List 18. Tečaj XXXVI. narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold,; posiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 krM za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold, 30 kr. v v Ljubljani v sredo 1. maja 1878. Obseg: Opomin vsem gospodarjem na Slovenskem o nevarnosti krompirjevega žužka koloradovea. O uravnavi gruntnega davka. Loterije njih namen. (Dal.) velike zapreke varčnosti ljudstva. — Blazniee (norišnice) , kakoršne morajo biti in kaj je Stare hiše naše Ljubljane z zgodovinskimi črticami po gradivu pl. Radica in dr. Lipica. Ce pride do vojske med Angleži in Rusi, kak jej utegne biti konec? Naši dopisi. Novičar. (gospodarske stvari je gospodarjem posrečilo zatreti mnogo tega škodljivega mrčesa, se ve da z velikim trudom in velikimi stroški. Skušnje pa tudi kažejo v Ameriki, da ima ko- ) ki zalezujejo in pokončavajo, in da v tej primeri a ga kor Opomin vsem gospodarjem na Slovenskem loradovec med živali mnogo sovražnikov m o nevarnosti krompirjevega žužka koloradovea. , , , , . . Ä * J © je koloradovea več, je pa tudi njegovih sovraz- C. kr. ministerstvo kmetijstva je z dopisom od 6. nikov več. Med temi sovražniki se imenujejo posebno aprila t. 1. razposlalo vsem kmetijskim družbam ponov- sledeči: izmed žužkov (kebrov) posebno različne vrste Ijeni poduk, kako naj gospodarji ravnajo, da Avstrijsko- polo nie (Marienkäfer), ščitonosci (Schildkäfer), ogerskih dežel ne zadene grozna nesreča po kolora- dovcu (Koloradokäfer), ki je skoro po vsi severni šiči (Sumpflaufkäfer), svetli krešiČi (Glanzlaufkä- poljski bržeci (Schnell Laufkäfer), močvirni kre- A meri k i, pa tudi že v Nemčiji na milijone centov krompirja pokonča 1. Ker je lansko leto iz severne Amerike v Nemčijo fer) > španjskemuhe, listne stenice (Blattwan zen); med muhami je posebno najezdnica (Schnell- fliege) «.w j v, i«uo,w ivtu i. oc^ciuo «uiouav t ^v^v^jv, j, katera svoja jajčica v koloradovČeve črve leže zatrošeni koloradovec tukaj veliko škodo napravil, iz teh jajčic izvaljeni črvi snedö potem koloradovČeve je nastal po pravici strah pri gospodarjih druzih dežel včasih nad krompirjevim poljem toliko teh muh okoli ta grozni škodljivec se šviga, da je temk; tako v kratkem pokončajo kolora- ? > m pa pri vladah 9 da ne zaplodil tudi drugod. Ministerstvo Avstrijsko je pred dovca. vsem za potrebno spoznalo popis tega mrčesa s podo- bami na 8vitlo dati v vseh jezicih govore (žalibog ) ki Tu imenovani Amerikanski sovražniki pa se ne se v Avstriji nahajajo vsi pri nas v Evropi, vendar tudi pri nas ne v Slovenskem ne!) in ta popis de* manjka njim sorodnih živali. Al če tudi more kmeto- loma brezplačno , deloma za malo krajcarjev v 28.000 valce naše to tolažiti, da natura sama po imenovanih iztiskih po deželah razdelilo. Vrh tega je ministerstvo žužkih in muhah jim pomaga preganjati škodljivega ponovilo prepoved , da se iz severne Amerike ne sme koloradovea, vendar ne smejo tem pomočnikom preveč nič krompirja ali kake druge stvari, na katerih bi koloradovec tičal 9 v naše cesarstvo pripeljati. Tudi Je zaupati. Poglavitna pomoč 03taja zmirom le v tem, da * a 1 1 tt t m ubranimo prihod temu mrčesu na naše polje i } če se je prikazal, brž v začetku vse sile napnemo, da nrmsterstvo posebnega izvedenca poslalo na prvo mesto Nemčije, kjer se je koloradovec prikazal, s to ga zatremo. Vedeti moramo namreč, da hvaljena mi- nalogo, da natanko poizvč, kaj so ondi storili, da se šična sol je hud strup, s katerim se ne smemo igrati 9 zatre škodljivi mrčes. Dalje se je ministerstvo tudi na- da bi ga kar naravnost trosili po celih njivah ravnost obrnilo na vlado severne Amerike za po- ostrupiti bi se utegnila živina, pa tudi človek, izvedbo tega, kar so tam storili za pokončavanje koloradovea. > kajti Iz Amerike je ministerstvo izvedelo 9 da Dalje ne smemo prezreti, da v Ameriki ne sadijo toliko krompirja , kakor ga sadijo v druzih deželah in se je tudi pri f nas, kjer se krompir šteje med poglavitne polj pri nas strašna nesreča bila, ako koloradovec silno hitro skoraj po vsi deželi razširil, ske pridelke. Zato Največo škodo dela po ondaŠnjih skušnjah ta mrčes bi se ta sila škodljivi mrčes v našem polji vgnjezdil. prvi dve leti, kedar se prikaže. Kot najzdatniši pripo- Zato morajo naši gospodarji z ozirom na veliko m o če k se je tam potrdila ona strupena sol ki se ime- razširjanje koloradovea lansko leto v Nemčiji skrbno a DV; Jfu KttiU puu Uli» ULia Ott U^^lia OUlj r%M O O ALL1 V> A « O I 1 j C* l J J KJ JL% V/ Ivi Cv VJ v VjCm IC4UÖÄV 4V(IU V ^^UJVijl oai Scheeleov zelenec" (Scheele'sches Grün), ki paziti na to, da se letos k nam ta mrčes ne zaplodi 9 obstaja iz arsenika (mišice) in kupra. Ta sol, v ker vkljub vsem svarilom se lani na Nemškem ni tako prah zmleta, se z moko pomeša in sicer en del te soli ostro pazilo na nevarnost, ki jim je žugala iz severne na 10 delov moke, ter se trikrat s posebnim orodjem po Amerike. krompirji na njivi potrese, in to takrat, kedar Črv tega žužka po krompirjevcu lazi. Po pravici smemo pričakovati , da tolika množica tem pripomočkom se podukov, razjasnenih po podobah , ki jih je c. k. mini # SI. odbor družbe kmetijske je izročil vredništvu ta sterstvo kmetijstva j Äuucuijofcy« „Novicami" vred) razširilo po de-ni bila pridiga giuhim ušesom. Umni gospodarji želab J KJ1. UU UUi »UV; HJ Oi\V> J \j lAlUV/il »IVUUliJITU LC1 I d U, JU t UUCt UliUlgft glUUIUi UOOnUUii VJUJU1 ^UOJJWUUI J poduk s prošnjo , naj ga v slovenskem jeziku razglasi po bodo tedaj, ker poznajo koloradovea v vseh oblikab vsak teden ogledovali krompirjevo polj e, aii je prosto Novicah". Vred. 138 te nadloge ali ne. Gledati morajo posebno pazljivo na na meji dežele nase s komisijami sosednih dežela robove krompirjevega perja^, kajti ta mrčes najprej tu in tam zemljišča pregledovali, in se tedaj prepričati začne okrajke perja žreti. Če pa kdo sam ni v stanu mogli } kakošen svet je tu , kakošen tam , ali so si o a- zapaziti to uimo, pa sumiči, da jo ima na svojem polji, sprotne vrstilne tarife v pravi primeri, pa tudi ogle naj nemudoma nemu glavarstvu. naznani to t f W --' VJ v » i J 7 M J' • V W ^ W . • W «.«AM W • W W ^ * t-^ V » • 1 I t U V-4 I Q županstvu in pa okraj- danim zemljiščem primerne, in ali se vcenitev posa- mesnih zemljišč tudi prav izvršuje itd.; oni so tedaj Ministerstvo se nadja , da bodo še posebno du- več ali manj v vsem že informirani, in mogoče jim je hovni gospodje, župani, učitelji in vsi nato- ob svojem času, kedar pridejo kaki ugovori zoper vcenitev deželni cenitveni komisiji v razsodbo , z dobro roznanci to sila važno zadevo v svojo skrb vzeli. uravnavi gruntnega davka. vestjo določiti, kaj je prav in kaj ne. In o pogla (Jorenskega 28. aprila. vitnih rečeh že dobro podučeni možje naj po dovršeni vcenitvi odstopijo in dragim prostor narede, izmed katerih morebiti nobeden dosedaj s vcenitvijo zemljišč nesle svojem predzadnjem listu so nam „Novice" pri- prav nič opraviti ni imel, pa bi vendar razsojeval vgo- vazno novico da namreč se ima postava od 24. vore (reklamacije)! — Ali se v viših krogih res misli, maja 1869. leta o zadevi vcenitve zemljišč neko- da udji okrajnih in deželnih cenitvenih komisij svojo liko predrugačiti, in sicer zato, da se stem zmanj- deželo res tako natanko poznajo, da je vsakemu mo- šajo stroški vcenitve, vcenitev pa hitrejše izvrši. goče, o vsaki parceli, če tudi je ni videl, izreči ali J* Ker smo imeli priložnost s premembami predložene v pravi dobrotni razred postavljena ali ne, in glede na postave nekoliko se soznaniti, naj nam bode tedaj do- vrstilno tarifo prav vcenjena ali ne. Brez strahu smemo voljeno, o njej tu nekoliko spregovoriti Tudi mi smo za to m kdo ne bil da trditi > da tacega moža ni še mati rodila 9 in da se ga ni država stroškov varuje karkoli je le mogoče, ker vsa vedečnosti! pod solncem; kajti imeti bo moral Božjo lažnost vsega- Mi državna plačila zadenejo naposled davkoplačevalce, deželi naši našli možje, kateri m mM m ^ * m m m m m m.— 1 • m. m \M pa tudi jako dvomimo, da bi se v ae brez vsaj oni imajo dolžnost, polniti dotične blagajnice s svo- poznanja do J UDI uvmgoai« x uui tu uauj j v ot/v; j vac* o^ v^uhüv zemljišč hitro izvrši in s tem zlasti tistim poljedelcem doneski. Tudi to nam je všeč da se vcenitev tične stvari postopili razsodbe o tako važni zadevi tako globoko v življenje naše sega. 9 ki Ker so okrajne cenitvene komisije pri vcenitvi po- pretežka bremena polajšajo, ki so z gruntnim davkom samesnih zemljišč po izvoljenih cenilcih zastopane; vlada preobloženi. pa po svojem poročevalcu , in ker so ti dotična zem- Dasiravno nam pa nova postava z manjšimi stroški ijišča od kosa do kosa natanko pregledali in vcenili tedaj oni najbolje zemljišča poznajo, kakošna da so hitrejšo izvršbo vcenitve obeta, se vendar-le nikakor ne moremo sprijazniti ž njo, kajti v njej se nahajajo more tedaj 1%% C i • A • a ^ J f tudi naredbe, katere nam bojimo, da tega zelo prav nič niso po volji, m se vsled ne pridemo iz dežja pod kap. VS M W c* j J iA M lik U O U « \JLCm O VJ y okrajna cenitvena komisija iz lastnega prepričanja prevdariti in določiti, ali je v njenem okrogu tudi vse prav vcenjeno; zato naj se tudi njej pravica o razsodbi pritožeb zoper vcenitev v prvi sto-ljudstvu izvoljeni vcenilci, in se vcenitev prepusti pinji pridrži, o katerih pritožbah naj konečno deželna samovolji poročevalčevi (referentovi). Kdo neki nam cenitvena komisija odločuje takrat, kedar stranke z raz- je porok, da bo poročevalec vcenitev na enak način 8odbo okrajne cenitvene komisije ni30 zadovoljne, kakor nadaljeval, kakor so jo izvoljeni vcenilci dosedaj izvr- to določuje postava od 24. maja 1869. leta. Ne dopada nam to, da se od vcenitve odrinejo po Sevali, in kdo ga bode izmed poljedelcev pri tem kontroliral, če župan ali pa tisti zaupni možje, ki jih župan v poročevalčevo spremstvo odloči, nimajo od- (Konec prihodnjič.) Ali se po 9 tem takem ni bati, da refe- ločilnega glasa, rentova vcenitev utegne dosti drugačna biti, kakor so vcenitve vcenilcev? in ali ne bode že to dosti zmešnjave včinilo? * Gospodarske novice. Ker se je goveja kuga prikazala okoli Beli da Mi poljedelci, ki plačujemo davek, mislimo, da imamo prav tako pravico do kontrole pri vcenitvi zemljišč, kakor jo ima vlada. Dosedaj je ta nasprotna kontrola obstala v tem, da sta izvoljena vcenilca vsako grada na Srbskem, je vlada prepoved oklicala, ne goveja živina ne drobnica, pa tudi kože, rogovi in druge stvari, po katerih se kužnina zatrosi, ne smejo Čez mejo v Avstrijsko ogerske dežele. parcelo posebej vcenila, referent je imel pa pravico, temu ugovarjati 9 kar se mu m zdelo prav takih raz- Podučite stvari. likah je potem okrajna cenitvena komisija konečno razsojevala, čegavo je pravo; ona je imela pa tudi oblast, če je za potrebno spoznala, dotične kose po svojih poslancih še enkrat pregledati. Kako se pa hoče okrajna vcenitvena komisija vprihodnje o tem prepričati, ali je poročevalec (referent) zemljišča prav vcenil ali ne, ker ne bo imela pri vcenitvi nobenega velike zapreke varčnosti ljudstva. * Loterije Da loterije ljudstvu niso le škodljive v moralnem temuč tudi v gospodarstvenem oziru, to je resnica že davno povsod spoznana; žalibog! da le vlade tega dejansko spoznavati nočejo s tem, da bi povsod od t zastopnika, ima pa vendar dolžnost, poročevalčevo delo pri zeleni mizi pregledati in ga odobriti, pravice pa nima o kakem pomisliku dotično zemljišče po svojih poslancih pregledati. Kako jej bo tedaj mogoče, z dobro vestjo poročevalčevo delo odobriti?! Bavno tako se nam napačno zdi razpust deželne cenitvene komisije po dovršeni vcenitvi zemljišč in pa vmestenje posebne reklamacij ske komisije. Udje deželne cenitvene komisije so namreč po deželi o cenilnih zadevah že nekoliko popotovali, svojo pričujočnostjo se tu in tam vcenitve vdeležili, tudi pravile loterije. Vlade dobro vedo, kam kvartopirca strast kvartanja večkrat pripelje , zato prepovedujejo skrivne banke, zato preganjajo in kaznujejo igre na srečo ali hasardiranje, vendar pa same delajo, kar pre- povedujejo ljudčm. V vsakem kotu namreč nahajamo te brloge z napisom: „cesarska kralj, loterija kamor ljudstvo, in to -- 'j — J večidel najbolj ubožno ljudstvo > svoj zadnji groš nese. s * Po Članku: „Die Wirkung des Lotto's auf das Sparen i to ne > ker od tega denarja, ki ga ljudj t v pride a vni nemu gospodarstvu. tre t j d e 1 na dobro b 1 ag č kot t 6% odstotkov požrč strošk Poglejmo v doljno Avstrijo. Tu vsake pol loterijski, ostanek, to je, blizo 60 odstotkov, pa se po štirjaške milje stakne človek loterijo, zato je pa tukaj trosi za dobitke, ki jih vlovi le malo ljudi zato strast loterijska taka, da je po zapiskih dokazano, da vsakodrasen človek v doijni Avstriji igrd pri število do bitk jskih Zato poprek znaša IV ker odstotka lote t vsakem Dunajskem srečkanji. Na Koroškem v Avstriji doteklo okoli 8 milij leta 1876. državni blagajnici in Kranjskem imamo na 41 stirjaških miljah hra- nilnico, loterijo pa že na vsake polčetrti štirjaške nesli celih 23 milij ljudjč, in to po večem delu malopremožni goldinarjev > so goldi Al milje. Na Primorskem je 1 hranilnica na vsacih kaj več nespametnega na svetu? Vsak mm , -v w # • • 1 • 1 • • V f\ V i • % 4 1 • 1 TT 1 A 1 # 1 ° 1 * 1 1 ♦ • • 1 ki se more v loterijo staviti ste pa še dalje šli s hranilničnimi napravami; tukaj namreč potujejo uradniki hranilnic križem po deželi in se v odločenih dnevih ustavljajo v različnih krajih, da vsak bi smel kjer v hišah županov ali pa sodnij sprejemajo hranil- lišča staviti, pa ne drugam ni cam namenjene vloge. manj } zne- d priliko gld.) ) V loterijo svojega stanova- ) da bi števil loterij se ne smelo množiti. Najzdatnejši pripomoček pa Ijud Po teh potih skušajo druge kulturne države Ijud- stvo napotiti na varčnost in odvrniti ga od loterijske stvo k varčnosti napeljavati, narobe pot: loterij veliko, hranilničnih Avstrija pa gre prav naprav pravljivosti bil bi gotovo ta, da se, kar naj goče > p o m n o z lj h r a n i 1 n i č pa celo malo. Da je to resnica, kažejo nam sledeči v podobi poštnih in kih h P vec mo-in sicer in da bi izgledi: Primera hranilničnih naprav ovali po deželi in sprejemali od ljudi majhne ali veče zneske, ki jih hočejo naložiti hranilnični uradniki pot v hranil v različnih državah. (drž h r a Sploh se moralo postavodajst in deželni zbori) brigati za osnovo mnogih Leta: Države: Število hranilničnih naprav Hranilnične naprave po štirjaških miljah Hranilničnih Dajte ljudstvu prilik obilo za varčno gospodarstvo (šparanje), pa se bode odtegnilo zapravljivosti, naprav na katero najbolj podpirajo nesrečne loterije ! 100.000 J J r r J J prebivalcev Blaznice (norišnice) * 1875 1875 1872 1875 1875 1875 1876 1875 Angleško Belgija S vaj ca Prusija Francosko Laško Laško Avstrija 9943 623 312 1004 1227 326 1708 289 16. 19. 99 86 50 50 ss 50 15 18. 12. 11. 42 46 69 91 40 25 33 35 # • Največ hranilničnih naprav imate po takem g!J in Anglešk vsaki štirjaški milj Ko je pri nas v Avstrij na ena li a loterija, jc u» augicoacm i c i c o u w j tu j c , ua uuuuuan ixx muflgtium štirjaški milji ena hranilnica in ume se tedaj zato samo po sebi, da se nič ne doseže s kakoršne morajo biti, in kaj je njih namen. Spisal dr. Karol Bleiweis, primarij deželne blaznice Kranjske (Dalje.) Nalog blaznic je tedaj dvojni: ozdravljive in v Bel gij je na Angleškem telesno bolnike pop o lnem ozdraviti, 2) pri ne oz dr a vi j i vih delati na to, da se odpravijo vsaj najbolj nadležne prikazni ; če pa so popolnem neozdravljivi, oskrbeti jim primerno postrežbo. Po teh načelih se ravna v blaznicah ozdravljevanje blaznih, pri katerih se nikdar ne sme pozabiti, da so Raz- to ie na čutnicah in možganih bolni. na še več. Po prostoru blizo tako velika Anglij ima 33 krat več hranilničnih naprav, kakor Avstrija, lOkrat manjša Belgija pa jih ima dvakrat toliko. kreganjem, žuganjem in opominjevanjem, ampak da le s previdnim zdravniškim ravnanjem se dd kaj doseči. Tu ni kraj, naštevati zdravila, raznovrstne kopelje S? 140 i. t. d., katere se vspešno rabijo pri blaznih, le nekaj delavnosti mi je treba posebno omeniti, namreč primerno hrano, jati in pospeševati tacih slučajih ima zdravnik skrb olj do dela. Razen izgleda zbu Dostikrat pridejo bolniki v zelo revnem stanu v blaz- ga takim dajejo drugi delajoči bolniki ki nico, v malo tednih se pri dobri hrani okrevajo ne samo pri uoori nrani oKrevajo ne samo pravnega, da se izbuja v njih veselje do pridne delav-minejo tudi naj grozo vitej še in naj- nosti, kakor da se jim obljubijo majhna darila za to da se zbuj ijih bolj pri do pridne de telesno, ampak včasi nevarneje prikazni blaznosti. So bolniki , ki se doma ali uno delo. Privoljenje nekaterih poboljškov, ki ne dotaknejo nobene jedi, v blaznici pa kmalu jedo toliko , da se začno rediti, in to le zarad primerne hrane. sicer niso potrebni, a so dostikrat zelo zaželeni na primer Tu ni treba nikakoršne potrate vati dobre juhe 5 bolnik mora dobi- vc*n uvwic JaJlc} "jxoivrt, j^v^uiv^ , pa, mm viua, uuijsjtLuv m uarn. v^uzaiovau je, ce Diaznica n kakor se dajeta za pomirjenje bolnikov makov sok in pospeševati po takem načinu delavnosti bolnikov mleka, pečenke pa tudi vina kloral. tobak, vino in kava sojv blaznicah imenitni zdravstveni pripomočki; včasi je pa treba izmisliti si še drugih po-boljškov in daril. Obžalovati je, če blaznica ne more Tem Primoran je zdravnik včasih tudi pri druzih bo- radodarniši je zavod v tej stvari, tem bolj in hitreje zdravnik v stanu, sprijazniti celo duševno ne preveč leznih premagati trmo bolnikovo z dobro besedo ali oslabele bolnike z napravami, katerim se morejo pod pa ga vsaj resno opomniti, ako ne uboga ukazov zdrav- vreči v blaznici. (Dal. prih.) nikovih. Isto tako ravnä zdravnik v blaznici. Kakor ________ pa zdravnik ni v stanu, ozdraviti pljučnico, drisko in druge telesne bolezni le z dobro besedo, ravno tako ni mogoče, ozdraviti blazne s samo lepo ali hudo besedo. se z ravnokar Zabavno berilo. obče kažejo skušnje, da je bolje, ako zbolelimi blaznimi in pri silni hudi bolezni le malo z njimi občuje in se opustijo vse tolažbe in vsakoršna žuganja. Popraševati malo , a bistro opazovati in natanko, — to daje zdravniku dosti gradiva za spoznanje bolezni. Bolni možgani so jako občutljivi in potrebujejo miru celo o samo t en j a, da se odstranijo vnanji škodljivi vplivi. To se tudi zgodi takrat, če bolnik z besedo in dejanjem postane nadležen ali celo neva- ; zdravnik je v tacih slučajih dostikrat primoran, r en nasprotovati željam in volji bolnikovi, da doseže svoj zdravniški namen. Napačno in škodljivo sočutje bi bilo, ako bi se spolnile vse zahteve blaznega zavoljo tega, da se ne jezi, kajti potem bi se zanemarilo pravo in vspešno ozdravljevanje. Kakor zdravilstvo v obče, tako je tudi zdravstvo blaznih zadnja leta velik korak naprej storilo. Zdaj ni več treba onih mnogovrstnih naprav, brez katerih poprej ni bilo nobene blaznice, da silno nemirni bolniki ne poškodujejo sebe ali drugih; z malo izjemami se sme pustiti vsem bolnikom prosto gibanje v blaznici. Ta veliki napredek v psihatriji dušoslovji) se sme primerjati napredku v kirurgiji (ranocelstvu), pri katerem se izvršuje lahko vsaka velika operacija po omoticah z eterom ali kloroforom. Ta iznajdba pripomogla je mnogo, in to po pravici, da je ljudstvo začelo bolj da one omo- zaupati zdravilstvu, pa še važne je je to tiče odstranijo bolniku bolečine in mu prihranijo nepotrebno in zelo nevarno napenjanje telesnih moči. Oskrbovanje neozdravljivih blaznih se ne razločuje veliko od oskrbovanja ozdravljivih, vendar je pri ravnanji z neozdravljivimi nekoliko razločka o tem, da bivajo te vrste bolniki po več let ali celo življenje v blaznici. Na ozdravljive bolnike, ki se vrnejo po prestali bolezni v kratkem k svojim poprejšnjim opravilom, se ne ozira blaznica toliko, da bi blazni v njej našli enake naprave in zabave , kakor jih imajo domd t pač pa mora to biti pri neozdravljivih j ki so prisiljeni bivati več let v blaznici. Blaznica nikakor nidelalnica, a vendar nobena reč ni koristnejša telesni in duševni zadovoljnosti bolnikov , kakor nekaka dobro izbrana in prav odmerjena delavnost. Zdravnik ni v stanu porabiti za delo vseh blaznih, kajti omenil sem že, da so tudi neozdravljivi, čeravno ne dolgo vendar včasih silno razdraženi in nemirni j takrat, se ve da, je vsakaka delavnost nemogoča. Drugi zopet hitro propadejo telesno in duševno; taki potrebujejo zmirom in zmirom pozornosti in postrežbe. ker . i• •li* i li • i • n tudi za najbolj navadna dela niso sposobni. Samo po , da nimajo vsi bolniki enakega nagiba sebi se razume, pečati se z delom, nekateri se celo ustavljajo vsakateri Stare hiše naše Ljubljane z zgodovinskimi črticami po gradivu pl. Radiča in dr. Lipica. Opisal dr. Jan. B 1 e i w e i s. *) Kakor ima vsak človek svoj životopis, tako ima tudi vsako selo, vsako mesto svoj krajepis ali svojo topografijo. Isto tako ga ima tudi naša Ljubljana. Predno pa prestopimo na popis tega, kar je naslov temu članku, naj memogrede omenimo mnenja mnogih zgodovinarjev, da na tistem prostoru, ki ga dandanes imenujemo „Kapucinsko predmestje" (Kapuziner - Vorstadt) in kamor se štejejo Dunajska cesta, Celovška cesta, Frančiškanske ulice, Slonove ulice, nunske ulice gledališke ulice, kongresni trg , in kjer je danea Gra-diše in Mirje (deutscher Grund) je stala kolonija Rim- A e m o n a imenovana. : ~; «f««« i ljanov 9) Mir j e Je stara slo- venska beseda, katera izrazuje to, kar beseda „staro z i do v j e". Ker so namreč naši predniki našli na tem mestu razvaline starega zidovja — ostanke nek danje Aemone so ta kraj imenovali mirje, Nemci pa „deutscher Grund" zato, ker zemljišče na tem mestu je postalo pozneje lastnina Križanskih gospodov (deutscher Ordensritter), ki so na Kranjskem imeli mnogo posestva. Našo Ljubljanico so Rimljani imenovali Nau-p or t us; ob bregovih Nauporta — tako vsaj pripovedujejo nekateri zgodopisci — je argonaut Jason, pri-peljavši se na ladiji s svojimi tovarši iz Ponta v Donavo, iz Donave v Savo, iz Save v Ljubljanico Aemoni prvi temelj položil. Neka šaljiva pravljica celö to pripoveduje, da na tistem mestu, kjer daue3 stoji pivarna „zum weissen Rössel", je Jason, s svojimi tovariši stopivši na suho, ladij o svojo priklenil. Res, da starinska bajta ,,Rö3elnova" po svojem obrazu še zelö opominja na čase Jasonove. Profesor Müller v Mariboru obeta nam v poseb- nem spisu dokazati, da Aemona je stala tam j kjer današnji Ig. No če bi to resnica bil a > postala bi se ve da vsa druga zgodovinska poročila prazae pravljice. Naša Ljubljana se je nekdaj marala posebno odlikovati s tem, da je im;l* od zunaj jako čedno-bele hiše, kajti njen priimek „bela Ljubljana iz vira iz starodavnega pregovora, ki je znan vsaki naŠL stari babici in se glasi : # Brat g. Fr. Drenik v „besedi' i čitalnice Ljubljanske 14. aprila t. 1. 141 Bela Ljubljana, Črn je Kranj, Pisana Loka, Kamnik je........zdaj pač drugače, kakor je nekdaj po tem pregovoru bil. Predno ogledamo starinske hiše Ljubljanske, ozrimo se malo gor na „grad", brez katerega si Ljubljane misliti ne moremo. Grad Ljubljanski je stara stavba. — Že leta 1268. — tedaj že pred 600 leti — je Ulrik III. stanoval na gradu, pred katerim so mejni grofi Kranjski (Markgrafen von Krain) stanovali v Kranj i. Razvaline zidovja, ki se je z grada stezalo v mesto na več krajib, so ostanki trdnjav iz onih Časov, ko so mesto morali braniti proti napadom Benečanov in Turkov, zidanih okoli leta 1380. — Kaj vse pa se je v teku časa godilo z Ljubljanskim gradom, s katerim so nekdaj cel6 pesterne neubogljive otroke strašile, rekši, „če ne boste pridni, prileti z grada lintveren po vas in vas vzame", se ne da za gotovo dokazati; to pa vemo, da od leta 1582. do 1587. so stanovi Kranjski imeli svojo orožnico na gradu, ki se je ,,ständisches Zeughaus" imenovala. Leta 1686. 28. aprila zjutraj ob štirih je strela vdarila v stolp na gradu, kjer je bilo 500 centov smodnika shranjenega. Razpok je bil tako strašansk, da se je v mestu mnogo hiš podrlo in da nobeno okno in nobena peč ni cela ostala. Grad, nekdaj rezidenca vladarjev Kranjskih, je — po mnozih prezidanjih — leta 1814. po odhodu Francozov postal jetnišnica, kar je še danes. Podajmo se z grada zdaj v mesto, seznanit se z važnejšimi starinskimi hišami. Najstareje hiše so v mestu na desnem bregu Ljubljanice v podnožji Ljubljanskega grada, večidel tesne in malo zračne. Veče hiše na levem bregu Ljubljanice — nekdanje lastnine „eines prachtliebenden Adels" — kakor dr. Lipič pravi — so večidel mlajše od unih na desnem bregu; še mlajše pa so hiše v predmestjih, ki so takrat nastale, ko „se meščan ni več tako strogo od kmeta ločil". Pripoveduje se, da — ko so drugej že hiše bile — je tam, kjer so današnje Poljane, bilo še zgolj poljč. Od tod ime Poljane. Poljane so po takem najmlajše predmestje Ljubljansko. Med najstareje hiše mesta Ljubljanskega šteje se v „Spi t al s ki h ulicah" nekdaj tako imenovani Bürgerspital", kjer je danes Majerjeva in več druzih štacun. Ta hiša, se ve da, v drugačni obliki, je bila nekdaj meščanska bolnišnica, katero so brž ko ne napraviti pomagali protestantje, ki so v tej hiši tudi svojo cerkev imeli, dokler jih ni leta 1598. škof C bron (Hren) iz Ljubljane pregnal. — Ko so v drugi polovici preteklega stoletja usmiljeni bratje (barmherzige Brüder) v Ljubljano prišli , se je pa ta hiša dobrodelnih naprav leta 1787. tako predruga-čila, da ste v njej ostali le sirotnišnica (Waisenhaus) in pa ubožnica (Pfründnerbaus) za meščane, — bolniki in blazni pa so se preselili v današnjo bolnišnico, katera je bila lastnina usmiljenih bratov (barmherzige Brüder). Zato je še do danes bolnišnici ostalo imč „pri barmherzgarjih". — Leta 1789. so morali tu poprej ostali ubožniki (Pfründner) zapustiti hišo v „špitalskih ulicah" zato, ker so tu napravili porodnišnico in najdenišnico (Gebär- und Findelbaus), v katero je bila 21. svečana 1789. prva ženska sprejeta. — Iz tega se vidi, da čez 300 let je stara ta hiša, ki je mnogo prememb doživela. V „spi tal b ki h ulicah" pa nahajamo še drugo hišo zanimive starinske pomembe, in to je Permetova hiša. Od zad v „Ribjih ulicah" se na tej hiši vidi vzi- dana tablica iz rudečega marmora, na kateri se bere številka leta 1528. in pa ime „Wolfgang Bosch". Ta Wolfgang Bosch je bil pek in župan Ljubljanski od leta 1520. do 1522., kar nam priča, da nekdanji župani Ljubljanski so se izbirali iz vrste meščanov. Letna številka 1528. je najstareja med vsemi, ki jih nahajamo nad vrati hiš mesta Ljubljanskega. Iz 16. stoletja je tudi hiša s številko 9. na starem trgu, katera je bila lastnina Kranjskega Luthera in slovenskega „literarnega Kolumba" Primaža Trüber j a, kakor ga prof. Metelko v svoji slovnici imenuje. Da je to istina, priča — kakor pl. Radics trdi — rokopis, ki ga hranuje dvorna knjigarna Dunajska. Podajmo se zdaj v St. Petersko predmestje in poglejmo pred drugim današnjo kosamo, katera izvira od leta 1586. Pa kaj je bila kosarna takrat? — Bolnišnica je bila! V 16. stoletji — kakor drugej — tako je tudi v Ljubljani razsajala večkrat Turška kuga. Tadanji zastopniki Kranjskih stanov so prosili leta 1586. škofa Chrona, naj dovoli, da se na škofijski pristavi blizo St. Peterske cerkve zraven vode Lj ubljanice zida bolnišnica (Lazareth). Š&of je to dovolil. To izpričuje, da sedanja kosarna stoji na mestu nekdanje bolnišnice, zidana pred blizo 300 leti. • Stopimo zdaj v mesto nazaj in idimo na „novi trg", ki se zdaj „Turjaški trg" (Auerspergplatz) imenuje. To je eden izmed najstarejih trgov Ljubljanskih, kjer so se izvrševali turnirji nekdanjih vitezov Kranjskih. Tu vidimo „deželno hišo" (Landbaus, presukano v „lontovž"), ki v današnji obliki izvira iz 16. stoletja, ker uno, ki je poprej na tem mestu stala, je vso podrl grozni potres 26. marca leta 1511., ki je dva dni poprej razrušil hišo križansko ali „Križanke" (deutsches Haus) s cerkvijo vred in mnogo drugih hiš v Ljubljani. Križanke je leta 1579. kom-tür Formentini popolnem na novo zidati dal; tedaj bodo „Križanke" prihodnje leto obhajale 3001 et- nico svojega današnjega obsioja. Deželni hiši (Landhaus-u) sosedna palača je tako imenovani „Fürs ten ho f", zidana 1. 1642., zdaj posestvo kneza Karlosa Auersperga. To je po svojem notranjstvu starisnka stavba prve vrste, lani od zunaj nekoliko renovirana. S te palače so nekdaj gledale „die holden Frauen Laibacbs die Ritterspiele", s katerimi so se plemanitaži Kranjski na „novem trgu" producirali zadnjikrat — leta 1652. Na tem trgu je še druzih starih hiš iz 16. stoletja, pa naj omenimo med drugimi le eno zgodovinsko-po-menljivo, namreč palačo, ki je zdaj lastnina barona Lichtenberga, pa je nekdaj lastnina grofa J oš ta Jožefa Thurna bila, ki jo je zidal leta 1561. s tistimi 20.000 cekini, s katerimi se je odkupil neki Turški paša, katerega je grof Thurn z lastno roko vjel in potem vjetega držal pri sebi. Tudi v „gosposkih ulieah" nahajamo mnogo starinskih hiš; omenimo med drugim ie palačo deželnih stanov, nemški „Burg" imenovano zato, ker tukaj so prejšnji čas v Ljubljano prisedši vladarji stanovali. To poslopje je bilo nekdanje stanova-lišče cesarskega namestnika ali „vicedoma" (Vicedomhaua) s silnimi vratmi, ki so segala doli do Ljubljanice zraven današnje Kastne rj eve hiše, od katerih pa dandanes ni sledu več. Prav blizo in kakor pod varstvom cesarskega namestnika so nekdaj v Ljubljani j udje imeli svoje na-selišče; iz onega časa še so .Judovske ulice" in „judovska steza". V hiši s štev* 4 v „judovski stezi" se znotraj vidi še sled Judovske sinagoge, ki je bila nekdaj tukaj. t Podaj mo se zdaj čez železni „Hradeckov most", da pridemo na „m est ni trg" (Rathhausplatz). Veči del vse hiše tukaj na levi in desni strani se po stavbi, kakor tudi trg sam po svoji zasukani obliki, kažejo jako starinske. Mestna hiša (Rathaus, spačena v „ro-tovž") je prav tako, kakor jo še danes vidimo, bila zidana okoli leta 1717. Kar ste danes „škofija" m sosedna na pol Kor-dinova na pol korarska hiša, ki je od zadej nekako podobna trdnjavi, tu so v 15. in 16. stoletji bivali Avstrijski vladarji. Vojvoda Ernest železni, ki je leta 1416. plemenitažem Ljubljanskim ukazal utrditi svoje hiše proti napadom Turškim, imel je današnjo škofijo za svojo rezidenco , kajti Ljubljana je prvega škofa še le dobila leta 1461. Korarske hiše izvirajo iz 16. in 17. stoletja. Hiša s številko 13. ,,pred škofijo", kjer stanuje danes kanonik pl. Hillmayer, kaže še danes napis: „do m us canonici Ki rchperger", — hiša s številko 12, ki ni več korarska, ampak Jančarjeva, ima letno številko 1669. (Kon. prih.) Politične stvari. Če pride do vojske med Angleži in Rusi, kak jej utegne biti konec? O tem vprašanji se zdaj povsod čujejo razgovori, se ve da vsi judovski Avstrijski in Angleški časniki unisono kričijo: „Moskovitar se mora pregnati in bode pregnan od Balkanskega polotoka!" Cujmo tedaj, kako „Wehrzeitung", strokovnjašk Dnnajski list, to reč razklada. Časniki — pripoveduje ta list — ki tako za gotovo prerokujejo propad Rusom in zmago Angležem, najjasneje kažejo, da še Angleške vojne moči ne poznajo. Regularna armada šteje 144.894 mož in 482 topov, med temi 11.780 konjikov in 11.544 top- ničarjev. Pa še od teh je tretjina raztresena po Angleških naselbah, te tretjine bi tedaj Angleži v vojski z Rusi ne mogli rabiti. — Reserve štejejo 121.106 mož; od teh se prvi oddelek (70.000 mož) ravno sklicuje. O tej reservi se ve, da je orožje dobro, nič prida pa so vojaki. Konjištvo in topništvo pa tudi nima k6nj , treba bi bilo, jih za vojsko še le nakupiti, in, kar je še več, naučiti jih in privaditi. Koliko pa je vredna armada, ki si o začetku vojske še le mora iskati konj, vsak lahko sprevidi. Pomočna vojna Angležev bi se spravila na 291.105 mož. Milice (narodne vojne) pa po postavi ne smejo zunaj dežele rabiti, k večemu po ukazu kraljice one polke, ki se za to ponudijo, po kanalskih otokih, na Gibrajtaru in na Malti. Ce vse te. vojne moči seštejemo, jih je vseh akup 557.103 mož , od katerih bi bila pa komaj polovica za rabo v vojski. Kako močno je Angleško brodovje, o tem se natančnega ne ve. O vojski z Rusi bi ladije tudi večidel bile le za varstvo obrežja (primorja) in za prevažanje vojakov in vojne tvarine. O moči Ruske armade smo mi že unidan pisali. Zdaj, ko je car ukazal na novo osnovati 3 divizije pešcev in 24 baterij , znaša število vojakov 900.000 mož in 1970 topov. Vojne na suhem ima Rusija memo Angležev najmanj trikrat več. Razen tega so Ruski vojaki vsi drugi korenjaki kakor Angleški. Star pregovor pravi, da „vojska je najboljša šola vojakom". Rusi so tako težavno in strašno nevarno vojsko že slavno prestali, Angleškim vojakom pa manjka še krsta v voj- ski, poskušnje v ognji. Ne se tajiti, da bi Angleži morebiti skonca, dokler bi bil boj le ob obrežji, tu pa tam Ruse nazaj potisnili; vse drugače pa bo, če se vojska razvija na suhem, v notranji Bolgar i j i„ Rusi so tam danes že kakor doma. Najprvo se bodo — se ve da — sprijeli in poganjali za Galipoljski polotok in za ustje Črnega morja, ker ni verjeti, da bi se sprijeli pri Carigradu. Dvomljivo je, če bodo Rusi mogli obdržati G aii p olje in tako zapreti Angležem Belo (Marmarno) morje. Iztok Bospora v Črno morje pa bodo Rusi morali na vsak način držati, ker Rusija le tako more obrežje Črnega morja obraniti pred Angleškim brodovjem. Zato bodo Rusi podvizali se že o napovedi vojske zasesti trdnjave na obeh straneh Bospora. To se pa tem lože zgodi, ker je Črno morje zdaj čisto prosto in se dado vojne trume vsak hip od Varne in Bat uma celo v S kader (Skutari) na Azijatski strani Bospora postaviti na suho. Da bi Angleži silili čez morske soteske v črno mOije, to se skoro ne da misliti, ker bi jim potem utegnili Rusi ne le prepreči pot nazaj, ampak jih celö popolnoma odrezati od domovine. Brodovje Angleško bi moralo jadrati v Črno morje še le tedaj, ko bi Angleži na suhem zasedli obä bregova Bospora, potem Bujukdere, Rumeli in Kili o s, in te kraje tako vtrdili, da bi brodovju tudi s suhega nihče ne mogel blizo. Za Angleže in Ruse so tedaj trdnjave ob Bosporu tisti M al ako v, ob katerem so si leta 1854. Evropske vojne tako hud6 glavo razbijale. Pa še tudi potem, če bi se Angležem posrečilo, Dardanele inBospor tudi od suhe strani popolnoma dobiti v svojo oblast, še Rusija ne bi nič izgubila — dobila bi sicer res tudi nič. Prestriči Ruskim armadam zvezo z domovino, kar trdijo nekateri časniki, bi se Angležem utegnilo posrečiti le za par dni, če bi ce!6 še Donavo v svojo oblast dobiti skušali. V obče bi Ruske armade pa imele navadno zvezo z domovino še prej ko slej, in to tem bolj, ker so Podonavske trdnjave S išče v a (Sili-atrija), Rus čuk, Nikopolje in Vidin zasedene po Rusih. Boj na auhem, v Bolgariji, ki bi moral biti, če bi hoteli Angleži Ruse pregnati iz pridobljenega posestva, bil bi pa za Angleže celo prenevaren, menda Angleži nimajo ne enega vojskovodje, ki bi vzel to odgovornost na-se. Ce bi Angleži toraj kje zmagati mogli, bi bilo to le pri Carigradu. Taka zmaga pa bi iztočno vprašanje le še bolj zavlekla. Angleži bi bili v C ari gradu, Rusi pa v Drenopolj i, dokler bi se ne pripetilo kaj nepričakovanega, kar bi te ali one pregnalo. — Tako piše izvedenec v „Wehrzeitung". Po vsem tem je Rusija že tako na trdnem, da jej ne bo kmalu kdo mogel do kože. Naši dopisi. V Gorici 28. aprila — Kakor v Kviškem, izvršil seje sijano tudi tabor (to je „Slogin" zbor) v Kobaridu. Te dni je nesla deputacija 10 veljäkov na teb taborjih izvoljena pod vodstvom profesorja in deželnega poslanca g. Povše ta adreso do Nj. veličanstva v Trst, da jo gospod namestnik pošlje na Dunaj. Slovenska shoda in dotični sklepi so nekatere naše Lahe — prav za prav oba liberalna organa laška „L Isonzo" in ,, Go-riziano" — hudo razdražili. Ker nista smela tolČi konja, tolkla sta tem strastnejše po sedlu. Spravila sta se nad tista dva slovenska moža, ki sta imela po njuni misli pri taborjih naj več opraviti, in ju pred (svojim) svetom ovdjala. Sicer pa so te novice že pre- 143 i Ir r»t»a_ /J rrn mi C 1 r\ tt r\ i i I ( ( rv nrrn MAvrn v^t ker ni hotel postati tajnik po pro-(To so prav stari predsodki naših dva, pri „Sloveniji" zavarovani. ljubih someščanov.) Znabiti se je umaknil pa tudi za to, ker ne piše prav dobro italijanski. Za občni zbor Ljubljane. Matija Frančič. Ana Certalič. Novi c. k. deželni predsednik vitez Kalina pl. Urbanov, ki je došel v Ljubljano 23. dne preteklega četrtka je zbobnal „lsonzo" skup svoje ljudi u. m., je skor celi teden, kakor je to že navada, sprejemal in — Neapolitanec Muzii je tajnik, vkljub temu, deputacije različnih civilnih, duhovnih in vojaških da je nekdo krepko povdarjal, da se spodobi dati pred- oblastnij in pa različna društva. Radoveden je bil vsak nost Av8trijancu (nekemu južnemu Tiroljcu.) In se ve da kako se bode obnašal in kaj bo govoril. potlej bodo vendar še trdili Lahi, da Slovenci nosijo Novi c. kr. deželni načelnik je že pred prihodom v narodno politiko v kmetijsko družbo!! pred da se zavoljo taborjev i. dr. r. oba Italijanska Povedal sem Ljubljano mnogo moral slišati o strankah, ki ste v naši deželi, in o tem, da cesarski uradniki se emi- dnevnika zaganjata v Slovence. Ni pa treba misliti, nentno vkvarjajo s politiko (in to menda najbolj iz da sta si ta tekmeca med seboj dobra prijatla. Edina pritožeb dr. Vošnjakovih in Pfeiferjevih v državnem sta samo kar se tiče studa nad Slovenci, v druzih zboru) kajti pri mnogih prilikah je povdarjal, da se rečeh pa sta si navskriž, kakor prejšnjih let naši slo- ces. uradniki nimajo udeleževati s strančar- venski časniki. Zdi se mi, da imata namen, drugi dru- skim rovarstvom, in da njegovo načelo je po- zega pogubiti. Ce je njima to prav, bode komu dru- polna objek ti vi te ta, po kateri bode pri njem vse- zemu še bolj ugajalo. v lej tista stranka svoj prav dobila, ki bode prav Korelno na dolnjem Slajarskem 28. apr. (Se kakih imela. 77 28 hrastovih živih kokonov) imam ^oddati. Kdor želi jih stranko so razveselile te izjave verfassung-i" ni veliko govoril. Narodno dobiti , naj se pri meni četi izrejo hrastovcev. oglasi. gospoda predsednika; al as je pa zdaj že pri- po mnozih bridkih skušnjah , ki smo jih že doživeli 7 Andrej Krašovec, čakamo le, ali bodo lepe besede tudi dejansko se Adlcsic v Beli Kranji 27. aprila. cerkovnik in urar. (Post Tiiffer.) vresničile. Sistema sedanja in ozir na više gospode na Naj se ogla- Dunaji 7 ki so se sami po ministru Ungerju izrečno za sim zopet v predragih nam „Novicah" i kaj malega strankarje proglasili, navdajata nas naj nam go- poročam iz Bele Kranje , iz katere redkokrat kak spod deželni predsednik za zelo ne vzame, da to očitno glas doide časnikom, za katere se, žalibog, premalo bri- rečemo gaj o nasi „Novice", rojaki 7 čeravno vsaka hiša morala imeti seda. Kar se tiče ki posebno za poduk kmetijskih gospodarjev neutradljivo skrbijo, i se ne d& tajiti istina, da na pod- s strahom, da ne bode m6gel biti mož be- znanja slovenskega jezika, je gospod predsednik o priliki, ko se mu je odbor „Matice slov. « predstavil 7 objavil, da mu je materni jezik češki uku svet stoji i njega napredek. Komaj je kakovih 13 in da bivši nekdaj v Celji je s slovenskim ljudstvom let, kar smo napravili školo i dobili izvrstnega učitelja, mnogo se občil, al poslednja leta ni imel več prilike v a to mnogim našim ljudem ni po godu, ki velijo naj slovenščini se vaditi; dostavil pa je da se Je lože dete moje ovce pase namesti da v školo hodi. RevČeki zika zopet navadit) 7 ki je- ne znajo tega , da škola je vsacemu Človeku jako potrebna , ki noče vse svoje žive dni volek ostati. Nam « . 1 « • i ga je nova se se učiti jezika. Človek že znal, kakor iz- konečno omenimo še Naj je Bog jako dober, da imamo dobrega gosp. učitelja dobrega gosp. župnika, ki vrlo dobro vsak svoje polje nadejam se, da bom vselej obdelujeta. odgovora, ki ga je gospod predsednik dal na pozdrav strelcev na strelišči, rekši: ,,jaz nisem sicer strelec, al Zima je kod nas dolgo trpela pravo zadel". Bodi a ni bila si tako! huda, snega smo imeli le malo. Spomlad je jako lepa i (Iz seje deželnega odbora 27. aprila.) Deželni ugodna; kopanje je prav lahko, oranje tudi tako. Sadje odbor je pritrdil, da se Matija Bartel v učiteljski nam dobro obeča, vse cvete kot mleko; pozeblo ni do- službi na sedaj još nič ljudski šoli Pod gradom Mehovem) ovžuctj j v o u i vj , pa luui i lu a uu l/ upau je , ua uc UU . ot&u oiaiuu xjlc.ovc.vi , «u ua »v> u v vji ca tu. uulii ijuujivi ovu v j x_ Juraj nam je za to porok. Hude koze so se na več reh in v Cir k niči razširite v trirazredni z učiteljskimi tudi imamo upanje da ne bo sveti stalno nastavi, in da se dverazredni ljudski šoli v Ži- krajih prikazale, ki deco jako davijo 7 posebno na Bo- plačami po 500 , 450 in 400 gold. Službo s e k un- janci i Marijinem dolu. Tudi od glada pri nas ijudjč darija v deželni bolnišnici je deželni odbor podelil veliko trpijo. Debelka ni preveč draga, a kaj pomaga, dr. Josipu Kersniku. Sklenil je odbor tudi, da se ako je hektoliter po forintu , ki ga ubogi kmet nima. govor primarija dr. Kar. Bleiweisa „o blaznih in blaz Karlovcu je debelke hektoliter po for. for. , vino pri nas po for. Fu v* pšenica po nicah", ki se ravno zdaj v ,,Novicah" tiska, še v po-Velikonočne praznike sebnih odtiskih razpošlje vsem županstvom in župnim smo v jako lepem vremenu obhajali , vesela je bila uradom. Aleluja! Miko Požek. kmet. (Mestni odbor) je po novih volitvah imel prvo Stare vasi dolnje pri St. Jerneja na Dolenskem, sejo 26. aprila. Obširna obravnava v t^j seji se je 8U- {Javna zahvala.) Kakor Vam je drage „Novice" znano, kala okoli nakupa kolezij skega mlina in naprave nas je v tukajšnji vasi okoli 25 posestnikov pogorelo. mestnega kopališča. Kupnina znaša 9600 gold. ) pa 144 bode še druzib 10.000 gold, treba, da se napravi tu kopel tako, kakor je nameravana. Narodni odborniki so glede na slabe mestne finance nasvetovali, naj se naprava lastnega mestnega kopališča še odloži, ker dosedanje privatne kopeli zadostujejo. Al brez vspeha je bilo njihovo govorjenje in dokazovanje, ker 10 narodnih glasov je pokopalo 19 nasprotnih. — Taka pesem se tedaj zmirom poje ,,na rotovžu"! — (F občnem zboru denarne pomoČne družbe 28. aprila) je predsednik gosp. Iv. Horak omenil, da vkljub slabi kupčiji in pomankanja denarja je to društvo, ki je 1877. leta štelo 344 društvenikov, občevalo s 361.902 goldinarjev. — (F občnem zboru ljudske kuhinje 28. aprila) je bil razglašen računski sklep te kuhinje od apriia lanskega do letošnjega, iz katerega je razvidno, da se je iz nje oddalo 29.025 celih, 48.381 pa polovičnih porci-jonov, kruha pa 61.420 kosov. — Lichtenturnova hiša na spodnjih Poljanah postane sirotnišnica za deklice in se po sklepu gospoda knezoškofa dr. PogaČarja izroči v last usmiljenim sestram. Res, čas je bil že, da ta hiša se po volji ranjke blage posestnice obrne v dobrodelni namen; sklep gospoda knezoškofa , naznanjen v občnem zboru sv. Vincencijevega društva, je hvale vreden. — (Trpljenje Kristusovo) se bode v mimičnih podobah predstavlialo v tukajšnjem gledališči od udov mestnega gledališča Celovškega. Podobe vreduje po naj-izvrstnejših mojstrih g. Ludovik Deutsch. Prva predstava bo v sredo ali četrtek; cena ostane, kakor navadno pri gledišču. Vstopnice se dobivajo od 10 — 12., in od 3—5. in ob 7. uri pri kasi; predstave se začnč ob 8., in se končajo ob 10. uri zvečer. „Trpljenje Kristusov o" se v lepih podobah začne danes predstavljati v gledališči in se bode predstavljalo celi teden od 8. do 10. ure zvečer. Da so te predstave izvrstne, priča nam „Kärnt. Volksst.", ki poroča iz Celovca in Beljaka o veliki in soglasni hvali" , s katero so bile te predstave ondi sprejete v zmirom natlačenih gledališčih. — Volitve v glavni odbor za obdelovanje močvirja (mahli) po novi postavi od 23. avg. 1877. so se začele vršiti. Ta glavni odbor ima obstati iz 15 odbornikov, med katerimi pošlje deželni odbor 1, občinski svet Ljubljanski 2, posestniki močvirskega okraja pa jih volijo 12, namestnikov pa 5. Kdor ima na močvirji 10.428 oralov zemlje, ima sam po sebi sedež in glas v tem odboru. Posestniki skupine Brezovica, Dobrova, Log, Podsmreka in Vič so že 23. aprila volili prave možake: dr. Pok lu k ar j a, župana A. Kneza, Matija Remž-karja in Franceta PetriČa, za namestnika pa Jak. S o j e r j a. Posestniki skupine Trnovo, Karlovško predmestje, Gradišče in Stepanova vas volijo prihodnjo nedeljo 5. dne t. m. ob 10. uri v Ljubljani v mestni hiši. Oni nameravajo voliti župana Udmatskega Martina Bavdeka in posestnika Jožefa Bab ni k a. Tudi to je jako dobra volitev. Posestniki skupine Studenec, Dobrovec, Loka, Laniše, Orle, Pijava gorica, Tomišelj itd. imajo, in to po vsi pravici, največ zaupanja v posestnike: Martina Peruzzi-a v Lipah, ki se za korist močvirja že odnek-daj iskreno poganja, posestnika Jan. Gams-a iz Loke in Vine. Ogorelea v Skofelci, ki vsi se odlikujejo z izglednim kmetovalstvom na močvirski zemlji. Katera 2 odbornika in katerega namestnika nameravajo voliti posestniki skupine Vrhnika, Ligoj- čanje, Vrdčani itd, ni nam še znano, to pa vemo da izvrstni gosp. Fr. Kotnik na Vrdu se nikako ne sme pogrešati v odboru, kakor bi tudi mestni odbor Ljubljanski, ne smel izpustiti g. Fr. Potočnika, ki je nedavno spisai dobro knjižico o močvirji, in pa gosp. P. Las ni ka. Ako ne bi imel gospod dr. Jos. Kozi er že po svojem velikem posestvu virilnega glasu v odboru , naj bi si. deželni odbor ne prezrl te izvrstne moči. Voiilci! zapomnite si, da na velikanski močvirski planjavi leži še mnogo zakopanega kruha, — da od Vas v to čisto novo komisijo poslani možje imajo odločilno besedo o prihodnjem gospodarstvu tega zemljišča» Zato ne dremajte o volitvah in volite zanesljive domačine, katerim je skrb za napredek kmetijstva in vaš lastni dobiček pri srcu. Kakor si boste postljali, tako boste ležali. Novicar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. — Zbor Dunajski in Ogerski zborujeta zopet, pogodba z Ogri pa še zmirom tiči tam, kjer je tičala pred 2 letoma, in ne bodo dovršena do 15. junija, ko izteče čas Ogerskemu parlamentu. Brž ko ne do tistega časa prestane tudi vladstvo Auers-pergovega in Tiszinega ministerstva. Potem utegne biti, da se pot ogladi za pogodbo na novi podlagi -- na podlagi pragmatične sankcije. Razmere v cesarstvu na* šem so dandanes take, da celo „Pester Lloyd" pravi, „da so podobne gospodarstvu Človeka, ki je na kant prišel (Bankrotteur) in se vsak dan bliže do propada opoteka". Ministri Dunajski in Ogerski vsakako hočejo izgotoviti pogodbo in nočejo provizorija, ali se jim pa bosta udala državna zbora? O Rusko Turških zadevah. Situacija postaja vsak dan nevarnejša. S poravnanjem bo težko kaj, diplo-matične razprave so se zopet zavlekle — nekoliko gotovo zato, ker ste bili glavni osebi, Bismark in Gor-čakov, zboleli. Zdaj pa sta oba že na boljem. — Med tem so se zgodile sila važne premenbe. Včlika kneza Mihail in Nikolaj sta imenovana za maršala. Zadnji odide s Carigrada, na njegovo mesto je za glavnega poveljnika postavljen general Todleben, za načelnika glavnega štaba pa knez Imeretinski. To pomenja, da se Rusije pripravlja na novo vojsko prav tako, kakor Angleška. Vojska je skoro neizgibljiva in Rusi imajo neki že povelje, brž ko jo Angleška napove, z a-sesti Carigrad in Bujukdere ter celo vjeti sultana, Če bi Turčija nagnila se na stran Angležke^ Enako odločno se pripravljajo Angleži ter pokladajo celö podmorske telegrafe do Carigrada, da bi bili v zvezi s tem mestom tudi, če bi jim Rusi kje pot pre-strigli. V Traciji in Rumeliji so se jeli vzdigati mohame-danci; ustajaje velika, kakih 25.000 jih je že na nogah in Rusi so imeli ž njimi že hude praske. Ustajniki se nabirajo večidel iz onih mohamedancev, ki so bili prej pobegnili v Carigrad in zdaj stradajo. Ker so pa dobro oboroženi, je gotovo, da jih podpirajo Angleži. Med ustajniki je tudi mnogo Grkov, najbrž onih, ki so se najprvo vzdignili proti Turčiji. Grki so pač še vedno nezanesljiv narod. Rusi bodo te ljudi že ugnali, ker so prijeli tudi Turško vlado, da jim pomaga pri tem. Listnica vredništva. Gosp. M. M. v P.: Članek „Turki pred Dunajem" smo mogli odložiti zarad premalo prostora; nadaljujemo ga kmalu. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. —- Tisk in založba: Jožef Blaznikovill naslednikov v Ljubljani.