silje, nego ne ma črevljov, ne ma gvanta i. t. d. Zdaj nači ščejo napraviti, je pravo trgovinski minister. Či tak ne pride, da nam silje vzemejo, črevlje, gvant pa drügo samo obečajo.
V Slovenskoj vesi je mro vučitel Bartal Álajoš, star je bio 65 let.
Železna županija prosi vlado, da ceno rekvirirane živine naj podigne, či je pa to ne mogoče, naj odredi, da vertje nadomestijo onim, od šterih so rekvirirali.
Semen. Ste zdaj na sprotoletje drago küpili semen zeljino, mrkevčino i t. d. Zakaj si posadite na sprotoletje, da bi vam semen zraslo. Zdaj že vidim na vse kraje, da je repa posajena. Edno vas opominam: Burgundo i rudečo repo ne sadte poleg eden ove, cvetje se vküp zmeša, pov se premeni i nede burgula pa ne de rudoča repa. Tak ne sadte vküp bele repe, cukorne repe i retkvi. Što šče dobre gospočke (laškve) tikvi meti, naj je ne sadi med drüge tikvi, premenijo se njemi, mehke, zelene ostanejo.
Zelje. Inda sveta so ništeri ne radi jeli zelja, bojali so se, da se njim kjer na žalodec gorizgrabi. Bojna nas navčila i zelje poštüvati. Zeljovoj flanci najvekši protivnik so mišice, vse jo sprelüknjajo. Vgojdno rano, kda je ešče flanca rosnata, jo posiplema s sahami, s pepelom, či drügo ne mamo s cestnim prahom. Zelje je jesenski sad. V jesen si moremo nihati za semen. Zelje vöpotegnemo s kocenom vred i denemo vu peovnico (zemenico). Što ne ma peovnice, naj glavo zeljino postavi na slamo tak, da de kocen vujškar gledo i tak naj pokrije, ne zmrzne njemi. Na sprotoletje lehko vöposadi.
Kak smo že pisali, žvegle na orgolah se rekvirirane. Za kilo plačajo 15 koron.
Županija železna. Za Kermedinskoga okrajnoga glavara so postavili Dr. Tulek Lajoša. — Prosili so ministra, da za rekvirirano živino naj plačajo 8 koron, na dale pa naj po dnevnoj ceni rekvirirajo.
Ladja nu finškom morji s 3000 ruskimi begunci, ženami i decov je na mino pribežala i se vtopila.
Pred risalami je Müra pri Radgoni vöstopila, travnike zblatila.
V Austriji je stara ženkica ništerne kile krumpišov štela pelati na železnici svojim vnukom. Kda so prišli gledat, od straha, da njoj vkraj vzemejo, je z vagona skočila, potačje so njoj noge vküp zdrüzgali.
Vkradnjeno mrtvo telo. Ednomi vojaki iz Voralberga, ki se je na dopust domo pelo, so po poti vkradnoli edno kišto. Tat je mogo mrsko gledati, kda je vu kišti naišeo človeče kotrige ednoga lovca, šteri je pri ednoj exploziji na falate razčesani bio i šteroga kotrige je rojak šteo domo peljati i vu domačem cintori pokopati.
Vdobljeni so penezi: Kühar Matjaš, Forjanič Anton i Franc 1—1 k. Kollar Alojz 5 k. Svetec Jóžef, Granfol Jožef 5—5 k. Nemec Ferenc 8 k. Edšüdt Štefan 10 k. Balažic Matjaš 6 k. Edšidt Lujza dala na klošter 10 k., na podporo Novin 1 kor.
Na delo!
Življenje novo se odkriva,
Veselje v srca naša vliva.
Od peči nas zdaj delo vabi;
Što rani je, on zlat si grabi!
Škorjánček v zori že zapoje, Pozdravla rane znance svoje,
Želi vsem kmetom lepo vreme Naj delo njim bo lahko breme.
Vesel pasterček lűštno poje,
Že kmet orje tam njive svoje;
In rano sonce vse pozdravi, Življenje novo da naravi.
Že voz za vozom dol po cesti Se sreča gosti kak po mesti;
Že mladi delavci so zbrani,
Se štükajo, što bol' je rani?
Na delo s petjom se podajo, Težave v deli ne poznajo; Dolžnósti svoje spuni vsaki Zató Slovence išče vsaki!
Vesel na delo kmet naš ide Ker zna, da z dela sad lep pride. Zató on nikdar ne pozabi:
„Što rani je, on zlat si grabi!
Živ.
ODAJA KRME
Na Krajni na travnikah vp. plebanoša Klekl Jožefa se bo seno odavalo 9. junija popoldne ob štirah po dražbi (licitaciji).
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.